Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V,. lf. — sekcije so dravsko banovino v Ljubljani
= Mesečna priloga »T*rosveia« =
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.153. Telefon 3112
Novi predpisi stanovskih častnih razsodišč
za članstvo JUU
VSEBINA:
Stremeti moramo za notranje čim organizacije. — Potreben
Ideja sloge je za nas program, ki vsebuje vse atribute za zdravo družabno življenje učiteljskega stanu pri šolskem in javnem delu.
Vse moči je treba posvetiti dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih csnov, ki so: spoštovanje resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in pravilnega službenega in starostnega odnosa, vsestranska strpnost, dviganje stanovske in službene mc-rale, utrjevanje potrebne stanovske discipline in reda, dviganje ugleda stanu in stanovskega dela za notranjo konsolidacijo in moč stanu.
Te vrednote morajo bazirati na članski zavesti: da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo celokupnemu stanu.
Po tem je dolžan vsak član spoštovati in zahtevati spoštovanje teh načel v javnem življenju in pri reševanju vseh javnih vprašanj.
»Deklaracija o smeri stanovske politike JUU«
sprejeta v avgustu 1935 na glavni skupščini JUU v Sarajevu.
Glavna skupščina JUU v Sarajevu je z gornjo točko posebno naglasila, da hoče JUU vzgajati notranje zdravo in krepko učiteljstvo. Pokazala je odločno smer, ki naj ne velja samo za preporod učiteljskih vrst, temveč predvsem za vso javnost in vodilne osebnosti v javnosti, ako hočemo priti iz današnjih nezdravih razmer v zdravo ozračje. Učiteljstvo se ni balo jasno pogledati resnici v oči, ni ga oplašila misel,da se bo morda tudi ta deklaracija izrabila v demagoške namene, kakor se je izrabilo že marsikaj dobrega.
Organizacija mora storiti vise, da dvigne etične in moralne vrednote članstva, ker le na podlagi tega je mogoča v današnjih težkih razmerah uspešna borba vsakega poedinca v javnosti in na podlagi tega bo mogoče vzdržati v celoti ravno stanovsko linijo.
Stremeti moramo predvsem za notranje čim bolj zdravim učiteljstvom! Zato je naša dolžnost, da skušamo v stanu povsem realizirati sprejeta načela v zgoraj citiranem pasusu »Deklaracije«.
Sami moramo skrbeti za to, da se dvigne službena in stanovska morala, ki se danes tako kruto ubija in ruši, gazi in ponižuje, in je to tudi naša dolžnost in predvsem naš interes. Zboljšati je treba tudi lastne vrste in jih prečistiti, ako hočemo, da bo ostalo učiteljstvo službeno in moralno zdravo in na višini in da bo vzgojeno tako, da bo tudi vsak poedini član sposoben za zdravo borbo in delo.
Tu nas čaka intenzivno delo na konkretni osnovi izvajanja deklaračnih načel s pomočjo novega »Poslovnika za stanovska častna razsodišča JUU«. Na tej osnovi se mora izvršiti najširša akcija vzgoje članstva z ozirom na skupne potrebe stanu, ker hočemo obvarovati zdrava stanovska načela pri vsakem poe-dincu in pri vsaki organizačni edinici.
Sreska društva JUU prevzamejo s tem veliko in velepomembno nalogo.
Sedanji poslovnik za stanovska častna razsodišča ima te vrline: Razsodišče v organizaciji je popolnoma ločeno od odbora in se je s tem dala možnost za popolno neodvisnost in objektivnost. Točno so določeni prestopki, katerih odprava je potrebna za moralno ozdravljenje in notranjo utrditev stanu in organizacije in za njeno pravilno poslovanje. Kazni imajo svojo gradacijo in s tem vzgojen pomen ter je izvedeno sojenje na temelju modernih načel sodstva.
Stanovska častna razsodišča pa ne smejo postati policijski disciplinski forum, ona ne smejo postati strahovalno sredstvo za učiteljstvo. Disciplino učiteljstva je treba graditi v prvi vrsti na notranjo zavest in na čut odgovornosti, ne pa na strah pred razsodiščem. Razsodišča morajo biti častna ustanova za samovzgojo in dviganje notranjih vrednot učiteljskega stanu ter za pošteno priznanje in poravnavo zmotnih prestopkov, kakor se ti poravnavajo med brati, prijatelji in poštenjaki. Le v ponovnih in zlonamernih primerih naj pomagajo stanovska častna razsodišča izčistiti tudi ono, kar ne spada v pošteno učiteljsko družbo in naš stan ter naj se potom stanovskih častnih razsodišč iztrebi iz naših vrst — gnilobo.
Glavna skupščina JUU je v Sarajevu avgusta 1935 sprejela iz gornjih razlogov sledeči
POSLOVNIK stanovskega - častnega razsodišča Jugoslov. učiteljskega udruženja.
Naloga.
Čl. 1. V svrho razsodbe prestopkov in sporov med člani JUU in v svrho njihovega pomirjenja se osnujejo pri sreskih društvih, banovinskih sekcijah in pri izvršnem odboru
bolj zdravim učiteljstvom. — Razsodišča naj bodo vzgojna sredstva je preporod in vzgoja članstva. — Moralni temelji stanu.
JUU stanovska častna razsodišča, ki jim je odrejen delokrog in pristojnost s pravili, a podrobnejše določbe s tem »Poslovnikom stanovskega častnega razsodišča JUU.«
Vrste.
Čl. 2. Razsodišča so sreska, banovinska in glavno.
Člani.
Čl. 3. Sestava stanovskih, častnih razsodišč:
a)	Skupščine sreskih učiteljskih društev, banovinskih sekcij in glavna skupščina volijo vsaka za svoj delokrog za vsako poslovno leto po dva člana in za vsakega po enega namestnika. Izvoljeni člani so sodniki stanovskega častnega razsodišča.
b)	Skupščine sreskih učiteljskih društev, banovinskih sekcij in glavna skupščina volijo za vsako poslovno leto po tri do pet članov, ki naj bodo predsedniki stanovskih častnih razsodišč. Za vsako razsodbo se določi z žrebom samo po eden od izvoljenih predsednikov za predsednika pri dotičnem sojenju. Volitev z žrebom vrše predsednik upravnega odbora, en član in tajnik, ki vodi zapisnik.
c)	Istočasno z izvolitvijo sodnikov in predsednika častnega razsodišča se voli še en član, kakor tudi njegov namestnik, ki je za to poslovno leto stalni zapisnikar stanovskega častnega razsodišča brez pravice glasovanja.
č) Vsaka nasprotna stranka imenuje po enega zastopnika, ki pride v stanovsko razsodišče kot zagovornik brez glasovalne pravice. Prizadeti stranki se moreta poleg zagovornika braniti tudi sami.
Odbor sreskega društva, sekcije, odnosno izvršnega odbora obvešča osebe, ki so v sporu, o osebni sestavi razsodišča pred prvo razpravo. Iz važnih razlogov smejo osebe, ki so v sporu osporiti sodnika in predsednika razsodišča. To morajo, tekom treh dni po pismenem obvestilu o osebni sestavi razsodišča, utemeljeno javiti pismenim potom odboru pristojne organizačne instance, katere razsodišče presoja ta primer. Predsedstvo pristojne organizačne instance, (predsednik, podpredsednik in tajnik) sklepa skupno z izvoljenim predsednikom in sodniki o upravičenosti pritožbe. V tem primeru ne prisostvuje sklepanju prizadeti predsednik, odnosno sodnik. V primeru upravičenosti se pozove v razsodišče namestnik, ali pa se z žrebom izvoli drugi iz liste predsednikov. Proti temu ni ugovora.
Preiskavo vodi član stanovskega častnega razsodišča, ki ga za vsak primer izvoli razsodišče iz svoje sredine. Člani JUU in vse organizačne instance se morajo odzvati in dostaviti ves zahtevani material, ki je sodišču potreben radi objektivnega presojanja.
Postopek razsodišča se mora dovršiti naj del j tekom enega meseca po sporočilu obtoženemu. Za prizivne instance velja rok 15 dni. Edino v izjemnih in upravičenih primerih morejo organizačne instance ta rok podaljšati še največ na mesec dni, kar se pa mora v zapisniku razsodišča ugotoviti.
Kompetenca razsodišča.
Čl. 4. Za sojenje je pristojno ono stanovsko častno razsodišče na katerega teritoriju se je izvršil prestopek.
Spori se morajo prijaviti stanovskemu častnemu razsodišču najnižje instance; edino v upravičenih primerih vodi preiskavo iin izreka razsodbo v prvi instanci sodišče druge stopnje. O tem sklepa predhodno organizačni odbor druge stopnje. Prestopke organizačniih funkcionarjev razsojajo stanovska razsodišča višje stopnje.
Prestopki članov JUU.
Čl. 5. Stanovska častna razsodišča razsojajo v naslednjih zadevah:
a) Delovanje proti načelom in smotrom organizacije, predvidenim v pravilih in ostalih odredbah, kot:
1.	rušenje ugleda organizacije,
2.	delo, ki vpliva, da korporacije in pristojni faktorji podcenjujejo in omalovažujejo strokovno mišljenje, skupne zahteve in zaščito interesov učiteljstva,
3.	povzročitev krivične premestitve nekoga, ali pomoč pri tem,
4.	vplivanje, da se nekdo premesti iz strankarskih pobud,
5.	izkoriščanje vplivnih osebnosti, korpo-racij in politične konjunkture na škodo organizacije in članov,
6.	Izlaganje organizačnih instanc preziru.
b)	Vprašanja osebnega in stanovskega poštenja in časti.
1.	Nedostojen in netovariški napad proti lastnim tovarišem.
2.	Okrnjenje ugleda svojih tovarišev.
3.	Povzročitev zmede, prepira in nesoglasij med tovariši.
4.	Postopek v privatnem življenju, ki je na škodo stanovskega in organizačnega ugleda.
c)	Kršitev stanovske discipline, potvar-janje dejstev, nekorektnost članov, delegatov in funkcionarjev: klevetanje in podtikanje.
1.	Osebne žalitve.
2.	Sabotaža organizačnih sklepov.
3.	Izdanje organizačnih zadev na škodo organizacije ali na škodo svojih tovarišev.
č) Zlonamerno tolmačenje ali kršitev organizačnih načel in odredb, nepravilno ali nepravično poslovanje od strani odbora in po-samezih funkcionarjev odbora:
1.	Pristrana in nevestna vršitev funkcije v organizaciji.
2.	Izsiljevanje in sprejemanje posebnih nepredvidenih nagrad od prizadetih oseb za posle, ki se morajo vršiti po organizačnih dolžnostih.
3.	Zlorabljanje funkcije v organizaciji v osebne svrhe.
4.	Razsipno zapravljanje organizačnih sredstev.
5.	Odrekanje zaščite članstvu.
6.	Kršenje dolžnosti predvidenih v pravilih in drugih organizačnih odredbah.
d)	Ostali nepredvideni prestopki, za katere sodišče prizna, da spadajo v njegovo kompetenco.
Obtožba članov JUU.
Čl. 6. Tožitelj je lahko vsak član JUU in vsaka organizačna instanca. Vložiti mora pismeno tožbo z navedbo zadeve, ki je povzročila spor, opremljeno z dokazi za to.
Odbor kompetentne instance mora po-kreniti vse, da se čimprej sestavi razsodišče, kateremu odda prijavo in vse dopise. Predsednik razsodišča obvešča prizadete stranke s prepisom prijave, zahteva od njih, da v odrejenem roku določijo svoje zastopnike, pripravijo obrambo in dokaze. Predsednik stanovskega častnega razsodišča sklicuje seje in vodi razprave. Ako katera stranka brez upravičenega razloga ni zastopana, sklepa razsodišče brez nje.
Odtegnitev razsodišču.
Čl. 7. Ako član odkloni poziv pred razsodišče, sme razsodišče sklepati o izključitvi tega člana iz članstva JUU. Ta sklep se z utemeljitvijo vred odda pristojnemu društvu na znanje in črtanje iz članstva.
Ako kateri član izstopi iz organizacije tedaj, ko sprejme poziv pred stanovsko častno razsodišče, se postopa z njim tako, kot da je odklonil poziv pred razsodišče.
Ako kateri član zakrivi težji prestopek in izstopi iz udruženja pred pozivom pred razsodišče, se pozove pred razsodišče. Ako odkloni poziv mu razsodišče postavi branitelja in sodi v njegovi odsotnosti. Razsodba ostane pravomočna, ako se, odnosno kadar se ta član javi za včlanjenje v JUU.
Člana, ki se ne pokori razsodbi izključuje razsodišče iz udruženja.
Postopek.
Predsednik stanovskega častnega razsodišča poziva prizadete stranke pismenim potom, da doprinesejo dokaze in dovede jo priče na razpravo.
Zapisnik o razpravi overovlja razsodišče s podpisi vseh članov na seji.
Nasprotni stranki imata pravico pregleda aktov o njiju spornem predmetu, izvzemši zapisnika o konferenci razsodnikov, ki se vodi tajno in ji ne smejo prisostvovati prizadete stranke, niti njih zastopniki in priče.
Glavna razprava se odredi šele tedaj, ko je predmet popolnoma preiskan in ni več predlogov k dokaznemu materialu prizadetih strank. V primeru, da razsodišče ugotovi, da obstoja namera zavlačevanja postopka ima predsednik pravico zaključiti dokazovanje.
Priče potrjujejo svoje navedbe s tem, da dajo predsedniku častno besedo, kar se zabeleži v zapisniku. Za resničnost izpovedi odgovarjajo priče osebno razsodišču.
Novi predpisi stanovskih, častnih razsodišč za članstvo JUU.
Odgovori na napade na učiteljstvo in JUU.
Zaščita članstva.
Izjava ministra prosvete v prosvetnem svetu.
Važna ugotovitev.
Vprašanje nadaljnje učiteljske izobrazbe.
Učiteljsko društvo — krstni boter.
LISTEK: Tovarišu Vendelinu Sadarju iv spomin. — Meditacija.
Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Vabilo k XXXIII. rednemu občnemu zboru.
Razprava se vrši po postopku običajnem za preiskave. Vsi akti in izjave se uporabljajo izključno za interne potrebe organizacije in se ne smejo smatrati javnim.
Glasovanje je tajno. Vrši se pismenim potom, posebej o prestopku in kazni. Glasuje tudi predsednik. Izid glasovanja se zabeleži v zapisniku.
Disciplinska sredstva.
Čl. 9. Stanovska častna razsodišča izrekajo za navedene prestopke in zaradi satis-fakcije žaljenemu naslednje kazni: ustni ali pismeni opomin, ustni ali pismeni ukor, izguba funkcije v organizaciji za določen čas ali stalno,
pogojna izključitev od zborovanj aH skupščin za določen čas,
pogojna izključitev iz članstva JUU, izključitev iz članstva JUU za določen čas, stalna izključitev iz članstva JUU. Katera od navedenih kazni se uporabi, zavisi od svobodne presoje razsodišča. Pri presoji vzame razsodišče v obzir vse obte-žilne in olajševalne okoliščine, a še posebej pazi na to, ali je član prvič pred častnim razsodiščem, ali je bil že prej.
Razsodba.
Čl. 10. Razsodba z razlogi se dostavi prizadetima strankama pismeno. V njej se navede kdo plača stroške za postopek, o čemer mora razsodišče sklepati na osnovi predlogov vseh zastopnikov prizadetih strank.
Razsodba se vnese v knjigo razsodb, ki se zaupno vodi pri vsaki organizačni edinici. Razsodbe stanovskih častnih razsodišč izvrše pristojni upravni odbori, odnosno organizačne instance odborov.
Vse krivde zastarajo po treh letih.
Priziv.
Čl. 11. Pritožba proti sklepom razsodišča se dostavlja tekom 15 dni po priobčenju razsodbe in to banovinskemu razsodišču, ako je v prvi stopnji razsodilo sresko razsodišče, glavnemu razsodišču, ako je v prvi stopnji sodilo banovinsko razsodišče in glavnemu odboru, ako je v prvi stopnji razsojalo glavno razsodišče JUU.
SJklep sodišča kateremu je prijavljena pritožba je polnopraven in izvršen.
Za sojenje na višjih stopnjah smejo prizadete stranke imenovati nove zastopnike na sedežu sodišča.
Po dovršenem postopku vrne razsodišče preiskovalni material, a akte z zapisniki hrani upravni odbor edinice, katere sodišče je sodilo.
Evidenca.
Čl. 12. Na skupščinah sreskih društev, banovinskih sekcij in na glavni skupščini je treba navesti v poročilu pregled primerov o katerih je sklepalo stanovsko častno razsodišče, o prestopkih in sklepih, ki so bili sprejeti za izboljšanje in odstranitev prestopkov.
Prehodne določbe.
Čl. 13. Dokler se ne izmenjajo pravila JUU z dne 22. avgusta 1930 odobrena pod O. N. br. 37035 od 14. maja 1931 poslujejo po tem poslovniku častna razsodišča predvidena v čl. 40 pravil JUU.
Ta poslovnik stopi v veljavo čim ga odobri glavni odbor JUU.
Skupščina JUU v Sarajevu je pooblastila glavni odbor JUU za končno redakcijo »Poslovnika za stanovska - častna razsodišča«. Ta je sprejel gornji Poslovnik na svoji seji 30. in 31. dec. 1935 ter so s tem stopili za vse članstvo in organizačne edinice v veljavo vsi členi tega poslovnika izvzemši čl. 3. Ta člen stopi v veljavo šele po odobritvi novih Pravil JUU, do tačas pa poslujejo po določbah tega Poslovnika razsodišča sestavljena v zmislu čl. 40 sedanjih pravil JUU.
Odgovori na napade na učiteljstvo
in JUU
Na napade na učiteljstvo in JUU, ki so bili priobčeni v »Slovencu«, je poslala sekcija JUU za dravsko banovino v smislu tiskovnega zakona »Slovencu« popravke, ki jih pri-občujemo spodaj.
„Učiteljski tovariš", učiteljstvo in naše ljudstvo
Ni res: »Učiteljski tovariš«, glasilo tako zvanega »naprednega« učiteljstva z jako čudno in pestro zgodovino, že nekaj časa obupno zavija oči zaradi nekega dozdevnega preganjanja učiteljstva, ki ga taktično nikjer ni in živ krst o njem nič ne ve. Mnogo glasnejši so še gg. »napredni« učitelji na svojih zborovanjih,"ki imajo napol uradni značaj, ker imajo namreč za tisti dan šole prosto. Tam — kakor smo poučeni — uganjajo prav hudo demagogijo in pridno hujskajo na vse strani.
Res pa je, da je »Učiteljski tovariš« glasilo JUU — sekcije Ljubljana, ki je docela nepolitična stanovska organizacija, v kateri so včlanjeni učitelji vseh političnih prepričani; res je dalje tudi to, da na zborovanjih sreskih društev nihče ne uganja demagogije in nihče ne hujska.
Ni res, da: »Konstatiramo. da ta gospoda ni našla ne ene besedice obsodbe ne v svojem naprednem glasilu in ne na svojih še naprednejših zborovanjih, ko so bili brez najmanjše krivde pregnani daleč iz slovenske zemlje najznačilnejši slovenski učitelji, kakor Grad, Erjavec, Peček i. dr.«
Res pa je, da se je organizacija zavzemala za popravo premestitve Grada: res je, da je ščitila Erjavca, dokler je bil član; res je, da Kokalj in Peček nista iskala zaščite pri organizaciji.
Ni res: »Ugotavljamo drugič, da ti gospodje niso niti mrdnili, ko je bilo kruto preganjanih nešteto drugih najboljših slovenskih učiteljev, kakor Grad starejši, Štrukelj. Luž-nik, Jaklič, Kopriva, Lampe, Petelin, Prijatelj, Rot itd. in sta dve to je Hafnarjeva in Slap-šakova položili celo svoje mlado življenje na oltar tiste JNS, katere najstrašnejši priganjači so bili ravno nekateri učitelji.
