glasilo ravenskih Leto XXVII Ravne na Koroškem, 16. november 1990 St. 11 lovodja biti tisti, ki priganja k delu, normirec pa je kriv, daje dal ostro normo. Koliko je še vmes različnih pavz? Produktivno delo bi moralo trajati do konca izmene - pa kaj, ko je zadnja ura tako dolga. Kljub temu stroji in njih okolica ni počiščena. Ob 14. uri se še zadrži vrsta pri vrataiju, 22. ura pa je poglavje zase. Ob takih osnovnih nenava-dah za delo (ne moremo govo- (Nadaljevanje na 2. strani) Lastni napori za hitrejši izhod iz krize Zunanjim vzrokom za težak položaj metalurgije in kovinskopredelovalne industrije je treba dodati in osvetliti tudi naše notranje slabosti, ki so v vsesplošni težki situaciji še tem bolj vidne. Ureditve razmer od zunaj lahko pričakujemo le za tista področja, za kateraje družba ali država dolžna urediti svoje, in to le ob pogoju, če bomo sami pripravljeni in zmožni rešiti naše notranje probleme tržnega procesa proizvodnje. Teh naših problemov nam od zunaj ne bo nihče reševal, niti jih ni dolžan reševati, kvečjemu bo postavil pogoje za IZ VSEBINE •Vse bolj odgovorno odločanje •Malo boljše še ni dobro •Sindikat v koncernu Železarna Ravne • Sprememba notranjih delovnih odnosov trnja več let •Za racionalno ogrevanje • Oskrba z energijo v septembru •Dni cesarju, kar je cesarjevega •Osnove za program prestrukturiranja železarne • Kaj smemo vedeti o aluminiju •Ustanovili smo REFA zvezo Slovenije •Plan in tržno gospodarstvo • Manageijeva skrb za kariere zaposlenih •Ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji kot odgovor na zaostrovanje razmer na trgu dela • lz naših krajev • Kratka zgodovina časa prvo notranjo konsolidacijo -šele nato pomoč od zunaj. Evropa nas pravzaprav ne rabi - rabimo mi njo, in če hočemo živeti v njej, se moramo prilagoditi njej, predvsem, kar se tiče delovnih navad in storilnosti. Če hočemo priti na razvita tržišča in tam obstati - kar je pogoj tudi za naš obstoj, moramo predvsem: 1. znižati naše stroške proizvodnje in povečati produktivnost 2. povečati kvaliteto proizvodov 3. držati dobavne roke. Kvaliteta proizvodov in držanje kupčevih želenih dobavnih rokov so osnovni pogoj za pridobivanje naročil, tretji faktor pa je cena, kije odvisna od prej omepjenih zunanjih faktorjev in pa od naše produktivnosti. Osnovni pogoj za produktivnost je koristna izraba delovnega časa, in to več kot 7 ur / izmeno - veijemimo že enkrat v to! V razvitem svetuje to samo po sebi umevno, pri nas pa so tisti, ki to zahtevajo, sitnobe. Delovni proces mora biti tako organiziran, daje mogoča taka proizvodnja, v to pa so vključeni priprava in izvedba proizvodnje. Trditi, da je slaba samo ena plat, je krepko zgrešeno. Nič ne pomaga, če ugotovimo, da delavec lahko dela sočasno na dveh strojih, ker ta raje bere x-roman, celo uniči motor na stroju, in tudi nič ne pomaga, če je delavec voljan delati -je pa delo slabo pripravljeno. Tehnologi in delovodje morajo biti duša proizvodnje in delavci pri strojih in agregatih morajo ravno tako strokovno opraviti svoje delo. Brez enega in drugega ne gre. Nikamor ne bomo prišli, če ne bomo povečali izkoriščenosti delovnega časa! Kako težko je začeti ob izmeni delati - posebno še ob 6. uri. Tisti, ki to v redu začnejo, tudi ne bi smeli dopustiti, da ni povsod tako. Enim je sploh prvo pitje kave, nato morajo ob 7. uri v bife na sendvič, ob malici pa so ob uri, ko je treba še delati, že v menzi, pa ta malica zaradi drugih dejavnosti traja več kot 30 minut in mora de- (Nadaljevanje s 1. strani) riti o produktivnem delu!) sploh ni mogoč vstop v Evropo. Na Zapadu se vodstvena struktura z osnovno disciplino pri delu ne ukvaija - ker je ta disciplina sama po sebi umevna in je nobeden ne upa kršiti. Pri nas pa kljub vsem opozorilom, prošnjam, navodilom in grožnjam kaj malo zaleže ali pa za malo časa in ne povsod - pa spet gre v stare, nezaželene navade. Danes je denar drag, težko ga spravimo skupaj za vsa plačila, storimo pa vsaj nekaj, da se bodo zaloge hitreje obračale - tudi to pomeni v končni fazi dvig konkurenčnosti. Treba je pravilno planirati nabave in tu- di z materiali, orodji in energijo ustrezno delati. Neobračanje zalog po navadi povečuje vprašljivo kvalitetno delo in s tem dodelave ali preusmerjanje proizvodnje. Direktni materialni stroški znašajo okrog 55 %, ponekod še znatno več, ostalo so energija in pomožni materiali. Kako važni so v metalurgiji izpleni in dobra kvaliteta! Enako velja za predelavo. Kako važno je skrbeti za dobro kvaliteto, preprečevati, da ne pride do nekvalitete, kajti nekvaliteta nam v končni fazi pomeni odhod s tržišča - tudi tistega najmanj zahtevnega. Nekvalitete ne moremo skriti, če tudi slabe kose začasno skrijemo v ostružke, ali če slabo ali sploh ne izmerimo trdot na izdelkih. Nekaj se že naučimo, vsaj ne ponavljamo slabe kvalitete, držimo se tehnoloških predpisov. Z zadnjo reorganizacijo je večina kontrole prišla direktno pod obrate z upanjem, da se bo tako kontrola bolj vključila v proizvodni proces in v preprečevanje slabe kvalitete. Premalo je poudarka na fazni kontroli - če bi bila ta močnejša, bi lahko marsikaj preprečila. Zgrešeno pa je, da le fazna in končna kontrola odgovarjata za kvaliteto. Ta dva samo pomagata oziroma ugotavljata vmesno oziroma končno stanje v odvisnosti od proizvodnega procesa. Za kvaliteto pa je odgovoren izvajalec postopka. Slaba kvaliteta in izmečki dražijo naše izdelke. Ob manjši proizvodnji so vse napake še bolj vidne. To vemo, zato moramo slabo kvaliteto v kar naj večji meri preprečiti, odgovorni pa so delavci, tehnologi, delovodje, kontrola, obratovodje. Zelo dober je statistični pregled vzrokov izmečkov - to nam mora biti osnova za ukrepanje. Če za polovico zmanjšamo prvih pet vzrokov, bo to že uspeh - same pa se napake ne bodo zmanjšale. Treba je delati, ukrepati, tudi sankcionirati. Slaba kvaliteta nam zmanjšuje zasedenost z naročili in to je najhuje, le sami lahko to odpravimo. Zelo slaba lastnost je tudi neenakomernost odpreme. Ni ga, ki lahko verjame, da konec meseca tako vse počistimo iz proizvodnje in medfaze, da je potem največkrat do polovice meseca slaba odprema, zadnje dneve pa je špedicija zatrpana, da zmanjka celo kamionov. Bolj moramo verjeti, daje za to vzrok slaba organizacija, da na začetku meseca ni take zagnanosti in priganjanja. Gotovo manjka zdravilo, stimulacija za enakomernost odpreme. Držanje dobavnih rokov je tudi eden od osnovnih pogojev za obstoj na tržišču. Termine, četudi kratke, dajemo sami oziroma na njih pristajamo. Če pa jih že vzamemo, je treba storiti tudi vse, da jih držimo. V procesu so tu pravočasna nabava vsega, kar je za proizvodnjo potrebno, priprava tehnologije in kontrolnih postopkov in kvalitetna fizična izvršitev proizvodnje. Po navadi pa se nam kje zalomi - največkrat pri kvaliteti. Večja mora biti tudi koordinacija pri izdelkih, ki gredo skozi več obratov. Zato je v celotnem ciklu priprave in izvedbe proizvodnje nujno imeti pregled nad stanjem in pri odstopanjih ukrepati, da se vsaj ublažijo posledice. Zavedati se moramo, da so kratki dobavni roki velikokrat prvi pogoj, da dobimo naročila oziroma jih dobi tisti, ki daje in drži krajše dobavne roke. V sestavku so navedena neka dejstva, ki nam ne morejo biti v ponos, vse te slabosti moramo odpraviti sami. Imamo pa tudi mnogo stvari, ki so na pravem mestu, da ne bi kdo razumel, da je vse tako slabo, črno in zanič. Mnogo je dobrih stvari, ki so nam gotovo v ponos, morda smo včasih tudi preskromni za pohvale. Mag. Ivan Ažnoh BILANCA TRIČETRTLETJA: IZGUBA Potem ko so delegati delavskega sveta na svoji 9. seji v ponedeljek, 29. oktobra, po ponovni razpravi sprejeli dopolnjen program prestrukturiranja, so poslušali poročilo predsednika PO o gospodarjenju podjetja v prvih devetih mesecih leta 1990. Za to obdobje je značilno, da je povpraševanje domačih kupcev po naših jeklih močno upadlo, kar je ob zmanjšani kupni moči predvsem posledica popolne liberalizacije uvoza, s čimer je črna metalurgija v državi povsem nezaščitena. Selekcijo med našimi kupci smo morali opraviti tudi sami; nehali smo prodajati tistim, ki našega blaga niso plačevali. Močno zmanjšano prodajo na domačem trgu smo poskušali nadomestiti s povečanim izvozom, kjer pa zaradi precenjenega tečaja dinarja, previsokih dajatev državi in tudi zaradi lastnih slabosti pri večini izdelkov nismo konkurenčni. V takih razmerah gospodarjenje ne more biti pozitivno, čeprav se z rastjo izgube po vseh ukrepih za izboljšanje poslovanja, ki smo jih v železarni sprejeli, ne smemo sprijazniti. Bilanca kaže, da so z izgubo poslovale vse poslovne enote, razen dveh, to sta PE Obdelava in Armature. Predsednik PO je ocenil, da smo po polletju zelo slabo gospodarili julija in avgusta, dosegli rahlo izboljšanje v septembru, še nekoliko bolje pa kaže za oktober. Ob koncu svojega poročila je predsednik PO delegate seznanil s pismom Izvršnemu svetu R Slovenije, v katerem ga poziva, naj poskrbi za razbremenitev slovenskega gospodarstva. Delavski svet je njegove zahteve podprl. M. P. S 7. SEJE DELAVSKEGA SVETA Vse bolj odgovorno odločanje Sedmo sejo Delavskega sveta, bila je v sredo, 10. oktobra, so nekateri delegati napovedovali kot predzadnjo sejo tega organa. Po vsej veijetnosti bi to bila, ko bi bili delegati sprejeli vse sklepe, predlagane v dnevnem redu. Tako pa bo pred zadnjo bržkone morala biti še katera seja. Dnevni red je bil, kakor se za edini delavski samoupravni organ spodobi, zopet bogat - prebogat za pol šihta. Po potrditvi sklepov prejšnje seje in pregledu dela kolektivnih izvršilnih organov so delegati poslušali poročili predsednika PO o ukrepih in ciljih za izboljšanje stanja v podjetju ter o razvojnih in investicijskih dejavnostih v letih 1990 in 1991, odložili so sprejem programa prestrukturiranja in sprejeli sklep o začetku postopka za novo reorganizacijo Železarne Ravne, pogodbo o zaposlitvi predsednika PO ter sklep o nakupu delnic Zavarovalnice Maribor. Seja se je končala po nekaj delegatskih vprašanjih in pobudah že v času popoldanske izmene. NUJNA JE RAZBREMENITEV GOSPODARSTVA Svoje poročilo o ukrepih za boljše stanje v podjetju - kot vemo, še niso obrodili zaželenih sadov - je predsednik PO utemeljil s podatki, ki dokazujejo, da je gospodarstvo preveč obremenjeno z dajatvami, da bi mola podjetja pozitivno poslovati, e posebej velja to za črno metalurgijo, kjer so cene v zadnjem obdobju najbolj zaostale za drugimi panogami, v povprečju kar za 36 °/o. Ob precenjenem tečaju dinarja tudi v izvozu ne moremo biti konkurenčni, saj je dohodek jugoslovanskih podjetij kljub bistveno nižjim neto plačam za približno 30 % bolj obremenjen kot v zahodnih državah. Tako torej izvoz, ki ga zaradi izpada na domačem trgu (podjetja blaga ne plačujejo) moramo povečati, za nas ne pomeni rešitve. Vodstvo podjetja ne vidi izhoda iz kritičnega položaja, dokler država ne bo razbremenila gospodarstva, seveda pa moramo tudi v podjetju storiti vse, da odpravimo slabosti, ki vplivajo na našo konkurenčnost. K temu naj bi pripomogli sprejeti ukrepi, ki so usmetjeni k pridobivanju čim več in čim bolj ugodnih naročil (agresivni marketing!), zmanjšanju čezmerne porabe (žal učinek naših prizadevanj zmanjšujejo nenehne podražitve energije), k povezovanju s tujimi partnerji (krediti za investicijsko opremo, pomoč pri prestrukturiranju pro- izvodnje v nekaterih obratih) ter k racionalni kadrovski politiki. Kot je povedal predsednik PO, so ukrepi že dali prve rezultate; vsaj nekoliko povečana septembrska odprema in možnosti prodaje v oktobru kažejo na to, čeprav bi naročil morali pridobiti še več. Vodstvo podjetja torej kljub težavnim razmeram uspeva zagotavljati redno proizvodnjo - nakupe surovin in repro-materiala ter kolikor toliko redno izplačevanje plač. Razpravljalci so poročilu delno oporekali, češ, da cilji, zastavljeni na prejšnji seji, še niso uresničeni, kadrovskih sprememb pa kljub temu ni bilo. Premalo smo v podjetju naredili predvsem za zmanjšanje stroškov in za izboljšanje poslovanja, saj še vedno nismo v celoti prevzeli tržne filozofije, zaradi česar so nekatera pomembna naročila za nas za vedno izgubljena. Tega si v času, ko predvsem Metalurgiji (tako je poročal direktor PE) in Jeklolivami pa tudi nekaterim obratom predelave primanjkuje dela, nikakor ne bi smeli privoščiti. Poslovne odločitve še vedno otežuje nedorečena poslovna informatika. Ob opozorilu, da si kljub mnogim zunanjim vzrokom, ki vplivajo na poslovanje, ne bi smeli zatiskati oči pred lastnimi slabostmi, je delavski svet poročilo sprejel. RAZPRAVO O PRESTRUKTURIRANJU V OBRATE Tudi razvojno-investicijsko dejavnost je delavskemu svetu predstavil predsednik PO. Poudaril je, da so vse investicije, ki že potekajo ali so še v pripravi, v skladu s programom prestrukturiranja železarne, tako racionalizacija in ekološka sanacija' jeklarne II (končana bo v 1. četrtletju 1991), specialna jeklarna (dokončanje se je zavleklo zaradi izvajalca projekta), rekonstrukcija odpraševanja v kovačnici ter odlagališče odpada kakor investicijski projekti 1990/ 91, kot so paket strojev, sekundarna toplotna obdelava, informatika, drobno gospodarstvo. K istemu cilju prestrukturiranju - je usmeijena tudi razvoj-no-investicijska dejavnost za leto 1991. V Metalurgiji je najpomembnejši projekt kontilitja, zatem osvajanje tehnologije izdelave, predelave in toplotne obdelave specialnih zlitin ter razvoj hladnega valjanja in vročega vlečenja ledeburitnih in hitroreznih jekel. Za Jeklolivarno išče PO povezave s tujimi partnerji, ki naj bi odkupili livarski avtomat ali ustanovili mešano podjetje ter sovlagali v novo proizvodnjo livarne. Velike spremembe čakajo proizvodnjo v sedanji PE Obdelava. Pred podpisom je pogodba s firmo SER (koncem Renault) za izdelavo orodij za preoblikovanje. Program naj bi nadomestil upadajočo namensko proizvodnjo (predvsem v TSD), medtem ko za Pnevmatiko še nismo našli rešitve (domači razvoj je prepočasen), proizvodnjo vzmeti pa naj bi prav tako nadomestili deli za avtomobilsko in- dustrijo. Noži bodo postali konkurenčnejši, ko bo dopolnjen njihov strojni park in ko bo z raziskovalnimi nalogami dognana tehnologija in zagotovljena stalna kakovost vložka za zahtevnejše vrste izdelkov. Dogo-vaijajo se tudi za kapitalske povezave s firmo IKS. PE Stroji se pripravlja na poslovno-tehnič-no sodelovanje s francoskim podjetjem Spertz Press pri prodaji strojev, z Metalurgijo in Jekloli-vamo ureja probleme v zvezi z dobavo kvalitetnega vložka za valje in dele za naftno industrijo, proizvodnja zahtevnih valjev pa bo rešena z ustrezno investicijo v toplotno obdelavo. Armature naj bi ob sovlaganju tujega partnerja Krombacha pomembno povečale in razširile proizvodnjo, prav tako pa PO išče tujega sovlagatelja za turistična objekta železarne - Rimski vrelec in hotel Korotan v Portorožu. V zvezi z investicijskimi programi delegati na seji niso izrekli bistvenih pripomb, neusklajeno je bilo le še mnenje delegacije Strojev in PO v zvezi z nakupom za ozobljenje, delegat OE Vzme-tarna pa je oporekal postopku, ko smo brez tržne raziskave opustili proizvodnjo vzmeti in se odločili za nov proizvodni pro- gram, za katerega (še) nimamo opreme niti ga ne obvladamo. Prevladalo je mnenje, da delegati delavskega sveta niso strokovno usposobljeni izrekati se o investicijah, prav tako ne o programu prestrukturiranja železarne (dr. Vodeb ga predstavlja v IF v nadaljevanjih) in reorganizaciji v koncem, zato je delavski svet sprejel samo sklep o začetku postopka reorganizacije, razpravo o njej in o prestrukturiranju pa naj bi prenesli v obrate. Podpredsednik svobodnega sindikata je v zvezi 7. reorganizacijo opozoril na problem presežnih delavcev, ki bo nastopil bržkone prej, kot je predvideno v programu, nanj pa niti kot podjetje niti kot družba nismo pripravljeni. Zahteval je, da delavci, ki so na prisilnem dopustu, prejemajo vsaj zajamčeni OD. PREDSEDNIK PO IMA PRISTOJNOSTI GENERALNEGA DIREKTORJA Potem ko je delavski svet izglasoval predlog, da predsednik PO prevzame pristojnosti generalnega direktoija, kar je v skladu z Zakonom o podjetjih, je sprejel še pogodbo o njegovi zaposlitvi, pri čemer je potrdil predlog delegata Organizacijsko-kadrov-skega sektoija, da se razmerje njegove plače glede na poprečno plačo železarne v primerjavi s predlaganim osnutkom poveča za točko, odgovornost do opravljanja funkcije pa se mora poostriti. Predlog člana PO za finance, da železarna kupi del delnic Zavarovalnice Maribor v vrednosti 1,575 mio din, so delegati sprejeli brez pripomb. Malo boljše še ni dobro Plan skupne proizvodnje smo v septembru dosegli 83,1 odst., v ku-mulativi 73,4 odst. Za 8.686 ton prodanih izdelkov smo iztržili 17 0,6 milijonov din, kar je v poprečju 19,64 din/kg. Od tega smo prodali na domačem trgu 6.788 ton ali za 104,6 milijonov din. Izvozili pa smo 1.898 ton ali za 66 milijonov din, kar znaša skoraj 6 milijonov dolarjev. SKUPNA PROIZVODNJA V Jeklarni so dosegli plan skupne proizvodnje 9 2,5 odst.,kar je odraz količine naročil oziroma potreb predelave jekla. Tako je 25 t peč obratovala le 15 delovnih dni, EPŽ naprava pa občasno po potrebi. Pripomniti je treba, da v jeklarni 2 ne obstaja več 8/40 t peč, ker je zaradi izvajanja programa ekološke sanacije in racionalizacije proizvodnje že porušena. Vložek je bil na razpolago v zadostni količini, razen nekaj kovinskih legur. Zmanjkalo je le železove rude, kar rahlo povzroča povečanje časov izdelave in povečano porabo drugih medijev. Težka proga v Valjarnijeobrato-vala skoraj normalno, saj je bilo nekaj naročil za prodajo gredic, delno a seje povečala tudi zaloga gredic, recej pa je bilo tudi dela s preva-Ijanjem visoko legiranih jekel. Cas valjanja na srednji progi je bil izkoriščen le 55,8 odst., kar je najslabše v dolgoletnem obdobju. Vzrok je v razdrobljenosti naročil, okvarah proge in drugih zastojih. Dostava vložka v Kovačnico je potekala v skladu z dnevnim programom. Problemi so bili samo s saržami, ki analizno odstopajo. Največ težav je s pomanjkanjem naročil ter zelo kratkimi dobavnimi roki, kar zahteva veliko večjo angažiranost vseh zaposlenih, saj je treba zaradi neenakomerne zasedenosti agregatov z naročili vsak dan premeščati ljudi. Komaj 56,8 odst. proizvodnjo so dosegli v Jeklovleku. Pestile so jih predvsem okvare strojev in pomanjkanje rezervnih delov zanje. Težave pa so imeli tudi zaradi netočno definiranih ON za izvoz, saj ni bilo popolnoma jasno, kaj kupec pravzaprav zahteva. V PE Jeklolivarna je bila proizvodnja v primerjavi z avgustom še niifia, dosežena le 42,8 odst. Ob nezadostnih naročilih se verjetno stanje ne bo bistveno izboljšalo do konca leta. PE Stroji so plan dosegli 82,0 odst. Vzrok temu je nedokončanje izdelave stiskalnice VPS 200 in kovaškega stroja SKV 75. Se vedno je problematično pomanjkanje naročil za obdelane ulitke in odkovke ter valje. Od obdelovalnih obratov so ob ustreznih naročilih dosegli plan le v Orodjarni. V Industrijskih nožih je prišlo do izpada iz proizvodnje dveh krožnih žag ter univerzalnega razkalnega stroja. Poleg tega pa so imeli težave tudi pri pripravi mate- riala za compond lamele (varjenje). Pomanjkanje naročil zelo pesti Pnevmatične stroje, kjerje bil plan dosežen le 38,3 odst., in Vzmetarno, ki je z dosego plana 40,6 odst. realizirala vsa odprta naročila. Dokaj uspesniso bili v PE Armature, saj so predvideni plan dosegli 99,7 odst. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU POD NAČRTOM Plan v Valjarni ni bil dosežen zaradi dimenzijske in kvalitetne razdrobljenosti naročil, kar povzroča pogoste menjave valjev in s tem večje zastoje na progi. V Kovačnici plana niso dosegli predvsem zaradi pomanjkanja naročil pri utopnih odkovkih. Jeklovleku so še vedno največji problem okvare na strojih, za katere ni rezervnih delov. Vzrok za nizko proizvodnjo v PE Jeklolivarna je vpomanjkanju naročil, razdrobljenem asortimentu in neizpolnjevanju dobavnih rokov. Vse težje je pridobiti naročila na srbskem trgu, še težje pa je priti do plačila za dobavljeno litino. Tudi v PE Stroji na domačem trgu še vedno primanjkuje naročil. Kljub temu pa nastajajo zaostanki, za katere ni opravičila. V PE Obdelava so v Orodjarni izdelali večje količine grobo obdela- nih odkovkov, kar jim znižuje poprečne cene. Niso pa uspeli izgotoviti orodja, za katerega je bil dobavni rok september. Noži niso dosegli plana zaradi okvare strojev za brušenje naklona in rezine. Večja količina nožev pa je ostala na zalogi v špediciji. V Pnevmatiki še vedno ni bistvenih sprememb z naročili za domači trg. V Vzmetarni je prišlo do znatnega zmanjšanja naročil rednih kupcev vzmeti. Zaradi povečanega izvoza v PE Armature niso dosegli predvidene prodaje na domačem trgu. Z UVOZOM BODO TEŽAVE Z ukinitvijo izvoza po dolgoročnih kooperacijskih pogodbah ter povečanja rizika zaradi znanih razmer v Jugoslaviji nimamo več možnosti uvažati rep romateriale na odprto, to je brez odpiranja dokumentarnih akreditivov ali plačila vnaprej. Naša poslovna banka TKG Slovenj Gradec omejuje odpiranje dok. akreditivov ter jih pogojuje s pologom dinarskih sredstev ze v času odpiranja akreditivov (ne ob vnov-čenju po 60 dneh), kar pomeni, da bomo imeli v bodoče še manj možnosti uvoza. Zaradi teh razlogov se bo vse pogosteje pojavljal problem zagotavljanja redne proizvodnje zaradi nepravočasne preskrbe z osnovnimi repromateriali. kot so Fe legure, jekleni odpadki, ognjevzdrž-ni materiali itd. Delno se problem poskuša reševati z najemanjem tako imenovanih finančnih kreditov, ki pa stroškovno prav gotovo niso interesantni. IZKORISTfJi DELOVNEGA CASA V septembru je bil delovni čas izkoriščen 72,98 odst., odsotnosti pa so znašale 27,02 odst. in so bile razdeljene takole: - letni dopust 12,10 % - izredno plačani dopust 0,66 % - službena potovanja 0,35 % - bolezni 6,39 % - druge plačane odsot. 7,33 % - neplačane odsotnosti 0,19 % Skupaj 27,02 % Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,73 odst.ali7.070 ur, kar je za 0,19 odst. več kot v avgustu. Tokrat so imeli največ nadur v Turizmu in družbenem standardu 3,53 odst., v Orodjarni 3,11, PE Strojih 2,88 odst., Transportu 2,30 odst., TSD 1,58 odst., Nad 1 odst. pa še v Valjarni 1,40 odst. in Ind. nožih 1,02 odst. NABAVA ZADOVOLJIVA Oskrbo z osnovnimi surovinami kot tudi z vsemi ostalimi pomožnimi materiali v septembru lahko ocenimo kot zadovoljivo kljub temu, da smo naleteli na številne težave, ki jih povzroča slaba likvidnost. Motnje pri dobavah smo imeli predvsem pri sivi in nodularni litini, ki pa so nastajale izključno le zaradi kratkih dobavnih rokov. Kas-nila pa je tudi dobava težkih zvar-jencev za strojegradnjo zaradi zamude pri dobavi pločevine iz uvoza in Skopja. Vedno večji pritisk in zahteve so za povišanja cen osnovnih materialov. Te zahteve izhajajo iz nedavno povišanih cen elektro energije, naftnih derivatov in prevozov. Zaloge repromaterialov se gibljejo dokaj ugodno, v septembru pa so se pričele dodatne aktivnosti za znižanje zalog materialov razreda 3. IZVOZ V PE Metalurgija so predvideni plan dosegli le v Kovačnici, v Valjarni in Jeklovleku nimajo dovolj naročil. Zaradi kasnitve dobav vložka iz Kovačnice in delno izmečka pri to- lotni in mehanski obdelavi so v PE troji pri valjih dosegli predvideni vrednostni plan le 5 9,9 odst., pri stiskalnicah pa je bil plan presežen za 12,4 odst. V večini OE v PE Obdelava so presegli plan izvoza, vendar je v OE Pnevmatika vključena tudi odprema za firmo Danielli, ki je bila dejansko izdelana v Hyposu. Zeio visoko so plan presegli Noži, podobne rezultate pričakujejo tudi v oktobru. Plan izvoza je bil presežen tudi v PE Armature. ODDELEK POSLOVNA ENOTA ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA PROIZVODNJA ton ODPREMA ton FAKTURIRANA REALIZACIJA din IZVOZ $ IZVOZ din DOMAČI TRG din sept. zbir sept. zbir sept. zbir sept. zbir sept. zbir zbir . JEKLARNA 92,5 75,2 - - - - - - _ VALJARNA 80,1 70,9 66,6 69,2 67,1 69,5 67,9 62,1 61,4 59.0 69,6 73,9 KOVAČNICA 98,2 92,2 90,7 94,9 94,2 96,0 188,6 131,6 169,6 125,5 86,4 92,9 JEKLOVLEK 56,8 56,5 55,3 55,1 42,4 54,6 77,7 58,8 70,2 55,6 38,0 54,4 P E METALURGIJA 85,7 73,6 69,6 72,2 67,7 72,2 80,9 68,1 73,1 64,7 66,1 74,4 P E JEKLOLIVARNA 42,8 58,4 43,3 44,5 58,1 51,3 97,8 88,9 88,7 84,3 50,2 42,8 P E STROJI 82,0 93,2 100,7 92,5 97,2 76,7 124,0 81,5 112,8 77,5 77,9 75,7 NAMENSKA PROIZVOD. 81,0 89,2 64,2 110,5 59,7 114,8 66,1 131,1 59,6 126,2 52,0 32,4 ORODJARNA 115,7 96,8 121,2 103,6 107,5 87,9 158,6 196,1 145,2 182,5 103,1 77,0 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 84,1 80, 3 93,9 78,7 91,2 76,3 165,0 123,8 149,7 117,5 65,0 57,7 - GREDICE - 127,4 - - “ - - - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 50,4 100, 3 95,2 79.8 92,7 165,8 124,6 150,4 118.3 66.1 58.8 PNEVMAT. STROJI 38,3 62,4 "36,7 57,9 66,0 75,0 246,5 141,1 221,9 132,5 60,7 73,1 VZMETARNA 40,6 69,7 41,0 70,7 59,7 87,7 152,4 113,6 136,2 106,9 50,9 85,5 KALILNICA - - - - 73,4 107,4 - - - . 73,4 107,4 P E OBDELAVA 55,5 81,2 56,4 83,3 70,7 95,9 84,9 131,1 76,6 125,7 65,2 68,2 P E ARMATURE 99,7 103, 3 74,4 98,9 87,5 102,4 106, 4 125,7 97.5 -119,9 71,0 73.8 STORITVE DRUGIH - - - - 72,9 114,5 - - - 72,9 114,4 SKUPAJ PODJETJE- 83,1 73,4 69,0 72,3 72,0 76,8 93,8 85,7 89,6 65,4 70.7 Sindikat v koncernu Železarna Ravne Včlanku razmišljam o prihodnosti sindikata v novo organizirani železarni ob upoštevanju zakonskih določil, ki trenutno veljajo. Če je poznano dejstvo, da se reorganizirali bomo, je manj sigurno, da bodo določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (dalje Kolektivna pogodba), ki urejajo pogoje za delovanje sindikata, še veljala. Ker Ustava Republike Slovenije dopušča sindikalni pluralizem, ne more biti drugače, kot da v članku uporabljam termin sindikat, mislim pa ob tem na Svobodnega, Neodvisnega in še katerega, če obstaja. To poudarjam zaradi dilem, ki so prisotne v Republiki Sloveniji in ki izhajajo predvsem iz določil že omenjene Kolektivne pogodbe. To pogodbo so od sindikatov podpisali samo Svobodni sindikati, in ker so edini pogodbeni partner s strani sindikatov, naj bi pogodba veljala samo zanje. Kljub pravnemu in političnemu spodrsljaju imajo po mojem mnenju obstoječi sindikati v gospodarstvu enak izhodiščni položaj. Sindikat bo v organizaciji oz. pri delodajalcu še naprej deloval v skladu s svojo vlogo in nalogami, dajal pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata ne bo mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oz. delodajalca. Vloge in nalog sindikata torej ni inožno omejiti. Sindikat ima v družbenih podjetjih in v mešanih pravico biti informiran o vseh vprašanjih, o katerih odloča oziroma jih obravnava delavski svet in njegovi izvršilni organi. Spremembe zakonodaje (Zakon o podjetjih. Zakon o družbenem kapitalu), ki so pričele veljati po uveljavitvi kolektivne pogodbe. DRUŽBENA PODJETJA UKINJAJO, DELAVSKI SVET PA JE LE ŠE FAKULTATIVNI ORGAN 7. ZMANJŠANIMI PRISTOJNOSTMI. Zaradi teh določil bo omenjena pravica sindikata zbledela oziroma, če delavskega sveta v bodoči organizaciji Železarne ne bo, ugasnila. Enostavno dostopen informacijski vir bo torej usahnil. Posledica tega bo, da si bo sindikat, če se z vodstvom podjetja ne bo drugače dogovoril, informacije moral iskati sam. Kako? Kakor se bo znašel. Verjetno bo praktična rešitev nekje vmes, še posebej, če ugotovimo, da sindikat že po spremembi prej veljavne zakonodaje (mislim na Zakon o združenem delu in bivšo politično organiziranost) ni imel formalne moči odločati o posameznih vprašanjih. Podobno kot za obveščanje velja tudi za vročanje vabil z gradivi za seje organov upravljanja. omogočanje prisotnosti na sejah teh organov, obvezno obravnavanje mnenj in predlogov sindikata ob določenih vprašanjih. Organizacija oz. delodajalec bo še naprej zagotavljal sindikalnim zaupnikom najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v organizaciji oz. pri delodajalcu za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje v delu organov sindikata izven organizacije oz. sindikata. Kolektivna Čeprav ima Železarna Ravne po nekaterih podatkih okoli 30 tisoč vrst različnih izdelkov in izdeluje okrog 400 različnih vrst najboljšega jekla, nam v današnjih tržnih razmerah to kaj malo pomaga, in iskati moramo še nove proizvodne programe, da zasedemo zmogljivosti, zaposlimo ljudi in kgj zaslužimo. Ena zadnjih novosti je v PE Obdelava, OE TSD, proizvod visokega kvalitetnega razreda -program velikih ležajev od 2 do 3,5 m premera. Kako smo do tega programa prišli, je povedal direktor Obdelave dipl. inž. Matjan Senica: »Za italijanskega Danielija smo sklenili posel za vrtljive stolpe, katerih sestavni del so tudi veliki ležaji. Ker nam je dobavitelj le-teh HOSCH ROTHE ERDE lahko zanje zagotovil 8-mesečni dobavni rok, mi pa smo imeli za realizacijo le štiri mese- pogodba določa, da se v tako določeno število ur ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih Zveze SSS (spet pozablja na ostale sindikate) in v organih sindikata dejavnosti na ravni republike. Še naprej bo veljalo, da se okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika, način zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in ce, smo se morali nekako znajti. Izdelovanja ležajev smo se lotili sami. Pri tem sta nam pomagali ljubljanski firmi HERMES in MANTEL, ki bosta prevzeli tudi trženje. Ker nas je priganjal čas, smo šli v koncept, da kupimo del tehničnega znanja (izdelava dokumentacije, izračun in del tehnologije). Kalkulacija je zdaj sicer pokazala, da stroški izdelave še niso primerni oz. dovolj nizki, vendar upamo, da bomo z osvajanjem tehnologije in definiranjem obdelovalnih režimov termične obdelave proizvodnjo tako izpopolnili, da bo ustvaijala zadovoljivo akumulacijo. Ocenjujemo, da bi letno lahko izdelovali do 300 velikih ležajev. Eden pomembnih proizvajalcev le-teh HOSCH ROTHE ERDE iz Nemčije se zanima za sodelovanje z nami. Spoznal je svojo napako, ko pred tremi le- administrativno delo) dogovori s poslovodnim organom oz. delodajalcem. Prav tako bo organizacija oz. delodajalec dolžna zagotoviti obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata. Naloge in vloga sindikata se torej v ničemer ne bosta spremenila, mogoče tudi položaj ne. Ob tem mislim na morebitno otežkočeno zbiranje informacij. V tem primeru bo potrebna seveda večja zavzetost pri delu s strani sindikalnih zaupnikov in strokovnejši pristop k analizi posameznih informacij, ker bo zaupnik sicer kmalu postal neza-upnik. Miran Kos, dipl.iur. ti ni sprejel sodelovanja z Ita-som, a mu je zdaj upadla prodaja na jugoslovanskem tržišču za polovico. Predstavnik te firme g. Ivan Schneeberger je že bil na obisku pri nas in zdaj čakamo na dokončen dogovor. Ocenjujemo, da ima naša železarna pred drugimi, ki bi si tudi želeli sodelovati z ROTHE ERDE, pomembne specifične prednosti, s prvima že izdelanima ležajema pa smo tudi dokazali, da lahko izdelek ponudimo v štirih mesecih. Angažiranje odgovornih je bilo za to veliko in hvale vredni so vsi ti ljudje, ki so v tako kratkem času omogočili realizacijo programa, od teh, ki delajo na kalkulacijah in v razvojnih službah, do priprave dela TSD in vseh drugih, ki so pri tem sodelovali.« NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Sprememba notranjih delovnih odnosov traja več let Pogovor s podpredsednikom poslovodnega odbora za kadre Branetom Žerdonarjem Tudi pri reorganizaciji uveljaviti evropska merila »V Železarni smo se letos organizirali na novo, pripravljamo pa že drugo, še temeljitejšo reorganizacijo. Z njo naj bi se čimbolj prilagodili tržnemu načinu poslov anja. Bolj naključje je, da se je zadnji čas upokojilo kar nekaj nekdanjih ravnateljev tozdov in lahko v železarni skoraj govorimo o menjavi generacij, prav tako pa je naključje, da seje prav letos v državi stopnjevala gospodarska kriza in je zato naša železarna v izgubi. To je seveda silno slaba startna osnova za mlade vodilne ljudi pri nas, obenem pa najbrž tudi zelo otežkoča presojo, kako nam je reorganizacija uspela. Pa vendar tvegamo vprašanje: kakšna je vaša ocena?« »Problem naših reorganizacij tako v preteklosti, kot tudi v sedanjosti je v njihovem zunanjem vzroku. Vse so na neki način spodbujene s spremembo nekega zakona in ti zakoni se v obdobju zadnjih dveh let tekoče spreminjajo. Ko v podjetjih komaj izpeljemo neko prilagoditev, je ta že zastarala, saj je medtem zakonodajalec že sprejel spremembe ali dopolnitve. Drugi problem naših reorganizacij je v tem, da stvari in funkcije prestavljamo z enega dela v drugi del, pa ob tem ne izpeljemo ali pa ne spremenimo vzvodov notranje motivacije. Ce rečem čisto nazorno, potem mislim, da dokler bomo vsi zaposleni na vseh področjih delili enako usodo ne glede na rezultat, tako dolgo tudi posledic reorganizacij ne bomo mogli ocenjevati. Zato je moje mnenje naslednje: če bomo definirali lastnika premoženja, če bomo uvedli sankcije za rezultat po posameznih dejavnostih in če bomo znižali proračunsko financiranje na minimum, potem bomo lahko ocenjevali uspeh reorganizacij. Poleg tega pa bomo morali razčistiti tudi pojem reorganizacije in tudi tu sprejeti evropska merila, kar pomeni, da če gre za lastninsko statusne spremembe, potem se rezultat ocenjuje na podlagi donosnosti tako združenega ali razdraženega kapitala (temu tudi ne rečejo reorganizacija), če pa gre za spremembo notranjih delovnih odnosov, potem pa so to procesi, ki jih ni mogoče ocenjevati pred potekom dveh-petih let. Naša dosedanja reorganizacija je dosegla nekaj na področju decentralizacije prejšnjih skupnih funkcij, vzpodbudila je razmišljanja o slabosti budžetiranja in nakazala nujnost nadaljnjih potez (večja odvisnost od lastnega rezultata), ki so bile na začetku nakazane. Kar pa se štartne osnove tiče, sam mislim, da je v kriznih časih mogoče spremeniti več kot pa v časih blaginje, gre seveda tudi za nekaj korajže.« S konsenzom do vizije našega razvoja, s potrpežljivostjo do uresničitve te vizije »V Avstro-Ogrski so I. 1892 zamenjali goldinarje za krone in krajcarje za hellerje, a ljudje so še ob razpadu stare Avstrije govorili o krajcarjih, prav kakor mi 1.000 dinarjem pravimo milijarda. Baje so človeški možgani na- rejeni tako, da potrebujejo 25-30 let, preden uspejo preklopiti s starih na nove vrednote, in to ne samo pri denarju. Ne gre za to, da bi koga pretirano motila raba stare terminologije, bolj upravičeno se zdi vprašanje, kaj, če se bomo v železarni enako počasi otresli navad in razvad preteklih desetletij, ko se je vsakdo po delegatsko vtikal v vse, ker se je na vse razumel in si jemal samouprav-Ijalsko pravico, ali bo prejeto nalogo izpolnil, in če jo bo, ali takoj ali kasneje, v celoti ali delno. Seveda to daleč ni vse, kar je bilo tako značilno za polpretekli čas, je pa vseeno dovolj za vprašanje: kako se spoprijeti in spoprijemati s to dediščino?« »Dediščine se najlaže otreseš, če je ne potrebuješ. Naš problem je v tem, da cela vrsta ljudi v druž bi in tudi v našem podjetju potrebuje dediščino. Če ilustriram, jasno je, da posamezniki potrebujejo samoupravljanje in družbeno lastnino, saj drugače nimajo kaj početi v sodobni civilno pravni državi in v podjetju (podjetje je organizacija, kjer kapital dobiva novo vrednost). Nekateri potrebujejo visoko inflacijo, ker lahko v njej špekulirajo, nekateri potrebujejo brezpravno državo, ker lahko v njej delajo po principu moči, itd. Brez temeljitega konsenza vseh političnih sil (strank, zvez, lobijev,...), da nam pretekla družbena ureditev ni prinesla dovolj dobrega in pravega razvoja, brez konsenza o glavnih smereh nadaljnjega življenja (v kakšnem osebnem standardu, s kakšno stopnjo brezposelnosti, s kakšno kupno močjo v tujini, s kakšno politično motivacijo) se seveda z dediščino ne bomo mogli spopasti. Odprava dediščine potrebuje čas in vizijo pri- hodnosti, v katero veijame velika večina. Pri nas pa je ta vizija brez časovnega parametra, brez osnovnih obrisov, zato tudi delujemo kot dražba izrazito neusklajeno. Zapiramo gospodarske subjekte v vseh panogah, večamo število brezposelnih, pri tem pa mislimo, da bomo brez izrazitega usmeijanja odpirali nova delovna mesta in povečevali standard. Primer združitve Nemčij je tako poučen za makro ekonomsko politiko, da bi ga bilo potrebno čim bolj naštudirati. In če se vrnem k Železarni Ravne, potem mislim, da se moramo dogovoriti o viziji našega razvoja in potem biti vsaj toliko potrpežljivi, da bomo lahko ocenili uspešnost prehojene poti. Dediščina v bistvu potrebuje dobre rezultate nove dobe, potrebuje pozitivne izkušnje in to na posamični ravni. Posameznik mora v svojem življenju občutiti, da je boljše, šele potem bo pripravljen priznati, da preteklosti ne potrebuje.