Ugotavljamo tretjič, da je največ podlih denuncijacij proti najodličnejšim našim možem izšlo ravno iz učiteljskih vrst, a da vsa JUU z vsemi svojimi organizacijami, odseki, pravilniki, listi itd. ni storila ničesar, da bi te grdobije preprečila.«
Res pa je, da je JUU v zaščito Grada st., Štruklja, Jakličeve. Lampetove, Petelina, Prijatelja, Rotta A. itd. uporabilo vsa sredstva; da je Štruklja obranilo dvakrat; da je bila Lam-petova po zaslugi JUU reaktivirana in Hafnerjeva vrnjena v Šmartno; da Lužnik in Kopriva nista iskala zaščite pri JUU, Slapšakova pa sploh ni bila njena članica. Res je, da je JUU nastopala ne samo proti preganjanjem JNS temveč tudi vseh drugih.
Res je dalje, da je JUU vselej nastopala proti anonimnim ovadbam z vsemi sredstvi, da je celo izdala proti denuncijacijam spomenico javnosti in je za iste zagrozila z obtožbo pred sodiščem.
Ni res: »Obratno, ko je gospod Erjavec nastopil proti denuncijantstvu, je bil iz JUU izključen, a sedaj to izključitev opravičujejo z raznimi formalnostmi.«
Res pa je, da g. Erjavec ni bil izključen radi nastopa proti denuncijacijam, temveč iz razlogov, ki sta jih osvojili banovinska in glavna skupščina JUU, ker se je izognil sojenju razsodišča.
Ni res: »Ugotavljamo četrtič, da zgodovina slovenskega učiteljstva ne pozna bolj temne dobe, kakor je bila 1932 do 1934, ko je divjala po Sloveniji JNS, a da skoro ni bilo niti enega odbora te stranke, v kateri ne bi sedel tudi učitelj in da so učitelji predsedovali vsaj polovici volilnih komisij pri nepozabnih volitvah 1. 1933. in 1935.
Svetujemo »Uč. tovarišu«, JUU in njenemu predsedniku, da se nekoliko zamislijo v ta neizbrisna dejstva.«
Res pa je, da gornje zadeve z JUU, njenim predsednikom in »Učiteljskim tovarišem« nimajo, v kolikor bi šlo za dejstva, nobene zveze in da navedeni niso na nje imeli ne neposredno, ne posredno nobenega vpliva.
JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani
dne 8. januarja 1936.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik.	Metod Kumelj.
Z učiteljskega zborovanja v Ljutomeru
V smislu §§ 26. in 27. zakona o tisku prosimo, da natisnete z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 28. XII. 1935. št. 298 a str. 3 v prvem in drugem stolpcu spodaj pod naslovom: »Z učiteljskega zborovanja v Ljutomeru« v zakonitem roku na istem mestu, z istimi črkami in pod istim naslovom sledeči
popravek:
Ni res: »Ko so leto za letom romale žrtve denuncijantstva v pregnanstvo, ni učiteljstvo našega okraja niti žugnilo, molče je vse divjanje odobravalo, niti slavna JUU, ki zbira prispevke po vsej banovini od učiteljstva, zato da imajo nekateri gospodje našega stanu pri-boljške, se ni ganila. Molk in tiho odobravanje persekucij je bilo njegovo delo. Kajpada so se preganjani učitelji obračali na slavno JUU za pomoč — s solzami: v očeh, pa ne samo enkrat. Pa JUU molčala, kadar je šlo za učitelja krščanskega mišljenja in življenja,
a intervenirala za vsakega, ki jim je bil drag in ljub. — Sedaj pa pozivam JUU, da naredi po učiteljskih društvih red. Vsi smo enakopravni člani JUU in moramo zahtevati ravno-pravnost za vse ali bomo pa šli. JUU ni hotela intervenirati takrat, ko so bili preganjani naši, in protestiramo, da bi se vtikalo sedaj, ko se nameravajo popravljati storjene krivice.«
Res pa je: da JUU nikdar ni h krivicam molčalo in jih ni odobravalo, marveč je nastopalo proti njim na sejah in skupščinah, v spomenicah, resolucijah in v tisku. Res je, da je JUU z vso odločnostjo ščitilo vsakega preganjanega člana, ki se je obrnil nanjo za zaščito. Res je, da so bili to povečini člani somišljeniki sedanjega režima in se imajo mnogi od njih zahvaliti edino —- le JUU, da se jim je krivica popravila ali da premestitev sploh ni bila izvršena. Res je, da JUU ne more biti odgovorno za to, če se ji kljub vsem naporom ni posrečilo doseči popravo izvršene krivice v vsakem primeru. Res je, da so bili in so vsi člani JUU neglede na politično prepričanje v organizaciji ravnopravni, da delujejo vsa društva zgolj na stanovskem programu in zato ni treba delati pri njih nobenega reda. Res je, da vztraja JUU danes na isti stanovski liniji, na kateri je delalo do sedaj.
JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani
dne 10. januarja 1936.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik.	Metod Kumelj.
Še: JUU in premestitve
Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 29. decembra 1935, št. 299 str. 5 v tretjem in četrtem stolpcu spodaj pod naslovom: »Še: JUU in premestitve«, prosimo, da natisnete v zakonitem roku in na istem mestu z istimi črkami in istim naslovom v zmislu §§ 26. in 27. zakona o tisku sledeči
popravek:
Ni res: »... na Vaš članek od 20. decembra t. 1. pod naslovom »JUU in premestitve učiteljev« dam malo izjavo, odnosno svoje začudenje v par vprašanjih.
1.	Vse kar omenjeni članek piše, čudno vpliva na človeka, ki je slučajno član precej velikega odnosno mnogoštevilnega učiteljskega stanu, če samo malo pomisli na pol prošle čase. Pri tem mislim na vse one nesrečne per-sekucije učiteljstva, kjer se ni vprašalo niti za kake službene ocene, še manj za stvarno in praktično učiteljevo delo, niti za njegovo materialno stanje, niti za kako njegovo znanje, nego — bodimo odkriti, vprašalo se je edino za njegovo politično pripadnost, ali — celo na osebno prijateljstvo. Zaradi vsega tega ni preveč, če —
2.	vprašamo JUU, kje je bil odbor tedaj, ko so se vse te persekucije vršile brez milosti, brez preiskav itd. — celo brez misli, da »se nekateri osebno poslužujejo in izrabljajo ugodno situacijo?«
3.	Je-li JUU znano, kako so se učitelji premeščali tedaj, ko so bili na vladi ljudje, s katerimi so si tedaj mnogi učitelji stiskali roke z eno edino soglasno in prisrčno željo, da, »le dajmo jih — saj vemo — katere«.
Res pa je, da je JUU bilo znano, da so se učitelji partizansko premeščali. Res je, da je JUU ravno zaradi tega nastopalo z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti temu načinu ne samo v javljenih mu konkretnih jirimerih, temveč zlasti tudi na splošno in v načelu. Protestiralo in opozarjalo je stalno od začetka persekucij dalje na škodljive posledice nedopustnega postopanja narodne poslance, senatorje, sresko načelstvo, bansko upravo, ministrstvo, JNS in druge prizadete organizacije ter posameznike na odločujočih mestih. Posebno je zahtevalo JUU od sreskih društev, da nastopajo proti vsakemu primeru ovajanja kolegov, ki ga ne more opravičiti noben razlog.
Ni res: »Da-li vsaj sedaj, ako ni preje, JUU obsoja slučaje, kakor se je zgodilo samo enemu, da drugih učiteljev ne omenjamo, da je moral učitelj tako rekoč »na poziv«, odnosno na zahtevo nekega, mirne duše rečeno, falirane^a učiteljiščnika, zapustiti brez kake preiskave, kljub opetovani prošnji občine, naj se ta učitelj še naprej pusti na dotični šoli, moral šolo, ki je večrazredna, zapustiti in se »napotiti« na enorazredno? Pri tej priliki sa mo to omenjamo, da je v gornjem slučaju učitelj sodeloval pri vseh raznih društvih, da je prirejal razne roditeljske sestanke na šoli, da je imel ciklus higienskih predavanj itd., torej, res — delal v zmislu vseh predpisov. Zaradi tega pa ga je narod vzljubil, celo tako vzljubil, da je poslal na tedanjega prosvetnega ministra prošnjo, ki jo je od 306 davkoplačevalcev podpisalo 286. Pa — seveda ni bila »ugodna situacija« — in prošnja je ostala brezuspešna, vsaj — ministrstvo celo vedelo ni, da je isti učitelj premeščen, ker ga je sam tedanji ban — »predlagal ministrstvu prosvete za premestitev«, učitelja pa — predhodno napotil na službovanje na enorazredno šolo«. Tu je bil učitelj »predhodno napoten« samo skoro tri leta!
Ker pa je bil, po res lepih izrazih, »tako nesramen, da si je upal kritizirati JNS župana«, da slabo gospodari, da ima namenoma zaradi svoje gostilne in trgovine občinsko pisarno kar v svoji hiši, pa, da menda ni vse v redu, če je ves upravni odbor občine sestavljen od samih najbližjih sorodnikov in slično. No, tokrat na zahtevo tega župana, učitelj romaj — zopet malo dalje, da — ve, da se »mi ne damo«. Tokrat je seveda že romal ven iz Slovenije,
Potrebno je še to omeniti, da je bil »predhodno dodeljen« — na svoj strošek, drugič pa »premeščen« — da plačanega pota nima«.
Res pa je, da primer, ki se tu opisuje, JUU ni bil nikdar javljen in ga JUU ne pozna. Res je dalje, da je JUU v vseh drugih znanih ji sličnih primerih nastopalo z vsemi sredstvi in je med drugim objavilo leta 1932. in leta 1934. spomenici, iz katerih se vidi odločno obsojanje uvedene prakse in ki med drugim pravita:
»Povzročitev premestitev na podlagi privatnih pisem in informacij brez službenih ugotovitev očitkov proti prizadetim smatramo za nemoralno. Zato obžalujemo primere, ko učitelj nepričakovano izve za premestitev iz časopisov ter se ista naknadno podkreplja z argumentacijami iz privatnih virov brez uradnih ugotovitev in niti ne pod firmo pravih inicija-torjev, ker ti nimajo moralne sile, iznesti svoje pritožbe pred oblastjo s podpisom in polno odgovornostjo. Take pritožbe, v zvezi z zahtevo premestitve, smatramo za proste denun-cijacije itd.«
»Več učiteljev in učiteljic je bilo premeščenih med šolskim letom po službeni potrebi na podlagi vplivov lokalnih faktorjev in nekateri še celo po dvakrat v istem šolskem letu, predno so dobili povrnjene potne stroške za prvo premestitev. To se je izvršilo_brez kakršnihkoli disciplinskih preiskav in objektivne ugotovitve položaja itd.«
»Za postopanje proti učiteljstvu so bile zlorabljene v poedinih primerih funkcije pri gasilnih društvih, občinske funkcije župana in je celo župan falsificiral izjavo učitelja in njegov podpis. Nadalje so bile proti učiteljstvu zlorabljene funkcije Jugoslovenske nacionalne stranke in so se izkoriščali v ta namen tudi njeni krajevni odbori. Mistificiran je bil od tajnika krajevnega odbora JNS banovinski sekretarijat JNS z neresničnimi dopisi proti učitelju. Te dopise je pošiljal tajnik krajevnega odbora JNS«.
Ni res: »V Čem vidi JUU sedaj, ko vsi učitelji, na več načinov preganjani žele nazaj
v Slovenijo — kako nepravilnost? Mislimo namreč, da vložitev prošnje med šolskim letom ni pač tolik »prekršaj« — posebno še, če vemo, da so ti učitelji, čeprav že s praznimi žepi vseeno še pripravljeni, da si od ust pri-trgajo še za tretje potovanje«.
Res pa je, da se JUU samo zavzema za popravo prav vseh premestitev na način, ki ne ustvarja novih krivic. Res je, da so bili pozvani k vložitvi prošenj tudi učitelji, ki na premestitev ne reflektirajo in kjer ne gre za popravo krivice; res je, da je nastopalo JUU vselej proti vlaganju prošenj za premestitev na poziv in oddajanju mest pod roko.
Ni res: »Končno naj JUU in vsa slovenska javnost ve, da so še učitelji, ki so tako požrtvovalni, da kljub težkemu položaju sami sprejemajo velika bremena selitve nase, da s tem ne obremenjujejo državne blagajne, ker so vedno pripravljeni z vsemi močmi delati za korist svojega naroda — med svojim narodom — zato se žele vrniti sami domov! Ni tu prav nič kriv g. v. ban. šol. nadzornik Štrukelj, ki z nami učitelji isto čuti, nego, krivi so temu oni, ki so nas protizakonito razmetali po vsej državi.
Bolje je torej, da se JUU v popravljanje krivic ne spušča, ker to je preveč glasno vpitje, da morda — krivice odobrava ...«
Res pa je, da zahteva slovensko učiteljstvo po svoji organizaciji, da se premešča na svoje stroške le tedaj, kadar samo zaradi lastne potrebe prosi za premestitev in res je, da se slovensko učiteljstvo oslanja na zakon, ko se protivi temu, da bi moralo vlagati prošnje za premestitev na poziv ter se s tem odreči selitvenih stroškov, do katerih ima zakonito pravico za premestitve po potrebi službe.
JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani dne 10. januarja 1936.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik.	Metod Kumelj.
Zaščita članstva
Pod to rubriko bomo priobčevali pregled dela sekcije za zaščito članstva. Navedeni so le datumi in številke vlog poslanih na oblastva, izvršnemu odboru, narodnim predstavnikom in predstavnikom oblasti. Ustnih intervencij ne navajamo.
l: Štrukelj Ivan, šol. upr. Vič. 5. IV. 1933. št. 1720. — 5. IV. 1933. št. 1720/1. — 5. IV. 1933. št 1720/2. — 5. IV. 1933. št. 1720/3. — 5. IV.
1933.	št. 1744. — 5. IV. 1933. št. 1744/1. — 5. IV. št. 1744/2. — 16. V. 1933. št. 2131. — 9. I. 1934. št. 1484. — 9. I. 1934. št. 1484/1. — 9. I. 1934. št. 1484/2. — 16. V. 1934. št. 1538.
2. Hladnik Leopold, šol. upr. Cerknica. 3. XI. 1933. št. 925. — 3. XI. 1933. št. 925/1. — 7. XII. 1933. št. 1234. — 7. XII. 1933. št. 1234/1. 30. XII. 1933. št. 1426. — 9. I. 1934. št. 1489. — 9. I. 1934. št. 1488. — 9. I. 1934. št. 1488/1. — 28 VIII. 1934. št. 362, —31. VIII. 1934. št. 362/1.
—	31. X. 1934. št. 731. — 23. XI. 1934. št. 1013.
—	19. XII. 1934. št. 1285. — 19. XII. 1934. št. 1285/1. — 19. XII. 1934. št. 1285/2. — 19. XII.
1934.	št. 1285/3. — 19. XII. 1934. št. 1285/4. — 25. XII. 1934. št. 1215. — 30. III. 1935. št. 2052.
—	1. IV. 1935. št. 2059.
3.	Grad Janko, šol. upr. Moste. 15. VI. 1934. št. 2894. — 15. VI. 1934. št. 2894/1. — 25. VI. 1934. št. 2072.
4.	Prijatelj Josip, učitelj, Velike Lašče. 13. XI. 1933. št. 1002. — 15. XI. 1933. št. 1002/1.
—	5. XII. 1933. št. 1223.
5.	Jaklič Vida, učiteljica, Grosuplje. 3. X.
1931.	št. 437. — 14. I. 1932. št. 437/1. — 14. I.
1932.	št. 437/2. — 9. IV. 1932. št. 1883.
6.	Lampe Pavla, učiteljica, Vič. 16. V. 1933. št. 2131. — 16. V. 1933. št. 925. — 2. VIII. 1934. št. 242. — 31. XII. 1934. št .1379. — 15. II. 1935. št. 1573.
7.	Porenta Antonija, učiteljica, Predoslje-Rab. 14. VI. 1933. št. 2375. — 19. VI. 1933. št. 2375/1. — 21. VI. 1933. št 2512. — 21. VI. 1933. št. 2512/1.
8.	Malešič Janko, šol. upr., Škocijan. 24. IX. 1934. št. 481. — 24. IX. 1934. št. 481/1. — 24. IX. 1934. št. 481/2. — 24. IX. 1934. št. 481/3.
—	24. IX 1934 št. 492.-29. IX. 1934. št. 522.
—	29. IX. 1934. št. 537. — 29. IX. 1934. št. 545.
—	2. X. 1934. št. 568. — 22. I. 1935. št. 1104.
(Dalje prihodnjič.)
izjava ministra prosvete v prosvetnem svetu
V soboto 11. t. m. je začela januarska seja glavnega prosvetnega sveta. Tej seji je prisostvoval tudi minister prosvete g. Dobrivoj Stošovič. Minister je ob tej priliki poudaril važnost prosvetnega sveta, ki deluje že nekaj let. Omenil je tudi današnje razmere in prosvetne potrebe v naši državi in opozoril glavni prosvetni svet, da je potrebno, da reorganizira svoje delo tako, da se reši podrobnega in manjvažnega administrativnega dela ter posveti vso svojo sposobnost in izkušnje onim danes važnim šolskim in prosvetnim vprašanjem, ki zahtevajo nujno rešitev.
Pri vprašanju osnovnega šolstva se je dotaknil g. minister vzdrževanja narodnih šol, kot osnovnega materialnega problema tega šolstva. Poudaril je, da je v tem pogledu ukre-njeno vse, da se postavi vzdrževanje osnovnih šol na drugo bazo, tu je le vprašanje kratkega časa, da se ta problem reši. Gospod minister pripominja, da je že imel priliko raz-govarjati se glede personalnega vprašanja v teh šolah z zastopniki učiteljskega udruženja. Opozarja na to, da naj bodo osnovnošolski učitelji pionirji prosvete, a naj se ne pustijo zavesti na stranpota, ki jih odvajajo od šole in dovajajo v prepir s posamezniki, ali pa z oblastmi, ker je to tudi v njihovem lastnem interesu ter v interesu naroda samega in prosvete, ki so' se ji posvetili in kateri naj služijo, ker je ta služba častna in potrebna. Pripominja, da je v vprašanju pouka že narejen korak naprej z razpisom natečaja za učbenike nacionalne grupe predmetov.
Na področju srednjih šol je rekel g. minister, se opaža, da srednje šole niso enako porazdeljene. Sedaj je v ministrstvu prosvete približno 60 prošenj za otvoritev novih srednjih šol. Danes je nemogoče ustreči tem zahtevam, a vsekakor obstoja problem in misliti je treba na njegovo rešitev. Razen tega opažamo v naših srednjih šolah pojave, ki jih prej ni bilo. V kolikor jih moremo razumeti, je dolžnost nas vseh, a še posebej te prosvetne korporacije, da o tem problemu razpravlja in mu doda svoja mišljenja in svoje predloge.
Poseben pojav je nenavadno velik porast dijakov v srednjih šolah, kar se opaža v zadnjem času. Priznati moramo, da se opaža kako znatno je število onih, ki dobijo diplomo srednje šole, vendarle nimajo zadostnih sposobnosti, da bi z uspehom dovršili visoke šole, na katere gredo skoro vsi oni, ki so dovršili
sred. šolo. Tudi tu bo treba dobiti zdravilo in prosvetni svet ima tu lepo in važno nalogo da se zanima za ta problem. Minister opozarja tudi še na to, da je treba pri razglabljanju o tem problemu misliti tudi na to, da se omogoči staršem, da bodo mogli pošiljati svoje otroke tudi v druge šole in ne samo v gimnazije. Te druge šole naj bodo take, da usposobijo našo mladino za druge prak. poklice, pa bo potem sam od sebe odpadel oni ogromni dotok dijakov v šole, ki pripravljajo svoje kandidate skoro izključno za drž. uradnike. Ne sme se pozabiti, da je že danes v ministrstvu prosvete ogromno število prošenj absol-viranih kandidatov za učitelje osnovnih ali srednjih šol, ki čakajo na namestitev po nekaj let. Ni naša dolžnost samo v tem, da damo kandidatu diplomo, nego moramo /računati tudi s tem — kot se to dela tudi v drugih državah — da tem ljudem omogočimo življenje.
Glede vprašanja pouka je poudaril g. minister, da je tudi ta stvar napredovala z razpisom natečaja za učbenike nacionalne grupe in mora miniti samo še nekaj časa, da se bo delo zadevajoče to vprašanje nadaljevalo.
Dasi ne spada problem visokih šol v delokrog glavnega prosvetnega sveta, je rekel g. minister, vendar se bo ta oddolžil prosveti in narodu, ako vzame te probleme osnovnih in srednjih šol v resen pretres in, imajoč v vidu naše današnje razmere in potrebe, poda svoje predloge. S tem bo vsekakor olajšal tudi rešitev problema visokih šol.
Ob zaključku svojega govora je opozoril g. minister še enkrat glavni prosvetni svet na vse probleme, ki čakajo danes v področju prosvete na svojo rešitev in poudaril potrebo, da jih vzame gl- prosv. svet v pretres, prouči in da svoje predloge za nacionalno reorganizacijo vseh šol, ki prihajajo v poštev, upoštevajoč vse nedostatke, kakor tudi nemile in nezdrave pojave opažene zadnja leta po šolah.
Predsednik glavnega prosvetnega sveta, rektor beograjske univerze g. dr. Čorovič se je zahvalil g. ministru za obisk in za pobude, ki jih je dal prosvetnemu svetu, poudarjajoč posebno trenutek, ko zahteva g. minister od sveta, da daje iniciativo. Iznesel je tudi nekatere želje in potrebe, ki jih je g. minister osvojil.
Važna ugotovitev
Jugoslovanska unija za zaščito otrok, ki stoji pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije izdaja tudi svoj list »Narodni podmladak«. V 3.—4. zvezku, v katerem je na uvodnem mestu priobčeno znano pismo Nj. Vel. kraljice Marije Uniji za zaščito otrok, priobčuje med drugim tudi naslednjo zahtevo:
Uredba o znižanju draginjskih doklad državnim in samoupravnim uslužbencem z čine 19. sept. 1935. je težko in nesocialno zadela posebno uradniške družine z mnogimi otroki. Tu je država prezrla eno svojih osnovnih dolžnosti: pomoč družini in vzgoja zdravih in močnih generacij narodnega naraščaja; izgleda kot bi se tvorci te uredbe postavili direktno proti družini in otrokom. To je poleg vseh uradniških organizacij vznemirilo tudi vsa socialna društva, a tudi mnoga društva in ustanove za zaščito otrok. Vsa ta so se »bona fide« postavila proti tej nesocialni uredbi, zahtevajoč v interesu narodne bodočnosti — otrok, njeno takojšnjo spremembo.
Tako se je o tej uredbi obsežno razpravljalo tudi na seji glavnega odbora Unije o zaščiti) otrok. Po nalogu glavnega odbora Unije, je član glavnega odbora g. Slobodan Vida-kovič natančno in statistično dokumentirano pojasnil nesocialnost in nepravičnost te uredbe v odnosu do rodbine in otrok najsiromaš-nejših državnih in samoupravnih uslužbencev, Referat g. Vidakoviea je bil soglasno sprejet in se je po podrobnem razpravljanju sklenilo, da se pošlje gospodu predsedniku ministrskega sveta dopis z zahtevo pravične spremembe te uredbe. V tem dopisu predanem predsedni-štvu kraljevske vlade, je poudarjeno med drugim tudi to:
»Jugoslovanska unija za zaščito otrok, pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije je skupna organizacija vseh društev in institucij, javnih faktorjev, kakor tudi privatne inicijative za zaščito otrok. Predstavniki društva za zaščito otrok, kakor tudi predstavniki mest so poudarili na seji glavnega odbora Unije dne 10. okt. pr. leta težke posledice uredbe od 19. sept. 1935. na rodbine in otroke širših slojev državnih in samoupravnih uslužbencev.
Na seji glavnega odbora državne Unije za zaščito dece s 138 včlanjenimi zvezami in društvi je sklenjeno, da se na gospoda predsednika obrne s sledečo predstavko in prošnjo: 1. Uredba z dne 19. sept. 1935. je sprožila vprašanje eksistence rodbine in otrok siromašnih državnih in samoupravnih uslužbencev. Nesocialnost te uredbe je poudarjena še posebej v dejstvu, da so znižanja plač v toliko večja, v kolikor so plače manjše in število otrok večje! Medtem, ko je znižanje plač pri visokih uradniških grupah (I.—VI.) od 2% do 4%, se znižanje katastrofalno viša v kolikor nižja je grupa, odnosno manjša plača, a večje število otrok. Izraženo v statistiki se to odraža sledeče:
V.	grupa:
Brez otrok 4.44%; z enim otrokom 8.88%; z 2 otrokoma 12.89%; s 3 otroki 16.56%; s 4 otroki 19.94%; s 5 otroki 23.05%; s 6 otroki 25.93%; s 7 otroki 28.60%.
VI.	grupa:
Z 1 otrokom 9.54% ; z 2 otrokoma 14.38%; s 3 otroki 18.49% ; s 4 otroki 22.22% ; s 5 otroki 26.62%; s 6 otroki 28.74%; s 7 otroki 31.69%.
VII.	grupa:
Z 1 otrokom 10.86%; z 2 otrokoma 15.98%; s 3 otroki 20.54%; s 4 otroki 24.63%; s 5 otroki 28.32%; s 6 otroki 31.66%; s 7 otroki 34.71% itd. itd.
To je odstotek povprečnega znižanja, a v posameznih primerih se zviša tudi do 75% ter popolnoma uničuje vsako možnost tudi najmizernejše eksistence družin in širših mas malih, ampak tudi najštevilnejših državnih in samoupravnih uslužbencev.
Ti nepravični udarci na malo uslužbensko družino so dovedli celo do takih težkih posledic, da so nesrečni starši začeli zapuščati svoje otroke ter jih prepuščajo na milost in nemilost ulice ali pa jih pripeljejo v posamezna humana društva ali lokalne občine z zahtevo, da jih občine sprejmejo kot sirote itd.
Po statističnih podatkih in znanstvenih proučavanjih sociološkega biroa zveze mest kraljevine Jugoslavije, strahotivo narašča v zadnjih 3 letih pri uradniških otrokih procent splošne otroške mortalitete kakor tudi procent umiranja zaradi tuberkuloze, tako, da je na primer v Beogradu in glavnih centralnih mestih od vseh umrlih naših šolskih otrok od 1932. do 1934. — 49% padlo na žrtve tuberkuloze. Sličen je procent tudi v ostalih naših mestih, kjer se pri posameznih dviga tudi do 68%! Pri proučevanju vzrokov tega porasta otroške mortalitete posebno zaradi tuberkuloze, je ugotovil sociološki biro Zveze mest, kot vrhovni komunalni forum, da je to posledica nizkega življenjskega standarda, nehigienskih stanovanj in nezadostne prehrane, odnosno izostanek dohodkov za minimum eksistence družin malih državnih in samoupravnih uslužbencev. To so posledice dosedanjih znižanj plač!
A kakšne, katastrofalne naj bi šele bile posledice tega najnovejšega znižanja, ki absolutno zahteva, da posamezne uslužbenske družine s 3 otroki žive s 360 Din mesečno! Jasno je, da bi dober procent od pol milijona uradniških otrok tega naraščaja, ki mora biti ponos naše nacije in temelj naše narodne bodočnosti — postalo več ali manj žrtev teh. v mnogem nesocialnih odredb omenjene uredbe od 19. sept. 1935.
1. Da se uredba o nepravičnem znižanju uslužbenskih plač spremeni v duhu socialne pravičnosti: z zagotovitvijo nekega minimuma plač, potrebnega za žvljenje, ki se kot nedotakljiv ne sme znižati; uvedba sistema progresivnega znižavanja (po višini plače) plač kakor tud vseh ostalih prejemkov pri državni blagajni; zaščito uslužbenske družine z otroki in podpora s specialno doklado onim družinam, ki imajo več nego 3 otroke.
Na koncu tega visoko objektivnega dopisa poudarja glavni odbor:
»Pa tudi iz rasnih, evgeničnih in kulturnih razlogov je dolžna država postaviti otroško vprašanje na centralno mesto in s svojimi finančnimi sredstvi oskrbeti popolno izvedbo programa otroške zaščite, a ne da iz fiskalno-finančnih motivov udari na otroke državnih in samoupravnih uslužbencev, na ta naš številen narod in naraščaj in njegovo najosnovnejšo eksistenco«.
Ta dopis predsedstva Jugoslovanske unije je bil predan 15. oktobra. Deset dni po tem — 25. oktobra je sledila sprememba uredbe od 19. sept. Ta sprememba je prinesla nekoliko ublaženja te v svoji osnovi nesocialne uredbe: ženam uradnicam, katerih možje so nezaposleni (ali pa imajo nižje dohodke od 500 Din) je vrnjena draginjska doklada, a uslužbenskim parom, družinam je ipuščena doklada za otroke od 80, odnosno 90 Din za otroka. To so edine spremembe, edina ublažitev ostrin nesocialnosti te uredbe ampak no uvedba osnovnega principa pravičnosti. Na primer nikakih razlik ni niti sedaj med neporočenimi in poročenimi, družinami. Še nadalje je vse breme znižanja nepravično zvaljeno na one male in bedno nagrajene uslužbence, med
tem ko ostajajo veliki dohodki visokih funkcionarjev nedotaknjeni pred vsako redukcijo. Da je nepravična osnova tudi pri novi spremembi uredbe se vidi iz dejstva, da procent znižanja plač raste v kolikor manjšo plačo in več otrok ima uslužbenec. Sedaj prikazano v procentih izgleda znižanje na primer pri uradniku v I. drag. razredu takole:
a Ji >M i« 13 o. 2 ?.	Brez otrok	Z 1 otrokom	Z 2 otrokoma	S 3 otroki	S 4 otroki	S 5 otroki	12 « S C/3 O	S 7 otroki
D *>	°/o	%	%	°/o	%	°/o	%	°/o
V.	4-69	6-66	853	10-29	10-54	11-80	12-59	1411
VI.	5-04	7-31	9-44	11-45	11-67	1307	14'38	15-61
VII.	5-36	7-98	10-40	12-66	1286	14-40	15-83	17-16
vm.	524	8-20	1091	13-41	13-59	15-26	16-80	18-23
IX.	610	940	12-53	15-32	15-40	17-10	1885	20-36
X.	7 01	1080	1419	17-24	17-30	1911	26-64	—
Ta znižanja plač začenjajo z 2.79% za visoke uradnike III. uradn. grupe in stalno pro-centualno naraščajo v kolikor je uradnik nižji odnosno plača manjša ter število otrok večje, in to znižanje od 2.79% se dviga do nad 27% a v posameznih primerih doseže tudi do 50% pri zvaničnikih in služiteljih, ki imajo tudi največ otrok.
Ker gornjim statističnim podatkom ni potreben nikak komentar, zahteva uredništvo »Narodnega podmladka« da se v interesu naroda in njegovih otrok ta uredba takoj ukine in zamenja s socialno pravičnejšo.
VpraSanje nadaljnje uilteljske
izobrazbe
V članku »Vprašanje višje učiteljske izobrazbe« (Gl. »Učit. tovariš« od 3. X. 1935!) sem poskusil osvetliti veliki pomen primerne reforme Višje pedagoške šole, kjer bi se izobraževali sposobni učitelji in se tako pripravljali za razna vodilna mesta v sklopu narodnega šolstva, odnosno se usposabljali za specialne, stopnjevanih sposobnosti zahtevajoče naloge. V glavnem je hotel moj članek pokazati potrebo, da zavzamejo vsa navedena mesta, od katerih je v veliki meri odvisen podvig našega narodnega šolstva, na osnovi stroge izbire in temeljite višje strokovne priprave izključno učitelji narodnih šol. Iz umevnih razlogov bo le majhno število učiteljev deležno višje izobrazbe: vse ostalo učiteljstvo bo prej ko slej navezano na samoizobrazbo in razne tečaje. Radi velikanskega števila prizadetih učiteljskih oseb in radi življenjske važnosti nadaljnjega izobraževanja za vsakega poedi-nega učitelja je bilo vprašanje nadaljnje učiteljske izobrazbe vedno v ospredju, tako v učiteljski stanovski organizaciji, kaikor pri raznih pedagoških društvih. Še najmanj se je brigala zanj prosvetna uprava, čeprav bi bila v svojem lastnem interesy v prvi vrsti poklicana za njega smotrno reševanje.
Staro izkustvo nam kaže, da je človek samo toliko časa duhovno prožen, dokler se kakorkoli duhovno udejstvuje, in da okosteni, ako preneha njegov interes za duhovni svet. Zato se pravi učitelj nikoli ne neha učiti, neprestano je v sredini kulturnega življenja, za-nimajoč se za vse njegove odtenke in motreč jih s pedagoškega vidika. Toda vse njegovo učenje, vse njegovo nadaljnje izobraževanje se vrši v znamenju vzgojnih potreb narodne šole, in jedro nadaljnje učiteljske izobrazbe je in mora biti študij pedagogike. Le tako je možna nadaljnja rast, od katere je spet odvisen nivo šole in razreda, v katerem deluje poedini učitelj. Z vedno večjim številom takih duhovno razgibanih in korenito izobraženih učiteljev, ki pa nikoli niso povsem zadovoljni z doseženimi uspehi, raste tudi ugled celotnega učiteljskega stanu, ki ga le-ta potrebuje za uspešno delo med narodom bolj, nego katerikoli drugi stan. Zavestno izpopolnjevanje samega sebe ustvarja med poedinci mogočno duhovno vez in pripravlja na kar najboljši način tisto poklicno zajedništvo, ki je z ene strani najjačji ščit proti mnogim napadom, katerim je učiteljstvo iz raznih razlogov izpostavljeno, z druge strani pa je garancija za čim boljši odnos med starejšimi in mlajšimi učiteljskimi vrstami. »Borba generacij« sicer ne more in ne sme ostati, učiteljstvu prihranjena, odpadejo pa vsaj razne nevščečne oblike medsebojnega zrenja, ki jih danes marsikje opažamo.
Razlogov za širokopotezno in energično izvajano nadaljnje izobraževanje učiteljstva je torej več ko dovolj, in zlasti slovensko učiteljstvo je očitovalo vsekdar hvalevredno pripravljenost za svoje izpopolnjevanje, pri katerem se ni strašilo niti občutnih žrtev. Da uspehi vseeno ne zadovoljujejo, je po mojem mnenju krivo pomanjkanje dosledno in sistematski izvedene izobraževalne akcije ter premajhno sodelovanje prosvetne uprave. Resnica je namreč, da je bilo vsaj doslej vse nadaljnje izobraževanje učiteljstva bolj ali manj plod zasebne iniciative, hkrati pa brez stalne smeri in brez notranje povezanosti. Sledeča izvajanja v zvezi s kratkim pregledom najvažnejših izobraževalnih možnosti, ki pridejo v poštev tudi za podeželskega učitelja, nam naj pokažejo, da se dajo razni nedostatki in pomanjkljivosti brez težave odpraviti ali vsaj omiliti.
I. Samoizobrazba poedincev je in ostane najučinkovitejši, in hkrati najizvedljivejši način nadaljnjega izobraževanja, ker je možna tudi na najrevnejši hribovski šoli. Samoizob-razbi služi predvsem lastno izkustvo in lastno
razmišljanje, ki ju dopolnjuje tiskana beseda.
Izrecno pravim dopolnjuje, ker bi hotel zlasti mlajše učitelie svariti pred precenjevanjem knjižne modrosti. S to omejitvijo pa je seveda knjiga, v našem primeru predvsem pedagoška knjiga nenadomestljivo samoizobraževalno sredstvo. Zal, smo v naši ožji in prav za prav tudi v naši širši domovini dokaj revni, dasi smo sorazmerno tudi na območju pedagogike še dosti produktivni. Vse do zadnjega smo se okoriščali s tujo, osobito nemško pedagoško knjigo in revijo, zato pa še vedno podlegamo njenim prejakim vplivom, ki šele v poslednjem času nekoliko ponehava j o, deloma radi spremenjenih nemških političnih ter s tem v zvezi tudi pedagoških in šolskih razmer, delamo radi slabšega obvladanja nemščine pri najmlajši učit. generaciji. Kot majhen narod bomo seveda tudi poslej navezani na pedagoško slovstvo večjih tujih narodov, morali pa se bomo čuvati enostranske pedagoške orientacije in se naslanjati bolj na pedagogiko sorodnih nam slovanskih narodov. In mnogo bolj, kakor doslej, bomo morali skrbeti za kvalitetno in sodobno lastno pedagoško slovstvo.
Večino slovenskih pedagoških knjig je izdala Slov. šol. matica, ki je s tem izza svojega obstoja izvršila velezaslužno delo. S pridom se naš učitelj okorišča tudi s srbskohrvat. pedagoškimi deli, kjer je na razpolago osobito mnogo prevodov iz svetovne pedagoške književnosti. Ne da bi hotel poedine publikacije oceniti, moram poudariti, da vkljub tem razpoložljivim knjigam, ki si jih spričo njih nizke cene lahko nabavi vsak učitelj, manjka najbistvenejša opora uspešne pedagoške samo-izobrazbe, namreč pedagoški priročnik za narodne šole. Njegovo potrebo osvetljujeta dve dejstvi: bogastvo pedagoških znanstvenih izsledkov v zadnjih desetletjih in velika raz-cepkanost sodobnih pedagoških nazorov. Prvo onemogoča poedincu, da bi se zares okoristil z bogastvom moderne pedagoške znanosti, ker je raztreseno v raznih, pogosto težko dostopnih knjigah in revijah, drugo pa zlasti začetnika lahko zmede. Učitelj bi rabil za svojo samoizobrazbo pripomoček, ki bi mu nudil vse bistveno, zanesljivo dognano in potrebno v kritični in objektivni obliki. Takšen pripomoček bi bil pedagoški priročnik za narodne šole, ki bi ga morala odlikovati solidna znanstvena višina, ne da bi težil za znanstveno originalnostjo. Učitelj ga bo uporabljal, kakor
uporabljajo svoje priročnike tudi vsi drugi važnejši intelektualni poklici. Šele z njegovo pomočjo bo zares s pridom študiral težje pedagoške monografije, kritično zasledoval nove pojave v vzgojstvu in zavzemal svoje stališče.