« Soočai\je različnih mnei\j naj bo način za zbirale idej v fazi razprav o razvoju, ne vsakomesečna praksa »Že pred časom je v nekem predalu obležal zanimiv predlog, ki je še zmeraj aktualen, zato izkoriščam priložnost, da ga ponovim javno in prosim za odgovor. Tako se glasi: »V družbi danes večstrankarski sistem omogoča kritična soočanja mnenj o vseh aktualnih vprašanjih. — V železarni se mnenja ali pobude ali kritike posameznikov ustavijo pri nadrejenem vodji. V železarni takšne »opozicijske« misli in stališča do raznih uradnih načrtov, projektov, razvoja, izdelkov itn. obstajajo, h' da ne morejo do izraza. Takšno stanje ne prispeva k bolj prizadevnemu delu, k enotnemu reševanju problemov. Ali torej ne bi bilo primerno, da bi organizirali (mesečno ali občasno) okrogle mize o aktualnih temah, na katerih bi sc enakopravno srečali »vladajoča stranka« (verjetno člani PO in »štabnih služb«) z »opozicijo« -verjetno inženirji in tehniki, ki pač mislijo, da se njihova mnenja premalo slišijo oziroma upoštevajo? »Način sprejemanja strokovnih odločitev v podjetju je povezan z načinom vodenja v tem podjetju in po organizacijski teoriji predstavlja enega od osnovnih elementov organizacijske kulture. Predlog, da bi se znotraj Železarne Ravne organizirale okrogle mize o strokovnih predlogih investicijskih ali razvojnih odločitev, je v pristojnosti odgovornega za razvoj. Po mojem mnenju je dobro, da pride do strokovnih »prepirov« pred sprejetjem neke odločitve, pa ne zato, da bi potem sprejeta odločitev zadovoljila vse, ampak ker je to ena izmed metod zbiranja idej in novih pogledov. Ni pa RAZISKOVALNE NALOGE S PODROČJA EKOLOGIJE V LETU 1991 Na 41. posvetovanju o metalurgiji in kovinski predelavi (2.-5. oktobra v Portorožu) so bile potrjene naslednje raziskovalne naloge s področja varstva okolja naših železarn: 1. Možnosti energetske izrabe odpadnih olj in gošč - III. del 2. Izvori onesnaževanja v valjarnah SŽ in možne rešitve - Jesenice 3. Kvalitativni kataster onesnaževanja okolja delovnih organizacij 4. Raziskave uporabe in neškodljivo uničevanje odpadnih gošč in emulzij 5. Uporaba odbruskov in oksidnih prahov mogoče tega načina primerjati s samoupravljanjem, kjer o visoko strokovnem predlogu želijo (ali pa so morali) odločati vsi. Vodenje podjetja pač sodi v pristojnost tistih, ki jih je delodajalec zaposlil kot svoje vodje, na kakšen način pa le-ti pridejo do svojih odločitev, je njihova stvar. Če pa se strokovnjaki v tovarni počutijo kot opozicija, je to zagotovo stanje, ki je vredno premisleka in nato ukrepanja. Sodim pa tudi, da se seveda o glavnih razvojnih posegih ni mogoče pogovarjati vsak mesec, saj moramo postaviti svojo razvojno vizijo, ki mora držati vsaj toliko časa, da jo bomo lahko izvedli oz. preverili v konkretnih okoliščinah. Motivacijske izkušnje pa seveda kažejo na to, da je v fazi izvedbe veliko lažje, če je v fazah nastajanja bil dosežen osnovni sporazum, in če se le-ta doseže s pomočjo okroglih miz ali pa anketnih vprašalnikov, potem je cilj dosežen.« S prevrednoteivjem vrednot do evropskih vodepjskih norm »V nedavni preteklosti je moral vsak vodilni delavec razen dokazil o strokovnosti imeti še uradno potrdilo o moralno-poli-tični neoporečnosti. Vemo, da je bilo s tem v glavnem mišljeno članstvo v /K. Take vrste kvalifikacije danes niso več potrebne. Kdor pa nekaj časa živi v kolektivu, kakršen je naš, vendarle vidi marsikig, od familiar-nosti do mgjhnih ali večjih bonitet, ki jih prinaša položgj, od protežirapja sorodnikov in prijateljev, do direktnega okoriščanja s položajem do meje, ko se še ne da ravno očitati kršitve zakonov, je pa stvar vendarle skregana s tem, kar ljudje imenujejo poštenost. Ne mislim zdaj ne natolcevanj ne govoric (o tem ste lepo pisali v 30. št. Novic), ampak tisto več-desetietno erozijo morale, ko smo tudi Slovenci sprejeli kot vrline lastnosti »znajdi se«, »zveze in poznanstva«, »kar ni prepovedano, je dovoljeno,« »roka roko umiva« itn. itn., kar vse pa je v sistemu vrednot razvitega sveta seveda nepojmljivo. Vprašanje: Kako se bomo na tem področju na svoji poti v Evropo obnašali v Železarni Ravne?« »Dokler bo v naši družbi še naprej veljalo pravilo, da si v bistvu svoj standard zagotavljamo izven dela in ne z delom, se bomo s stvarmi, o katerih vprašujete, pač izredno težko borili. Poglejte, v katerih sistemih so korupcije, razne zveze in poznanstva najbolj razviti. Tam, kjer smo vseskozi govorili, da so vsi enaki in da moramo biti vsi enaki, kjer je bila država bogatejša od posameznika. Če se bomo torej obrnili v smeri, ko bo posameznikov standard odvisen od dopoldanskega dela, ko bo država bogata-toliko kot njeni državljani, ko bomo priznali neenakost kot družbeni pojem, ko bomo našli lastnika premoženja, potem bomo tudi lažje obračunali s preteklostjo. Izgubiti pa bomo morali tudi celo vrsto ilu- zij: da bo vse objektivno, daje posamičen interes lahko tudi skupen, ipd. V poklicu mora prevladovati stroka, vendar v celoti, ne le napol. To pomeni, če nihče ne pusti, da ga operira medicinska sestra, kije 25 let stregla kirurgu pri vseh operacijah, potem tudi ne moremo pustiti, da poslovno politiko vodi delegat delavskega sveta, kije toliko časa stregel pri odločitvah. In ko bomo na celi fronti začeli to upoštevati, potem nam bo postalo jasno, da imamo še več obrekovanj, kot mislimo, in da smo še daleč od Evrope. Če bomo hoteli trgovati z Evropo, potem bomo pač morali sprejeti njihova merila, in tam je stroka visoko spoštovana. Če torej pride v Železarno Ravne lastnik tuje firme in želi razgovore o kapitalskem sodelovanju, potem pač ne zahteva za partnerja predsednika delavskega sveta (čeprav je le-ta predstavnik družbene lastnine), ampak nekoga, s katerim se lahko strokovno enakovredno pogovaija. In če se komu to zdi privilegij, potem bo toliko težje doživljal vse spremembe, ki nas še čakajo. Ko bomo v družbi razčistili, kaj je moje in kaj je tvoje ter s tem odpravili da »je vse naše in obenem od nikogar«, bomo hitro začeli spreminjati tudi takšne vrednote.« »Gospod Žerdoner, hvala za pogovor!« Marjan Kolar DVA NAČINA ŠOLANJA SLOVENSKIH MANAGERJEV V Sloveniji šolamo managerje na petih visokih šolah in centrih, ki se jim bo spomladi 1991 pridružila še Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Pogled na predmete, ki jih mora kandidat za bodočega manageija preštudirati na posameznih šolah, pokaže zanimivo dvojnost: - na nekaterih šolah je poudarek na teoriji - na drugih na praksi. Medtem ko npr. Center Brdo in Mednarodni center ICPE v Ljubljani poudaijata človeški dejavnik - komunikacijske veščine, trening sposobnosti za pogajanja in nastopanja v javnosti, kulturni mana-gement in razumevanje podjetja v široki družbeni povezavi, pa na eni od fakultet menijo, da ni dobrega manageija, če ne obvlada med drugim: teoretične sociologije, metodologije, teorije ekonomskega razvoja itn. Ob tako različnih pristopih pa je lepo in pošteno, da nihče ne prodaja mačka v Žaklju. Vse ponudbe so javne, od predmetnika do časa trajanja šolanja in cene. pa naj vsakdo izbere, kar potrebuje. ZA RACIONALNO OGREVANJE DELOVNIH MEST Po prvem letu zelo spodbudni rezultati Čeprav je že kurilna sezona 90/91, za energetike v železarni še ni brez pomena lanska sezona. Celo nasprotno: ker je bila sezona 89/90 prva, ko so pomembno zmanjšali porabo toplote za ogrevanje delovnih prostorov v železarni, njen pomen ostaja še v naslednjih letih tako za Energetiko kot za vso železarno. 26 % zmanjšana poraba oz. 1.209.675 Sm3 prihranjene toplote oz. 2.661.285.00 prihranjenih dinaijev - to res ni mačji kašelj! Da je treba z energijo varčevati, smo sicer vedeli in govorili že mnogo sezon prej, dejanj pa ni bilo veliko. Zato so se energetiki odločili to prakso presekati in želeli ne le sebi, ampak vsej železarni dokazati, kaj lahko ob rednih dejavnostih naredi dobra izredna akcija. Nalogo so poimenovali »Znižanje stroškov m porabi toplote za ogrevanje v Železarni Ravne - sezona 89/90 (za 1°C zmanjšati temperaturo pomeni 6 % prihranka). Izhodiščejimjebilo, da so 5-odstotni stroški energije za centralno ogrevanje in lokalna ogrevanja v proizvodnih halah v skupnih stroških za energijo železarne previsoki in ocenili, da se dajo ti stroški zmanjšati na 4 % oz. za 1 °/o. Vakciji so sodelovali energetiki, ki delajo na področju ogrevanja oz. porabe toplote za te namene, v manjši meri pa so se vanjo vključili tudi drugi delavci železarne - neenergetiki, ki jim beseda varčevanje ni tuja, in če drugega ne, so sporočili, kje je premrzlo (tega, da je prevroče, pa še ni kdo sporočil, ker je raje odprl okno!) Ob koncu akcije lahko zapišemo, da je energetikom uspelo uresničiti vse zadane si naloge. Zataknilo se je le pri pospeševanju vgradnje ventilatoijev za vračanje toplote izpod stropov (niso bili nabavljeni in montirani po projektu). Sicer pa so naredili naslednje: Pri obhodih so ugotovili napake, preveijali so reducirana ogrevanja. Velik uspeh je preselitev dežurnih ključavničarjev za žeijave iz hale SiD v prostore stare mehanične s ciljem, da se uvede reducirano ogrevanje. - Delno so odklopili ogrevanje v hali »monoblok svedri« zaradi velike porabe energije. Vzrok je iskati v slabo izolirani hali, v kateri dela samo nektu delavcev. - Uspelo jim je odklopiti vročevodno ogrevanje v prečni hali SGV, stari kalilnici, kjer so imeli še plinsko ogrevanje. Dogovori- li so se tudi, da odstranijo vročevodno ogrevanje v delavnici valjarne (Logar). Izdelali so projekt rekonstrukcije. - Večji nadzor so imeli nad odvodnimi temperaturami iz priključnih postaj, ker so bile pogoste kontrole. Nekaj kontrol se je izvedlo glede na specifično porabo, pridobljeno iz toplotnega števca. Analize so pokazale 26-od-stotni prihranek. V sezoni 88/ 89 je bila namreč poraba toplote 33.139 MWh, v sezoni 89/90 pa 26.878 MWh, poprečna temperatura v sezoni 88/90 je bila 5,48t, v sezoni 89/90 pa 4,23^ in poprečna instalirana moč predlani 29.618, v lanski sezoni pa 28.803 kW. Vidi se, daje celo pri nižji zunanji temperaturi večji prihranek. In če še nekoliko pogledamo številke: predvidena poraba zemeljskega plinaje bila 4.652.595 Sm J oz. za vrednost 10.235.709,00 din, dejanska poraba pa je bila 3.442.920 Sm3 oz. za 7.574.424,00 din; specifična poraba toplote za ogrevanje je bila v Železarni Ravne v sezoni 88/90 1,151 MWh/kW, v sezoni 89/90 pa 0,907 MWh/kW, kar je 26,2 % padec. Seveda pa je bila lanska sezona prva v vrsti naslednjih, v katerih so energetiki odločeni akcijo nadaljevati. Za to sezono so si že zadali naslednje napotke: - Skupno z delovodji in strokovnjaki je treba analizirati problematiko, ki seje pojavila v pretekli sezoni z namenom, da se v prihodnje odpravi. - V novi kurilni sezoni je treba dati poudarek: - reduciranemu ogrevanju (zaradi prisilnih dopustov prekiniti ogrevanje, četudi za en teden; ne ogrevati cele hale za tri ljudi, se dogovoriti za reducirano ogrevanje v kemijskem laboratoriju) - ukiniti vročevodno ogrevanje v hali »monoblok svedri« - izvesti rekonstrukcijo ogrevanja z odstranitvijo vročevodnega ogrevanja v delavnici valjarne (Logar) - po števcih ugotoviti specifične porabe in tako vplivati na zmanjšano porabo toplote - redno analizirati porabo toplozračnega ogrevanja z izkoriščanjem odpadne toplote, saj je to ogrevanje velik potrošnik toplote; če je le možno, uvesti reducirano ogrevanje (kapela. Pnevmatika L, II., Težki strojni deli) - vztrajati, da se naprave za vračanje toplote izpod streh kompletirajo tako, kot predvideva projekt (hala SiD) - organizirati se tako, da bodo delavce energetike na terenu čutiti - prodreti z opozorilnimi parolami za varčevanje. Toliko o akciji in o tem, kako je zastavljena za naslednjo sezono, o pomenu pa še posebej govorijo prvi odgovorni za njeno izvedbo v Energetiki. Franc Oderlap, vodja energetskega gospodarstva: »Akcija je vsekakor pokazala pozitivni rezultat, čeprav je na % vplivalo tudi nekaj drugih fak-toijev. Zaželeno je bilo, da bi do spoznanj o varčevanju prišli tudi uporabniki sami in da bi' ogrevali tiste prostore, ki so z delavci normalno zasedeni. računskih rezultatov prihranka nimamo, je pa zaslediti, da seje z akcijo malenkostno dvignila zavest pri uporabi plinskih kaminov in grelnikov infra; vendar to stanje še ni pohvalno; recimo, da je upravljanje s kamini, predvsem v čistilnici, kar imenujemo - neodgovorno.« Robert Jamšek, višji energetik: »Pomen naloge je bil tudi v tem, da so posamezniki s konkretnimi zadolžitvami razumeli zastavljene cilje in delo opravljali vestno. Prepričan sem, da če bi se v železarni znebili besede »potrebno je narediti« in zamenjali besede z dejanji, s konkretnimi zadolžitvami in odgovornostjo, saj nas situacija sili v to, se nam ni treba bati za jutri' Ta akcija naj bo za spodbudo vsem, ki želijo, da se energetika postavi na tisto mesto, ki ji pripada. Meni je vodilo ves čas, da resnično varčujemo, saj vemo, kje varčevati. Dokaz za to je ta akcija, ko je prišlo celo do 26 % prihranka. j ZMfM *** vat *** l f '* % i \ \ ml ml [ 'J j? n W Akcija je bila uspešna po mojem prepričanju predvsem zato, ker so bili aktivni nosilci nalog naši delavci v Energetiki, ki so zadolženi za ta področja, in smo jih, kot je videti, tudi znali animirati. Menim, da bodo z nadaljevanjem akcije v tej kurilni sezoni lahko spet vidni rezultati. Poraba te toplote bi lahko padla še za 5-10 %. Kitko to? Z dodatnim reduciranjem, z nadaljevanjem nadzora avtomatike vodenja ogrevanja in po potrebi tudi ugašanjem sistema ogrevanja predvsem v spomladanskih dnevih, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12°C. V zvezi s temi ukrepi načrtujemo tudi vodenje obratovanja vročevodnih kotlov z mikroračunalnikom, izdelava ŽR. Tu vidim to izboljšanje na sami proizvodnji toplote - gre za energetsko izkoriščenost kotla. Na področju ogrevanja s plinom, ki je bila vzporedna akcija varčne porabe za ogrevanje, Seveda pa ne razmišljam samo o varčevanju v železarni, ampak v celi občini, a zunaj za to še ni pravega posluha odgovornih.« Maks Serafini, vodja oddelka za paro in toplo vodo: »Mi kot energetiki bi rekli, da smo svoje naredili, želeli pa bi tesnejšo povezavo z odgovornimi v obratih. Se več: kljub temu, da je pomen akcije nesporen, bi rad opozoril na dve stvari, ki bi ju v prihodnje morali upoštevati. V obratih bi morali posebej nastaviti človeka, ki bi bil soodgovoren za porabo in problematiko v energetiki. In drugič: preučiti bi bilo treba smiselnost ogrevanja delovnih mest v času, ko niso na delu »polne posadke«. Skozi denar gledano je akcija vsekakor zelo uspela. Prihranek je tako velik, da se tega niti ne zavedamo.« OSKRBA Z ENERGIJO V SEPTEMBRU 1990 Podražitev naftnih derivatov v septembru bomo čutili tudi v železarni pri nabavi mazuta, tekočega naftnega plina in nafte. Podražitev se giblje od 14,3 % pri mazutu, 17,9 % pri tekočem naftnem plinu do 23,4 % pri nafti. Stare in nove nabavne cene teh energentov so: Vrsta energenta Stara cena Nova cena MAZUT 2,45 din/kg 2,80 din/kg TEKOČI NAFTNI PLIN 3,52 din/kg 4,15 din/kg NAFTA (plinsko olje D2) 6,16 din/l 7,60 din/l Ker se druge vrste energentov, ki jih uporabljamo v železarni, niso podražile, te, ki smo jih zgoraj navedli, pa uporabljamo le v manjših količinah, podražitve ne bodo bistveno vplivale na višino skupnih stroškov porabljene energije. Aproksimativni izračun skupnih stroškov energije v železarni za september znaša 26,18 milijona din, kar je sicer za 40 % več kot v avgustu, vendar gre porast skupnih stroškov izključno na račun večje skupne proizvodnje. Če primerjamo stroške porabljene energije na tono skupne proizvodnje, potem ugotavljamo padec, in sicer: v septembru so znašali 696,10 din/tono, v avgustu pa kar 1.134,80 din/tono. Manjše odstopanje stroškov porabljene energije ugotavljamo pri blagovni proizvodnji, in sicer v septembru 3.112,60 din/tono, v avgustu pa 3.008,60 din/tono, kar pomeni porast za 3,4 %. Dobava primarnih energentov je bila v septembru v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Le kovaške ogrevne peči 27. 9. niso bile oskrbovane z mazutom 6 ur, in to zaradi okvare regulatorja v mazutni postaji kovačnice. Za normalno oskrbo porabnikov s kisikom smo nabavili iz Tovarne dušika Ruše 148.950 kg tega plina, kar je 26 % od skupne porabe v septembru. Argona smo nabavili 7.631 m3n, in sicer celotno količino iz uvoza. Dobavili smo tudi 292 m3n čistega dušika. Zbrali smo 8.400 1 odpadnega olja, ki ga pokurimo na ogrevnih pečeh oz. kotlih, od tega je 4.000 I pridobljenega s cepljenjem emulzij (predelano je bilo 129 m3 odpadne emulzije). Poleg oskrbe z energenti smo izvajali na energetskih napravah in postrojih planirane preventivne preglede in tekoče vzdrževanje za nemoteno delovanje teh naprav. Dne 28.9. smo dali v poizkusni zagon vročevodne kotle in naprave za centralno ogrevanje prostorov v železarni in mestu Ravne. V septembru smo porabili več, kot smo planirali: zemeljskega plina za 6,81 %, hladilne vode za 4,8 %, čistega dušika za 21,67 % in argona za 10,35 %. Poraba je bila večja kljub manjši blagovni proizvodnji in je neugodno vplivala na rezultate specifičnih porab. Poraba ostalih energentov je bila manjša od planiranih količin, kar pa ni odraz varčevanja, ampak le zaradi manjše proizvodnje. Specifična poraba na skupno proizvodnjo je bila v primerjavi z avgustom ugodnejša, saj je bila za 38 % manjša, od septembra 89 pa je bila ta manjša za 3,4 °/o. Slabši so bili rezultati na skupno prodano robo, specifična poraba energije je tu bila v primerjavi z avgustom 90 višja za 5,06 %, v primerjavi s septembrom 89 pa je bila višja kar za 49,32 %. Prav tako so slabi rezultati specifičnih porab tudi pri nekaterih obratih na ogrevnih in žarilnih pečeh, in sicer: v Valjarni, Jekloli-vami, Ind. nožih. Alarmanten podatek je predvsem v Vzmetarni, kjer so presegli plansko vrednost specifične porabe energije kar za 102,76 %. 