Pisec tega članka ima, kakor je poročal tudi že »Uč. tov.« lansko leto ob zaključku II. počitniškega pedagoškega tečaja v Mariboru, natančno izdelan načrt za tak »pedagoški priročnik« ter je pridobil že lepo število odličnih sotrudnikov. Načrtoma bi se bila »Ped. centrala« ob zatonu leta 1935. obrnila do slovenskega učiteljstva z obširnim prospektom ter ga povabila k subskripciji, toda radi usodne redukcije plač je, boječ se neuspeha, svoj načrt odložila odn. ga bo poskušala izvesti kako drugače. Več avtorjev medtem že piše in pripravlja svoja dela, ki jim pa odložitev najbrž ne bo v škodo. Celotni priročnik je preračunan na približno 250 tisk. pol (4000 strani), a vsako leto bi izšlo okrog 50 tisk. pol, tako da bi bil priročnik v 5 letih na svetlem. Na kratko povedano, bo obsegal pedagoško biologijo, psihologijo in sociologijo, osnove obče pedagogike, šol. organizacijo, šol. higieno, zgodovino pedagogike ter zdravstveno in skrbstveno pedagogiko; nadalje teorijo in prakso strnjenega pouka, osnove domoznanskega pouka ter posebno didaktiko vseh učnih predmetov, ki se poučujejo v narodni šoli. Priročnik bo upošteval vse stopnje ter bo segal od otroškega vrtca tja do nadaljevalnih šol vseh vrst. Tako bo vsakemu učitelju najboljši svetovalec, h kateremu se bo lahko vedno zatekel. Za najmlajše pa bo tudi neprecenljiv pripomoček pri študiju za praktični izpit.
Poleg pedagoškega priročnika je pedagoška revija najboljši izobraževalni pripomoček. Obe slovenski reviji »Popotnik« in »Slov. učitelj« nudita za naše prilike razmeroma mnogo, trpita pa pod pezo krize ter se ne moreta razmahniti, kakor bi se v boljših razmerah mogli. Nujno potrebno je, da čita slovenski učitelj tudi srbskohrvatski reviji »Napredak« in »Učitelj« ter kako češko ali tujejezično pedagoško revijo. Velike vrednosti bi bila informativna ped. revija, ki bi1 nas seznanjala z domačim in tujezemskim pedagoškim gibanjem. Kakor je slišati, pripravljajo v Beogradu nekaj podobnega.
Iz umevnih razlogov si učitelj danes ne more privoščiti bogve koliko knjig, posebno ne zmore dragih tujejezičnih del. Potrebna je torej še pedagoška knjižnica, ki izposoja učiteljstvu pedagoške knjige za krajšo dobo. V naši banovini — drugod je menda še slabše — imamo samo eno takšno knjižnico v Mariboru, ki izposoja predvsem novejše pedagoške knjige vsemu včlanjenemu učiteljstvu (letna članarina 12 Din!) in sicer brezplačno. Njeno delo pa ovira ukinitev prejšnje poši-lj,alne ugodnosti: že dalje časa ne sme več pošiljati knjige po pošti preko šolskih vodstev. Tudi je teritorij celotne dravske banovine preobsežen zanjo. Potrebno bi bilo ustanoviti v Ljubljani (morda kar pri Slov. šol. matici) še eno takšno knjižnico, preskrbeti obema knjižnicama zadostno gmotno podporo banovine, predvsem pa izposlovati pri ministrstvu pošte zopetno brezplačno pošiljanje pedagoških knjig preko šolsikih vodstev. Tako bi biio vprašanje pedagoških knjižnic povsem zadovoljivo urejeno.
II. Učiteljske delovne zajednice so čisto neuradne, prostovoljne združitve enako mislečih in za istimi smotri stremečih poedincev. Priporočljivo je razmeroma majhno število, zato lahko večje šole brez težave same postavijo svojo delovno zajednico. Drugače pa jo tvorijo učitelji in učiteljice več šol iz istega okoliša, tako da se shajajo brez večjih težav. Smotri in sredstva učiteljske delovne zajednice so v glavnem isti kakor pri samoizobrazbi poedincev, stopnjuje pa se volja za napredkom ter samozavest in zaupanje v uspeh. Dragocene napotke za način svojega dela dobe učit. delovne zajednice v članku M. Senkovi-ča »Tri učiteljske generacije pa delovna šola« (Ped. zbornik SI. šol. mat. 1. 1929.). Čeprav morajo biti učit. del. zaj. docela svobodne in neuradne, potrebujejo vendar vsestranske podpore in mnogih pobud, tako od svoje stanovske organizacije, kakor tudi s strani šolske oblasti, v prvi vrsti s strani sreskega šolskega nadzornika, ki mora biti sam sodoben pedagoški strokovnjak Njegov odnos do del. za-jednic mora biti odnos tovariškega svetovalca in blagohotnega pobudnika.
(Dalje prih.)
Gustav Šilih.
Učiteljsko društvo — krstni boter
Posebna čast je doletela sresko učiteljsko društvo Maribor desni breg. Njegovemu predsedniku tov. Simonu Petroviču, šol. upr. v Brezju pri Mariboru se je rodil šesti otrok baš na dan zborovanja in hospitacije na njegovi šoli. V spomin na ta izredni dogodek je društveni odbor kumoval v imenu društva malemu Marku z željo, da zdrav in srečen sledi vzorni
vzgoji svojih roditeljev. V navzočnosti dekana g. Sagaja iz Hoč sta fungirala kot kuma tov. Štefan in Irena Firm, odbor so pa pri slovesnosti zastopali tov. Hren, Vrane, Šesko, Ciček, Kaspar in Dšura. Dogodek se je oveko-večil tudi z lepim prispevkom za mariborski Učiteljski dom. — Vivat, crescat, floreat!
—i Z odlokom g. prosvetnega ministra so
premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: Sila Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah. Sila Milan iz Škocjana (Krško) v Preval je (Dravograd). Tonja Ana iz Most (Ljubljana mesto) k Sv. Juriju (Ljubljana okolica). Tičar Stana iz Ligojne (Ljubljana okolica) v Št. Vid na Plan. (Šmarje). Škodlar Ivana iz Smlednika (Kranj) k Sv. Kunigflndi (Konjice). Kožuh Albina iz Št. IIja pod Turjakom (Slovenjgradec) v Naklo (Kranj). Šircelj Ana iz Makol (Maribor desni breg) v Naklo (Kranj). Dacar Melhior iz Malega Slatnika (Novo mesto) v Olševk (Kranj). Kopriva Alfonz iz Dobrniča (Novo mesto) na vadnico drž. učit. šole v Maribor. Grošelj Valerija iz Primskovega (Litija) v Dobrnič (Novo mesto). Oman Cirila iz Poljan (Škofja Loka) v Tržič (Kranj). Vybihal Zmagoslava iz Veržeja (Ljutomer) v Vodice (Kranj). Ponikvar Stanko iz Prežganja (Litija) v Zagorje ob Savi (Litija). Guna Vinko iz Št. Gotharda (Kamnik) v Zagorje ob Savi (Litija). Strehovec Ivan iz Rada-tovičev (Metlika) k Sv. Gori (Litija). Gale Marija iz Mirne peči (Novo mesto) v Sevnico (Brežice). Lavrin Katarina iz Radenc (Črnomelj) v Rajhenburg (Brežice). Bauer Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah (Maribor). Kinčič Marija iz Ge-derovcev (Murska Sobota) v Mirno peč (Novo mesto). Resman Ivan iz Bučke (Krško) v Toplice (Novo mesto). Blejec Katarina iz Sv. Vida (Logatec) v Leskovec (Krško). Kobal Branko iz Domžal (Kamnik) v Trebnje (Novo mesto). Pire Milena iz Mengša (Kamnik) v Šenčur (Kranj). Kokalj Franc iz Smoluč (Tuzla v vr-baski banovini) v Mengeš (Kamnik). Wagner-Grum Ljudmila iz Šmartna (Litija) v D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Iglič Rozalija z Bi-zeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija). Primo-žič-Zlebnik Ema iz Orehovice (Novo mesto) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Anžič Marija iz Trebelna (Krško) k D. M; v Polju (Ljubljana okolica). Sirnik Franja iz Štrekljev-ca (Črnomelj) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica). Krč Marija iz Štrekljevca (Črnomelj) na Kokro (Kranj). Zupan Josip iz Petrove vasi (Črnomelj) v Štrekljevec (Črnomelj). Rak Evald iz Limbuša (Maribor) v Adlešiče (Črnomelj). Zunič Štefanija iz Trbonj (Dravograd) v Limbuš (Maribor desni breg). Rupnik Ivan iz Vitanja (Konjice) v Zgornji Tuhinj (Kamnik). Šijanec Borislav iz Strojne (Dravograd) v Dornavo (Ptuj). Grad Boris iz Mir-kovca (Dardanski okraj, dunavska banovina) na Bled (Radovljica). Grad Elizabeta iz Mir-kovca (Dardanskj okra, dunavska banovina) na Bled (Radovljica). Bojc-Lavrič Ljudmila iz Radmožancev (Dolnja Lendava) v Moravče (Kamnik). Fajon Rudolf iz Sv. Barbare v Halozah (Ptuj) v Predoslje (Kranj). Gruden Marija iz Sv. Barbare (Ptuj) v Mavčiče (Kranj). Mlakar Franjo iz Turnišča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj). Sirnik Iva od Št. Urške gore (Kranj) v Ovsiše (Radovljica). Aljančič Marija iz Trebelnega (Krško) v Kr-čevino (Maribor levi breg). Gaspari Štefka iz Selc (Škofja Loka) v Dol (Ljubljana okolica), šorli Elizabeta iz Sinjega vrha (Črnomelj) v Voklo (Kranj). Petek Andrej iz Papažev (Ca-bar) v Goro (Kočevje). Keržin Štefan iz Krvave peči (Kočevje) v Hrušico (Ljubljana okolica). Kotnik Zorko iz Kotelj (Dravograd) v Petrovče (Celje). Kotnik Bogdana iz Kotelj (Dravograd) v Petrovče (Celje). Milavec Danila iz Vitanja (Slovenske Konjice) v Predoslje (Kranj). Švalj Josipina iz Pečice (Brežice) v Majšperk (Ptuj). Zomer-Kavs Frida iz Maj-šperka (Ptuj) v Pragersko (Maribor desni br.). Bajec Lucija iz Prihove (Konjice) v Ljubno (Gornji grad). Košutnik Roman iz Majšperka (Ptuj) k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor levi breg). Šega Ivan od Svetlega Potoka (Kočevje) v Mali Slatnik (Novo mesto). Valentan Magdalena od Sv. Duha (Logatec) v Begunje (Logatec). Malešič Pavla iz Škocjana (Krško) v Mekinje (Kamnik). Marčelja Oskar iz Poljane (otok Pag) v Brežice. Pečnik Angela iz Čentibe (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo. Jenčič Vida iz Markovcev (Murska Sobota) v Pišece (Brežice). Debevec Boris iz Kostanjevice
(Krško) v Senovo (Brežice). Debevec Angela iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice). Gajšek Stanko iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško). Gajšek Stana iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško). Knap Antonija iz Tepanja (Konjice) k Sv. Juriju ob juž. žel. (Celje). Blažej Ana iz Prevalj (Dravograd) v Celje. Serajnik Zmagoslava iz Nedelice (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo. Vodušek Ana iz Donačke gore (Šmarje pri Jelšah) v Hotize (Dolnja Lendava). Furlan Eleonora iz Starega trga (Črnomelj) v Ljubno (Gornji grad). Skok Amalija iz Pertoč (Murska Sobota) v Zgornji Tuhinj (Kamnik). Rožman Frančiška iz Zgornjega ^uhinja (Kamnik) v Homec (Kamnik). Cučulovic-Gundner Franja iz Kočevske reke (Kočevje) v Verdreng (Kočevje). Zdravlje-Mazgon Magdalena iz Mirne (Novo mesto) v Mokronog (Krško). Jenko Lidija iz Sela pri Hinjah (Novo mesto) v Škocjan (Krško). Smo-dej-Črtanec Ana od Sv. Duha, na Ostrem vrhu (Maribor levi breg) v Škocjan (Krško). Brezo-var Olga iz Izlak (Litija) k Sv. Rupertu (Krško). Turk Darinka od Sv. Ruperta (Krško) v Trbovlje (Laško). Prenk Mira od Sv. Petra (Celje) na Jezero (Ljubljana okolica). Dobaja Jožica iz Vučje vasi (Ljutomer) v Stogovce (Ljutomer). Šumer Ida iz Št. Ilja pod Turjakom (Slovenjgradec) v Slatino Radenci (Ljutomer). Hojer Irma iz Lukovcev-tovarna (Tuzla) k Sv. Juriju pod Turjakom (Celje). Cejan Nada iz Stogovcev (Ljutomer) v Vučjo vas (Ljutomer). Varšek Ana iz Primskovega (Litija) v Planino (Logatec). Milovanovič-Sabljič Nada iz Razboja (Bosanska Gradiška, vrbaska banovina) v Zgornjo Polskavo (Maribor desni breg). Vesel Marija od Sv. Ane (Slovenjgradec) v Mirno peč (Novo mesto). Ingolič Angela iz Dornav£ (Ptuj) na Hajdino (Ptuj). Stanič Stanislav od Sv. Bolfenka na Kogu (Ptuj) k Sv. Marjeti nižje Ptuja. Stanič-Dugar Leopoldina iz Vidoncev (Murska Sobota) k Sv. Marjeti nižje Ptuja. Kos Franja iz Markovcev (Murska Sobota) v Polenšak (Ptuj). Mohorko Terezija iz Prevorij (Šmarje) k Sv. Urbanu (Ptuj). Mozer Julija iz Negove (Ljutomer) v Buče (Šmarje pri Jelšah). Lahajner Julija iz Kostela (Kočevje) v Staro cerkev (Kočevje). Pinter Julija od Sv. Kunigunde (Konjice) v Smlednik (Kranj). Leskovar Anica od Sv. Marjete (Maribor levi breg) v Kamnico (Maribor levi breg). Čede Amalija iz Brestov-ca (jablanički okr., vardarska banovina) v Pristavo (Šmarje pri Jelšah). Golobič Peter iz Primskovega (Litija) na Jesenice (Radovljica). Pregelj Ivan iz Bodoncev (Murska Sobota) v Šmartno pri Kamniku. Suhadolnik Vida iz Naklega (Kranj) v Št. IIj pod Turjakom (Slovenjgradec), Ložar Franja iz Naklega (Kranj) v Makole (Maribor levi breg). Vodeb Vera iz Šmartnega (Kranj) v Dobrnič (Novo mesto). Auernik Leonida iz Mirne peči (Novo mesto) v Tržišče (Krško). Hrovat Hermina iz Tržiča (Kranj) k Sv. Lenartu (Laško). Demšar Franc iz Tržiča (Kranj) v Poljane (Škofja Loka). Urban Valerija od Sv. Jurija ob Taboru (Celje) k Sv. Lenartu v Slov. goricah (Maribor levi breg). Znidaršič Anzelma od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Trebelno (Krško). Jereb Bogomir iz Zagorja ob Savi (Litija) v Prežganje (Litija). Šitnik Ana iz Zagorja ob Savi (Litija) v Št. Gothard (Kamnik). Pirnik Maks iz Litije na Sv. Goro (Litija). Železnik Marijan iz Sevnice (Brežice) na Železno goro (Ljutomer). Pavčič-Rozman Marija iz Toplic (Novo mesto) v Mirno peč (Novo mesto). Medved Branko iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško). Cotič Marija iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško). Mikulič Oton iz Leskovca (Krško) v Globoko (Brežice). Serpan Edvard iz Trebnjega (Novo mesto) v Laze (Črnomelj). Vozelj Marija iz Šmartnega (Litija) v Št. Lambert (Litija). Marn Karolina iz Šmartnega (Litija) v Selo (Kamnik). Krušič Hilda od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmartno (Litija). Štrukelj Stanislav iz Cerknice (Logatec) v Ziri (Logatec). Hlebec Marija iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Horjul (Ljubljana okolica). Bajde Viktor iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Slatino Radenci (Ljutomer). Zupan Valentin z Bleda (Radovljica) v Sred-
Tovarišu Vendelinu Sadarju v spomin
Na Novega leta dan se je razširila med učiteljstvom v Ljubljani nepričakovana vest. da tovariša Vendelina Sadarja ni več živega med nami. Na Silvestrov predvečer je nenadno izdihnil na svojem, sicer majhnem, a ljubkem domu za Bežigradom v Dravski ulici, zadet od srčne kapi. Četudi nam je bilo znano njegovo šibko zdravje, vendar je ta nenadna vest pretresla več ali manj vse njegove stanovske tovariše, učitelje, posebno pa še one, ki so bili ž njim v ožjih stikih, kakor tudi druge njegove obilne znance in prijatelje.
Tovariš Sadar je izhajal iz učiteljske rodbine. Njegov oče je bil dolgo let učitelj in nadučitelj v Škofji Loki, kjer je bil rojen tudi pokojni Vendelin 1868. leta. Tedaj pristen Gorenjec, Škofjeločan, kar ga je tudi odražalo vse življenje v njegovih lepih lastnostih, v odkritosrčnosti, dobrohotnosti in veseli družabnosti do svojih stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev.
Po dovršeni osnovni šoli v Škofji Loki, se je šolal v Ljubljani. Po nekaj razredih sred nje šole, je prestopil na ljubljansko učiteljišče, katerega je dovršil 1889.
Njegovo prvo učiteljsko službovanje je bilo v Zalogu nad Komendo v Kamniškem okraju. Od tu je prišel za učitelja, voditelja v Ihan. Njegovi nad vse odlični uspehi v šoli in njegovo delovanje izven šole, na pevskem polju ter njegovo taktno postopanje napram vsakomur; vse te potrebne učiteljske_ lastnosti, lahko rečemo tudi čednosti, so mu pripomogle, da je prišel po razmeroma kratki službeni do-
bi, dobrih deset let, za učitelja v Ljubljano, kar tedaj ni bila tako lahka stvar. Tu je ostal do svoje upokojitve 1925. Tudi v Ljubljani ni poznal počitka. Izven svojega poklica se je požrtvovalno udejstvoval pri raznih učiteljskih društvih in organizacijah. Pri slednjih kakor Hran. uč. konvikta, Učiteljski tiskarni itd. je delal do zadnjega dne svojega življenja. Kakor je bil vesten v šoli, tako je tudi vestno in natančno izpolnjeval prevzete dolžnosti pri stanovskih in drugih društvih in organizacijah. Ker je bil dober in vnet pevec, je bil zvest član pevskega zbora Glasbene Matice. Bil je bolj tihega in mirnega značaja, vendar če treba, pa tudi odločen v besedi in dejanju.
Svojim mladostnim načelom in nazorom je ostal zvest in nepremakljiv vse življenje. Deloval je vedno za napredek šole in neza-vistnost učiteljskega stanu. Četudi ni bil prej vojak, je moral med svetovno vojno obleči za daljši čas vojaško suknjo. Po njegovem zatrdiju si je tu zrahljal svoje zdravje. In črv bolezni je glodal sicer počasi, a dosledno v njem, dokler ni temu podlegel ravno na iztoku preteklega leta.
Četudi se ni mogla njegova smrt in čas pogreba objaviti kakor običajno, vendar se je zbralo kaj častno število njegovih stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev k spremstvu na njegovi zadnji zemeljski poti.
Kot nekdanjemu dobremu pevcu, so mu le-ti zapeli v slovo pred hišo »Usliši nas gospod« in pri razhodu v Linhartovi ulici »Blagor mu«.
Blagemu in zvestemu stanovskemu tovarišu, požrtvovalnemu in neutrudnemu delavcu in vzgojitelju, bodi ohranjem blag spomin.