1. Primarni energenti Poraba Str. v din elektroenergija 17 130 184 kWh 12 071 040,49 zemeljski plin 4 317 530 Srn1 8 904 478,21 butan propan 9 090 kg 52 612,97 mazut 238 250 kg 742 873,05 karbid 8 400 kg 52 920,00 2. Sekundarni energenti Poraba Str. v din acetilen 3 972 kg 99 287,05 industrijska voda 1 562 797 m’ 804 183,70 sanitarna topla voda 10 060 m' 52 267,84 para 3 864 400 kg 1 424 634,02 kisik 561 363 kg 1 795 247,86 komprimirani zrak 5 272 328 m-1,, 822 398,21 čisti dušik 292 m3 6 991,55 tehnični dušik 27 189 m3,, 44 802,31 argon 10 885 m3 „ 247 493,00 Robert Jamšek VARČEVANJE Z ENERGIJO PRIMERNA (POCENI) REGULACIJA Veliko ljudi je svojo individualno kurjavo predelalo na olje zaradi boljšega varčevanja in komoditete. Zaradi tega smo se odločili, da priporočimo eno izmed avtoma-tik, ki je po našem mnenju učinkovita in tudi po ceni dostopna. OPIS REGULACIJE Kotel je kuijen z oljem, opremljen z gorilcem, mešalnim ventilom z elektro motoijem, obtočno črpalko in sobnim termostatom, ki je vezan na mešalni ventil. Temperatura vode v kotlu se regulira prek kotelne avtomatike, ki se nabavi pri nakupu s kotlom Ge sestavni Sobni Q termostat 3 *s i 'l u- uon- iecf CK 3 tel 2< i » i l \U--\ 1 1 Mešalni ventil 2 Obtočna črpalka 3 Grelno telo del kotla), temperatura v sobi se regulira prek sobnega termostata, ki po potrebi odpira ali zapira mešalni ventil. VAŠ PRISPEVEK K VARČEVANJU Z ENERGIJO -- NIŽJI VAŠI IN NAŠI STROŠKI! KARAKTERISTIKE SOBNEGA TERMOSTATA, VODENEGA Z MIKROPROCESORJEM FIRME HONEVEL-CENA 1.890 ATS. - Z njim se lahko 6-krat dnevno programira - ima vgrajeno baterijo (5 let garancije) za primer izpada električne energije - z njim se lahko programira 99 dni za čas dopustov - kaže: temperaturo, uro, dan v tednu - ima štiri načine delovanja: avtomatsko, ročno, varčevalno, pro-tizmrzovalno. Robert Jamšek DAJ CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA KAKŠNE SO NAŠE DAJATVE DRŽAVI Kljub notranjim rezervam, ki se jih v železarni zavedamo in jih tudi skušamo aktivirati, je duhamorno naslednje spoznanje: ob predpostavki, da sta delavec v neki nemški tovarni in naš delavec enako pridna, porabita za izdelek enako materiala, energije in vsega drugega, bo izdelek izpod rok našega delavca veliko dražji - zato, ker mora naš delavec pač dati toliko več občini, republiki in državi. Za šahovsko mizoje seveda to mat sam po sebi, v gospodarstvu pa se je treba boriti naprej. Tako smo si tudi v Železarni Ravne zadali nalogo, da bomo skušali vplivati, da se te, t.i. obremenitve gospodarstva zmanjšgjo vsaj za 30 %. O tem bomo še pisali, danes pa nas zanima, koliko torej moramo komu dgjati iz fabriške vreče, ki tako ali tako že nekaj časa ne stoji več pokonci. Za informacijo smo naprosili direktorico Računovodstva dipl. oec. Minko Praper. »V razvitem svetu država finansira dejavnosti, ki so skupnega in splošnega pomena. Sem štejemo obrambo, šolstvo, zdravstvo, kulturo in državno upravo. Viri sredstev so v glavnem prometni davki, davki na dobiček v podjetjih in obdavčitve prebivalstva (po osnovi premoženja dohodka). Pri nas pa danes državni proračun pokriva samo armado in državno administracijo, druge dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura...) pa plačujemo delavci iz osebnega dohodka. V ilustracijo prikazujem vse prispevke in davke za mesec avgust v občini Ravne. STOPNJE DAVKOV IN PRISPEVKOV IZ BRUTO OSEBNEGA DOHODKA % Opis Vsebina 30.8.1990 * 1. Davek iz OD delavcev rep. 0.600* D 2. Davek iz OD delavcev obč. 0.750 D 3. Prispevek za osnov. izob. rep. 1.260 D obč. 5.200 D 4. Prisp. za otroško varstvo rep. 2.190 S obč. 1.430 D 5. Prisp. za socialno skrbstvo rep. 0.390 D obč. 0.460 D 6. Prisp. za zdrav, varstvo rep. 9.980 S obč. 0.220 S 7. Prisp. za zaposlovanje rep. 0.520 S 8. Prisp. za pok. in inv. zav. rep. 19.100 S 9. Prisp. za kulturo obč. 0.380 D 10. Prisp. za telesno kulturo obč. 0.330 D SKUPAJ REPUBLIŠKI 34.04 SKUPAJ OBČINSKI 8.77 SKUPAJ 42.81 (D — domicilj delavca, S ** sedež izplačila) Dodam naj še; da so te stopnje v različnih delih države različne, spreminjajo pa se tuai časovno. Obvoznosti iz bruto osebnega dohodka in obveznosti za proračun so tako visoke, da po eni strani močno ogrožajo normalno poslovanje gospodarstva, po drugi strani pa mnogo ljudi komaj preživi iz meseca v mesec. Tako zbrana sredstva v naši državi ne zadostujejo za normalno delovanje družbenih dejavnosti. Družbena nadgradnja si zagotavlja manjkakoča sredstva še z dodatnimi prispevki in davki, kot so prispevki na bruto osebni dohodek, prispevki po davčnih osnovah in po dohodku. PRISPEVKI NA BRUTO OSEBNI DOHODEK Prispevek Vsebina % 30.8.1990 1. Prispevek za štipendiranja rep. 0.500 2. Prisp. za solid. - stan. gr. rep. 0.100 obč. 0.525 3. Prisp. za gosp. s kom. obj. obč. 2.285 4. Prisp. za požarno varnost rep. 0.032 obč. 0.221 5. Prisp. za SLO in DS rep. 0.046 obč. 0.250 SKUPAJ REPUBLIŠKI 0.678 SKUPAJ OBČINSKI 3.281 SKUPAJ 3.959 PRISPEVKI PO DAVČNIH OSNOVAH % Opis Vsebina 30.9.1990 DAVČNA »A« Izob. skupnost rep. 4.73 Raziskovalna skupnost rep. 2.34 Raziskovalna skupnost obč. 0.08 Zdravstvena skupnost obč. 0.60 Skup. za zaposlovanje obč. 0.62 Invalidsko-pokojninsko zavar. rep. 5.10 Kulturna skup. Slovenije rep. 1.70 Teles. kult. skup. Slovenije rep. 0.08 Prispevek za hrano rep. 1.08 Interv. hrane rep. 0.09 Blagovne rezerve rep. 0.63 Pri sp. za hrano obč. 0.24 Interv. hrane obč. 0.08 Blagovne rezerve obč. 0.05 Solidarnost rep. 0.20 SKUPAJ REPUBLIŠKI 15.95 SKUPAJ OBČINSKI 1.67 SKUPAJ 17.62 DAVČNA »B« Davek rep. 4.20 Kmetijsko zemljišče rep. 0.91 Vodni prispevek rep. 1.92 SKUPAJ-REPUBLIŠKI 7.03 Davčna osnova »A« Osnova doseženi dohodek, odbitne postavke: del dohodka za kritje izgub iz prejšnjih let, del. sk. prih., ki pripada drugim organizacijam; 50 % OD delavcev pri zavezancu (korigiranih glede na gospod. SRS), del doh., doseženega s poslovanjem v tujini. Davčna osnova »B« Osnova: davčna osnova A; odbitne postavke: vlaganja v izgradnjo objektov za pridobivanje energije^ v razvoj drobnega gospodarstva, vlaganja v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju, na manj razvitih območjih v SFRJ ter v Sloveniji, v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin, v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak. v raziskovalno delo, v stanovanjsko izgradnjo, znesek izplačanih izdatkov za delo v posebnih pogojih, znesek, uporabljen za izobraževanje delavcev, zmanjšanje davčne osnove za delež izvoza. PRISPEVKI PO DOHODKU % Opis Vsebina 30.9.1990 Zbor zve/. 0.0817 Zbor SRS rep. 0.1770 ZTP rep. 2.4000 Kljub temu nekaterim še vedno zmanjkuje denarja, zato v imenu širšega družbenega interesa trkajo na vrata podjetij in nudijo razne sporazume, pogodbe, raziskovalne naloge, študije itd. (sole, ceste, vodovodi, žičnice, komunala itd.) Na podoben način pa si svoj standard ohranjgjo tudi povsem ekonomske dejavnosti s statusom monopolista, kot so: železnice, PTT, elektrogospodarstvo itd. Za nazorno predstavitev številk naj navedem dva primera: - ob predpostavki, daje bruto plača 100, bruto dobiček pa 0, znašajo prispevki iz burto OD (na kuverti) 42 81 %, prispevki na bruto OD in dohodek pa 4,46 % kar znese skupno 45,27 % prispevkov - ob predpostavki, da je bruto plača 100 in tudi bruto dobiček 100, pa znaša prispevek iz bruto plač 41,81 %, prispevek na bruto plače 3.959, prispevek na dohodek 2,658/ ter davki in prispevki iz davčnih osnov 36,98 %, kar je skupaj 86,4077 %; če ima torej podjetje skupno 200 din, da od tega delavcu 57,19 %, družbi pa 86,41 %. Ljudje, ki se v gospodarstvu profesionalno ukvarjajo z obračunavanjem obveznosti, težko sledijo vsej opisani množici dajatev. Mnogo huje pa je to, da nadzora nad porabo teh sredstev sploh ni. V času, ko se železarna bori za preživetje, ko sestavlja program prestrukturiranja, vreden več kot 250.000.000 DEM, družba še naprej pobira denar. Na področju, ki bi se prvo moralo urejevati hitro in učinkovito, skoraj ni sprememb.« FUŽINAR ZA RAZVOJ sistema, nato pa bo počasi ali tudi zelo hitro odmrl ali se prenesel na ustreznejše lokacije. Za nas je izdelava takega asortimenta predraga. Na sliki 1 prikažem asortimentsko razmišljanje našega direktnega vzronika, firmo Boehler. Podatki so sveži, stari samo nekaj mesecev. Količina izdelanega jekla Danes lahko na trgu prodamo okoli 200.000 ton jekla srednjega kvalitetnega asortimenta. Pri ozki specializaciji smo sposobni ob polnem letnem izkoristku vseh kapacitet izdelati tudi do 300.000 ton jekla nizke kvalitete in vprašljivega finančnega efekta. Primer je omenjen zato, ker se nam tudi pri najvišji možni tonaži na instaliranih napravah pojavijo odvečne proizvodne kapacitete in prevelika zaposlenost. Iz tega sledi sklep, da nas tudi tone več ne rešijo, in je treba poiskati tak asortiment in količino, da dobimo največje denarne efekte in optimalno zasedenost proizvodih kapacitet. To nam predstavlja varianta jekla okoli 150.000 ton visokega asortimenta jekla. Navedena količina je glede na delo jeklarne in prerazdelitve jekla po predelovalnih enotah spodnja optimalna meja. Pod to mejo se nam zrušijo posamezne verige in nastopi drastično zapiranje posameznih obratov. S to proizvodnjo bomo dosegli tudi tisto mejo, ki pomeni uskladitev tempa proizvodnje z omejitvami okolice, ekološka obremenitev okolice in energetska prilagoditev OSNOVE ZA PROGRAM PRESTRUKTURIRANJA ŽELEZARNE Na 7. seji delavskega sveta in v našem glasilu smo obelodanili program prestrukturiranja Železarne Ravne. Program je po številu listov kratek, po vsebini pa je globoko zarezal v dosedanji ustroj poslovanja železarne. V tem prispevku želim pojasniti nekaj osnov, ki so nas vodile pri izdelavi programa, in v njem niso posebej zapisane. V celotni vsebini programa lahko najdemo za vsako postavljeno ugotovitev ali podani ukrep kontra možnost: visoko legiranemu programu - nizko legirani program, preveliko število zaposlenih - premalo ljudi za posamezna dela, dinamičen poslovni sistem - enovito podjetje itd. Nekaj teh dilem bom podrobneje opisal. Struktura proizvodnje jekla V programu prestrukturiranja smo se odločili za zelo visok delež visoko legiranih jekel. Najmanj tri dejstva govore tej odločitvi v prid. Imamo postavljeno in osvojeno tehnologijo za tovrstni program. Za sam tehnološki vrh in za zagotovitev 100 % ponovljivosti nam manjka zelo malo, kar pa bomo dosegli le s fizično realizacijo programa in ne z govorjenjem, da se usmerjamo v tak asortiment. Smo ena redkih tovarn, ki ima poleg osnovnih postrojenj na kupu tudi naprave za toplotno predelavo visokih kvalitet jekel in okoli nas so hale, v katerih lahko iz tega jekla izdelamo končne izdelke. Študija McKinseya nam je jasno pokazala, da jc naša železarna stalno proizvodno in tržno ogrožena, od jeklarne do finala. To pomeni, da smo pod stalnim konkurenčnim pritiskom in da lahko le v programih, kjer jc konkurenca šibka, tržimo profit in gradimo rast. Komparativna prednost je visoko legirani program. Na podobnih geografskih območjih kot pri nas, kjer postilja sožitje med naravo in industrijo pogoj preživetja, se iščejo v industriji izdelki visokih cenovnih razredov. Tržno moramo iskati izdelke višjih cenovnih razredov, saj tudi metalurgija v Avstriji, severni Italiji, Švici, Nemčiji itd. gre v tej smeri razvoja in ohranjanja svojih tržnih deležev. Tudi slovenski makro ekonomisti nam svetujejo to pot prestrukturiranja, ki pomeni za nas edino rešitev. Seveda načrtovana pot ni lahka. Ker imamo A B C D E F Slika 1 | Navadna jekla Nerjavna jekla E\l Brzorezna jekla Orodna jekla A primer Boehler B.C primer jeklarne z mešanim programom D,E,F jeklarna s strogo programsko specializacijo za sabo odgovornost za mlado genracijo, nam ne sme biti vseeno, kaj bo ta generacija ustvaija-la in delala, je pa že fizično prisotna na začetku naše poti. Nizko legirani program ima samo eno prednost. Znamo ga o CL perfektno delati in distribuirati, vendar je to za zahteve današnjega časa in našega jutri premalo, da bi se borili za ta program. V dinamiki prestrukturiranja bo odigral pomembno vlogo pri preživetju železamiškega smeri razvoja dvoje are Evrope območja z največjimi nostmi za razvoj: » konsolidirano tipologijo razvoja ^8 v transformaciji INDUSTRIJSKA SREDIŠČA EVROPE posameznim sistemom, elektrike in zemeljski plin. V R Sloveniji bodo posamezni porabniki plačevali tiste stroške, ki jih povzročajo na električnem in plinskem sistemu. To pomeni, da se moramo maksimalno prilagoditi delovanju energetskih sistemov, če želimo dobiti energijo po najnižji ceni. Le s prilagodljivo proizvodnjo in določenim manevrskim prostorom v razporejanju proizvodnje bomo lahko dosegli ekonomske efekte pri porabi energije. Za prvo varianto v R Sloveniji sploh ne bo energije. Zato je v programu točno opisano, katere agregate nameravamo v bodoče ukiniti, kajti le tako bomo sposobni notranje obvladovati strukturo in količino proizvodnje ter vezanost na zunanji svet. Zaposlenost Zaposlovanje je ena najbolj bolečih tem in problemov pri prehodu iz sistema dogovorne ekonomije v tržno. Ta dejavnost je bila najbolj podvržena manipulacijam in lažnim utvaram o lepši prihodnosti. Vsako novo delovno mesto ima svojo ceno. Najceneje je postaviti pisarno in vanjo postaviti stol in mizo ter zaposliti delavca na administrativnih poslih. Ko pa na tak način rešujemo cele generacije, postanemo prepričani, da je delo zastonj, in ne vidimo delavcev, potrebnih za smiselno realizacijo delovnega procesa od dejanskega števila zaposlenih v delovni verigi. V tem trenutku se nam dogaja tak proces ločevanja tehnološko potrebnih delavcev od latentno zaposlenih v proizvodnem procesu. Na eni strani nam primanjkuje delavcev v določenih proizvodnjah, na drugi pa imamo kopico odvečne delovne sile, ki je bila zelo ozko izkoriščena. Specialisti ali ozek strokovni profil si bo po programu prestrukturiranja moral po- valca. Postindustrijska družba meri svojo uspešnost po tem kriteriju. Za nas pa to pomeni, da se moramo odpreti in del svojih dejavnosti začeti prodajati na omenjenih območjih in sprejeti njihovo strukturo velikosti podjetij in ustvaijanja družbenega produkta. Evropa nas v te spremembe ne bo silila, mi se moramo sami transformirati in ko bomo spremenjeni, bomo kompatibilni z njimi in šele takrat imamo šanse, da postanemo njihov enakopravni partner. Prej ko se bo prelevitev zgodila, prej bomo lahko začeli svobodneje dihati in ustvarjati. Dinamika izvajanja programa Izvajanje programa je zamišljeno večplastno: preobrazba podjetja v delniško družbo, reševanje zaposlovanja, strukturno prilagajanje proizvodnih programov novim trgom in vse te dejavnosti podpreti z investicijami in novimi programi. Na nivoju železarne smo formirali službo za strateško planiranje, prek katere so potekale dosedanje aktivnosti pri izdelavi tega programa in prek nje naj bi potekalo nadaljnje izvajanje programa. V novembru naj bi predstavili program vsem strokovnim delavcem. Predstavitev je mišljena kot razčiščevanje problemov, ki so v podjetju in jih je treba sanirati. Sočasno smo pripravili razvojni prograrri novih izdelkov, ki ga bomo po principih projektne organizacije speljali v čim krajšem času v življenje. Proces javne predstavitve problemov, sodelovanje pri iskanju možnosti rešitve in dvakrat letno preverjanje rezultatov dela morajo postali stalni procesi, ki se bodo dogajali v novi organizacijski shemi koncerna. Tak pristop pomeni novo kvaliteto v vodenju podjetja. Z njim bo imel vsak zaposleni še veliko možnosti, da konstruktivno doda svoj ustvarjalni kamenček v mozaik nastajanja nove oblike podjetja Železarna Ravne. Dr. Dušan Vodeb iskati za del svojih dejavnosti delo na trgu. V programu imamo primere zaposlovanja v programih finalizacije, potrebo po formiranju novih podjetij in uvajanju storitvenih dejavnosti. Kriterij 20 - 25 % dovoljene režije v proizvodnih podjetjih je filter, da se ne bodo ponovno razmahnile administrativne ali nujno potrebne službe, katerih delovanje je zajeto v posebnih podjetjih. Ta podjetja morajo znotraj sistema in navzven poslovati po logiki, da se preživljajo s svojim delom. Za naše razmere pa to pomeni, da je treba začeti vrednotiti po dejanski vrednosti tudi tisto delo in storitve, ki so bile do sedaj na razpolago vsakemu brezplačno v neomejenih količinah. Za del trenutno zaposlenih se resnično ne vidi polna zaposlitev. Za to strukturo je treba izdelati socialni program, katerega velik del mora nase prevzeti država. Evropa in mi Na sliki so grafično prikazani tisti razvojni trendi v Evropi, ki bodo oplazili naše podjetje. Železarna se geografsko nahaja na robu velikih dogajanj in ta dogajanja jo bodo vključila v svoj tok. Iz sheme se vidi, da Evropa vidi svojo bodočo rast v vzhodnih deželah, nekdanji Vzhodni Nemčiji, Češki, delu Madžarske. Jugoslavija je zajeta samo z delom Slovenije, drugače pa zanje pomenimo mrtev rokav. Za nas sta pomembni dve najbližji geografsko razvojni območji: severna Italija in Bavarska. Naša ambicija je, da po 10 letih na takem zemljevidu naše območje postane šrafirano, kar pomeni, da bomo sprejeli izziv Evrope. Poanta šrafiranih ploskev je v tem, da je na teh območjih družbeni produkt prek 11.000 $ na prebi- KAJ SMEMO VEDETI O ALUMINIJU 1. Fizikalne in kemijske lastnosti Dandanes je dobro znan gospodinjam, elektrotehnikom, letalskim konstruktorjem, avtomobilistom, kemikom in seveda metalurgom. Nahaja se v družbi drugih kovin, včasih pa je tudi samostojen, ko pričakujemo dobro prevodnost. Krstili so ga z arabskim imenom galun, čeprav alkimistom še ni bil znan. Podobno kot kisik in silicij, ki sta še bolj razprostranjena na zemeljski površini, je vedno pomešan in povezan z drugimi elementi. V zemeljski skoiji ga je 7,5 %. Vezan je v glinico, kjer lovi ravnotežje s kisikom. Ker čiste glinice tudi ni, temveč jo dobimo npr. v boksitu le kot največjo od več strank, potrebujemo za 1 tono aluminija 4,5 tone boksita. V tej rudi je še okoli 5 % Si02, 2 % Fe203,2 % Ti02 in nekaj oksidov vanadija, kalcija in kroma. Nekaj je še vode. Poleg boksita (po vasi Baux v južni Franciji), ki je po svetu precej različen in ga zato obdelujejo po nekoliko posebnih postopkih, so še druge rude: nefe-' lini, aluniti, kaolinit. Pridobivanje, legiranje, uporaba in lastnosti aluminijevih zlitin so skoraj samostojna metalurgija. Ker smo predvsem jeklarji, se bomo držali le tistega roba aluminijevega imperija, ki se stika z železom in jeklom. Kot samostojen nastopi leta 1825 ob pomoči danskega fizika Oerstadta. Potem gaje negovalo še nekaj vestnih raziskovalcev, dokler se ni postavil na noge kot enakopraven član družine uporabnih, industrijskih kovin. Shodil je v letih 1886-1888, ko sta Hall in Heroult odkrila možnost elektrolize v staljenem kriolitu in je Bayer omogočil industrijsko predelavo boksita. Med sojenicami je tičal tudi Siemens s svojim dinamostrojem-gcneratoijem. Ta »nova kovina« je bila zares nadarjen otrok: čisto lahka, zelo dobra prevajalka toplote, razmeroma trdna, nizko taljiva. Specifična teža 2,7 kg/dm3 je podobna kot pri siliciju (2,4), ki je že na meji nekovin. Od gradbeno uporabnih kovin imata manjšo specifično težo le bor (2,3) in berij (1,8 kg/m3). Natrija in kalija, ki plavata na vodi, sta pa tudi mehka kot sneg, ne bomo jemali v poštev. Od lahkih elementov je pomemben še titan (4,5 kg/dm3). Druge kovine so težke podobno kot železo (7,8 kg/dm3), ali pa precej bolj. Trdota in talilna temperatura tega novorojenčka sta tudi trikrat, štirikrat manjši kot pri že-' lezu, kromu ali niklju. Znašata 15 HB oz. 660°C. Nasproti svincu s 3 HB in 121°C ali kositru s 4 HB in 232°C imenitno. Lahko rečemo, da nas je prisilil h gradnji hitrih livnih strojev z jeklenimi kalupi, razvoju lahkih vozil in posebej letal. Še toplotno in električno prevodnost opišimo, saj je aluminij kot nalašč za odvajanje toplote in elektrike. Najdemo ga v radi-atoijih, hladilnikih, zavornih bobnih in kuhinjski posodi. Zmožnost za prevajanje toplote si moremo predstavljati kot moč v vatih, ki pride skozi meter debelo steno (zamislimo si jo iz aluminija) velikosti 1 m2, če je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo samo 1°C (= 1K). Aluminijeva stena