L. P.
njo vas (Radovljica). Potokar Olga iz Ribnega (Radovljica) v Log (Ljubljana okolica). Štefe Janko iz Sovodenj (Škofja Loka) na Krvavo peč (Kočevje). Tomšič Ivan iz Hrušice (Ljubljana okolica) v Artiče (Brežice). Potočnik Sonja iz Petrove (Celje) v Vitanje (Konjice). Andoljšek Ludvik iz Velikih Lašč (Kočevje) v Karlovico (Kočevje). Peček Franjo iz Pre-vešte (levački okraj, moravska banovina) v Velike Lašče (Kočevje). Otrin Maks iz Velikih Lašč (Kočevje) v Loški potok (Kočevje). Andoljšek Ljudmila iz Karlovice (Kočevje) v Gotenico (Kočevje). Andoljšek Ivan iz Dola pri Ljubljani v Škrilje (Kočevje). Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Zaplano (Ljubljana okolica). Nanut Viljem iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Nanut Angela iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Horvat Izidor iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Horvat Albina iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Ljubic Barica iz Adlešičev (Črnomelj) v Dragatuš (Črnomelj). Robnik Ema iz Št. Ilja v Slovenskih goricah (Maribor levi breg) v Nedelico (Dolnja Lendava). Repovž Frida z Vrha pri Sv. Kraljih (Logatec) v Begunje (Logatec). Korošec Genovefa iz Trbovelj-Vode (Laško) v Izlake (Litija). Podboj Sabina iz Grosupelj (Ljubljana okolica) v Prežganje (Litija). Požeg Marija iz Stopič (Novo mesto) v Št. Vid nad Cerknico (Logatec). Šetinc Jasna iz Maribora mesto v Krčevino (Maribor levi breg). Stariha Zora iz Kočevske Reke (Kočevje) v Gederovce (Murska Sobota). Frangeš Terezija iz Tišine (Murska Sobota) v Pertočo (Murska Sobota). Modic Olga iz Murske Sobote mesto v Puconce (Mur. Sob.). Miselj Marija iz Dobrovnika (Dolnja Lendava) v Prečno (Novo mesto). Šoukal Magda z Donačke gore (Šmarje) v Zetale (Šmarje). Šebart Franjo iz Marenberga (Dravograd) v Mežico (Dravograd). Podržaj Justina iz Zgornje Polskave (Maribor levi breg) v Studence (Maribor desni breg). Tomšič Živko iz Sredinjcev (Murska Sobota) v Kostelj (Kočevje). Tušak Milan iz Pobrežja (Maribor desni breg) k Sv. Marjeti na Dravskem polju (Ptuj). Šajna Ivan iz Kam-nice (Maribor levi breg) k Sv. Marjeti ob Pesnici (Maribor levi breg). Zemlja Gabrijel z Jesenic (Radovljica) v Tepanje (Konjice). Podvršnik Anton od Sv. Martina na Pohorju (Maribor desni breg) v Skomarje (Konjice). Mlekuž Franc iz Svetine (Celje) v Radmožan-ce (Dolnja Lendava). Marolt Franc iz Preske (Ljubljana okolica) v Dragatuš (Črnomelj). Skubic Vinko iz Lukovo-Otočko (Senj v savski banovini) v Cerknico (Logatec).
—i Z odlokom prosvetnega ministra so
remeščeni naslednji učitelji in učiteljice:
libar Anton od Svete gore (Litija) v Litijo (Litija). Žitnik Maks iz Sevnice (Brežice) na Železno goro (Ljutomer). Zevnik Franc iz Zg. Tuhinja (Kamnik) v Radočaj (Delnice — savska banovina). Andoljšek Frančiška iz Vel. Lašč (Kočevje) v Karlovico (Kočevje).
—i Z ukazom kr. namestnikov so pa premeščeni naslednji učitelji (-ce): Baškovič Ivan iz Dobrniča (Novo mesto) k Dev. Mariji v Brezju (Maribor desni breg). Sajovic Marija iz Trboj (Kranj) v Šmartno (Kranj). Jenico Ljudmila iz Tržišča (Krško) v Mirno (Novo mesto). Vidmar Gabrijel od Sv. Lenarta (Laško) v Tržič (Kranj). Papler Marija iz Vodic (Kamnik) v Škofjo Loko (Škofja Loka). Zorn Leopoldina iz Toplic (Litija) k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica). Bonča Leopold z Železne gore (Ljutomer) v Sevnico (Brežice). Resman Mihaela iz Učke (Krško) v Toplice (Novo mesto). Lazar Anica iz Mengša (Kamnik) v Domžale (Kamnik). Kosec Ana iz Trebnjega (Novo mesto) v Mengeš (Kamnik). Iglič Marija iz Bizeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija). Hiršman Ana od Dev. Mar. v Polju v Ljubljano. Primožič Janez iz Mekinj (Kamnik) k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica). Zemljak Otilija iz Poljane (Logatec) v Ore-hovico (Novo mesto). Rusjan Ambrozij iz Vu-zenice (Dravograd) v Ptuj (Ptuj). Rigler Franc iz Hotiča (Litija) v Jevnico (Litija). Znidar-čič Rudolf od Sv. Ruperta (Laško) na Črnuče (Ljubljana okolica). Znidarčič Angela od Sv. Ruperta (Laško) na Črnuče (Ljublj. okolica).
Meditacije
»Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.«
Hamlet.
Da bi se pojavil med nami umetnik, za te težke čase velik umetnik, ki bi mu pel ves svet in da bi izluščil iz gorja in kaosa sedanjosti, dobil pravo podobo, naslednikom boleči dokument! si želim. —
Saj še ni mnogo let od tedaj, ko je bil stisk naših rok, ko smo si segli vanje, še jasen in krepak, ko smo s tovariši ugibali, kaj bo novega velikega povedal Pregelj, Seliškar, Bevk, Kosovel..., se navduševali za vse nove ustvaritve in si nosili iz knjigam naših vzornikov najnovejša dela. Kdo še ni spoznal prijetnega občutka, ko odpiraš novo knjigo in začutiš sveži vonj tiskarskega črnila? ... Danes je stisk naših rok plah ... Strmimo v knjige v izložbah, a ko krenemo dalje, se nemo spogledamo, a vemo vsi: denarja ni.. ■ Pa je znano, da si učiteljica pritrga pri obleki, da kupi knjigo. Agenti knjigarn to dobro vedo. Samo da si danes nimamo več pri čem pritr-govati.
Včasih smo bili in smo še igralci, igralci na podeželskih odrih. Začeli smo globoko in resno, a so nam povedali, da hočejo komedij in šale. Pa smo jim igrali komedije in šale No. tedaj je bilo tudi debeli krčmarici prav. Danes pa je komedija kot posmeh v nesreči, da
Pečarič Jerica iz Studenca (Krško) v Šmihel (Novo mesto). Hladnik Leopold iz Cerknice (Logatec) v Št. Vid (Ljubljana okolica). La-pajne Ana iz Žirov (Logatec) v Kamnico (Maribor levi breg). Porenta Antonija iz Tre-beljna (Krško) v Št. Vid (Ljubljana okolica). Porenta Viktor iz Resnika (Konjice)" v Št. Vid (Ljubljana okolica). Rihar Franja iz Horjula (Ljubljana okolica) v Št. Vid (Ljubljana okolica). Jaklič Vida iz Gerlincev (Mur. Sobota) v Moste (Ljubljana mesto). Veber Franja iz Starega trga (Logatec) na Drenov grič (Ljubljana okolica). Raje Valerija iz Bohinjske Srednje vasi (Radovljica) v Vodice (Kamnik). Rot Leopoldina iz Telč (Krško) v Slovenske Konjice (Konjice). Rot Angela iz Šmi-hela (Gornjigrad) v Šent Pavel pri Preboldu (Celje). Lampe Pavla iz Krškega (Krško) na Vič (Ljubljana mesto). Intihar Alojzij iz Krke (Litija) v Trzin (Kamnik). Pogačar Frančiška iz Mavčič (Kranj) v Moste (Ljubljana mesto) s tem, da dela na zasebni osnovni šoli s pravico javnosti v Lichtenturnu. Horn Peter iz Nevelj (Kamnik) k Sv. Petru (Ljubljana mesto). Pogačar Andrej iz Trebeljnega (Krško) v Kamnik (Kamnik). Strah-Zupančič Leopoldina iz Karlovice (Kočevje) v Velike Lašče (Kočevje). Prijatelj Josip iz Gotenice (Kočevje) v Velike Lašče (Kočevje). Sore Amalija iz Loškega potoka (Kočevje) v Črnomelj (Črnomelj). Lomšek Anton iz Bušeče vasi (Krško) na Ježico (Ljubljana okolica). Gaber Ana iz Šent Vida pri Planini (Šmarje) na Vrhniko (Ljubljana okolica). Babriik Alfonza iz Mokronoga (Krško) v Šmihel (Novo mesto). Pečnik Josip iz Velike doline (Krško) v Trbovlje (Laško). Malešič Janko iz Zetal (Šmarje) v Mekinje (Kamnik). Pire Štefanija iz Ljubljane mesto v Maribor levi breg. Praznik Julija od Sv. Lovrenca (Celje) v Celje. Bučar Vinka iz Dragatuša (Črnomelj) v Adlešiče (Črnomelj). Škerjanc Mara iz Trnja (Dolnja Lendava) v Gomilico (Dolnja Lendava). Zaunfuks Julija iz Turnišča (Dolnja Lendava) v Hotizo (Dolnja Lendava). Kren Ana iz Verdrenga (Kočevje) v Kočevsko Reko (Kočevje). Šušteršič Fran iz Sromelj (Brežice) v Rako (Krško). Kodrič Vladimir iz Brežic (Brežice) v Kočevje (Kočevje). Valenčič Milica od Sv. Florijana (Šmarje) v Spodnjo Slivnico (Ljubljana okolica). Herzog Gabrijel iz Buče (Šmarje) v Križevce (Ljutomer). Milavec Josipina iz Unca (Logatec) na Rakek (Logatec). Meliva Ana iz Unca (Logatec) k Sv. Marjeti na Drav. polju (Maribor desni breg). Živko Janko iz Studencev (Maribor desni breg) na Pobrežje (Maribor desni breg). Kristan Zmagoslav iz Slov. Bistrice (Maribor desni breg) v Maribor levi breg. Vreček Alojzija iz Mežice (Prevalje) v Maribor levi breg. Musek Ljudevit in Musek Antonija od Sv. Vida (Ptuj) v Ptuj. Farazin Dragojila iz Dolnje Lendave v Ptuj. Sancin Josip iz Tišine (Murska Sobota) v Vodice (Kamnik). Petelin Albin iz Škrilj (Kočevje) v Škofjo Loko. Sor-šak Alojzija iz Prevalj (Prevalje) na Pobrežje (Maribor desni breg). Poljšak Srečko iz Dragatuša (Črnomelj) v Presko (Ljubljana okolica). Lužnik Franc iz Skomarja (Konjice) v Celje. Cirman-Kunc Marija iz Dobove (Brežice) v Gornje Pirniče (Ljubljana okolica). Pajtler-Leskovec Pavla iz Loža v Ljubljano s tem, da dela na banski upravi. Belin Franc iz Moravč v Ligojno (Ljubljana okolica). Mihel-čič Ivan s Črnuč (Ljubljana okolica) v Dobr-niče (Novo mesto). Mihelčič Stanislava s Črnuč (Ljubljana okolica) v Dobrniče (Novo mesto). Knapič Janko iz Kapel (Brežice) v Radence ob Kolpi (Črnomelj). Gregorc Dragotin iz Toplic (Novo mesto) v Mokronog (Krško). Herbst Pavel iz Mokronoga (Krško) v Cerklje (Krško). Kabaj Ljudevit iz Cerkelj (Krško) v Kulo (Slavonska Požega — savska banovina). Kabaj Olga iz Cerkelj v Kulo (Slavonska Požega — savska banovina). Mikulič Ida iz Leskovca (Krško) v Globoko (Brežice). Mrak Josip iz Mengša (Kamnik) v Stari trg (Črnomelj). Mrak Marta iz Mengša (Kamnik) v Stari trg (Črnomelj). Mihelič Viktor od Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica) na IV. drž. deško osnovno šolo v Ljubljani. Švara Ernest od Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica) k Sv. Križu (Litija).
te še bolj boli... Kdo pa si upa pridejati s tragedijo ljudem še eno bolečino?
Prirejali smo predavanja o sadjarstvu, sploh o umnem gospodarstvu, pomagali pri zadrugah, pri praktičnih delih itd. O, ne samo mi! Pri drugih narodih da je gospodarstvo še bolj umno, pravijo. Ampak, o smešna usoda!, se je izplačalo to delo, ko pa danes že niti trdnega kmeta več ni? Sadonosnik, ob njem panji in pri čebelah veseli kmetic s pipico v ustih: davna idila! Kakor da je res, da spreminjanje gospodarskih razmer povzroča spreminjanje vseh vrednot.
Učenec ob kraju četrte klopi že od pri-četka pouka menca, se preteguje, žlobudra, se smeji. Z očmi mu povem, da je dovolj. Nič. Poskušam svojo pedagoško in didaktično spretnost. Nič. Ko postanem nestrpen in zahtevam pojasnila, mi njegov sosed pove, da je pijan ... Iz njega samega spravim, da se doma skoraj pred vsako jedjo napijejo jabolč-nika, da so prej siti... Kakor v strašni povesti! Danes poznam več takih družin. Stopi, o pedagog ali zdravnik, na oder in začni vzneseno pesem o škodljivosti alkohola želodcu, jetrom ... Kaj bi tu s psihologijo? Pedagogiko? Da, mi smo sleherni dan na visoki šoli — življenja, a na prvo mesto v programu vsakega študija bi jaz postavil nauk o socialni pravičnosti.
Mi pa ne rabimo le kruha vsakdanjega, zato se vprašujem, kako bomo vzdržali svoj vzlet v višine duha? Kaka bi bila podoba devetdeset devetega dela sveta, ponižanega in razžaljenega?
Trošt Franc od Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmihel nad Mozirjem (Gornjigrad). Rajnar Bogumil iz Ljubnega (Gornjigrad) v Št. Rupert (Laško). Rajnar Lucija iz Ljubne-ga (Gornjigrad) v Št. Rupert (Laško). Gole Josip iz Št. Vida (Ljubljana okolica) k Sv. Juriju pod Kumom (Krško). Moderndorfer Vinko od Sv. Jurija pod Kumom (Krško) v Ljubljano (Ljubljana). Požar Ladislav iz Most (Ljubljana mesto) v Lijevo-Sredičko (srez pi-sarovinski, savska banovina). Kovic Marija iz Moravč (Kamnik) v Radmožance (Dol. Len dava). Šerbec Josip z Viča (Ljubljana mesto) na nemško manjšinsko šolo v Ljubljani. Mi-helič Ivan iz Predoselj (Kranj) v Krko (Litija). Sel Ivan od Sv. Lovrenca na Drav. polju (Ptuj) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj). Gori-šek Simon iz Dol. Lendave (Dol. Lendava) v Hotiče (Litije). Blažič Dragotin iz Ovšiš (Radovljica) v Nevlje (Kamnik). Kavčič Dragotin iz Žabnice (Škofja Loka) v Trebelno (Krško). Vidic Anton iz Šmartna (Kranj) v Žabnico (Škofja Loka). Praprotnik-Šabec Angela z Gore (Kočevje) na Sinji vrh (Črnomelj). Završ-nik Alfonz iz Most (Ljubljana mesto) v Vo-
dice (Kamnik). Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Zaplano (Ljubljana okolica). Tovstovršnik Ljudmila od Sv. Andraža v Slov. goricah (Maribor levi breg) v Svetli potok (Kočevje). Pirnat Janez iz Borovnice (Ljubljana okolica) v Kostanjevico (Krško). Žehel Alfred iz Gornjega grada (Gornjigrad) k Sv. Primožu (Gornjigrad). Lešnik Mirko v Marenberga (Dravograd) v Negovo (Ljutomer). Škedl-Ajhholcer Bogumila z Doba (Kamnik) v Sela Hinje (Novo mesto). Tuhec Jakob od Sv. Ane v Slov. goricah (Maribor levi breg) v Trbonje (Dravograd). Črnko Karel iz Jareni-ne (Maribor levi breg) v Resnik (Slov. Konjice). Minkuš Avgust iz Ljubljane (Ljubljana mesto) v Litijo (Litija). Majcen Friderik od Sv. Urbana (Ptuj) k Mariji Snežni (Maribor levi breg). Jarnovič Ivan iz Ligojne (Ljub-Ijania okolica) v Šmarjeto (Novo mesto). Ein-spieler Nikolaj iz Dola (Ljubljana okolica) v Cista-Provo (imotski okraj, primorska banovina). Einspieler Maksimilijana iz Dola (Ljubljana okolica) v Cista-Provo (imotski okraj, primorska banovina).
—1 Sklepi širšega glavnega odbora JUU
so bili objavljeni tudi v »Jutru« od 1. I. 1936.
—1 »Sedem križev nadučitelja Andoljška«
je naslov članku, ki ga je ob jubileju posvetilo »Jutro« od 1. I. jubilantu.
—1 Hud napad na slovensko učiteljstvo je članek »Volja naroda naj obvelja tudi na šolskem polju« v »Domoljubu« od 2. januarja. Tu piše: Večina učiteljstva je podpirala vaške mogočnjake in oderuhe, učiteljstvo je ustanavljalo društva in širilo veri in cerkvi sovražen tisk, sramotilo pošteno duhovščino, odpravilo je iz šol krščanski pozdrav, norčevalo ¡se je po gostilnah iz naroda, ki je hotel ostati veri zvest. Na prizadevanje učiteljstva je postala šola monopol brezverskega svobodomiselstva. Z nedeljskimi izleti in prireditvami je odvračalo šol. mladino od cerkvenih dolžnosti. Največ podlih denunciacij je izšlo v povojnih Istih iz liberalnih učiteljskih vrst. V stanovski organizaciji so bili Slomškarji dobri samo za plačevanje članarine in za štafažo itd. Zaključuje v upanju, da sedanja vlada (kateri je slovensko učiteljstvo povečini nasprotno), uredi neglede na materialne žrtve, da dobi mladina pravih ljudskih vzgojiteljev po božji in narodovi volji.
—1 Na zborovanju Slomškove družbe v Ljubljani so soglasno odobravali prizadeva nje Erjavca in ban. nadz. Štruklja, glede znanega načina premeščanja učiteljstva. (»Domoljub« od 2. I.)
—1 Nekrolog upravitelju Frideriku Kramarju je prineslo »Jutro«. V njem govori o tem, da je napravil v Škofji Loki mnogo dobrega. razširil šolo v šestrazrednico, bil svoj čas izvrsten igralec na odru Narodne čitalnice, vnet gasilec itd.
—1 Proti monopolizaciji učbenikov piše tudi »Slovenski dom« od 11. I., »Slovenec« od 12. I.
—1 Verska šola v Nemčiji je kot poroča »Slovenec« od 14. jan. v nevarnosti, zato je sklican poseben shod katoliških škofov.
—1 Proti monopolskim knjigam je bila sprejeta spomenica na redni, seji ptujskega mestnega sveta. (»Jutro« in »Slovenec« 14. I.) »Slovenija« od 10. I. ima o tem vprašanju 2 članka, od katerih je eden uvodnik.
—1 Slovenska govorica je v šoli na Koroškem prepovedana, učenec, ki se pregreši proti prepovedi, je kaznovan. (Po »Koroškem Slovencu« — »Slovenija« od 10. I.).
—1 O reformi učiteljske izobrazbe izhaja v »Narodni prosveti« od 12. I. študija Gustava Šiliha.
—1 O seji glavnega odbora JUU poroča »Mariborski večernik« od 11. I. v poldrugo-kolonskem članku.
—1 Prosvetna zveza je prevzela ljubljansko radijsko postajo dne 9. I. (»Radio Ljubljana« od 12. januarja).
—1 O bolgarskem šolstvu predava na bolgarskem tednu v Mariboru tov. M. Rozmanova. (»Glas naroda« z dne 11. I.)
—1 Proti unifikaciji šolskih knjig in o grehih J. N. S. v tem pogledu prinaša »Slovenec« od 11. januarja daljši uvodnik.