prenese 237 vatov (joulov v sekundi), če jo na eni ploskvi grejemo. Bakrova ali srebrna sta veliko boljši (400 oz. 430 W), zlato 318 W. Druge kovine omogočajo manj kot 100 W. Skoraj enaka so razmerja med električnimi prevodnostmi kovin. Električno prevodnost si najlažje predstavljamo s tako dolžino 1 mm debele žice, ki prepušča ob nastavitvi napetosti 1 volt (na enem koncu) 1 amper toka. Če je žica iz bolj prevodne kovine, bomo smeli vzeti daljšo. Dolžina pomeni namreč upornost. Aluminijeva žica je lahko 37 m dolga, bakrova ali srebrna kar 60 m, železova le 10 m. V življenju si dolžine žic od električnih central ne moremo po svoje nameriti. Pri enaki dolžini žic iz različno prevodnih kovin bo po slabše prevodni hotel teči šibkejši električni tok. In če je tok manjši, bo tudi prenesena moč manjša, saj je v približnem izračunu moč enaka zmnožku napetosti s tokom. Za to nam gre: da se ne bi moč elektrike po nepotrebnem izgubljala v vodnikih (z gretjem). Pretežko jo pridobivamo in prehudo uničujemo zavoljo nje živo naravo. To so fizikalne lastnosti čistega aluminija. Pozneje bomo videli, da v zlitinah aluminij pogosto učinkuje proti pričakovanjem. Jeklu povečuje upornost, koercitivno silo, obstojnost proti odgoru - medtem ko je sam ravno dober prevodnik, nemagne-ten in rad odgoreva. Bodimo previdni, kadar govorimo o kemijskih lastnostih aluminija v jeklu ali na njem. Pogosto namreč obravnavamo bolj lastnosti glinice, aluminijevega oksida kot aluminija. Pri navadni temperaturi na zraku aluminijevo jeklo ni kemijsko obstojno, razen če smo prej ustvarili na površini glinico. V zemlji tudi gnije, ker prihaja zavoljo lokalnega pasiviranja do neenakomernega kemijskega potenciala, glavnega vzroka korozije, tjavenja. Povsem drugače je v ostrejšem okolju. Ce imamo jeklo s 14 °/o Al v morski vodi, je za 25 % obstojnejše od mehkega železa ter le pol manj obstojno kot nerjavno jeklo (18 % Cr, 8 % Ni). V sladki vodi je tako Al jeklo celo za 4-krat bolj vzdržno kot mehko železo, ampak tudi tod kopni dvakrat hitre- je kot neijavno jeklo. Pravo pomoč prinese naš junak šele, če je jeklen izdelek izpostavljen vročini. Res, da ni obstojen proti vodiku ali dušiku, kaj šele proti klorovim jonom, toda kisika in žvepla se ne ustraši. Jeklo s 14 % Cr in samo 4 % Al (ter 0,15 % C) vzdrži v vroči oksidacijski atmosferi (lahko zraku) 5-krat dlje kot jeklo s 30 °/o Cr! Toda v redukcijski (nasprotni oksidacijski) atmosferi vzdrži kromovo jeklo 40-krat bolj kot jeklo z aluminijem. Še lepše je jeklo z 8 % Al, ki vzdrži v oksidacijski atmosferi enako dobro kot superzlitina 20 % Cr - 80 % Ni. Staljeno žveplo ali para niti za mikron ne stanjšata stene iz jekla z 11 % Al. Seveda nismo prvi, če pomislimo na prevlečenje jeklenih izdelkov z aluminijem. Možnosti sta žaljenje pri 1050°C v aluminijastem prašku ali potapljanje izdelka v talino Al. Po prvem postopku dobi jeklo debelejšo alitirano plast kot po drugem, s katerim je težko doseči sprijemanje železa in aluminija. Tej odljudnosti pripomore kositer, ki se prav rad lepi na oba kot nekak ženitni posrednik. Včasih pa na jeklen izdelek kar nabrizgajo aluminij in se tudi drži. Vse to barvanje in prevlečenje pa ne more okoli prinašati nepristranske narave. Izdelki iz aluminijevih jekel so obstojnejši od tistih. ki imajo aluminij le na površini. Kot vsako lepotilo se tudi srebrnasti aluminij »izdajalsko« odleplja. Mag. Franc Uranc NA NAJVEČJI STISKALNICI ■ - \ '-.ji v Če je šlo vse prav, je stiskalnica 2 DE 1250, ki so jo na fotografiji v začetku oktobra šele obdelovali, v teh dneh že na ladji v Kopru. Je na poti kupcu EDGEWOODU v Detroitu. Novica ne bi bila nič izjemnega, če ne bi šlo za največjo stiskalnico, ki so jo kdajkoli naredili v Jugoslaviji in ki jo je sposoben narediti le malokdo v svetu. Težka je prek 400 ton, vredna pa nekaj čez milijon dolarjev. Več bomo o njej pisali, ko bo že delala. ^ ^ USTANOVILI SMO REFA ZVEZO SLOVENIJE Delavska univerza Maribor je pričela 1985. leta organizirati REFA dneve Slovenije, ki so nato potekali vsako leto v drugem kraju. Na teh srečanjih so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, obdelovali pa so aktualne teme v zvezi z organizacijo dela. Tu je tudi pobuda, da v Sloveniji uvedemo dodatno REFA izobraževanje za strokovnjake iz gospodarstva in izobraževanje prve skupine je steklo jeseni 1989 v Radencih pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarska zbornica je leta 1989 podpisala pogodbo o sodelovanju z REFA institutom iz Darmstadta, Delavsko univerzo Maribor pa je izbrala za izvajalko izobraževanja po programu REFA Ker v Sloveniji še nimamo svojih predavateljev, ki bi bili registrirani pri REFI, so na prvem seminaiju predavali nemški strokovnjaki, prof. Kra-use in g. Lay. Predavanja so bila sinhrono prevajana, literatura pa nemška. Bilo je precej težav z določanjem pravih imen za različne oblike lastnine, terminov ipd. Seminar poteka šest tednov, vsak mesec en teden, kar znese tristo šolskih ur, opraviti pa je treba tri preizkuse znanja in seminarsko nalogo. Zasedba je zelo pestra glede na panoge, od strojne industrije, lesarstva, kemije, tekstilne industrije do svetovalnih firm. Sedaj poteka izobraževanje druge skupine strokovnjakov, marca pa bodo pričeli z izobraževanjem prve skupine domačih predavateljev po REFA sistemu. Prvega seminaija smo se iz Železarne Ravne udeležili trije slušatelji, ki smo seminar zaključili uspešno. Vsi smo s pridobljenim znanjem zadovoljni in mislim, da bi morali ta seminar absolvirati vsaj vsi vodje priprav dela in po možnosti tudi delovodje, ko bo zanje pripravljen poseben seminar. Nam so na koncu seminaija podelili diplome z nazivom RE-FA-SACHBEARBEITER FUR ARBEITSSTUDIUM. Podelitev diplome je bila na REFA dnevih na Bledu, kjer smo tudi izvolili iniciativni odbor za ustanovitev REFA zveze Slovenije, ki je nato pripravil predlog pravil o delovanju zveze, definiral okvirne cilje in pripravil ustanovni občni zbor. Glavni cilji zveze so: - REFA zveze Slovenije se kot deželna zveza vključi v evropsko REFA zvezo - Cilj evropske REFA zveze je izmenjava izkušenj, kot strokovna članica evropske gospodarske skupnosti želi poenoteno sodobno organizacijo podjetij v Evropi - Poenotenje znanja in izobraževanja o metodi REFA v Evropi in pri nas - Sodelovanje s sindikati pri reševanju sporov med delojemalci in delodajalci. Ustanovni občni zbor je bil v Ljubljani 28. septembra 1990 v dvorani Smelta. Glavna pokrovitelja sta bila Izvršni svet skup- ščine Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Uvodno besedo je imel Vinko Lapuh, dipl. oec., kot predsednik iniciativnega odbora, nagovor in pozdrav pa g. Izidor Rejc, minister za industrijo in gradbeništvo. Nato je sledil strokovni referat o nadaljnjem delu in usmeritvah REFA zveze Evrope, ki gaje podal dr. ing. Edgar THEIS, predstojnik REFA instituta v Darmstadtu. S potrditvijo pravil smo nato ustanovili REFA zvezo Slovenije in izvolili potrebna telesa. Članstvo v REFA zvezi je prostovoljno. Člani so lahko delavci in občani, ki so individualni člani, in pa podjetja, ki so kolektivni člani. Članarina znaša za individualne člane 200 din/leto, za kolektivne člane pa od 2000 din/ leto naprej, kar pomeni, da se članarina kolektivnih članov tre-tira kot sponzorstvo. Članarino bomo obračunavali od 1991. leta dalje. Dolžnosti in pravice članov so: - da vodijo in so izvoljeni v organe društva - da sodelujejo pri delu organov društva - da spoštujejo ta pravila ter odločbe in sklepe organov društva - da z osebnim prizadevanjem pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva - da redno plačujejo članarino - da skrbijo za prostore in imovino društva in druga sred- stva, s katerimi društvo razpolaga. NALOGE REFA ZVEZE - REFAZVEZA SLOVENIJE se ukvaija s prenosom znanja, z razvojem, uporabo in širjenjem spoznanj na področju študija dela, organizacije podjetja in sorodnih področij. Tako pomaga pri oblikovanju in ohranitvi sposobnega in konkurenčnega gospodarstva, istočasno pa zagotavlja pogoje za humanizacijo dela. - Da bi dosegla namen, lahko REFA ZVEZA SLOVENIJE uporablja vse načine, ki seji zdijo primerni: npr. prireja prireditve in zasedanja, posvete in organizirano izmenjavo izkušenj, sestavlja pisne materiale in jih izdaja ter skrbi za namestitev in oskrbo udeležencev. - Sodeluje s strokovnjaki izobraževalnih insitucij, zavodov za svetovalno dejavnost na področju organizacije poslovanja in organizacijskih služb posameznih podjetij v zvezi s prenosom metod društva REFA ZVEZE v slovensko gospodarstvo. - Razvija celoten izobraževalni sistem, z vso paleto programov po metodah Instituta REFA iz Darmstadta. Za izobraževanje učiteljev REFA in za enotno izvedbo učnih in izpitnih materialov je pristojen Institut REFA iz Darmstadta. - Oblikuje projektne skupine in razvija metode študija dela in organizacije proizvodnje. - Skrbi za koordinirano trajno povezovanje s strokovnjaki instituta društva REFA ZVEZE in s strokovnjaki izobraževalnih institucij zavoda za svetovalno dejavnost na področju organizacije poslovanja in razvojno-raz-iskovalnih služb posameznih podjetij v zvezi s prenosom metod društva REFA ZVEZE v slovensko gospodarstvo. - Organizira strokovne sestanke, predavanja, seminarje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja, na katerih bi naše strokovnjake seznanjali z vsemi novostmi, ki jih prinaša REFA. - Daje iniciativo in podporo uvajanju metod REFA v slovensko gospodarstvo. - Uv^ja teamsko delo za občasno sestajanje skupine strokovnjakov, ki strokovno rešuje problem, izdela predloge za reševanje in jih po možnosti tudi realizira. - Uvaja inovativnost, ustvarjalnost, poslovnost, podjetnost in podjetništvo v slovensko gospodarstvo. Kako se včlaniti v REFA zvezo Slovenije? Izpolniti je treba pristopno izjavo, ki jo lahko dobite v kadrovski službi železarne in jo pošljete na Delavsko univerzo Maribor, nato pa poskrbite, da bomo naredili čimveč za napredek organizacije. Dušan Strmčnik, član upravnega odbora REFA zveze Slovenije POLEMIKA Krivda enega, vseh ali nikogar Pod tem naslovom je v 9. številki informativnega glasila ravenskih železaijev Fužinar-ja objavljen članek, katerega avtorje član poslovodnega odbora Železarne Ravne g. Brane Žerdoner. Oglašam se s kritičnimi pripombami, ker se z nekaterimi navedenimi dejstvi ne strinjam, v demokratični družbi je pa hvala Bogu to dovoljeno. Priznati moram, da mi ni popolnoma jasno, kaj je pravzaprav avtor s tem (v tem) člankom hotel povedati. Kogaje hotel opravičevati, sebe in svoje sodelavce, koga je hotel opo-zaijati zaradi demagoških razprav, kaj je bilo mogoče predvideti in kaj je bilo mogoče preprečiti, da se Železarna Ravne ne bi znašla v tako težkem položaju, v kakršnem se danes nahaja. Kriza vedno povzroča, da se ljudje sprašujejo in ugibajo, kdo je za nastalo situacijo kriv. Nisem še slišal, da je kdo pri nas pričel z »lovom na čarovnice«, ampak lahko smelo trdim, da so ljudje čvrsto povezani z Železarno Ravne, predvsem tisti, ki že več desetletij železarni izkazujemo zvestobo. Neposredni vzrok za gospodarsko katastrofo je problem morale - kriza moralnih vrednot, ki jo je povzročil bivši sistem. Ne moremo posplošiti, da so vsa podjetja v Sloveniji v globoki krizi in da se temu položaju Železarna Ravne ni mogla izogniti, ali pa vsaj delno izogniti. Stvari, kijih avtor navaja glede upeljave tržne ekonomije kot zamenjavo za plansko gospodarstvo v Sloveniji oziroma Jugoslaviji in posledice na družbene tokove, so več ali manj že iz zgodovine poznane. Pri vsem tem pa je treba upoštevati stopnjo razvitosti države, ki prihaja v tržno gospodarstvo. Mi smo spremembo zahtevali zavestno in jo še sedaj zahtevamo, nismo pa se zavedali krize, ki je neločljiv spremljevalec sprememb sistema in jo je treba čim manj boleče za ljudi premagati. Na to dejstvo bi morali biti pripravljeni vodilni ljudje in vsi zaposleni. Nikjer na svetu si ljudje ne želijo kriznih obdobij, odpuščanja delavcev, ker vedo, da se ob takih situacijah vedno »koli« lomijo na hrbtih delavcev. Primerjava situacije, kije nastala po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije,ni primerljiva z našo situacijo. Sistem v Vzhodni Nemčiji se je dobesedno podrl v desetih dneh, pri nas pa se je podiral skoraj dve leti in zaradi tega smo imeli več časa za razmišljanje. Avtor članka vso krivdo za nastalo situacijo vali na prejšnji in na sedanji sistem, ki še do danes ni izoblikoval koncepta socialnega programa niti se ni opredelil do statusa železarstva v Republiki Sloveniji. Sami se pa nismo lotili konkretnih u-krepov v podjetju, ki bi vsaj nakazali, če že ne pripeljali našo železarno iz nastalih težav. Gotovo to ni naloga zaposlenih, ampak vodilne strukture. V članku je avtor navedel tudi avstrijsko firmo Bohler, ki naj bi pred dvema letoma začela konstantno zniževati število zaposlenih in inovirati tehnologijo. Če bi bilo to res, potem naš zaostanek niti ni tako velik. Ob tem bi se res lahko veselili. Situacija pri firmi Bohler je bila popolnoma drugačna. Že leta 1975 seje v avstrijskem železarstvu pojavila kriza. Do leta 1983 so izvedli dve sanaciji, ki pa nista dali zaželenih rezultatov, čeprav so še prej odpustili 30 % ljudi. Leta 1983 pa je firma Bohler začela s prestrukturiranjem celotnega podjetja v organizaciji, tehnologiji in tržnem pristopu, kar se je posebej pokazalo v razčiščevanju proizvodnega programa. Zaprli so vrsto zastarelih in nerentabilnih obratov in opustili veliko število tržno nezanimivih izdelkov. Danes pa že lahko govorimo o zelo uspešni firmi. Naj navedem samo nekaj korenitih sprememb, ki jih je železarna Bohler - Kapfenberg izvedla v obdobju prestrukturiranja: - V navedenem obdobju je postopoma zmanjševala število zaposlenih od 5800 na 3200 s predčasnimi upokojitvami in prekvalifikacijami. - Skrajševali so delovni čas s tem, da so posamezni obrati, ki niso imeli naročil, delali v tednu štiri dni ali pa celo tri dni, kar je veljalo enako za direktorja kot za snažilko. - Posebej moram poudariti, da je bila v tem obdobju kadrovska politika do vodilnih brezkompromisna. V teh sedmih letih so trikrat zamenjali skoraj ves vodilni kader. - Celotno firmo so popolnoma preorientirali na tržno gospodarjenje s tem, da so vzgojili ustrezen tržno usmetjen kader. - Prečistili so proizvodni program. Zmanjšali so proizvodnjo jekla od 230.000 na 100.000 ton letne proizvodnje. - V razvoju so zmanjšali število od 120 na 60 zaposlenih. Nadomestilo v razvoju so rešili z uslugami Montanistične univerze v Leobnu (diplomska dela in podobno). - Izredno uspešno so organizirali prodajno mrežo po svetu. V tujini ima firma Bohler danes: 25 sestrskih firm, 51 skladišč za prodajo njihovega jekla s svetovanjem in prek 100 zastopništev. - Posebej je treba poudariti, da so v tem času posodobili metalurško, mehansko in laboratorijsko opremo ter tehnologijo do skrajnosti inovirali. Firma Bohler nam je gotovo lahko za vzgled tako po programu, tehnologiji in kadrovski politiki, vse pa je povezano s sodobno organizacijo in tržnim pristopom. Naj nas ne bo sram navezati z njimi neposrednih stikov in skleniti poslovne odnose, ki bi lahko gotovo bili obema v prid. Izprašajmo si vest, kaj smo sami naredili v teh zadnjih letih, ne samo, da bi se obdržali pri življenju, temveč da bi se v perspektivi tudi izvlekli iz težav. Dr. Janko Gnamuš PLAN IN TRŽNO GOSPODARSTVO UVOD Kot se nam je dogajalo z večino zametkov podjetništva, ki seje v samoupravnem netržnem gospodarstvu porajalo (in zadušilo), se je zgodilo tudi s planom. V procesu iskanja rešitev za gospodarsko učinkovitost smo ukinili tudi tisti del zakona o planiranju, ki se nanaša na obvezno planiranje gospodarskih subjektov, razen velikih narodnogospodarskih sistemov (npr. energetika, ŽTG). Pri tem pa smo enostavno premnogo-krat miselno povezali stari, neučinkoviti, netržni, samoupravni itd. sistem s planom gospodarskega sistema. V sestavku bi radi pokazali, kako zmotna so površna tolmačenja in povezovanja procesa planiranja s starim in preživetim gospodarskim sistemom v Jugoslaviji. KAKŠNA AKTIVNOST JE PLANIRANJE? Planiranje je aktivnost zastavljanja vsakovrstnih ciljev ob določenih predpostavkah v prihodnosti. Za doseganje zastavljenih ciljev operacionaliziramo naloge, nosilce nalog in obdobje izvajanja. Na osnovi predpostavk plana lahko le-tega tudi kvanti-ficiramo. Toliko v splošnem. Kaj pa to pomeni povsem konkretno? Nivoji planiranja so sila različni. Poglejmo si nekaj primerov. Če hočemo npr. kupiti avto, si začrtamo cilj. Kako ga bomo lahko uresničili in ali ga bomo v zastavljenem roku, je odvisno predvsem od tega, ali smo pravilno ocenili predpostavke, na katerih smo si cilj zastavili (možna kvota mesečnega varčevanja, najetje kredita, vkalkuliranje izrednih izdatkov itd...). Če smo realno razgradili vse predpostavke, imamo bistveno večjo možnost, da bomo cilj v predvidenem roku dosegli. Primer je banalen in ga razumemo prav vsi. Povsem drugače pa je, ko se znajdemo v strukturi podjetja. Pa si poglejmo naslednji primer. V obratu bomo izdelali za kupca sestavljen izdelek po pogodbi v predvidenem roku. Če želimo izdelek izgotoviti, moramo planirati, in sicer: - kaj, do katerega roka in po kakšni ceni moramo material nabaviti - kdaj moramo pričeti z obdelavo materiala in kdaj končati, v kakšnem absolutnem času in s kakšnimi potroški - kdaj moramo izdelek adjus-tirati in poslati v špedicijo. Primer smo sila poenostavili, saj se vsaka aktivnost prepleta z aktivnostmi na drugih izdelkih in kaj rado se nam zgodi, da zabredemo v kaos, ki povzroči nepravočasno dobavo nabavljenega materiala, ozka grla v proizvodnji in zamujanje roka dobave, da o doseganju zastavljenih stroškovnih in profitnih učinkov ne govorimo. Podobno bi lahko specificirali planiranje opravil v slehernem delu podjetja oz. za vsakega nosilca aktivnosti. Navedena primera aktivnosti planiranja sta na operativnem oz. posamičnem nivoju. Aktivnosti izdelave gospodarskega načrta (bodisi letnega, srednjeročnega ali dolgoročnega) pa predstavljajo agregiranje in medsebojno usklajevanje začrtanih ciljev, podciljev in nalog z različnih področij oz. poslovnih funkcij. Ker so poslovne funkcije v procesu poslovanja odvisne druga od druge, hkrati pa organizacijsko ločene, se dogaja, da so hotenja in cilji ene v nasprotju s hotenji in cilji druge. V procesu nastajanja gospodarskega načrta se cilji, podcilji in naloge uskladijo na sprejemljiv nivo, ki preko ovrednotenja daje najoptimalnejši rezultat. Z aktivnostjo planiranja torej določamo kaj, kdaj, kako in kdo bo izvedel vsako posamično operacijo. S spremljanjem dejanskega dogajanja pa ugotavljamo odmike od postavljenih nalog. ZAKAJ SVOJIH AKTIVNOSTI NAJRAJE NE PLANIRAMO Vsi, ki smo se kdajkoli ukvarjali s planiranjem, ugotavljamo, da je postavljanje ciljev, predpostavk zanje, opredelitev nalog in izvedba izredno težka naloga. Zelo hitro se namreč izkaže, kdaj smo imeli bistveno premalo znanja z določenega področja (mikro ali makro) in kdaj so podatkovne osnove, na katerih smo aktivnost opredelili, nekvalitetne. Dejanski dogodki so namreč neizprosen razsodnik, ki pokažejo, da izhodišča nismo pravilno presodili in da aktivnosti nismo izvedli tako, kot smo načrtovali. Ker si zastavljene cilje in podcilje postavimo kot kriterij, kako naj usmerimo dejanske dogodke (kar pomeni, da želimo čim manjše odklone), je najenostavneje, da si kriterijev ne postavimo. Tako dejanskih dogodkov ne primeijamo z ničimer ter skrivamo nered in nesposobnost pred seboj in drugimi. Vzroke za neuspešno poslovanje (ki izvirajo tudi iz dogajanj znotraj gospodarskega subjekta) pa običajno prevalimo na ekonomsko politiko in velikokrat tudi objektivno neprimerne zakonske predpise. PLAN NI ABSOLUTEN KRITERIJ Povsem nerealna bi bila trditev, da je plan absoluten kriterij presoje dogodkov. Je pa pripravno orodje, s katerim pravočasno sprožimo ustrezne dodatne aktivnosti, kadar se dejanska dogajanja trendno odmikajo od zastavljenih ciljev. Hkrati pomeni alarm za poslovne odločitve na tistih točkah, ki so vitalnega pomena za podjetje. Velja pa ugotovitev, da čim nižja je raven strokovnega znanja ter sposobnosti in mehanizmov vodenja, tem večje probleme imamo tako pri planiranju kot tudi pri obvladovanju dejanskih poslovnih dogodkov. Oziroma obratno, manevrski prostor odpravljanja odklonov od planiranih ciljev oz. postavljenih kriterijev je tem širši, čim večje je strokovno znanje v posameznih poslovnih funkcijah ter sposobnosti in mehanizmi vodenja. KAKO JE S PLANIRANJEM V RAZVITIH TRŽNIH GOSPODARSTVIH Iz strokovnih člankov, ki obravnavajo planiranje v svetu, lahko razberemo, da imajo vse večje korporacije tako letne gospodarske načrte kot tudi vsaj petletne, ki pa jih letno dopolnjujejo. Gre za uveljavljanje pojma kontinuiranega srednjeročnega planiranja (npr. 1991-1995 v letu 1990, v letu 1991 pa za obdobje 1992 -1996 itd.). Ti plani spadajo v področje t.i. strateškega planiranja za zagotavljanje dolgoročne učinkovitosti gospodarskega subjekta. Letni načrti so operacionalizacije strateških (običajno srednjeročnih planov, ki veljajo za obdobje 5-7 let). Podjetniški plan torej ni produkt planskega gospodarskega sistema in se v svojem bistvu ne razlikuje od plana v tržnem gospodarstvu. Na mikro gospodarskem nivoju zato ne prihaja do deformacij. Usklajevalni plani »bivših DPS« (občin, republike in federacije) pa so bili produkt netržnega planskega gospodarstva, ki so praktično 45 let onemogočali alokacijo produkcijskih faktorjev po kriteriju profita in dušili učinkovitost gospodarstva. Od tod tudi mnogokrat popolnoma napačno prepričanje in tolmačenje, da je plan (kar povprek) izrodek planskega gospodarskega sistema. Žal srečujemo v današnjem času takšne opredelitve tudi v krogih vodilnih ljudi pri nas in v drugih podjetjih. Zrelosti in znanja za podjetniško vodenje, kot ga poznajo v razvitih tržnih gospodarstvih, nam še resnično primanjkuje. Vodja Kontrolinga Vesna Kozlar, dipl.oec. Manageijeva skrb za kariere zaposlenih Planiranje kariere je nujen, četudi ni zadosten pogoj za njeno uspešnost. Tisti ljudje, ki se zanašajo le na srečo in svojo kariero prepuščajo naključju, so le redko pripravljeni na nenadne priložnosti. Če hoče posameznik svojo kariero uspešno planirati, mora znati odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Kdo sem? 2. Kakšnega me vidijo drugi? 3. Kateri so moji cilji? 4. Kako lahko dosežem svoje cilje? Prvo vprašanje opozaija na pomen samopoznavanja oziroma sa-moocenitve, ki je osnova za planiranje kariere, saj vključuje razkrivanje lastnih vrednot, interesov, prednosti, pomanjkljivosti in znanj. Drugo vprašanje nakazuje potrebo zaposlenih, da dobijo povratne informacije od nadrejenih o svojem delu in razvojnih potencialih. Tretje vprašanje obsega preučevanje različnih opcij in postavljanje ciljev v karieri. Zaposleni zato potrebujejo dovolj informacij o možnostih v organizaciji, da si lahko zastavijo realne cilje. Odgovor na zadnje vprašanje vodi k oblikovanju razvojnega ka-riernega plana oziroma njegovi razčlenitvi na posamezne faze, kar omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev. V preteklosti je bilo planiranje kariere popolnoma privatna zadeva. Organizacije oziroma njihovi kadrovski oddelki pa se vedno bolj zavedajo pozitivnih posledic (ki se kažejo kot razvoj perspektivnih zaposlenih, upadajoča fluktuacija, razvoj potencialov zaposlenih ipd.), zato zaposlenim zagotavljajo znanja o karieri, različne informacije ter svetovanje. Čeprav osnovna odgovornost za planiranje in razvoj kariere še vedno leži na posamezniku in je doseganje zastavljenih ciljev v karieri odvisno predvsem od njegovih prizadevanj (npr. dobrega dela, »izstopanja«, groženj s fluktuacijo oziroma dejanskega menjavanja zaposlitev, vzpostavljanja različnih zvez ter poznanstev oziroma od podpore mentorja ali sponzorja), pa organizacije nudijo raznovrstno pomoč. Programi za planiranje in razvoj karier obsegajo lahko: priročnike za individualno planiranje karier, seminarje, svetovanje, psihološko testiranje in ocenjevanje, ocenjevanje dela, video posnetke, mentorstvo, računalniške programe o poteh v karieri ipd. »Nudenje pomoči zaposlenim pri planiranju njihove kariere in razvojnih aktivnosti je ena od metod managementa, s katerimi zagotovi, da so individualni karierni plani skladni z dejanskimi potrebami in cilji organizacije. Z zagotavljanjem informacij in pomoči, ki je potrebna za planiranje kariere in razvoja, lahko firme us-meijujo individualno planiranje kariere k rezultatom, ki bodo koristili tudi organizaciji, ker bodo zmanjšali njeno odvisnost od zunanjega trga delovne sile« (Scarpello Gulbinas, Ledvinka: 1988, 544). Organizacije vedno bolj poudarjajo vlogo nadrejenih v razvoju zaposlenih in opozarjajo na pozitivne posledice (večjo usklajenost med sposobnostmi zaposlenih in potrebami organizacije, večjo privlačnost organizacije za potencialne novo zaposlene, napredovanje znotraj organizacije, izboljšavo obstoječih kadrovskih sistemov ter možnost dolgoročnega planiranja kadrov). Najbolj uspešne organizacije nove informacijske dobe so že prevzele novo zadolžitev manageijev: njihova vloga je oblikovanje in ohranjanje ustreznega okolja za osebnostni razvoj zaposlenih. Za manageije velja, da so v vlogi Pigmaliona: »Manager ne oblikuje le pričakovanj in produktivnosti svojih podrejenih, temveč vpliva tudi na njihova stališča do dela in samih sebe. Če ni usposobljen, izmaliči kariere mladih ljudi, globoko prizadene njihovo samospoštovanje in popači njihovo podobo o sebi kot človeških bitjih. Toda če je usposobljen in veliko pričakuje od podrejenih, bo njihovo samozaupanje rastlo, razvijali bodo svoje sposobnosti in njihova produktivnost se bo dvignila.« (Livingston: 1969, 69) Manageije pa je na njihovo novo funkcijo treba pripraviti, kar pomeni, da morajo osvojiti znanja o razvoju kadra oziroma se usposobiti za vpletanje nove vloge v vsakodnevne stike s podrejenimi oziroma za občasne razgovore z njimi o karieri. Velja pravilo, da je pred izvedbo omenjenih programov treba razrešiti karierne probleme managerjev. Osveščeni, usposobljeni in motivirani nadrejeni je lahko učinkovit »razvijalec karier« svojih podrejenih, saj nastopa v štirih vlogah, ki se navezujejo na vprašanja zaposlenih o lastni karieri, kar prikazuje razpredelnica desno zgoraj. Vloga manageija kot mentoija pomeni, da svojim podrejenim pomaga oceniti njihove prednosti, pomanjkljivosti, interese in vrednote. Pomembna je zlasti njegova spretnost komuniciranja: znati mora aktivno poslušati, spodbujati dvosmeren dialog, odgovoriti na vprašanja ipd., od sogovornika pa pričakuje samoanalizo. Model razvoja kariere (Leibowitz, Farren, Kaye: 1986, 127) vprašanje zaposlenega manageijeva vloga rezultat pri zaposlenem Kakšen sem? mentor samoocenitev Kakšnega me vidijo ocenjevalec analiza realnosti drugi? Kakšne so moje svetovalec identifikacija ciljev alternative in cilji? Kako lahko dosežem priporočitelj plan razvoja svoje cilje? Vloga manageija-ocenjevalca je osredotočena na oceno dela podrejenih. Le-ti zaradi pogostih in pravočasnih povratnih informacij hitro izvedo odgovor na drugo vprašanje in ga primerjajo z lastnim mnenjem. Manager kot svetovalec razkriva različne možnosti za kariero v organizaciji. Manager pomaga tudi pri razvijanju plana akcij za doseganje ciljev. Nudi npr. nasvete, kako »izstopati« na delovnem mestu, opozaija na začetke izobraževalnih programov ali celo prijavlja vanje ter povezuje zaposlene z ljudmi, ki lahko bistveno vplivajo na njihovo kariero. V vseh opisanih vlogah nastopa manager v t.i. razgovoru o karieri, ki se odvija med njim in posameznim zaposlenim. Pogovor je najuspešnejši, če poteka v več fazah: manager mora tako najprej ustvariti sproščeno vzdušje, ki pripomore k razreševanju problemov, potem mora doseči soglasje o časovnih terminih, vzpostaviti dvosmeren dialog, ki izoblikuje seznam želenih ciljev v nadaljnji karieri ter na koncu prepričati sogovornika o potrebnih korakih, ki jih mora podvzeti za uresničitev zastavljenega plana kariere. Andreja Čibron UPORABLJENA LITERATURA - Fletcher Clive, Williams Richard: Performance Appraisal and Career Development; Hutchinson, London, 1986. - Križnik Božena: Za kadre naj skrbi direktor, ne pa le plačani referent; v: Delo, Ljubljana, 14.4.1987, str. 8. - Leibovvitz B. Zandy, Farren Caela, Kaye L. Beverly: Designing Career Development Systems; Jossey-Bass Publishers, San Francisco, 1986. - Livingston J. Sterling: Pygmalion in Management; in: Harvard Business Review: Organizational Development: Part III, Boston, Pp. 61 69 (Reprinted from HBR, July-August 1969, No. 69407). Naisbitt John, Aburdene Patricia: Reinventing the Corporation (Transforming your Job and your Company for the New Information Society); Warner Books Edition, A Warner Communications Company, New York, 1986. - Scarpello Gulbinas Vida, Ledvinka James: Personnel/Human Re-source Management, Europe (Environments and Functions); PWS-Kent Publishing Company, Boston, 1988. - Werther B. VVilliam, jr., Davis Keith: Personnel Management and Human Resources; McGraw-Hill Book Company, Singapore, 1986. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji kot odgovor na zaostrovanja razmer na trgu dela Razmere na področju zaposlovanja v zadnjem času kažejo bolečo sliko prehoda gospodarstva iz administrativno-dogovor-ne ekonomije na tržno. Soočamo se z vsakodnevnim zaostrovanjem neugodnih razmerij med ponudbo in povpraševanjem po delu. Tržne razmere silijo podjetje v doseganje maksimalne učinkovitosti, to pa pomeni tudi zadovoljevanje kriterijev maksimalne učinkovitosti na področju zaposlovanja. Zato morajo podjetja racionalizirati število zaposlenih tako, da s čim manjšim številom dosegajo čim boljše rezultate. Tako se soočamo s situacijo, ko ne le ni več dovolj dela oziroma delovnih mest za generacije, ki prihajajo iz izobraževanja, temveč se vse pogosteje znajdejo med brezposelnimi, nepotrebnimi tudi že zaposleni delavci oziroma t.i. presežek delavcev. tus, ki je časovno opredeljen z določenim pogojem. Pomemben poudarek dajejo sporazumnemu reševanju problematike presežnih delavcev, saj je med presežke mogoče uvrstiti delavce samo s soglasjem: - invalide in invalidne osebe - delavce z manj kot enim letom delovne dobe - oba zakonca, ki sta zaposlena v istem podjetju - samohranilca(ko) z otrokom do dveh let starosti - delavce, ki jim do uveljavitve pravice do upokojitve manjka pet let zavarovalne dobe. Možno načelo za razdelavo kriterijev za določanje presežkov delavcev ali za ohranitev zaposlitve delavcev po kolektivni pogodbi bi lahko bilo: - načelo selektivnosti - načelo razumljivosti - načelo enostavnosti - načelo primerljivosti MI NEHUJEMO -DRUGI ZAČENJAJO Za naročila je težko, konkurenca zmeraj hujša, zato so nekatera naša podjetja prisiljena zniževati cene, prav vsa pa se morajo obnašati zelo gospodarno. To spet pomeni, da morajo krepko zniževati svoje poslovne stroške. Seveda zato, da bi se izognila izgubam in ohranila delovna mesta. Zato so se ponekod odločili, da bodo ponovno oživili zbiranje koristnih predlogov in idej, s katerimi bi čimprej znižali te stroške. Moto: če smo pametni za šankom, bodimo še na delovnem mestu! Uresničljive zamisli bodo nagradili. Zanimivo: mi s koristnimi predlogi po malem nehujemo, drugi spet začenjajo. (Vir: Okrožnica za učinkovitost, Manager št. 7/1990) Ugotavljanje presežkov delavcev je v bistvu povezano z delovnimi mesti, ki niso več potrebna zaradi organizacijskih ali tehnoloških sprememb. Če se sprejme takšna ugotovitev, se v kategorijo presežnih delavcev uvrstijo: - vsi delavci, ki delajo na teh delovnih mestih - vsi delavci v podjetju, ki delajo na takšnih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Splošna kolektivna pogodba jasno opredeljuje kategorije delavcev, ki jih ni mogoče uvrstiti med presežne delavce: - sindikalnega zaupnika - delegata v delavskem svetu - delavk v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo otroka. Ugotavljamo lahko, da ne gre za trajni status, marveč za sta- 3. DELOVNE IZKUŠNJE -delovna doba na konkretnem delovnem mestu (rang do 5 let, od 6-10 let, od 11-15 let...) 4. DELOVNA DOBA - skupna delovna doba. 5. ZDRAVSTVENO STANJE - ustrezno, spremenjena delovna zmožnost, invalidnost. 6. SOCIALNO STANJE - poprečni OD na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, število zaposlenih družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica ali opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo ali solastništvo zasebnih ali mešanih podjetij. - načelo logičnosti. Ob upoštevanju omenjenih načel so tako lahko elementi kriterijev za ohranitev zaposlitve delavcev, ki so določeni v kolektivni pogodbi, določeni z rangi in ne s točkami. Lahko pa določimo rang s točkovanjem. 1. DELOVNA USPEŠNOST - odstopanje od poprečne osebne ocene ali odstopanje od norme v %. 2. STROKOVNA IZOBRAZBA - smer in stopnja izobrazbe Primer: neustreznost smeri - neustreznost stopnje neustreznost smeri - ustreznost stopnje ustreznost smeri - neustreznost stopnje. SOCIALNA VARNOST DELAVCEV, KI IZGUBIJO DELO Za delavce, ki izgubijo delo in se prek instituta kapitalizacije denarnega nadomestila ne uspejo zaposliti v novih organizacijah, paje nadvse pomembno, da imajo zagotovljeno socialno varnost. Že novela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je omogočila za stečajne primere ugodnejše pogoje pri zagotavljanju socialne varnosti. Delavci, ki ostanejo brez dela zaradi stečaja ali likvidacije, dobijo namreč višje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, in to v dvojnem trajanju (od 6 do 24 mesecev). V času prejemanja denarnega nadomestila pa so brezposelne osebe tudi zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovane. Že v času sprejemanja te do- Pri rangiranju tega kriterija predlagam instrumentalizacijo s primerjanjem zahtevanih in dejanskih parametrov delovnega mesta in delavca glede na smer in stopnjo strokovne izobrazbe. ločbe, ki je razdelila brezposelne na dve neenaki kategoriji, so se pojavljala različna mnenja. Vendar pa po mojem mnenju najnovejši stečajni primeri potrjujejo pravilnost razlikovanja. Večina delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali likvidacije organizacije, ima ž6 dolgoletne izkušnje, vendar nizko izobrazbeno strukturo, zastarela znanja (tudi kot posledica mi-zernega vlaganja v usposabljanje zaposlenih) tako, da njihove izkušnje pogosteje pomenijo hen-dikep kot pa prednost V razmerah naraščajoče brezposelnosti narašča tudi vloga in pomen službe za zaposlovanje. Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kijih bo, kot je moč sklepati iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti, moč uveljaviti s sprejemom zakona v polni MISLI Ni mogoče služiti oblasti in ostati nepoškodovan. Nič ni nevarnejšega za demokracijo kot armada brezposelnih. B. Kreisky Socializem je edino upanje za nezadovoljne in trpeče človeške kreature. To upanje bo vedno živo, čeprav bodo modeli socializma umirali kar naprej. B. Kreisky * Živimo v dobi uničevanja. Stran mečemo steklenice in pločevinke in žene in otroke in zakone. Toda žena in jaz delava. Če se nama polomi pekač, ga popraviva in če se najin zakon utrudi, ga tudi popraviva. Paul Nevvman »Delavcu je treba myti delo, podje(ju promet. Zato moramo vedeti, kateri so tisti deli podjetja, ki so propulzivni in potrebujejo dodatne delavce. Takšna notranja organiziranost povečuje tudi identifikacijo zaposlenih.