—1 Na Holandskem so ostali slovenski izseljenci brez učitelja. Učitelj Jankovič se odpravlja na novo službeno mesto v Nemčijo, kar je z muko zgradil v teh letih pojde v nič. Ali bi ne bilo mogoče poslati tja kakega drugega idealnega učitelja? (»Izseljeniški vestnik Rafael« št. 1.)
—1 O nemški vzporednici v Prekmurju, kjer je samo 19 otrok, torej ne toliko kot predpisuje zakton, piše »Pohod« od 10. jan.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: M. A. iz Sv. M. a) Kako se vpiše v »Uslužbenski list« porodniški dopust? — 1. Primer: ali od 8. avg. — 8. sept. 1927. ali od 1. do 8. IX. 1927. 2. Primer: ali od 20. apr. do 31. maja 1935. ali od 7. do 31. maja 1935., ker je trajal do 6. maja velikonočni odmor.
b) Ali se šteje tudi porodniški dopust v 15 mesečni bolezenski dopust v primeru prenehanja službe, oziroma upokojitve.
Odgovor: a) Porodniški dopust, ki traja po § 89. u. z. do 6 tednov, se vpiše v Uslužb. list po dejanskem trajanju.
b) Odstavek 2. § 89. u. z. izrecno določa, da se čas odsotnosti radi poroda ne šteje v maksimum časa po točki 4. § 104.
Mladinska
matica
—mm Januarska številka »Našega roda«
je v tisku in izide v nekaj dneh. Izredno zanimiva in pestra številka je to in prav bogato ilustrirana. Zelo bogat je tokrat tudi Cicibanov rod«, ki prinese našim mlajšim bralcem mnogo veselja. Na željo nekaterih tovarišev posveča uredništvo več pozornosti našim mlajšim naročnikom, ne da bi pri tem zapostavljalo ostalega dela lista. — Opozarjamo cenj. poverjenike, da pošljejo čimprej naročnino, da ne bo nepotrebnih zamud pri dostavljanju lista.
—mm »Naš glas« piše o »Našem rodu«, da se je morala vzlic grdim podtalnim mahina-cijam proti temu odličnemu mladinskemu listu prva številka dvakrat ponatisniti in je izšla v 21.000 izvodih, ki je spričo občutnega znižanja uradniških prejemkov lep uspeh, ker se je število obdržalo skoro na lanski višini. Razni pisatelji in drugi kulturni delavci ogorčeno obsojajo rovarenje proti temu vzornemu mladinskemu mesečniku.
—mm V antologiji sodobnega jugoslovanskega mladinskega pesništva, ki je izšla te dni v Beogradu, v priredbi Živojina Kariča je zastopanih 42 pesnikov in med temi kar 17 Slovencev. Pesmi so objavljene kar originalno. Med slovenskimi pesmimi je mnogo takih, ki so izšle v »Našem rodu«.
Učiteljski pevski ¿zbor JUU
—pev Namesto odloženega pevskega tečaja sklican med božičnimi počitnicami od 2. do 5. t. m., se je vršil 4. januarja t. 1. članski sestanek, ki se ga je udeležilo 45 članov(ic). Na sestanku se je pretresalo delovanje UPZ v tekočem upravnem letu. Sklenjeno je bilo sledeče: Do konca tekočega upravnega leta ostane zbor v sedanji sestavi. Prvi pevski tečaj naj bi se vršil 8. in 9. II. t. 1.
Na seji upravnega odbora dne 9. t. m. pa se je določilo, da bodi tečaj od 2. do 4. II. Članstvo prosimo, da to spremembo upošteva in ga vabimo, da se tečaja polnoštevilno udeleži.
Podrobnosti boste izvedeli iz okrožnice, ki jo prejmete v teku prihodnjega tedna.
— Pevsko društvo »Njegoš« v sreskem mestu Vlasotinci blizu Niša išče učitelja-pe-vovodjo. Informacije daje Ferdo Vigele. Slov. Bistrica.
Šolski radio
—r XIII. teden. Torek 14. januarja nastop malih harmonikarjev pod vodstvom g. Pavla Rančigaja ter petje božičnih pesmi, ki jih pojejo učenke narodne licejske šole. I.—III.
Petek 17. decembra bo predaval g. dr. Rudolf Kolarič: Ob 60 letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja. II.—III.
—r XIV. teden. Torek 21. januarja in petek 24. januarja bo govoril g. Josip Lapajne o svojem potovanju »Preko Črne gore, Durmi-tora in Sandžaka v Sarajevo«. K temu predavanju je podal sledeče misli: Črna gora nam je le malo znana. Večinoma si predstavljamo, da v njej razen kamenja ne vidiš prav ničesar in da živi ljudstvo le ob svojih malih ogradah, kakor gori po našem in dalmatinskem krasu. Prepričal pa sem se, da temu ni tako in da bodo naši najjužnejši kraji res lahko nekoč še evropska Kalifornija in turistični center. Do Lovčena je povedei mladino že tovariš Tratar in prav s tem predavanjem me je spodbudil, da nadaljujem njegov potopis s svojim izletom v minulih počitnicah. Da mi bo mladina lahko sledila, prosim da si ogleda predhodno navadni zemljevid naše kraljevine in karto zgodovinskega razvoja Jugoslavije, ker bom sproti podajal tudi zgodovinske momente.
Brzeli boste v mislih z mano z avtom preko Lovčena v mično zetsko prestolico Ceti-nje, bogato na zgodovinskih vrednotah in potem dalje preko Morače v Podgorico mimo razvalin rimskega mesta Dioclea proti Nikši-ču, kjer so do 1. 1878. stolovali še turški poglavarji. Odtod se vozimo s poštnim avtom v planinsko višavje do Žabljaka, ki leži v višini 1428 m tako, da nimamo velikega vzpona na posamezne vrhove Durmitorja. Na 2534 m visokem vrhu — Bobutov Kuk — se vpišemo v planinsko knjigo nato pa nazaj do Kosenice, odtu pa z avtom proti Plevlju in Sarajevu. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 19. januarja ob 15. uri predaval g. inž. Skubic; Organizirajmo sadne nasade!
Stanovska organizacija JUU Iz sekcije
SKLAD ZA ZAŠČITO ČLANSTVA.
Pod to rubriko bomo objavljali prostovoljne prispevke, ki jih bodo darovali posamezni člani za »Sklad za zaščito članstva«.
Darovali so: Družba tovarišev in tovarišic iz Ljubljane 140 Din; 3 tovariši iz Ljubljane 30 Din. Iskrena hvala. Tovariši in tovarišice, posnemajte!
Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 18. I. 1936 ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. 1. Situacijsko poročilo v zvezi z dopisi. 2. Osnovna načela prosvetne stanovske politike v JUU. 3. Spopolnitev delovnih odsekov. — Petrovič Simon, predsednik.
— JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v ponedeljek dne 20. januarja 1935. ob %9. uri v šolskem poslopju v Lescah z nastopnim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. — 2. DošH dopisi. — 3. Poročila društvenih funkcionarjev. — 4. Predavanje gospodarske vsebine. (Predava tov. Pre-stor Nikolaj, šolski upravitelj v Mošnjah.) — 5. Učiteljska tiskarna in pristop novih zadružnikov. — 6. Slučajnosti. — S tem zborovanjem je združen tudi ogled tovarne čokolade v Lescah. Po ogledu tovarne se bo vršil prijateljski, tovariški sestanek do odhoda vlaka. Udeležba je obvezna za vse članstvo! Na svidenje!
Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo dne 7. dec. 1935. pri Sv. Lenartu na narodni šoli. Udeleženih je bilo 70% članov(ic). Zborovalo se je po sledečem dnevpem redu:
1. Tov. predsednik pozdravi vse navzoče in omeni, da je predavatelj prof. Robnik bolan in da bo mesto njega predaval prof. Šilih. Nato je podal situacijsko poročilo in poudar-
O UČITELJSTU, PRESTAVAH IN NACIONALIZMU.
»To ni nobena politika, ako danes skuša kom mater in očeta, ali učitelju vrniti mesto, prosvetna uprava ženi vrniti moža, ali otro- s katerega je bil krivično pregnan.«
(«Slovenec« št. 5 z dne 8. I. 1936.)
o učitelfstvu, šoli, prosveti in JUU
—1 Pregled slovenske literature 1. 1935
prinaša »Mariborer Zeitung« od 1. januarja. Omenjene so vse važnejše knjižne družbe in založbe, pa tudi revije. Od založb je omenjena Mladinska matica, pri mladinskih listih pa ni omenjen »Naš rod«, čeprav so zabeleženi skoro vsi drugi mladinski listi.
—1 Proti monopolizaciji učnih knjig prinaša enokolonski članek» Trgovski list« od 1. I., »Slovenec« od 4. I. priobčuje članek »Ali pomeni monopolizacija napredek?«
—1 Za načelnika za ljudsko nastavo v prosvetnem ministrstvu je imenovan Ilija Ma-ričič, dosedanji profesor vojne akademije. — (»Slovenec« in »Jutro« z dne 4. I.)
—1 Pravila o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol prinaša »Naš zvon« št. 1. (Cerkveni list za župnijo Št. Vid nad Ljubljano.)
—1 Delegacija katehetov pri prosvetnem ministrstvu je prosila, da bi bila katehetom priznana leta duhovniške službe in da bi se v tem pogledu izenačili z duhovniki iz resora pravosodnega ministrstva (»SI. narod« od 3. januarja).
—1 Za šolskega nadzornika v Kranju je imenovan Vinko Rupret. Tisti, ki so poskušali nad njim vihteti svoj tiranski bič, zdaj klečeplazijo okrog njega in se mu priporočajo — tako piše »Gorenjec« od 4. I.
—1 Monopolizacija ne bo dala dobrih knjig, pravi v posebnem članku »Jutro« od 4. I., tudi »Slov. narod« od 4. I. piše o tem predmetu.
—1 V 10 letih je bilo ustanovljenih v Jugoslaviji 1000 novih šol, 1 gospodinjska šola pride na pol milijona prebivalcev. (»Novosti« od 5. I.)
—1 Akcija zoper monopolizacijo knjig se širi. Spregovorile bodo tudi slovenske občine. (»Ponedeljski Slovenec« od 7. I.) O tem vprašanju je pisal tudi »Slovenec« od 5. I.
—1 Slovensko šolstvo na Koroškem. Heim-wehrovski govornik Taurer je izjavil na zborovanju v Doberli vasi: Na vsako izpremembo na šolskem polju v prid Slovencem bi kategorično reagirali s splošnim šolskim štrajkom. (»Ponedeljski Slovenec« od 7. I.)
—1 Šolstvo na Koroškem je mišnica, smrtonosen strup za slovensko deco, je pravi zmaj, ki žre slovenstvo na Koroškem pravi »Ponedeljski Slovenec« od 7. I.
—I Osnovna šola v Vurbergu pri Ptuju
nima že poldrugo leto moškega upravitelja. Učiteljica, ki ga nadomestuje, ne stanuje v šoli, zato je bilo mogoče, da so tatovi vdrli v šolo in izropali pisarno. (»Mariborski večernik« od 4. I.)
—1 Kot navodilo sreskega načelstva uči-teljstvu za volitve prejšnjega režima, prinaša »Slovenec« od 4. I. v ponatisku pismo nekega šolskega vodstva iz mariborskega sreza.
—1 O nadzorovanju otrok pri službi božji piše »Slovenec« od 5. I. v Pravnih nasvetih — da je obvezno, sicer disciplinsko odgovarja zaradi nerednosti v službi. V primeru nujne odsotnosti se „ . treba dogovoriti z veroučite-ljem. Če je maša pred .8. uro, učiteljstvo ni dolžno vršiti nadzorstva.
—1 O učiteljskih gospodarskih ustanovah piše »Naš glas« od 1. I. in zaključuje, da more biti slovensko učiteljstvo ponosno na svoje lepo uspevajoče gospodarske 'ustanove, saj more biti z njimi vsem ostalim panogam slovenskih državnih uslužbencev v vzgled in posnemanje.
—1 O tehniki učenja pišejo profesor psihologije M. Johnson, dr. Roza Katz in D' Ob-rien, ki prihajajo po raznih poizkusih do zaključka, da človek obdrži preštudirano snov mnogo bolj v spominu, če gre takoj po učenju spat. (»Pragertagblatt« od 7. I.)
—1 Izreden kongres učiteljstva meščanskih šol je bil o božičnih počitnicah v Beogradu. Med drugim se je govorilo tu o vzporednem delu z JUU in s Profesorskim društvom pa o nujnosti, da se «vsa društva prosvetnega resora združijo. Glede projektov za nove učne načrte so se izjavili zastopniki učiteljstva, da so nesprejemljivi. Učiteljstvo osnovnih šol se ne mara dalje izobraževati na višjih pedagoških šolah, ker izgubi, ko poučuje na
meščanskih šolah, stanarino, zato je treba čimnrej regulirati položaj meščanskih šol, sicer kmalu ne bo več za te šole dovolj učiteljskega naraščaja. (»Jutro« od 7. I.)
—1 O učiteljstvu, prestavah in nacionalizmu piše »Slovenec od 8. I. Članek je prav za prav strupen odgovor na uvodnik v »Jutru« od 5. I. Tu trdi »Slovenec« ponovno, da je učiteljski stan dal največ pripadnikov JNS-arske-ga režima. Mnogi, da so opravljali nalogo ovaduhov in valptov obenem. — Kar se tiče premestitev je delal najbolj vnebovpijoče krivice ¡pretekli politični režim, ki da ni spoštoval ne družine in ni imel usmiljenja z bolnimi in jih je pošiljal celo na bolgarsko mejo. Nacionalizem teh ljudi pravi v članku dalje — je le figovo pero, ki je pomagal tem političnim špekulantom držati se na oblasti.
—1 Seja zaradi šolskih učnih knjig je bila dne 6. I. na magistratu. Sestali so se predstavniki vseh važnejših kulturnih ustanov in udruženj med njimi tudi JUU. Sestavljena je bila posebna spomenica proti monopolizaciji šol. knjig. (»Slovenec« od 8. I., »Glas naroda« od 9. I., »Jutro« od 8. I., »Mariborer Zeiitung.« od 9. I.)
—1 Učiteljske premestitve v Sloveniji —
skupaj 158 ipo številu objavljajo »Slovenec« od 8. I., Jutro« od 8. in 9. I„ »Slov. narod« od 8. I. in »Mariborski več.« od 8. I.
—1 Demokratsko učiteljstvo, ki da je kot privesek prejšnjega režima — poroča »Slovenec« od 10. I. — je zakrivilo, da je bila lepa in obsežna Šentpeterska občina komasirana s Košaki in Krčevino, kamor po legi in ljudski enotnosti ne spada.
—1 Učitelj je ustrelil blagajnika krajevnega šol. odbora. To se je zgodilo pred letom, in sicer v Stanovu pri Kragujevcu, vendar pa prinaša »Domoljub« od 9. 1. to stvar na dan z debelim napisom, kot bi se to pravkar zgodilo. Bogve zakaj?
—1 O nevzgojnih filmih, ki jih obiskujejo naši otroci, piše »Murska Krajina« od 12. I.
—1 Na »Domoljubov« napad na učiteljstvo z dne 2. januarja, odgovarja »Jutro« od 5. I. v daljšem uvodniku, kjer imenuje »Do moljubov« članek izliv pokvarjenosti in klasično izpričevalo miselnosti naslednikov nekdanjih gospodarjev iz Kranjskega deželnega odbora. Članek pobija neresničnosti in končuje takole: ... Ali gospoda, ki nosi odgovornosti za te grdobije, bi se imela vendarle vprašati, kam naj pelje taka podivjanost in kaj naj se doseže s takimi-apeli na najnižje instinkte ...
—1 Na isti članek v »Domoljubu« odgovarja tudi »Kmetski list« od 8. I. Ta pravi med drugim: Kar se očita učiteljstvu, presega že vse meje žurnalistične dostojnosti. ... Gospodje, ali se vam ne zdi pregrešno, sramotno in podlo to že zaradi poštene kmetske mladine ... Če se nahajate v zadregi, vas hujskašt-vo rešilo ne bo!...
—1 Odpor protj monopolizaciji šolskih knjig se veča — piše »Trgovski list« od 7. I. Sklenilo se je na podlagi izjav vseh slovenskih občin še energičnejše nastopiti proti mo nopoliziciji.
—1 Šola v Prlekiji na hrvaški meji ima velike težave — kot pravi »Glas naroda« od 8. I. Čeprav je v naši banovini, imajo hrvaške učne knjige, hrvaški učni jezik in molijo hrvaško. V dravski banovini da velja 8 letna šol. obveznost, v savski pa 4 letna. Ljudje enostavno vpišejo otroka v savsko banovino in po 4 letih je prost šolske obveznosti.
—1 O zborovanju učiteljskega društva Maribor levi breg, kjer se je učiteljstvo zavzelo za »Popotnika« piše »Mariborski večernik« od 7. I.
—1 Popravek na izpade proti JUU v »Slovencu« od 27. XII. prinaša »Slovenec« od 10. I. V tem popravku je doprineslo JUU dokaze, koliko neresničnih obtožb proti udruženju da je v teh napadih.
—1 O vprašanju šolskih knjig in nujnosti umika razpisa za unificirane knjige piše tudi »Slovenec« od 1. XII. in »Domoljub« od 2. I.
—1 O ceni naših šolskih knjig piše »Slovenec« od 3. I. in pravi, da bodo knjige morda še dražje in da se z monopolizacijo zlo šele začne.
jal zlasti stanovsko zavest; kajti v resnici nam v težkih čaisih pomaga Te krepka organizacija in sekcija sama poziva članstvo, naj zaupa v njeno delo, ki bo vedno le v dobrobit članstva.
2.	Prečitani zapisnik se je vzel na znanje.
3.	Prečitali so se dopisi. Iz teh se vidi močno delovanje sekcije in zato je napačno in neutemeljeno napadanje nekaterih članov savske banovine na glavni odbor JUU.
4.	Prof. Gustav Šilih je predaval o »reformi našega šolstva v pravcu njega poenotenja«. Predavanju smo vsi pazljivo sledili. Saj danes pogledi na naše šolstvo zahtevajo, da naj se tudi osnovnošolski učitelji zanimajo za nadaljevalno šolstvo, še posebej za poenotenje narodne šole s srednjo, ker v prestopu iz prve v drugo se kaže danes v resnici poslabšanje. Današnje stanje srednjih šol je tako, da širši narodni sloji, to so kmetje in manj premožni nimajo dostopa vanje, saj se celo izobrazba v meščanskih in višjih narodnih šolah ne šteje v dobro.
5.	Radi primanjkovanja časa je odpadlo predavanje o »Učiteljski tiskarni«, pač pa se je naknadno poslalo na vse šole, da ga uči-teljstvo samo predela in se obenem prijavi za zadružnike.
6.	Na predlog sekcije se je ponovno sklenilo, da ostane za tekoče šol. leto članarina neokrnjena. Glede čitank se je sklenilo, da se na vsaki šoli zbira gradivo. To gradivo naj se obravnava pri učit. konferencah, nato pa se pošlje društvu.
7.	Knjižnični odbor je sestavil in razmnožil seznam sreske učit. knjižnice pri Sv. Lenartu, tako, da je dobila vsaka šola 1 izvod. S tem je dana možnost članstvu, da se z večjim zanimanjem poslužuje teh knjig.
8.	Bodoče zborovanje bo meseca februarja. Za predavanje se bo naprosil prof. Baš iz Maribora, ki naj bi predaval nekaj o domo-znanstvu naših krajev.
Stuhec, predsednik. Porenta Stane, tajnik.
-f JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA — MESTO. V petek 6. decembra zvečer je zborovalo ljubljansko učiteljstvo na I. dekliški osnovni šoli z običajnim dnevnim redom.