« Dr. Matija škof, generalni direktor Slovenijalesa meri, bo potrebna strokovna suverena javna služba, nad katero pa bo družba imela možnost neposredne kontrole. Danilo Čebulj IZ NAŠIH KRAJEV KOTLJE ŠE VEDNO RASTEJO Nekateri krkji v Mežiški dolini, predvsem tisti, ki so oddaljeni od večjih središč, v zadnjih desetletjih nezadržno izumirajo, v drugih, tudi večjih krajih, seje razvoj zaradi vsesplošnega pomanjkanja denarja nekako ustavil, za Kotlje pa ne velja ne prvo ne drugo, saj je ob nekdanjem kmečkem vaškem jedru nastala vrsta novih urbanih naselij, kot so Brdinje I in II, Nadolžnik, Kotlje I in II, urbanisti pa načrtujejo še Kotlje III ter turistično vas pri Rimskem vrelcu. »Stari« krajani pa tudi vodstva krajevne skupnosti se novih gradenj nič kaj ne veselijo, pa ne zato, ker novih sosedov ne bi marali (čeprav se nekateri težko navadijo na povečan življenjski utrip kraja), temveč bolj zaradi tega, ker so urbanistični načrti novih naselij praviloma pomanjkljivi ali pa se načrtovani spremljajoči objekti ne zgradijo, zaradi česar nastajajo v kraju le novi in novi problemi, kot so pomanjkljiva infrastruktura, preobremenitev okolja in podobno. Hotuljce že dolgo teži neurejeno odvajanje odpadnih vod, predvsem pa preobremenjena in neustrezna cesta Ravne - Kotlje, ki je postala še toliko bolj nevarna potem, ko so odprli regionalno cesto proti Slovenj Gradcu. Glede na to, da načrtovalci obetajo Kotljam turistično prihodnost, vodstvo krajevne skup- nosti moti, da še vedno nimajo v rokah ureditvenega načrta za krajevno središče. Tako vsaj je dejal predsednik sveta KS v slavnostnem govoru na proslavi ob krajevnem prazniku, ki ga Ho-tuljci (v nasprotju z nekaterimi drugimi kraji) še vedno praznujejo v spomin na čas, ko so se združeni postavili po robu tujemu zavojevalcu. Praznujejo upravičeno. In če so znali biti po- končni v najtežjih časih, ni šment, da ne bi zmogli tudi danes premagati problemov, ki jih težijo, saj je ljudi toliko več. Problemi so nerešljivi samo tam, kjer ni koga, ki bi jih reševal, zato je bolje, če kraj živi in se razvija, kakor pa da izumira. Bo »HotuUka« spet čista Pred časom smo v Informativnem fužinarju pisali o obupnem stanju Hotuljščice, v katero se iztekajo vse odplake starih in novih kotuljskih naselij. Letošnje poletje so se stvari začele premikati v drugačno smer. Že prejšnja občinska vlada je izglasovala sklep, da je treba izpolniti star dolg do Kotelj in urediti odvajanje odpadnih vod v Mežo, kjer naj bi zgradili čistilno napravo tudi za Ravne. Nova oblast je sklep začela uresničevati in rezultat je tak, da je bil kolek-torski vod od Meže do Kotelj pred koncem oktobra že skoraj zgrajen. Kot je povedal tedanji v.d. direktorja KP Prevalje Zdravko Fajmut, naj bi do konca leta zgradili še kanalizacijska voda v naselje Kotlje I in Kotlje II ter pretočni bazen oziroma razbre-menilnik, ki je nujen pogoj za delovanje kanalizacijskega sistema. Opazovalci gradnje kolek-torskega voda se čudijo majhni pretočni zmogljivosti položenih cevi (0 300), vodstvo KP Prevalje, ki je investitor del, pa zaupa strokovnjakom Hidroinženirin-ga iz Ljubljane, ki zagotavljajo, da ima kolektorski vod zadostno zmogljivost za vsa že zgrajena in še načrtovana naselja in hiše ob potoku Hotuljščica. Seveda pa naj bi po njem tekle samo odplake iz hiš, medtem ko bodo meteorne vode skozi pretočne bazene odtekale v potok. Če so torej strokovnjaki pravilno načrtovali, bo problem odpadnih vod v Kotljah za dolgo dobo rešen, če ne, pa je občina letos za gradnjo kolektorskega voda Meža - Kotlje veliko denarja vrgla - vstran. »Nove« Kotlje bo grel plin Problem mnogih novih gradenj, predvsem strnjenih naselij, je onesnaževanje okolja zaradi ogrevanja. Tak primer so naselja Brdinje I in II ter Nadolžnik. Drugače bo, na srečo, z naseljem Kotlje II, ki bo ogrevano s plinom. Tako so se odločili strokovnjaki OE Energetika, ki so imeli na izbiro dve možnosti - toplovod in plin. Za klasično centralno ogrevanje bi morali povečati zmogljivosti kotlovnice v Kotljah I in stroški bi bili večji kot za plinovod, za katerega so se odločili, ker je plin skozi Kotlje že speljan (zgraditi je bilo treba le še reducirno-merilno postajo) in ker je bila za napeljavo plina do Rimskega vrelca zainteresirana Železarna Ravne. Zaradi sorazmerno ugodne cene so se za plinsko ogrevanje odločili prav vsi graditelji Kotelj II, kar prav tako ugodno vpliva na stroške napeljave. Gradnjo plinovodaje prevzela OE Energetika letos poleti in jo je v prvi polovici oktobra (pred dogovorjenim rokom!) uspešno končala. V oktobru so ob kot- lovnici že začeli graditi reducirno-merilno napravo, ki bo omogočala priključitev na plin ne le Kotljam II, temveč tudi hotelu Rimski vrelec in načrtovanim gradnjam v njegovi okolici. Isto velja za primarni plinovod, katerega gradnjo proti Rimskemu vrelcu bodo nadaljevali spomladi. Plinovod in kanalizacija pa nista edini pridobitvi kotuljskega »naselja v gradnji« v letu 1990. Stanovanjska zadruga Brdinje je dela organizirala tako, da so čez leto opravili vse potrebne izkope (zaradi sočasnosti napeljav so se dela bistveno pocenila) in napeljali razen prej omenjenega še vodo, elektriko ter kabel za telefon in televizijo. V prvotnem načrtu še ni bilo predvideno, od kod bo naselje dobilo vodo, letos pa se je Komunalno podjetje Prevalje odločilo za povečanje zmogljivosti vodnega vira pod Kozamico. Dotok vode iz Rudnika se bo s pomočjo natege povečal za 13 litrov na sekundo, kar bo dovolj za dodatne potrebe Kotelj in tudi za izboljšanje oskrbe z vodo na Ravnah. Zapisano je dokaz, da se problemi v Kotljah vendarle rešujejo, čeprav se nekaterim zdi, da se rešujejo prepočasi. Kakšna pa bo prihodnost tega kraja, je odvisno predvsem od skupne volje in zavzetosti starih in novih prebivalcev. KULTURA NOVE KNJIGE NA POLICAH KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE »DR. FRANC SUŠNIK« RAVNE NA KOROŠKEM Naša knjižnica ima med drugimi dejavnostmi tudi nalogo zbirati in hraniti podatke o krajih, ljudeh in dogodkih Koroške krajine. Podatke zbiramo iz knjig, časnikov in časopisov, jih dokumentiramo in dajemo na voljo uporabnikom. S popisi teh člankov nastajajo bibliografije. Bralcem, ki znajo uporabljati bibliografije, ni treba listati po knjigah, časnikih in časopisih, da bi dobili želeni članek, ampak dobe podatke o tem članku kar iz bibliografije. Vsak popis članka vsebuje: priimek in ime pisca, naslov prispevka in podatek, kje je bil prispevek objavljen: naslov časnika ali časopisa, datum, številka in stran. Opisu pa sledi kratka vsebina članka. Vsak tak izpis potem razporejamo glede na vsebino. Pri tem uporabljamo sistem UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Tako nastaja kartotečna bibliografija člankov Koroške krajine. Letno izpišemo okrog 4000 člankov, ki so pomembni za nas. Posebej vodimo lokalno bibliografijo za občine Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd in Slovenj Gradec ter bibliografijo zamejske Koroške. Imamo pa še dve posebni: bibliografijo Koroškega fužinarja (izpišemo vse članke) in bibliografijo Informativnega fužinarja (tu delamo izbor člankov). Tako velike knjižnice, kot je naša, si ne moremo predstavljati brez tega dela informacijskega sistema. Škoda je le, da knjižnica še ni računalniško opremljena, saj bi bilo potem iskanje informacij še veliko hitrejše in lažje. Esenko, I.: Zreja čebeljih matic. - Ljubljana, 1990. - (Zbirka nasvetov; 29) Hanžekovič, M.: Vrijednosni papiri i njihovo tržište. - 3. dop. izd. -Zagreb, 1990 Haralambos, M. - R. Heald: Uvod u sociologiju. - Zagreb, 1990. -(Posebna izdanja/Globus) Honeybone, I.: Card Engineering. - London, 1990. - (On the SPOT Guides) Horvat, B.: Poduzetništvo i tržišna transformacija »društvenog« vla-stništva. - Zagreb, 1990 Jagodič, Z.: Kurilne in dimovodne naprave. - Ljubljana, 1990 Komunikacija in jezikovna kultura v šoli. - Ljubljana, 1990 Kmecl, M.: Slovenija brez gozda? Obup!. - Ljubljana, 1990 Kriminologija za pravnike. - Ljubljana, 1990 Michel Europa Katalog 1990/91. Ost. - Miinchen, 1990 Michel Europa Katalog 1990/91. West. - Miinchen, 1990. - Knj. 1: A-L; Knj. 2: M-Z Molk, M. - B. Pretnar: Na očeh. - Ljubljana, 1990. - (Stopova knjižna zbirka) Musek, J.: Simboli, kultura, ljudje. - Ljubljana, 1990. - (Razprave Filozofske fakultete) Naš sadni izbor. - Ljubljana, 1990 Orsag, S.: Problematika financiranja poslovanja i razvoja inkorpo- rativnog poduzeča. - Zagreb, 1990 Osredečki, E.: Poslovni bonton. Ljubljana, 1990 Popeca, I.: Rdeči horizonti. - Ljubljana, 1990 Rastline iz pečk. - Ljubljana, 1990. - (Moje sobne rastline) Spiegel, M.R.: Algemeine Mechanik. - Hamburg, 1990 Svetina, J.: Slovenska šola za novo tisočletje. - Radovljica, 1990 Tory, I.: Ptice na Kosovu. - Ljubljana, 1990 Trotter, S.: Dravving Cartoons. - London, 1990. - (On the SPOT Guides) Vukašinovič-Mikuž, M.: Nemščina za_ potovanja in prosti čas. -Maribor, 1990 Zentner, C.: lllustrierte Geschichte der Ara Adenauer. - Eltville am Rhein, 1990 Tudi v domoznanski oddelek smo dobili nekaj novih knjig: Borovnik, S.: Strašljivke. - Celovec, Salzburg, 1990 Pohoije. Zahodni del. - 2. izd. - Ljubljana, 1990 Šavli, J.: Slovenska država Karantanija. - Koper, Dunaj, Ljubljana, 1990 60 let Gasilskega društva Golavabuka 1929-1989. - Golavabuka, 1989 Šuster-Drabosnjak, A: Marijin pasijon 1811. - Celovec, 1990. ^Zbrana bukovniška besedila; 1) Zeljen otrok naj se rodi in raste zdrav. - Slovenj Gradec, 1990 Meta Boštjan RAZSTAVA CIHLARJA IN FALKOVE Med novimi knjigami vam predstavljamo naslednje: Baker, D,: Manfred von Richthofen. London, 1990. - (Famous Flyers) Bezič, K. I. Lavrnja - B. Rafajac: Izobraževanje učiteljev v prihodnosti. - Novo mesto, 1990. - (Pedagoška obzorja) Blanchard, K. - N.V. Peale: Moč poštenega poslovanja. - Celje, 1990 Bralič, L: Nacionalni parkovi Hrvatske. Zagreb, 1990 Burger, F.: Pisanje in urejevanje besedil s programom Microsoft Word. Ljubljana, 1989 Durell, G. - L.: Svijet prirode. Zagreb, 1990 V Likovnem salonu na Ravnah sta od 12. do 20. oktobra 1990 razstavljala Jure Cihlaf in Lučka Falk. Akademski slikar Jure Cihlaf goji klasično maniro pejsaža. V tem smislu spominja na predim-presionistično barbizonsko šolo in tudi na našega Franceta Pavlovca. Neprestano je prisotna risba, ki dodatno definira barvne ploskve in potijuje prostor. Praviloma linija gradi enega bistvenih prostorskih ključev - prekrivanje oblik, kakor tudi s smerjo nakazuje tretjo dimenzijo, čeprav neprestano nastopa komplementarni kontrast. Zgodnje slike poudarjajo barvne ploskve in delujejo mehkejše, v kasnejših delih pa vodilno funkcijo prevzema črtna poteza, ki slikam kljub izredni dinamiki daje trdnost, čeprav motiv na neki način drobi v neštete barve in strukture. Stalno se pojavlja motiv vode, ki se giblje diagonalno, kar predstavlja osnovno prostorsko smer, ali ponekod horizontalno in se kdaj vertikalno izgubi v daljavi. Slike so izrazito romantične ali celo zasanjane, človeka po-miijgjo in tudi tolažijo. Slike Lučke Falk so v motivih raznolikejše, zlasti pogosto slika tihožitja, figuro in tudi krajino. Poteza je mehka, včasih neodločna, ponekod pa celo preide v risbo. Kolorit je enoten, praviloma nastopa v močnejših kontrastih, vendar terciarne barve dušijo izraznost. Plani so obdelani enotno, tako da prostor gradi zlasti hladno-topli kontrast. Tihožitja slika na dva načina. Včasih se motiv mehko povezuje z ozadjem, drugje spet risba definira pavšalno odslikano obliko in prostor ter tako oba določa in povezuje. V teh zadnjih so barve izredno kontrastne, skoraj fauvistične, oblike interpretira zgolj z osnovnimi lastnostmi. V portretih sta pogosto prisotni modrina in oranžnost, risba pa ima deficitarno vlogo; avtorico zanima predvsem razpoloženje. Slike Lučke Falk torej pomenijo predvsem osebne izpovedi. Razstava kljub različni motiviki in pristopom vendarle pomeni zaključeno celoto. Na eni strani kaže moško agresivnost, na drugi pa žensko nežnost in nedorečenost. Benjamin Kumprej, akad. slikar REKREACIJA IN ŠPORT ODBOJKA Z nastopi odbojkaijev Fužinaija v II. zvezni ligi smo lahko prav gotovo zadovoljni. V prvih štirih kolih so varovanci trenerja Franja Ježa kar trikrat zmagali, od tega so dve tekmi dobili v gosteh. Tako so doma premagali zeniški Čelik, na gostovanjih pa Mladost v Trogirju in Kakanj. Vse tri tekme so Ravenčani dobili s 3:1. Praznih rok so ostali le v 3. kolu, ko so na Ravnah v slovenskem derbiju izgubili proti Tovilu Olimpiji iz Ljubljane s 3:0, proti ekipi, ki se bo po kakovosti sodeč potegovala za vstop v I. zvezno ligo. V naslednjih dveh kolih je naša ekipa doma nastopila proti Aromi iz Fu-tuga in Reki. Zenska ekipa Fužinarja tudi letos nastopa v enotni republiški ligi. V prvih štirih kolih so dekleta zabeležile dve zmagi v domači dvorani, proti Mislinji in Partizanu Kamnica, obakrat s 3:0, v gosteh pa so izgubile proti Palomi Braniku s 3:1 in v Ljubljani s Krimom s 3:0. V5. kolu je bil na Ravnah koroški derbi med odbojkaricami Fužinarja in Mežice, v 6. kolu pa so Raven-čanke igrale v Novem mestu proti Pionirju. Mladi odbojkarji Fužinarja nastopajo v II. rep. ligi, toda v prvih štirih kolih so poznali le poraze, saj so izgubili v Hočah, Veržeju in Radencih ter doma proti Turbini iz Selnice. Nasprotno pa so odbojkarice Partizana Prevalje prve favoritinje za naslov prvakinj, saj so doslej v vseh srečanjih zmagale. Pomurje in Ptuj so premagale s 3:0, Braslovče pa s 3:2. NOGOMET V teh dneh se končuje prvenstvo v članski skupini mariborske nogometne zveze, Kjer nastopa tudi pet klubov z našega območja. Ravenski Fužinar bo jesenski del zaključil slabše, kot je kazalo na štartu prvenstva. Prav veseli smo bili dveh uvodnih zmag nad Rošnjo Loko in Pobrežjem z 1:0, pa tudi neodločenega izida 0:0 v tretjem kolu v Miklavžu, misleč, da seje stanje v ravenskem nogometu naposled vendarle izboljšalo. Toda v naslednjih tednih so sledili le porazi, do 8. kola jih je bilo kar pet zapovrstjo in nogometaši Fu-žinaija so se kmalu znašli skupaj z Radeljčani na dnu lestvice. Poglejmo rezultate od 4. do 8. kola: Fužinar - Akumulator 0:3, Paloma Sever - Fužinar3:2, Fužinar - Fram 0:1, Peca Fužinar 4:2 in Fužinar - Pesnica 1:2. Po 8. kolih je vodil Korotan s Prevalj s 13 točkami in je tudi najresnejši kandidat za osvojitev 1. mesta v tej ligi. Občinska liga v malem nogometu je bila letos razdeljena v dve skupini. V kakovostnejši A ligi so po jesenskem delu v vodstvu nogometaši Polene pred Bifejem Mak, Diarejo, TNT, Haloni, Valjarno in Promašajem, v B ligi pa premočno vodi Holmec pred Trimčki in Stavbenikom. V obeh skupinah je nastopilo po 7 ekip. ROKOMET Potem ko so se pri ŠD Fužinar zaradi slabega gmotnega stanja odločili ukiniti žensko rokometno ekipo, žal na Ravnah premoremo le člansko in mladinsko moško vrsto. Tako ravenski rokometaši, ki jih trenira bivši igralec Dušan Grzina, tudi letos nastopajo v II. republiški ligi. V prvih štirih kolih so fantje trikrat zmagali in izgubili le v Slovenj Gradcu. Rezultati: Slovenj Gradec mladi - Fužinar 24:22, Fužinar -Mladinec 30:21, ŠRK Velenje -Fužinar 21:25 in Fužinar - Pivovarna Laško Celje 20:16. V naslednjih dveh kolih so fužinar-jevi rokometaši dvakrat gostovali, in to v Krogu in v Radgoni. KOŠARKA Tudi letos nastopajo košarkarji ekipe Koroške z Raven v območni slovenski ligi. Ekipa je glede na preteklo sezono malce oslabljena, to potrjujejo tudi uvodni rezultati. V prvih treh kolih so varovanci treneija in igralca Gvida Lužnika zabeležili le eno zmago. Doma so premagali Bistro Petelin iz Maribora s 95:73, v gosteh pa izgubili, najprej v Lovrencu s95:82 in v Slivnici 85:82. V4. kolu so naši ko-šarkaiji igrali doma z Radgono, v 5. kolu pa nastopili v Ljutomeru. NAMIZNI TENIS Tudi pri NTK Fužinar imajo tačas le moško ekipo, ki v tej sezoni nastopa v I. republiški ligi. V poletni pavzi je prišlo v klubu do nekaterih kadrovskih premikov. Tako pri Fužinaiju najbolj pogrešajo priznanega strokovnjaka in treneija Roberta Jamška, ki seje po 32 letih aktivnega udejstvovanja kot vaditelj namizno teniških igralcev in igralk, odločil prenehati z vzgojo mladih. Posledice njegove odločitve bodo bržkone zaznavne v prihodnjih letih. Tačas ekipa fantov, ki igra v postavi: Bezjak, Si- rovina, Tušek, Bač in Senica, dosega dobre rezultate v slovenski ligi. Dve koli pred koncemjesen-skega dela prvenstva so bili Ravenčani uvrščeni na odlično 3. mesto, potem ko so v petih dvobojih zmagali in le dve tekmi izgubili. Zmagali so proti Jesenicam 5:4, Kemičarju 7:2, Petovii 5:4, Semedeli 8:1 in Piranu 7:2, izgubili pa z Ingradom Celje 3:6 in Gornjo Radgono 2:7. V zadnjem jesenskem kolu so igralci Fužinarja nastopili v Novi Gorici in v Kočevju. Žensko ekipo so pri ravenskem klubu letos žal ukinili, pa ne le zavoljo slabega finančnega stanja, temveč sta prenehali z igranjem namiznega tenisa Place-tova in Vastlova, ostali dve igral- ki Mlakarjeva in Rusova pa nastopata za Kemičar iz Hrastnika. ATLETIKA Mladinsko republiško prvenstvo je bilo 29. in 30. septembra v Novi Gorici, atleti KAK pa so dosegli dobre uvrstitve. Najbolje je tekel Andrej Kos na 1000 m in dosegel drugi rezultat v kategoriji ml. mladincev - 5. je bil Dobran Juričan, 7. Peter Rapac in 8. Gorazd Podržavnik. Na 3000 m so bili: 5. Podržavnik, 7. Rapac in 8. Praper. Štafeta 4 x 300 m v postavi Juričan, Bre-zovnik, Štern in Kos je osvojila 3. mesto. Med dekleti iz ravenskega kluba je najbolje tekla Sabina Balažič, kije osvojila 5. mesti na 600 in 1000 m. V Ljubljani je bil 3. oktobra finale srednješolskega atletskega pokala Slovenije. Uvrstitve naših atletov in atletinj: 400 m - 1. Verhovnik, 3. Kos, 1000 m - 2. Brezovnik, 5. Juričan, 7. Rapac, 8. Podržavnik in 9. Praper, 800 m - 4. Balažičeva. Ekipno so pri fantih Ravenčani osvojili 1. mesto in postali srednješolski prvaki Slovenije. Na krosu Dela v Velenju 6. oktobra je naša ekipa nastopila v okrnjenem sestavu in osvojila 11. mesto. Zlasti odlično je tekla Anita Mežnar in bila druga med st. pionirkami na 1000 m, ekipno pa so bila naša dekleta 4. Med st. pionirji je bil Praper 6. in Rapac 8. na 1000 m, v tej kategoriji so bili fantje ekipno tudi 4. Na prvem super maratonu Prešernove brigade v Kranju na 60 km, bil je 6. oktobra, so uspešno nastopili tudi atleti iz naše občine. Enega svojih največjih uspehov v karieri je dosegel naš sodelavec iz Valjarne Vehbi Tahiri, kije v močni konkurenci osvojil 3. mesto v absolutni kategoriji, bil pa je tretji tudi v svoji starostni skupini. V svojih kategorijah pa so se uvrstili še: Janez Janžekovič iz Mežice na 2. mesto, Alojz Potočnik na 4. in Drago Laznik, oba z Raven, na 5. mesto. KEGLJANJE Drugo tekmovanje v spomin na dolgoletnega predsednika KK Fužinar Ota Hafnerja, ki je bilo 13. oktobra na Ravnah, je potekalo v znamenju uspešnih nastopov domačih kegljačev in ke-gljavk. Med 100 tekmovalci iz cele Slovenije sta namreč zmagala predstavnika Fužinaija Rajko Podojsteršek in Medika Prinčič. Rezultati: moški - 1. Podojsteršek 908 kegljev, 2. Mlakar (oba Fužinar) 905, 3. Sivka (Hmezad Žalec) 887, 4. Merčnik (Konstruktor) 885, 5. Golob (Fužinar) 885 podrtih kegljev, itd. Ženske - 1. Prinčič (Fužinar) 430, 2. Zupanc 423, 3. Razlag 420, 4. Milošič 419, 5. Ramšak (vse EMO Celje) 412, itd. Prvenstvo v republiških ligah se je pričelo 20. oktobra. Od štirih koroških ekip tudi letos nastopata v enotni slovenski ligi ženski ekipi Fužinarja in Korotana, v II. rep. ligi pa moška ekipa Fužinaija in ženska Slovenj Gradca. Ravenčanke so v prvih dveh tekmah zabeležile zmagi, v 3. kolu pa so bile poražene v Kranju. Rezultati: 1POZ Rudar-Fužinar 2365:2378, Fužinar -Gorica 2376:2300 in Triglav -Fužinar 2322:2235. Kegljavke Korotana so zmagale le v prvem srečanju proti Go- rici doma, ostali dve tekmi pa so izgubile. Rezultati: Korotan -Gorica 2232:2206, Izola - Korotan 2382:2252 in Korotan -EMO II. 2240:2347. Izredno slabo so v novo prvenstvo II. rep. lige štartali fuži-narjevi kegljači, saj so prva dva dvoboja v Trbovljah in v Mariboru visoko izgubili. Rezultata: Rudar - Fužinar 5236:4883 in Branik Konstruktor - Fužinar 4990:4826. Nasprotno pa so ke-gljavke Slovenj Gradca v uvodnih tekmah prvenstva II. rep. lige dosegle dve prepričljivi zmagi, doma nad Impolom iz Sl. Bistrice in v Krškem. SMUČARSKI SKOKI Trije fužinarjevi skakalci Erih Pečnik, Jože Zagernik in Kristl Švab so se v oktobru udeležili skupnih priprav jugoslovanske reprezentance v Frenštatu in Rožnovu v ČSFR. Na pregledni tekmi mladincev po sklenjenih pripravah je bil Pečnik tretji v solo skokih na 70-metrski skakalnici in kasneje prvi na 90-me-trski. Zagernik in Švab sta kasneje odpotovala še v avstrijski Strams, kjer je bil trening članske in mladinske reprezentance, tu pa sta zabeležila pomembna mejnika za ravenski smučarsko skakalni šport. Oba tekmovalca sta namreč prvič preskočila magično znamko 100 m - Zagernik 107 m in Švab 105 m. Ivo Mlakar HALDA -TEMPIRANA BOMBA? Tako pravijo tisti, ki poznajo razmere na odlagališču odpada železarne in oljna jama na sliki je dokaz za to. Takih jam je bila na haldi že cela vrsta. Ko se dovolj napolni z nesnago, jo zasujejo ter odprejo - novo. Zemlja »hvaležno« vpija tekočo navlako in doslej se na srečo - še ni maščevala. Še vedno teče Meža od železarne naprej neokužena in podtalnica je še užitna. Toda kako dolgo še? Kdaj bo primer Dravskega polja postal naš problem? Strokovnjaki Železarne Ravne so že veliko naredili, da bi lahko nehali zastrupljati naravo. Toda kaj pomagajo odpraševal-ne in čistilne naprave, ko pa se nekaterim zdi, da jih ni treba uporabljati. Če smo desetletja spuščali plin in prah v zrak, zakaj ju ne bi še zdaj? Če smo dvajset let vozili tekoče odpadke na haldo, zakaj jih ne bi zdaj, čeprav deluje naprava za čiščenje odpadnih olj? Kaj potem, če imajo energetiki toliko in toliko stroškov, da tako jamo za silo očistijo najhujšega kar ni že prej spronicalo v zemljo? Zakaj bi skrbeli za prihodnost, ko pa je že sedanjost tako črna?! M.P. ŠAH V nadaljevanju hitropoteznega prvenstva za pokal Fužinar ’90 so bili doseženi naslednji rezultati: Na turnirju 28.8. je med 10 igralci zmagal Ristič s 6,5 točke pred Komarico, Uršičem in Erjavcem, vsi 5,5 in Senico s 5 točkami. 