Uvodnemu nagovoru, kjer je predsednik pozdravil navzoče, posebno pa one tovariše in tovarišice, ki so po inkorporaciji pripadli našemu društvu, je sledilo situacijsko poročilo. Podrobno je predsednik pojasnjeval številne okrožnice o delu udruženja glede tež-koč v zadevi novih namestitev, premestitev, upokojitev, prevedb in napredovanj, ki se pojavljajo z določili § 81 zakona o proračunskih dvanajstinah. Prečital je tudi pismo ljubljanskega župana dr. Ravniharja, v katerem poroča 6ekciji JUU, da so govorice o novi razvrstitvi draginjskih razredov neosnovane. Nadalje je pojasnjeval delo udruženja za ukinitev uredb o znižanju službenih prejemkov in ukinitev razpisa ministrstva nrosvete o monopolizaciji šolskih knjig. Ostro je nastopil proti pavšalnim napadom na učiteljski stan, učiteljsko udruženje, njegove kulturne ustanove in posamezne funkcionarje.
V razpravi o podanem situacijskem poročilu je dodal tov. Kumelj Metod podrobno pojasnilo o razmerah v savski banovini in o premestitvah po službeni potrebi v dravski banovini. Ker so tudi te premestitve vezane s § 81 zakona o proračunskih dvanajstinah, so prejeli posamezni učitelji in učiteljice pismena vabila, da naj vlože prošnje za mesta, na katere ne reflektirajo.
Sledilo je zanimivo predavanje o pomenu Učiteljske tiskarne, ki ga je podal tajnik gospodarskega sveta JUU, tov. Andrej Se-žun.
Poročilu je sledila zanimiva, mestoma zelo živahna razprava, med katero so bili sprejeti naslednji predlbgi:
1.	Za dvig učiteljskih gospodarskih ustanov se uvedejo pri zborovanjih stalna propagandna predavanja in medčlanska agitacija za nabiranje novih zadružnikov.
2.	Sresko društvo JUU Ljubljana-mesto da na razpolago 2600 Din za 10 deležev Učiteljske tiskarne onim članom, ki se obvežejo,
da bodo vračali društvu najmanj 10 dinarjev mesečno. O zadevnem sklepu obvesti odbor poverjenike na posameznih ljubljanskih šolah.
3. Glavni odbor JUU naj na prihodnji seji, ki se bo vršila 28. in 29. dec. t. 1. v Beogradu, vzame v pretres napad na predsednika JUU tov. Ivana Dimnika ter odobri predlog, da se uvede proti predsedniku zagrebškega društva postopek pred častnim razsodiščem.
Ko je bil določen čas in program prihodnjega zborovanja, zaključi predsednik ob 22. uri lepo uspelo zborovanje. V. Mlekuž, preds. Josip Mihelič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
je zborovalo v soboto 14. decembra 1935 v Ljubljani. Predsednik tov. Jože Župančič je otvoril zborovanje s pozdravom na 63 navzočih članov. Imenoma je pozdravil novopristo-pivše in potem prikazal lepe življenjske uspehe našega častnega člana tov. Berdarda An-doljška, ki je praznoval 70 letnico svojega rojstva. Tovarišu, ki se zaradii bolezni ni mogel udeležiti počastitve, je - vzkliknil <ves zbor: »Naj živi naš vrli Bernard še mnogo let!« Predsedniku pa je bilo naročeno naj to sporoči našemu jubilantu, častnemu članu,
Pri odkritju spominskih plošč v Učiteljskem domu v Ljubljani na praznik 1. dec. je bilo zastopano tudi naše društvo. Med dobrotniki UD se blesti na marmornati plošči tudi ime Okrajnega učiteljskega društva v Litiji.
Zbor je sklenil naj se uvede postopek častnega razsodišča proti tov. Milivojeviču zaradi zagrebškega incidenta.
Tajniško poročilo je podala tajnica tov. Klovar Štefanija. Med drugim je omenila, da je ustavljena tožba po zakonu o zaščiti države proti vodstvu organizacije. \ Pri (prijavah o izpadih proti učiteljstvu se naj navedejo vedno le konkretna dejstva.
Društveni član tov. Peter Golobic s Prim-skovega je predaval obširno in zanimivo o esperantu. Anketa zaradi šolskih čitank se ¡poveri šolskemu nadzorniku tov. Bezeljaku. Izbiro odsekov (gospodarskih in drugih) se prepusti odboru.
Blagajnik tov. Kopriva Janez je poročal o blagajniških zadevah.
Soglasno se je sprejel predlog tov. Golobica, tov. Acceta in drugih, naj se da učiteljstvu enkrat na leto brezplačna vozovnica po naši državi. Spoznavanje domače zemlje bo velikega pomena pri domoznanskem pouku.
Tov. Intihar, Jevnikar in drugi pa so za uvedbo Matičnih listov in Izkazov. Sedanje tiskovine so tudi predrage.
Za obisk večernih predstav v drami in operi smo dosegli 50% popust, za kar izrekamo uvidevni upravi Narodnega gledališča iskreno zahvalo.
Župančič Jože, preds. Klovar Št., tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo 7. dec. 1935 v Domžalah.
Ker je bil predsednik tov. Ostanek premeščen v Ljubljano, je prevzel predsedstvo tov. Primožič.
Pri otvoritvi zborovanja je tov. predsednik pozdravil vse, posebej pa še nadz. tov. Arriglerja in tajnika sekcije Ljubljana tov. Kumlja. Tov. Kumelj je podal nato zelo izčrpno situacijsko poročilo, v katerem se je posebno dotaknil dela organizacije za ukinitev zadnje uredbe o znižanju uradniških prejemkov. Poudaril je, da se bo delo v tej zadevi nadaljevalo z nezmanjšano aktivnostjo. Govoril je o članarini in poudarjal potrebo, da deluje organizacija v neokrnjenem obsegu z vsemi ustanovami, ki smo jih s težkim trudom pridobili. Pojasnil je zadevo o nameravani izpremembi draginjskih razredov. Razpravljal je dalje še o napadih na učiteljstvo, ki so v zadnjem času prav pogosti, o anonimni ovadbi na »Naš rod« in Mladinsko matico, o nameravanih premestitvah učitelj-stva in o novem finančnem zakonu za leto 1936/37. Članstvo pa se je še posebno čudilo postopanju predsednika zagrebškega učiteljskega društva »Edinstvo« tov. Milojeviča proti predsedniku tov. Dimniku.
Stare rimske
DENARJE
in druge zgodovinske predmete kupi za svoje zkirke
MUZEJ V KAMNIKU
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
SeliKan
TUŠI ZA IZVLEČENJE
izdelujejo se skoz desetletja po lastnem postopku ter so si vsled svojih dobrih lastnosti in zaradi svoje trajne kvalitete pridobili ves svet. Pelikan tuši so lahko tekoči, odporni proti vodi in radiranju, mogoče jih je razredčiti in mešati med seboj. — Izdelujejo se v črni barvi in še v 39 raznih nijansah.
GUNTHER WAGNER — ZAGREB

Tov. Kumlju srno za njegovo poročilo prav hvaležni.
Sprejeti so bili nato še sklepi, v katerih obsojamo anonimno ovadbo na »Naš rod« in Mladinsko matico, obsojamo, ona sreska društva, ki odrekajo gmotno podporo centralnim organizacijam, obsojamo izpad Milojeviča proti tov. Dimniku ter zahtevamo uvedbo častnega razsodišča proti njemu, izrekamo pa popolno zaupanje in pohvalo tov. predsedniku Dimniku in tajniku Kumlju.
Druge točke dnevnega reda so se radi pomanjkanja časa, odložile na prihodnje zborovanje.
Primožič, preds.	Š. Trobiš, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 7. dec. 1935 v Murski Soboti ob navzočnosti 66 članov.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi sreskega šol. nadzornika tov. Velnarja Jožeta, izreče dobrodošlico novopristopivšim članicam ter čestita onim, ki so položili izpit.
Nato je podal situacijsko poročilo o katerem je pojasnil delovanje sekcije in društva v zadnji dobi. Pozival je članstvo k čim tesnejšem sodelovanju z organizacijo. Omenil je dalje napade na naš stan, katere učiteljstvo s prezirom odklanja. Dalje je poročal o namestitvah, premestitvah in napredovanjih ter je omenil dogodke na skupščini v Zagrebu.
V zvezi z delom in trudom funkcionarjev sekcije in v zvezi z napadi na tov. Dimnika na skupščini v Zagrebu predlaga, da se izreče tov. Dimniku in Kumlju zahvala in zaupnica, kar je bilo soglasno sprejeto.
Predsednik je poročal o spremembah v upravi društva, ker je tov. tajnik vsled bolezni odstopil. Izreka mu v imenu članov zahvalo za trud, ki ga je imel v društvu. Namesto tov. Šavlija je bil izvoljen za tajnika tov. Hribar, a mesto njega kot blagajnik je bila izvoljena tov. Mlekuževa. Kot namestnik je prišel v odbor tov. Tomišič.
Tov. tajnik je nato prečital došle dopise. Glede izr. skupščine je bil sprejet predlog, da naj se izredna skupščina skliče.
Članstvo obsoja napad na Mlad. matico.
Nato se je razpravljalo o sestavi novih čitank. Izvolil se je odsek, ki ga tvorijo tov. Velnar Jože, Gabrijelčič Fran in Horvat Bela in ta odsek naj zbere gradivo za naš srez.
Blagajniško poročilo je podal tov. Hribar. Omenil je, da je odbor na podlagi sklepa zborovanja črtal 10 članov iz društva, ker niso poravnali zaostankov.
Za ženski odsek je poročala tov. Kosova, da je sestavil dve resoluciji, eno o ženski volilni pravici, drugo pa o denuncijanstvu, kateri sta bili sprejeti. Dalje je poročala, da se je odsek reorganiziral, da ima dva pododseka, eden s sedežem v Gor. Lendavi, drugi pa v Rogaševcih.
Za knjižnični odsek je poročal tov. Horvat Bela. Poročal je, da ima knjižnica 204 knjig v 244 zvezkih v vrednosti 4440 Din.
Nato se je vršilo predavanje tov. Sošiča »Učiteljski gospodarski dan«. Predsednik se zahvali predavatelju, nato pa poziva članstvo, da naj vsak po svojih močeh čim bolj podpira stanovske gospodarske ustanove.
Tov. nadzornik pa je ob tej priliki pozival učiteljstvo, da naj poleg podpiranja naših ustanov, ustanavlja gospodarske zadruge na vasi in tako čimbolj koristi ljudstvu. Dalje je priporočal ustanavljanje kmet. in gosp. nadaljevalnih šol odnosno pripravljalnih tečajev.
Tov. Gabrijelčič je stavil predlog, da se v slučaju izredne skupščine skliče zborovanje pred njo in izvoli delegate, ki bodo prejeli tudi potrebna navodila. Članstvo je predlog sprejelo.
Nato je predsednik zaključil burno zborovanje, zahvaljujoč se vsem za udeležbo.
Štubel Mirko, preds. Hribar Ivan, tajnik.
ZAMENJAVA
Učiteljski par na dvorazrednici, želi zamenjati mesti na dvo- ali večrazrednici. Šola je nova, ima lepo upravitelj, stanovanje. Kraj je oddaljen 1. uro od železnice ali 10 min. od avtobusne postaje. Ponudbe poslati na upravo »Učit. tovariša«, pod šifro: »Zamenjava«.
Novosti na Knjižnem trgu
— Ivan Prijatelj. DUŠEVNI PROFILI SLOVENSKIH PREPORODITELJEV. Za
šestdesetletnico izdali Prijateljevi učenci. —
V	Ljubljani 1935. Knjiga je prav lepo opremljena in je posvečena univ. prof. doktorju Ivanu Prijatelju ob šestdesetletnici rojstva, štiri-desetletnici znanstvenega iskanja in petnajstletnici dela na slovenski univerzi.
Knjiga vsebuje najprej 10 strani obsegajoče: Življenje in delo Ivana Prijatelja, nadalje razpravo Ivan Prijatelj: Duševni profili slovenskih preporoditeljev. Ta študija obravnava »Slovenski preporod — slovenska narodna renesansa — to se pravi, oni kulturni, zlasti literarni pokret, ki rima namen vzpostaviti Slovence kot samostojen narod, s primernimi kulturnimi, posebno literarnimi funkcijami, usmerjenimi proti cilju enotne narodne samozavesti. Začenja se v drugi polovici XVIII. stoletja in se nadaljuje vso prvo polovico XIX. stoletja, nakar se mu v sredini istega stoletja pridruži politična probuja naroda, zahtevaj očega svojo samoodločbo v državno-pravnih sistemih.« To< je nekak uvod v to razpravo, ki obsega 155 strani. V knjigi je tudi »Bibliografija spisov Iv. Prijatelja do konca leta 1935. — Knjigo krasi tudi jubilantova podoba, ki je delo akad. slikarja B. Jakca.
—k Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Prva štev. leta III, priobčuje naslednje članke: P. Grošelj: Četrta dimenzija; R. Bačar: Polžji jeziki; Dr. O. Reja: Vremenski dogodki ob najtoplejšem dnevu, kar jih je doslej registriranih v dravski banovini.
V	rubriki »Književne novosti« priobčuje kritiko M. Vidmarjeve knjige: Moj pogled na svet., — Nadalje vsebuje: »Drobne vesti«, »Pogovore« in »Vprašanja«. Naslov: »Proteus«, Ljubljana, Gosposka ulica št. 6./III.
—k Modra ptica, leposlovna revija. Izšla je 2. številka VII. letnika s sledečo vsebino: Milena Mohoričeva; Vladimir Bartol; S. Le-ben: Sodobna Amerika — votla senca; P. Do-nat; Refleksije samomorilca; M. Fuchs; Mimo Albanije v 1. 1935. Zapiski in Razno. — Revija izhaja mesečno. Letna naročnina na revijo skupno s knjigami v platno vez. 240 Din, v polusnje 300 Din. Naslov: Rimska cesta št. 3.
—k Misel in delo, kulturna in socialna revija. Izšla je 2. štev. II. letnika s sledečo vsebino: Upravna reforma; Dr. O. Pirkmajer: Naš problem upravne decentralizacije; I. Ko-lar: Dr. Ivan Prijatelj; B. Borko: Dr. Eduard Beneš. Obzornik je zelo bogat in je v njem tudi kratka razprava »O reformi učiteljskih šol«. List izhaja mesečno. Letna naročnina 60 Din. Naslov: Misel in delo, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 4./I.
—k Politički samouk. Izšel je tretji zvezek pod naslovom: »Nutarnje uredenje države«. Politički samouk izhaja dvakrat mesečno na 16 straneh. Letna naročnina 20 Din. Naslov: Politički samouk, Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica 53.
—k Kalendar saveza nabavljačkih zadruga državnih službenika, Beograd 1936. — Poleg koledarskega dela je priobčenih nekaj prav zanimivih člankov kot n. pr. Stanje zadrugar-stva v Jugoslaviji, Zadrugarstvo državnih službenika, Stručno obrazovanje dece u na-šoj državi, Kako čemo naviknuti dete da zadružno misli i radi itd. Koledar se naroča pri Savezu nabavljačkih zadruga, Beograd, Poen-kareova 21.
—k »Prijateljev« jubilej. Družinska revija »Prijatelj« je prebrodila krizo in prehaja letos v deseto leto svojega obstoja. Jubilejna novoletna številka »Prijatelja«, je izšla na 64 straneh. »Prijatelj« izdaja vsako leto tudi dve zbirki prevodov iz svetovne književnosti, in sicer 10 knjig leposlovne in 10 knjig rodbinske knjižnice.
Knjige stanejo: leposlovna zbirka za vse leto 100 dinarjev, rodbinska pa 67 dinarjev (za vezavo v platno se doplača pri vsaki zbirki 60 dinarjev). Revija »Prijatelj« stane sama za vse leto 62 dinarjev, naročniki ene izmed obeh zbirk pa jo dobe za polovično ceno.
Uprava »Prijatelja« je v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJEI
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARN E«
L 1 u b I i a n a
Frančiškanska ulica it. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR, palaia banovinsKe hranilnice
0023232353535348484848232300022353535301020002010101
<
—i -I
CO
< H
O <
o
lu
<5 Zj LU H
O
< O
o
C/)
o
o.
<
o z
<
a: x
E
0
1 0)
E n
ra
O) 3 k TJ «J -N
(0 >
O
L.
m
"5> v
o
XI
(0
(/>
>n 3
■o (O
N KŽ) > (0 ■z £
O ®
U)
n c
o co
CO
co >0
s §
(D i
■ ■n
v.
¡1
11
CN J
0) » C ■D
0) "U 0) C
o
lu
QL
03 •OH <U
TJ rt U
• —H
a u
|H
3
C
rt
3
3
S ^
3 o
>
<o C TJ
N >
rt C
3
>o 3
M
rt N
■oi m 3 Os
u< '
^ O N U g U
M co C 3 >o rt u
> Ul
z o
£ rt
3 S 3 •--> 3 3
C	S	^
rt >	>o
>	O	3 O
-- <«	T3
co	^
0	U rt C. N N
1	N
»N £ <£ g - c
•a
rt
So
'"S >
•rrt
N >co
C rt •** C 3 t-
o 2
<o N
8 o
a - N
S £ «ž -o
CO
3
> u >o CO a
"5? Jž
C
co c/j rt
33 >
rt Ul
<0 u
e
a)
N
»O 3
P >g rt ui
u O
a
O rt	°
rt ^	rt
> Jž	>
-ul rt;	rt
C/) C/l	C/5
>G .N	>•>
rt '>	rt
C O	C u
o	o
u	—
C	>u
■	o
>o o
03
o o CM O P-i
3	°
3	>
'e	£
B	co
rt	u
>	O
O	N
r>	rt
O .S
rt o
>	>
-t-1	Z>
co	co
Ul
o u
*S S
= S 3 ."S
So
P-i >
CN m tf in
O >
-M
d) >o (0 Z
g. iS o
<0 >N >0 3
33
^ T3
co rt « N
e M
>y
& 3
<U .3
- S
32 N
S.1
« >
C
o
-O M
N •3
s o
>0
-O N
O
rt C
-u> >o
XI o
S
3 O , »-1 ^
S 3 ° ±
~a T3
<U rt U N
<
(0 >
o
(A O
a
E o c
>n 3 v.
"D
(0 n
(0 £
d) >o (0
>o
o k.
o
o.
o >
co
o >
u >o rt C
rt
co C O
o
c/5
>J->
rO O
(i' rt 3
(H
X
U
en
a> 3
-a
3
(H
o
JD
N
e
u 3
>o
O
(U 3
-a h<
X X X
o Cu
M rt
73 u
b a
"3 3 «i rt ^
• - >co & -
O > £
»i
(U 1—1
>
<u >-i
O C rt
C/5
'S.
-a
u
Ui
a
rt	O	>n N "co
VO N	S
r^ ""	T3
> 3
iž u <u > •a o
tj
i C
-O .3
I ^
J u. <u
Ui • -D O
^ >o .. 3 "O
— rt
3
O ¿i rt N
<D
3
>co
Ui >
N
O
-a
in
-a
o
rt 3
33 ^O O
& Tfi
O^ | .52 -o .
C, > >N
O Ji -v °o
53 Si
3 ^ > m rt
lO
ro Os
5 3 g ^
rt co .. <U o -a
S O .3
rt -M j
C rt ^
O O
V)
<0
CO
> -
O S t«
M Ž > e 3 T
u	tii	a
>o
rt	.u: >
c	c _
-Ji S ¿>u
F—H
> T U
^ i—I -U" -+-I *
.31 r— cj >a m c
3 -H >
- u, O
.2. § S
O r ^
< & -T _ > -2
S u ¡2
>"J >o
-.3 3
rt
'S .s §■
"u N |-o ..