10.9. je v konkurenci 14 igralcev prvo mesto zasedel Vrečič z 9 točkami, sledili so Ristič 8, Er-javc in Uršič 7,5 ter Šalamun s 7. točkami. 24.9. je na turnirju sodelovalo 12 šahistov. Prvi je bil Vrečič z 10 točkami, drugi Rotovnik z 8 in tretji Erjavc s 7,5 točke. Sledila sta Ristič in Uršič s po 7 točkami. Na turnirju 22.10. je med 12 igralci presenetljivo zmagal Senica s 7,5 točke, kolikor jih je zbral tudi Uršič na 2. mestu. Naslednja mesta so zasedli Erjavc s 7, Komarica s 6,5 in Rotovnik s 6 točkami. Šahovski klub Fužinar bo tudi letos nastopil v II. slovenski šahovski ligi - vzhod. Tokrat so pravila tekmovanja nekoliko spremenjena. Ker se je prijavilo 11 ekip (pravico nastopa imajo ekipe, ki so lani ostale v ligi ter regijski prvaki), bo tekmovanje potekalo po švicarskem sistemu, in ne po sistemu »vsak z vsakim«. Igralo se bo 5 kol. Tekmovanje bo trajalo do 2. decembra, prvak pa se bo neposredno uvrstil v I. slovensko šahovsko ligo. M.V. MILAN NATLAČEN 1950-1990 Smrt, ta čudna, skrivnostna beseda, pred katero vztrepeta tudi najpogumnejši, je zopet udarila med vzdrževalce. V najlepši, najustvarjalnejši dobi se je od nas poslovil Milan. Milanu življenje ni prizanašalo, saj je že v sedmem letu starosti izgubil očeta, v sedemnajstem pa mater. Rojen je bil 22. 4.1950 v Bočni pri Mozirju, v preprosti, pošteni kmečki družini. Leta 1965 je prišel v Ravne. Tu je končal bivšo Metalurško industrijsko šolo in se izučil za ključavničarja. Ves čas šolanja je stanoval pri bratrancu Čeplaku, ki mu je bil skrbnik in krušni oče. Prerana smrt skrbnika gaje zelo potrla. 1968. leta seje zaposlil v remontu, zdajšnjem Strojno gradbenem vzdrževanju kot ključavničar. Ob svojem poklicnem delu je bil vseskozi aktiven tudi v sindikatu. Zaradi svoje zagnanosti in volje do dela je opravljal nekaj časa tudi delo lan-setja in štiri leta pred smrtjo delo obratnega planerja. Leta 1970 si je našel življenjsko sopotnico Jožico, ki mu je dala dva sinova. Starejši obiskuje 4. letnik tehniške šole, mlajši pa je v zadnjem razredu osemletke. Tu v bližini naše »fabri-ke« sta si zakonca z velikim odpovedovanjem ustvarila lasten dom, o katerem nam je Milan velikokrat z žarečimi očmi pripovedoval in z navdušenjem načrtoval, kaj vse bo še naredil. Usoda pa je hotela drugače. Smrt, usoda, besedi, pred katerima smo vsi nebogljeni, ker nam velikokrat prekrižata še tako lepa snovanja in načrte. Besede, ki jih govorim ob zadnjem slovesu, se mi zdijo nekako prazne in nemogoče je z njimi potolažiti ženo, sinova in prijatelje. Dragi Milan, spominjali se te bomo kot dobrega tovariša, delavca in na ženo in sinova ne bomo pozabili. Včasih bo veter prinesel sem na Barbaro zvok strojev, ki sijih z ljubeznijo vzdrževal po vsej železarni. Naj ti bo ta zvok uspavanka, da boš v miru počival. Ženi, sinovoma in drugim sorodnikom pa v imenu sodelavcev in v svojem lastnem izražam globoko sožalje. Ivan Pungartnik KADROVSKA GIBANJA od 21. 9. do 20. 10. 1990 V mesecu oktobru se je število zaposlenih ponovno zmanjšalo, tako nas je sedaj zaposlenih 5561. Delovno razmeije so sklenili PE METALURGIJA VALJARNA - IZAK Franc, žarilec - iz JLA. PE JEKLOLIVARNA KU- SERBANJ Marjan, kalupar, KURNIK Dani. kalupar, LESNIČAR Matjaž, avtomehanik, HRIBERNIK Matjaž, konstrukcijski ključavničar - vsi iz JLA PE OBDELAVA INDUSTRIJSKI NOŽI BRODNIK Daijan, rezkalec -iz JLA TEHNIŠKI SEKTOR S G V - RANC Dušan, ključavničar - iz JLA PE STROJI - LEPEJ Silvo, inž. strojništva - pripravnik - iz šole. RAZVOJNI SEKTOR - OZMEC Miran, dipl. inž. strojništva - pripravnik iz šole, GRADIŠNIK Andrej, inž. metalurgije - pripravnik iz šole. PE TURIZEM IN DRUŽBENI STANDARD BOŽIČ Vesna, natakarica, OGRIS Emilijan, hotelski tehnik - oba iz druge DO. Delovno razmeije je prenehalo PE METALURGIJA JEKLARNA KOČET Dragotin, pripravljalec za litje - v JLA SEŠEL Alojz, strojnik za izpraznjevanje in hlajenje ingotov - dos. pok. doba, OSMA-NAGIČ Izet, skupinovodja vli-vališča - samovoljno. KOVAČNICA ČEVNIK Miran, pom. kovača sporazumno; ZALOŽNIK Avgust, žerja-vovodja - dos. pok. doba. SKUPNE SLUŽBE -JUVAN Mojca, spektroskopik - predč. starostna upokojitev; ŠETINA Anica, višja strokovna sodelavka - dos. pok. doba. PE JEKLOLIVARNA - SOVIČ Anton, pom. topilca - predčasna starostna upokojitev; KU-SERBANJ Veronika, skladišč-nica - inv. upokojitev. PE OBDELAVA SKUPNE SLUŽBE MLAČNIK Marjeta, operaterka na terminalu predč. starostna upokojitev; GOSTENČNIK Ivan IV., tehnolog - inv. upokojitev. „ INDUSTRIJSKI NOZl NERAD Matija, brusilec - predčasna starostna upokojitev. PE STROJI - MEDVED Romana, arhivarka - dos. pok. doba; GRUBELNIK Franc, brusilec - inv. upokojitev; KERT Pavel, strugar - sporazumno. PE TURIZEM IN DRUŽBENI STANDARD VIDALI Alojz, vzdrževalec - predč. starostna upokojitev, BREZNIK Marko, plavalni nadzornik - samovoljno; RUDL Jože, polnilec avtomatov - sporazumno. TEHNIŠKI SEKTOR S G V - KEBER Rudolf, strojni ključavničar - predč. starostna upokojitev; SATLER Damjan, strojni oblikovalec kovin -inv. upokojitev; NATLAČEN Milan, obratni planer - umrl. ENERGIJA - NOVINŠEK Jože, strojnik kotlarne - sporazumno. Ob mnogo prerani izgubi našega dragega MIRKA KOLERJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem podjetja Monter Dravograd za izraze sožalja in darovani venec ter za spremstvo na zadnji poti. Vsi njegovi Ob bolečem spominu na našo mamo, babico in prababico ELIZABETO ŠLOJF, roj. KAMNIK, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali za sv. maše ali potrebe cerkve, nam ustno in pisno izrekali sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Slavku Beku in g. Jarošu Kotniku za opravljeni obred in besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo tudi pevcem DU s Prevalj in godbenikom za žalostinke. Posebna hvala patronažni službi Koroškega zdravstvenega doma na Ravnah za pomoč in razumevanje v času njene bolezni. Hvala tudi zdravnikom dr. Ognjanovičevi, dr. Šmid Bo-rovnikovi in dr. Pušnikovi. Vsi njeni ETS - GINTER Erik, delovodja - inv. upokojitev. SKUPNE SLUŽBE - KOVAČ Anton, evidentičar - inv. upokojitev. PE ARMATURE - GOLOB Ana, strugarka - sporazumno. EKONOMSKO-FINANČNI SEKTOR - KAMENIK Anton, oec., strokovni delavec - inv. upok.; BRATINA Mihaela, ref. za analizo; ŠTEHARNIK Marija, ref. za kontrolo denarnega prometa - obe predč. starostna upokojitev; ŠISERNIK Nežka, ref. plač. instrumentov - dos. pok. doba. ORGANIZACIJSKO-KAD-ROVSK1 SEKTOR JUG Marija, pripravnica - potek del. raz. za dol. čas. OE Zaposlovanje Ob izgubi naše drage ANE LINDENBAUM se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Posebej se za pozornost in darovano cvetje zahvaljujem sodelavcem SGV. Sin Štefan z družino Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi dragega moža in očeta MILANA NATLAČNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu prezgodnjemu zadnjemu počitku, mu darovali cvetje slovesa in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebna hvala za takojšnjo pomoč sosedom Ažnikovim, Ferkovim in Kurnikovim, sodelavcem SGV za pomoč in poslovilne besede, prav tako iskrena hvala sodelavcem sindikata, godbi Železarne Ravne za odigrane žalostinke in g. kaplanu za opravljeni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala! V neizmerni žalosti: žena Jožica in sinova Matej in Uroš Ob boleči izgubi dragega moža in očeta TONETA KOLMANČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem, pihalnemu orkestru in govornikom Mitji Šipku, Franju Krivcu, Janezu Prapeiju, sodelavcem OTK in družini Godec. Žena Marica, sin Branko in hčerka Bojana Ob boleči izgubi drageg moža AVGUSTA CVIRNA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih čutili z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, sodelavcem za pomoč v najtežjih trenutkih, godbi za zaigrane žalostinke in g. župniku z opravljeni obred in poslovilne besede. Žalujoči žena, tašča ter ostalo sorodstvo Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem Jekloli-varne za lepa darila in jim želim še naprej uspešno delo. Filip Krivec Sodelavcem PE Stroji se zahvaljujem za lepo in koristno darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov. Ivan Smrečnik Ob odhodu v pokoj se najiep-še zahvaljujem vsem sodelavcem obrata Kalilnica za lepa da rila in za poslovilne besede. Vsem sodelavcem želim veliko zdravja, pri njihovem delu pa veliko uspehov. Martin Karl Lepo je slišati pohvalo za tvoje delo, ko si še sam prisoten poleg sodelavcev, s katerimi si živel in delal. Ob odhodu v predčasen pokoj se prisrčno zahvaljujem za priznanje, poslovilne besede in darilo inž. Francu Kotniku, vodji PD Pnevmatični stroji, ter sodelavcem. Želim, da bi srečno prebrodili burne čase in zadovoljno zaživeli. Gretka Mlačnik Nekatere fotografije v tej številki je izdelala Mira Čepin. Uredništvo ZAHVALE BRANJE KRATKA ZGODOVINA ČASA Sklep Stephen Hasvking Svet, v katerem živimo, nas bega s tisoč ugankami. V tem, kar vidimo okrog sebe, bi radi videli smisel in se sprašujemo: kakšno je vesolje? Kakšno je naše mesto v njem, odkod izvira in odkod izviramo mi? Zakaj je takšno, kakršno je? Prvi zametki teorij, ki naj bi opisale in pojasnile vesolje, so se opirali na prepričanje, da dogodke in naravne pojave uravnavajo duhovi s človeškimi čustvi, ki so se vedli dokaj človeško in nepredvidljivo. Ti duhovi so prebivali po raznih krajih v naravi, recimo v rekah in gorah, pa tudi na nebesnih telesih, kot sta Sonce in Luna. Treba jih je bilo miriti in iskati njihovo naklonjenost, da bi zemlja dobro obrodila in bi se letni časi nemoteno izmenjavali. No, polagoma so ljudje začeli opažati nekatere pravilnosti: Sonce je vselej vzhajalo na vzhodu in zahajajo na zahodu, najsi je sončni bog prejel žrtveno daritev ali ne. Vrh tega so Sonce, Luna in planeti potovali po utrjenih tirih prek neba, ki jih je bilo mogoče dokaj natančno predvideti. Sonce in Luna sta bila nemara še vedno bogova, vendar bogova, ki sta se ravnala po strogih zakonih, ki očitno niso poznali nobenih izjem, seveda če ne štejemo raznih bajk, kot je tista o Jozuetu, zaradi katerega se je ustavilo Sonce. Sprva so bile te pravilnosti in zakonitosti očitne samo v astronomiji in v nekaterih drugih okoliščinah. Z razvojem omike, še zlasti zadnjih tristo let, pa so odkrivali čedalje več takšnih pravilnosti in zakonov. Vplivnost teh zakonov je na začetku devetnajstega stoletja napeljala Lapla-cea, da je postavil znanstveni determinizem, ki je učil, da obstaja zbir zakonov, po katerih bi se dalo natanko predvideti razvoj vesolja, če bi poznali njegovo začetno konfiguracijo. Laplaceov determinizem je bil nepopoln v dveh pogledih. Nič ni povedal, kako naj bi izbrali te zakone, pa tudi začetne konfiguracije vesolja ni določil. Vse to je bilo prepuščeno Bogu. Bog je odločil, kako naj nastane vesolje in katerim zakonom naj se pokorava, pozneje pa vanj ni več posegal. Pravzaprav je bila božja vloga omejena na območja, ki jih znanost devetnajstega stoletja še ni razumela. Danes vemo, da se Laplaceovi upi glede determinizma ne morejo spolniti, vsaj v tistem smislu ne, kakor je on mislil. Načelo nedoločljivosti iz kvantne mehanike nas uči, da se nekaterih parov kvantitet, kot sta položaj in hitrost delcev, ne da povsem natančno predvideti. Kvantna mehanika obravnava takšno stanje z vrsto kvantnih teorij, po katerih delci nimajoja-sno določenih položajev in hitrosti, ampak so predstavljeni kot val. Te kvantne teorije so deterministične v tem smislu, da postavljajo zakone za razvoj tega vala v času. Če torej vemo, kakšen je ta val v nekem trenutku, lahko izračunamo tudi, kakšen bo v kateremkoli drugem trenutku. Na nepredvidljivost in poljubnost naletimo le, če skušamo ta val določiti s stališča hitrosti in položajev delcev. Ampak morebiti se v tem motimo: mogoče sploh ni nobenih položajev in hitrosti delcev, ampak so samo valovi. In skušamo te valove ujeti v svoje vcepljene ideje o položajih in hitrostih. Nasledek tega neskladja pa je ta očitna nepredvidljivost. Pravzaprav smo nalogo znanosti omejili na odkrivanje zakonov, na podlagi katerih bomo lahko predvideli le tiste dogodke, ki ne presegajo meje, ki jih postavlja načelo nedoločljivosti. Vseeno pa ostaja vprašanje: kako in zakaj so bili izbrani ravno takšni zakoni in ravno takšno začetno stanje vesolja? V tej knjigi sem namenil še poseben poudarek zakonom, ki vladajo gravitaciji, saj je ravno gravitacija tista, ki oblikuje strukturo vesolja na širši ravni, čeprav je najšibkejša izmed štirih kategorij sil. Zakoni gravitacije so bili neuskladljivi z mnenjem, ki je bilo uveljavljeno do nedavnega in po katerem se vesolje s časom ne spreminja: iz dejstva, da gravitacija vselej privlači, sledi, da se vesolje bodisi širi ali pa krči. Po splošni relativnostni teoriji je bilo vesolje na začetku v stanju neskončne gostote in naj bi nastalo z velikim pokom, ki je bil hkrati tudi začetek časa. Do podobnega stanja neskončne gostote pa naj bi prišlo tudi, če bi se vesolje spet sesulo vase: to bi bil konec časa. In tudi če se to ne bo zgodilo, so v njem singularnosti, in sicer na vseh tistih mestih, ki so se zdruznila vase in ustvarila črne luknje. Te singularnosti bi pomenile konec časa za vsakogar, ki bi padel v črno luknjo. Ob velikem poku in drugih singularnostih vsi fizikalni zakoni odpovedo, tako da je odločitev o tem, kaj se bo zgodilo in kako bo nastalo vesolje, še naprej povsem v božjih rokah. Če združimo kvantno mehaniko s splošno relativnostno teorijo, se nam odpre nova mož- nost, na katero doslej nismo računali: da prostor in čas sestavljata končen, štiridimenzionalen prostor brez singularnosti oziroma mej, nekaj takšnega, kot je Zemljina površina, le da z več dimenzijami. Zdi se, da bi ta zamisel lahko pojasnila mnoge vidne značilnosti vesolja, recimo njegovo pravilnost v večjem merilu, pa tudi odstopanja od te homogenosti na manjšem merilu, recimo pri galaksijah, zvezdah in celo pri ljudeh. Pojasnila bi lahko celo časovno puščico, ki jo zaznavamo. Toda če je vesolje v samem sebi zaobsežena celota, brez singularnosti in mej, in če se ga da popolno opisati z nekakšno enotno teorijo, potem se vloga Boga Stvarnika močno spremeni. Einstein je nekoč vprašal: »Koliko izbire je imel Bog pri stvarjenju vesolja?« Če predpostavka o brezmejnosti drži, potem sploh ni imel nobene besede prT izbiri začetnih pogojev. Seveda pa bi bil še vedno lahko svobodno odločal, po katerih zakonih naj se vesolje ravna. V tem pa nemara sploh ni bilo kdove kakšne izbire; zelo malo, če ne samo ena, je celovitih enotnih teorij, kakršna je recimo teorija he-terotične niti, ki so konsistentne same s sabo in ki dopuščajo tako zapletene strukture, kot so človeška bitja, ki lahko raziskujejo zakone vesolja in se izprašajo o naravi Boga. Toda, tudi če je ena sama možna enotna teorija, je še vedno samo zbirka pravil in enačb. Kaj pa je tisto, kar navdihuje vse te enačbe in vesolje, ki ga opisujejo? Običajni znanstveni pristop in matematični modeli ne morejo odgovoriti na vprašanje, čemu sploh vesolje, ki ga ti modeli opisujejo. Čemu se vesolje sploh trudi biti? Je mar ta enotna teorija tako veličastna, da sama sebi zagotavlja obstoj? Ali pa za to potrebuje stvarnika, in če ga, ali potem ta še kako drugače deluje na vesolje? Kdo pa je ustvaril njega? Doslej so si dajali znanstveniki preveč dela z razvijanjem teorij, ki bi opisale, kaj je vesolje, da bi si zastavljali vprašanje čemu. Po drugi strani pa ljudem, katerih poklic je, da se sprašujejo čemu, se pravi filozofom, ne uspeva slediti razvoju fizikalnih teorij. V osemnajstem stoletju so imeli filozofi za svoje področje celoto človeškega spoznanja, z znanostjo vred, in so se ukvarjali z vprašanji, kot je: ali ima vesolje svoj začetek? V devetnajstem in dvajsetem stoletju pa je znanost postala preveč tehnična in matematična za filozofe oziroma za vse, razen za peščico specialistov. Filozofi so obseg svojih iskanj tako zelo skrčili, daje VVittgenstein, najslavnejši filozof tega stoletja, dejal: »Edina naloga, ki še ostaja filozofiji, je analiza jezika.« Kakšen padec, če pomislimo na veliko izročilo filozofije od Aristotela do Kanta! Toda če se bomo do enotne teorije vendarle dokopa- li, bodo njeno bistvo sčasoma razumeli vsi, ne le peščica znanstvenikov. Potem bomo lahko prav vsi, znanstveniki, filozofi, pa tudi laiki, razpravljali o vprašanju, zakaj obstajamo mi in vesolje. In če si bomo odgovorili na to vprašanje, bo to dokončno zmagoslavje človeškega razuma saj bomo tedaj doumeli božjega duha. (Iz knjige: Stephen W. Haw-king, Kratka zgodovina časa. Od velikega poka do črnih lukenj. V Ljubljani, CZ 1990) Izdaja Delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6800 izvodov. Ureja uredniški odbor: Andreja Cibron, Marijan Gerdej, Marjan Kolar, dr. Tone Prat-nekar, Sonja Smolar, Maks Večko, Mirko Vošner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel. 21-131, urednik int. 6753, novinarki 6304. Tisk: Grafika Prevalje Glasilo je po 7. točki I odst. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), prosto plačila prometnega davka.