Z JU a > >
OT .H
cn >
.2, « ^ —j -u1 > n • u
—-i -«-i 3 4} o ^ co >o
m
>
<u
OC rt t — O
s« ^
^ Cd rrt
N Ct S ^ 3 ^
'Si t >
K o o
3 ^
S ° 'S > & -
o
3
U u
N -ui >
N
rt
-M	. .
-I U n
.. > -
2 S
S — "o
^ rt rt
• ti N SO
(S) o
-H P. oc Os
c/j d)
rt T3
N
O
O
O
O o
M cS
o > ^
o s
«o
3 —
. C/3 00 O ON C 00 "O
Tjn U lo Ul
Ch > so
OS c
S 3 n
U co
O O O Osi
-o
rt 3
0) ^
co u 3 N
rt N
c rt TJ
'S
-o
rt Ui
3
•n > :=.
>N
"S -o
co O 3 TJ <D
Ui >
O
>N
O
>N
i
3 M
'S
o	5 d
3	io
>N	m
3	Os
Ul —H
T!
rt N
co
N rt
Ui &
3
u
N rt u
> O
3 !	.S,
rt .3	3 - «"g
o	t:
•—■ o	■">
rt >	rt
■ct to	^
3 ^	3
Ul o	Ul
-O >o	-O
rt J?	rt
N Z	N
rt Ui
vO 3 Os g
o u
33 T3
O
.¡iS
. o
^ M
m
Os — •—l >N
rt Ji
-ui d)
-Sž ^
3 sO
3 2
LO
.
Os u *--' O
rt >N O (U
S c
O >N
"H
O rt
N g -
J3 >
"-> .■t; rt >n
-o o
w 33 -ui "O
<U ^ &
O " —
j—i
3
rt
3 S ^
_ O
1	S
3 g
2	S
A ~
<L>
«O 3
3 T3
U
rt 3 rt S
o
u
N O
m rsl
o M
rt •p
O
<L> •«—>
3
>o rt
rt ^
> O
'S
>N 3 Ui TJ
3	O
>N	U
3	&
Ul
"S	° rt
N	_CU
M	3
.H,	a
N
o
^	w
a	o:
o o
£ oT
.2» rt ^ &
^ ^
s :>s
rt g
-Ul 3
o .
— U
3 .2
O >N
3
S c
O fl
'S rt u
osi
Ph N
• H
U
co
O . O T3
O n) ™ >
3 O .3 a Q "O
o
o _
TJ 2 3
•r; >o
i^H ¡n U (D
N b rt
13 >
rt &
3
>o
3
2 (0 n
E
o ^
(a c 3
>o (0
(0 >
o
0) o a
(0 >
-«-»
to o
n ■O
(0
>o
o k.
o
o.
s t
co >
"o o
»co ^
N 3 <D TJ 3 O
rt <s)
O
<u 13 > .ti OJ
J
M 3
in
rn
OS
rt
>
O M u "3 rt 3
2 «
u >0
"S 135
aj —
osi r c.
u
3 > TJ
, "c u U
co 5 N
-a
O d
>	3
co M
>	¿2
co
-S O
rt >co u. •
■P	3
V	2
3	u
O	U-i M
<o	Z?
3
S	^
O	^
>	..
"S
^	"3
O	^
N	U
TJ	>o
rt	rt
3
rt Ui
r
4) b
E
rt .o 3 u O

SO m Os
Ul rt 3 3
rt
in ro Os
rt u J3
S
4> >
O 3
SO
<U
-ui ">
rt u
a
3 3
rt ^ —
co A
o .a,
>co
co
CO J»
O
>G O
>N <u O M
u 3 jO rt
-	>o £ ^
< e
.. oj
'S .a
rt 3
-	S
-u*
• - CO
a S
rt Ui
A
S
<u
a
<u co
TfJ
rt
••—i *p
rn
M
o
>o p
3
rt N
'¿2 co 3 3 >o rt Ul
U
CO
rt
.2 d
c«
B . >
oo <p
.	O
rt	c
"u	>
iS	_rt
3	"Otj 3
rt	o
(N
Tt z Z
s -
1 ^ U
V 3
Q
o >
-UJ
co
Ul
O N TJ rt 3
e
<D
's rt
co
x e
.»■H	1
>co
rt "3 a os O rt
1	.S
CO
2	S
-m	rt
co	«0
<U	o
co	J5
> "S - a o
>co 3
u 5
=	3
O
+J	co
co	-1
13 rt
>0 3
§1 o 3
31 C/5 g
° 2 a J3
^ a o
d" &
<« Os O ^ "rt O
ia ts
U. •—I
& 2 u. 3
Cm >
o Tn O
a
rt N
=	O
d	a
-Ul
S	s
in <u m
a ^
's ^
o
o t3
co
o
a o
3
•S &
3
rt u
K
co O
a
rt N
n
<U co >o 3
3 S
•—i 03 >—i •1—. M
rt c
N 3
3 U
o
M
co 3
3	^
>0	O rt
u	N
•rt	<D
S	3
X	u.
o	-a
T3	rt
O	N
<u 3
rt >
O
Ui
O -O
N
•C£ CJ
U
3
>u
O
rt	3
rt	y
"3	^
<u	.
Ui	I—I
O	X
-Ul	K/ rt
N	X
3 .
rt
u
3 o
^ -u1
•E, 3
uJ 3
co
>	-o
rt
rt 3
-C
>	S
ž u § ^
^ 3
rt
ot -3 co T3
SO
m
Os
u
03 3 3
rt
<D 3 -O
3
rt
-O 3
»
J
>
C
i E
ca §
M,
<D ni
z
(J V
hJ
N <U
3
rt
>N O u X
E <
co O
O >
co
Ui
O N TJ
05
3
rt N
« >
O
C/2 rt
rt S
'5 U
>o cS 2
3
M
C/3
3
rt Ul
Ui .
co
u U
b
a rt Ui
O >
■M
W) k.
o
n TJ (0
o
ž
<1) >o (0
>
4>
O >
tO
o
^-i
<o
Ui
O N T3 rt 3
O >
-M CO Ui
O N
TJ rt 3
rt 3
rt
u
rt '2
> ~o
rt 3
rt 3 rt
co 'O rt
>u 3
rt 3
co <U
E
rt 3
C
rt
13 ?
u "b
• *—i
u o a
o o
co co
O O > >
	in
	m
	Os
	i—i
	rt
	u
	-C 3
	3 O)
	o
	<u
	T3
	1-5
	co
	o
	T3
	l-H
	cn
	Os
	i—1
-O	rt
4)	u rt
■■	3
O)	3
O h.	rt "—i
0.	
	"T3
(0	O c«
	rt
	>u
	rt
	N
	3
	45
	o>
	a
	co
	3
	a
	
	3
	-ui
	U C
	3 O
	u
	a
	o
	rezerva	a	r^. oo --i • so CN cs CM ca
		Din	i/S oo c-i oo r-« ,—» - r-4
	za dobre namene določeno	a	1 1 1 1 1
		Din	O O O O O o io o o >o [NVOHIflH T-< f-1 CŠ I-i
	čistega dobička	a	vo — in i m oo cs 1 o
A JU		Din	noorroo oo so m o m 00 CN cn r-; Cl so co >o oo — cn eo cn h
O 60 V		&	— ui r^ so oo eo 00 Os 00
c > _o VI 0 & 3	posoji	Din	o o a\ a\ vo — •o o om r-; cn c> ui cn I^I^OrtO Os —1 —t1 —1
o C 0	\oj|iuz|op		lO rt CTv oo m SO o rt cn —• CO ^ ^T
-D O		a	rt vo O 00 O rt o cn OS
	vlog	Din	ON rt Ul 00 O co co ^i* —t* rt t^rtO^l/lO Os O O OS CO rt rt 00 VO rf ON C^C^OS OS
	-bsr|a		INOJUIO rt rt — CO lO cn cn cn cn cn
	deležev	a	NISI
		Din	10.575 10.325 11.975 12.512 12.800
	ao>|lu -znjpez		cn cn o -v O O rt -O 00 00 00 On os OS
	danih posojil	a	1 I 1 1 1
		Din	602.700 614.300 661.550 519.350 545.000
	Ao>);uz|op ijlaou		00 vo Os 00 o cn co rt cn co r* *—> f-1 T-I
M	0	a	CN NO 1 O 1 rt cn 1 u-1 1
4) 3 Ji U	>N 0	Din	o cn 1/5 ^ cn OS CO 00 Cn| t^ co rt cn 00 oo cn r-' oo o nO ^ NO rt co rt rt eo co cn
>	-B[A qiAOU		rt o NO cn tt« rt rt rt cn cn
	rS > C v	a	Silil
	a 'S >y v ® "J "D.13 >	c D	CN U-5 O O O th cn m o m r^ oo oo r^ ^
	Aojjiuznap -BZ qlAOU		r» so oo vo vo in vo so »o co
0}3[ -aojsoj			i-H CN cn ^ \n PO co co cO co 0\ on 0^ o« ov
N CL P rt
13 i-i rt
.
rt
3 rr
tc rr
C
"3 P
O
3
m
D		D
t—"		
3		3
l—>		
"nO	vO	vO
oj	on	•m
oj	tO	i—^
	i—^	On
-J	on	1—*
vO	On	oj
oj	"vO	rfi
Ji	tO	tO
vo
ON rt»
oo
Ji to
VO

rt CT P 9 o, n<
¡T ¡T « to '
§ --g
g ■ o 5 . 3
(TI
13
►i
m
3"
O
CL
3
rt
3 rr
T3 (T g 3
2 s »
C<OIDJ< "2.3
m 3 P
O
cr "C
S ° n ¡/i
2. o
<
3
>3 i n
a> '
N<
3
o
a>
3 ¡r
-	P
" "	3
OJ	OJ
tO Cji	Oi
i-" -«J	o
a w	o
OJ Ji	O
šl	1
-• 3
£• ^ s-
§<£§
rt m 3 ™ n
7a p
CL
rt 3
P
O o
r-h
o c
3'
pa OJ
"O O
ce O
cl
rt o o
3
cr
<-t p
so £
to
00 vo
to
ON
oo to
ON to o
o
to
(-n <1 On 00 ^J ¡fc. ,t>. on vo £ t-n vo on o
o on o oo
03
o
vo <1
I I I
o 03 on vo 00 00
no
OOvlONUiJiWIOi-'
o
o
r+
o <
5"
p
u>
CL
o o rt
3
cr
1-1
p
rt	rr	P
^—^		^
rt	p	rt<
7T	■-i	rt
05	r.	rr
•3	70	
rt 3	rt.	3
N P		o
i-l		R
		rt
		r+
'"O 1-1 n 3*
o
CL 3
N
CL
p
rt-rr
ca^
■a p g c H, c a-a
p n t) ~
< ^S (S S 3.
O I D	D
cr !-i a>	p
"i P sr	3
S 3. n<	p rt
i
O ce< 7T
Ji tO
a
" 3'
0o OJ CJI 'Ji
^ o
OJ o 4L O
3
rt
3
<
rt 3 rt-p rt
O
CO
o 2.
- (ja 31
jq o p rt
o"
o
ja
VO								to		on
O			Ji					VO		Ji
i—'	vo	OJ	i—'	tO	to		Irt	On		on
On	Ji	Ji	rtk	ON	1—»			oo	i-i	O
rt»	Ji	on	on	o	on	Ji	to	On	ON	O
oo	-J		on		O	oo	to	on	tO	o
on O
O
oo
I I I
On on
oo o\ o

13
rt CL
3
m
a 5'
w
>-i
rt
3 rt
D 5"
13 -t rt
rt
3
E 00 ■
"TJ O
O
o<
3
Q>
o<
2. (p
r-*-
h-f <
D w
n
3
D)
o<
c
3
* £
3 3
3 3
rt n - 0) 7?
o<
7T
n 0)
O i-h O
s
co a»
N
CL
P
IO
	o<
	1+
	q)
	
	o"
	ni
	(d
	<
	n* ^ma m
	
	7T
	0)
	cd
	0)
MBS	"o
3	o
	i
c	o
o<	
	M ■
(D	5T
■o	
■n ■	N
t	<
0)	(d
a n	
HI	(D
čž5"	(A
O	O
(d	<
Q)	O
■	3
	0)
	jt
	3"
	n
	q)
	a
	ni
	c
	CQ
	<
	r;
	"5"
	o;
	d)'
	3 ■■■■
01 TJ i rt
rt
3
p
.
o
>
0
	1_,,
N
rt O rt
Z |
3
N p
3
P o< rt
o
C
-1
p
rt N< rt ?r
o
2.
§
3
F
*3 O
05
O
TJ O
co O
Z
P
n. o
"2. 55" rt
rt n
<5
■a o
ZL p*
3
N
3
P
N P
O 5'
ON
co rt
3
rt
O cl
oa o
<5 P t
<-L .
P
Z rt rts
-l
p
3
6 rt P 3 P
T3
3
p
<*> «
3 rt
N p
a
i
c
N<
3
T3 O
^ S
rt O cl^:
E*
3 O
05
n p
■O O
VI
o
3
o
>1 p
3 : s s j <
0^ 00
tO I—
00
vO
oj
'JI
to
03
0J p
rt 2 cl rt „ 3 -
p to
w "i
to OJ htk ON
Ui
o
O i
o
rt
n< <
rt
c<
►a o
cl
"H.
35" p 3
3
rt sa O
n 3
p
o» p
ON o	ji ON	OJ 00	to Ji	H-» 00	to
					i O
					rr
-	i	-			C 3"
p	rt»	o	Ji	OJ	ji
Vi p	"oo		J	On ON	Vi OJ
ja 3 C p
rt 3
° 5
D°
3 C
_ O
rt 3
p
o-
o cr
3 <
P
to oo
3
VI rt rt< 3
►i
O
O rt i-i
i-l
O
er
o <
p-
D
s'
vO
O to
Cji
o
oo
3 n O N cl p •o cl
S" 3 5 N< 3. 3
^ 7T
p
2.3
< C. 3
c: N ~ p
^
CL O
rt 03
ST" ^
rt	3
n<	3. rt
<S	<
w p 3
O O
VI
3 rr.
p o<
3' S;
C
to
p
<
in p
o< p
05
rt <
VI p
rr Br
D
o o
n
p
cl
i-l
C
n<
3
rr o
3
05 rt
O p
O ■
3 rt
rt S»
C i.
rt
3
rt 05 rt o< 3_
O I
CL "t
>a ^
o 3. < tr rt 5 p. rt
lo
n
p
Cl
i-I
C
n<
3
rr
p
•o
p
S-
p
rt ts"
cr S"
3: P
O o
p o p. rt
^ s rt*
■3 P ! (Ji
05
-o
II rt
o
05
o
C
n< 3
rr
o <
a-
nT 3
rr
o <
o 3
p <
>-i 3
p	tO
■§	e:
o
3"	05
3	o
O g S* 3
rt C.
o
< g. p cl
3. <
rt 05 p
00
rt (D
ja •3 p i-l _ -
o< rt rt 3 p" p a-
-i
< 3.
p
ST N ^ p
p o
D-
O cfa"
O <
p
O 3
rt cji
a b! 2- P
N< 00 3 p»
rr
O	hrt
<	O
4L	O
£ Br ^ o
"" 05 rt
O
T rt
3
p
3 rt
05 rt rt
C
N< 3
rr
VI
■3 i-i rt
rt
3
g. N
— fo ^
3. p
S 3
i.; O ^ 30 p rt <
0 §
ai<
d 3 '
o
^
■3 2. g 3"
3. "3 p- 2 CL —. rt — «T N
n< p rt
< "3
O C rt rt< P 3 —>. rt
D
3'
S'
O
cr •i rt
05 r+
3
p
oi g
1 3 I rt i-h 3 rt
iz. p
^ rt
. i-i p
rt
ON
< ^
Vi p
rt -i ja O ££ rt-
O 3 cl
p
3
p
rt' 3
p
n
•v
O
cn O
p
3"
-1 P 3
rt" -i
rt'
P 3
C/3
c
Z s
o< (t
s p
P	"
C/3	3-
|i
3	o.
rt*	N
?r	o
<	!
P	s
o co
> 3
T -t
O
N<
05 >1
Z p
cl
n
o
V)
rt-<
o
«1	z
p	»
3	o< rt
n	H.
ST	§
^	g
o	§
05	| P
r«	&
H p
■-i p rt< C 3
05
3
o
n jo
P*
<
3
■3
O
3
o
3
rr
cra p
3
rt i-i
O ja
p 3
"3 rt
rt ■-i
3
p
05<
i-l rt CL C
N c
"O p
3
rt<
rt<
rt <
P
P **
O <X
C
rt p*
3
r
o <
13
rt
-i
rr
o
>
o*
f—.. N
c: z
K o< rt — rt 3.
rt 7T
o
<-l	z
C	»
1-1	o<
p	<p
Ut	g"
pO	rr Q
rt	
N<	
rt	
rr	S
	
co	'ji
	3
JI	rr
ON (JI Ji. 03 to I-1
z p
rt< rt
< O
<
f
C CT"
p 3
CL 3
rt
a rt o rt
3 tr
i-i p
vO
oj cji
OJ 03
-J ON
VO 03	03	vj	tO
Ui	i» ŠJ » ^
VO	v) o ^	u
ON	On O	i-1	O
On on 00 O W h
On oo
03
Ni
r^ cr p CL«- -o
on o cr
rt- 05 C/5
o< |3 rt 3
SO • rt N rt
i-l <
3
5	o c 3
6	CL
a-p X D 1-1 rt^
rt p o	3
oUo, g «
—.i r-h r-r
T»»
05 N
JT. rt
P
13 1
e' °
C 70 rt
O ja rt
oo
03 O
ON
D		O
" " 3"	-	3'
rt»		nO
— On	OJ	O
oo oo	00	Ji
OJ	Ji	On
On	VO	
O tO vo	On	Oi
O "| "tO	"tO	tO
On 1 i-»	oo	tO
<1
tO
o
vo
OO
o 1-1 o
to bo o o
to 0\
On O
cn<
D 5"
TD
C/>
13
rt D-
D 5'
3
m rt-
rt 7T
03 tO l-1
cn<
rt
O "i "3 P "3 S O C
o o5< 3
. r—f-
i-«, p
3 •rt
P
ON J
to
on 03
tO on 03 tO on
o
Vj 00 ON on
Ji. vo O i-1 On
VO
Ji O on vo
Os On
ji oj
tO
o
o	°
a-	o-
"3
R'	C
rt	-t
rr	rt
rt<
rt o- p
a
ooT
On
^ 3'3
° p
05< 3
rt- ^ 3
3 13 -s' 3. i-l T3
O 3
-3 t3
P £T
C S" P
3* s. p
13 N ° i-..
r p p
C
"3 rt
p <
3_
05 rt-rt O
05<
D
p «j
iT
cr p
0n
00	ji oj
oj oo
1	"8
Ji
On
D
3'
oj
to O
o
O cr rt
r K1 o
£ iS 05
p -3 rt-
■a —
^. p
r
rt
vO
OJ
EL
g;
1-» p
3
rt
rt< 3* 4i
i-t P
3. 3" 31

oj
00	rt*
Ji	^
NO	tO
On	to
tO	'Ji
00	00
N P O
05 rt-P_
rt" O
cr
■3 O
05
O
rt»			
rt»	►rt		Ji
tO	oo	tO	rt»
On	00	rt»	rt»
OO	on	on	On
»o.	O	O	On
to
¿k p
ON tO O I-*. Ji <1
00
on on
O I On I
O oo
I 00
ON
on tO
O
o £
rt< rt ST
13
rt cl
3 o
D 5"

13 hi rt CL
3
n
po
p rt< C 3
a. o cr
rt< 7?
p
N
na c
cr «
O
5"
N
ua e
cr
p