Ljubljana, ponedeljek, 9. sept. 1957 LETO XIII. Stev. 212 (ZDAJ A O) TISKA časopisno založniško PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI •L J O D S K A PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 _ MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1851 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Slovo od Selwyna Lloyda Od britanskega zunanjega ministra, ki se je včeraj z letalom vrnil v London, so se na letališču v Batajnici poslovili Koča Popovič in drugi funkcionarji Naše čestitke Bolgariji Beograd, 8. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku prezi-dija Narodnega sobranja LR Bolgarije Georgiju Damjanovu ob bolgarskem narodnem prazniku naslednjo brzojavko: »Ob narodnem prazniku LR Bolgarije mi je n posebno zadovoljstvo, da pošljem Vam, tovariš predsednik in bolgarskemu narodu v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu tople čestitke in iskrene želje za napredek bolgarskega naroda in za ---*•* j- — . ■ U;i - - - njegove nadaljnje uspehe v iz- Lloyd na letališču izjavil novi- in dobrodošlico, ki sem ju bil cte- ministra Dennis Laskey ter načel-gradnji socializma, kakor tudi za narjem: , ležen povsod. Z velikim zanima- nik oddelka za tisk Peter Hope. Vašo osebno srečo., »Ko odhajam iz Jugoslavije, j J^sem « Britanskega zunanjega mini. mestnik državnega podsrekretar-ja v Foreign Officeu William Hayter, parlamentarni sekretar Selwyna Lloyda polkovnik Robert Grosvenor, pomočnik državnega , podsekretarja v Foreign Officeu Archibald Ross, osebni Tik pred odhodom je Selwyn bi se rad zahvalil za gostoljubje sekretar britanskega zunanjega r .. .. . . t i _ . j _ yi; iyna Lloyda 6. septembra in ga pridržal na kosilu. Britanskega zunanjega ministra je sprejel tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Razgovorov med obiskom so se udeležili 2 britanske strani razen zunanjega ministra Selwyna Lloyda pomočnik državnega podsekretarja V zunanjem ministrstvu sir William Hajter, Han Spodnjega doma in parlamentarni sekretar zunanjega ministra polkovnik Robert Grosvenor, pc-močnik podsekretarja v zunanjem ministrstvu A. D. M. Ross, načelnik oddelka za tisk in informacije v zunanjem ministrstvu Peter H°pe, špt kabineta zunanjega ministra Dennis Laskey, britanski veleposlanik v tLH Jugoslaviji sir John Nicholls in svetnik britanskega veleposlaništva v Beogradu Peter Hajman. , i jugoslovanske strani so se udeležili razgovorov razen državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča državna podsekretarja za zunanje zadeve Srdi« Priča in dr. Mladen Ivekovic, jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vojvoda, načelnika oddelka t državnem sekre-tarutu za zunanje zadeve Jože Zemljak in Branko Draskovic teir »vet-” m V j^žavnem sekretariatu za zunanje zadeve Branko Karapandz m Momčilo Peleš. Obisk g. Llouda pomeni nadaljevanje prejšnjih osebnih stikov med jugoslovanskimi in britanskimi državniki. Med razgovori, ki so bili odkritosrčni in iskreni, so izmenjah misli °ra™oju jugoslovansko-britanskih odnosov in o mednarodnih. vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. . _ zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da so se odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo zelo ugodno razvijali in da Med obema deželama ni pomembnejših neurejenih vprašanj. Zunanja ministra obeh dežel sta prav tako z zadovoljstvom ugotovila, da se medsebojni odnosi na ekonomskem, kulturnem in znanstvenem področju ugodno razvijajo• Na področju mednarodnih odnosov so bili o vrsti vprašanj koristni in konstruktivni razgovori. Med vprašanji, o katerih so govorili, so bila razorožitev, evropska varnost, odnosi med Vzhodom in Zahodom ter Bližnji vzhod. V veliki meri je prišlo do izraza soglasje o naravi sedanjih mednarodnih vprašanj. Dejstvo, da Jugoslavija in Velika Britanija včasih različno gledata na posamezne probleme, ne vpliva na prijateljske odnosa je med njima, niti na njuno odločenost, da si prizadevata poiskati zadovoljive rešitve. Zunanja ministra obeh dežel sta poudarila željo svojih vlad, da si prizadevata doseči zmanjšanje mednarodne nape- tosti kakor tudi povečati zaupanje, medsebojno spoštovanje in miroljubno sodelovanje med državami ne glede na njihovo družbeno ureditev. Obe strani sta izrazili odločenost, da z medsebojnim sodelovanjem še naprej krepita in razširjata prijateljske odnose med FLR Jugoslavijo in Veliko Britanijo. včerajšnjem obisku v kmetijski stra so popoldne na londonskem zadrugi v Stari Pazovi. Zal si letališču sprejeli uradni britan- nisem utegnil ogledati kaj več.« ski predstavniki ter svetnik ]Ugo- . , . , , slovanskega veleposlaništva v , , Potem ko je dejal, da so re- Londonu Feliks Gorski kakor tu- Britanska delegacija z zunanjim ministrom Lloydom na celu pri zultati razgovorov, ki so jih imeli britanski jn jugoslovanski nO' on in njegovi sodelavci z jugo- vinarjj slovanskimi državnimi funkcionarji, vsebovani v davi objavlje- ' nem uradnem poročilu, je na j koncu pripomnil: »Prisrčna vam hvala za vse. Upam, da ne bo minilo mnogo časa, ko bom spet obiskal Jugoslavijo.-* Razen državnega sekretarja Koče Popoviča so ministra Lloy-da in njegove sodelavce ob odhodu pozdravili član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič/ • • j predsednik ljudskega odbora Beo- Minister Lloyd je dal na leta- kretarjem za zunanje zadeve erada Djurica Jojkič, državni lišču izjavo, za britansko televi- Kočo Popovičem, so prav tako podsekretar za zunanje zadeve zijo in jugoslovanskim novinar- potekal^ v vzdušju J>_njat«jstve dr. Mladen Ivekovič, jugoslovan- jem. ski veleposlanik v Londonu Ivo j »Globok vtis sta napravila Vejvoda, generalni podpolkovnik; name prijateljstvo in prisrčnost, Ratko Martinovič in funkcionar-j s katero so me sprejeli v Jugo-ji državnega sekretariata za zu- j slavi ji,« je izjavil jugoslovanskim novinarjem. Lloyd je nadalje poudaril, da kosilu, ki ga je njej na čast priredil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič IZJAVA SELWYNA LLOYDA BRITANSKIM IN NAŠIM NOVINARJEM Obisk je bil koristen Prijateljstvo in prisrčnost, s katero so me sprejeli v Jugoslaviji, sta napravila name globok vtis - je rekel britanski zunanji minister ob vrnitvi v London nanje zadeve. Navzoči so bili tudi britanski veleposlanik v Jugoslaviji sir John Nicholls z osebjem veleposlaništva ter indijski in kanadski veleposlanik v Jugoslaviji Radžašvar Dajal in George Igna-tieff. Z ministrom Lloydom so odpotovali tudi njegovi sodelavci, na- je kljub temu, da mu je bil čas kratko odmerjen, opazil spontano izražanje prijateljskih čustev, zlasti ob obislcu v kmetijski zadrugi. Kar zadeva razgovore s predsednikom Titom, podpredsednikom Kardeljem in državnim se- japonski Časniki o obisku naše delegacije Dobre možnosti za razvoj odnosov med Japonsko in Jugoslavijo Tokio, 8. sept. (Tanjug). Pod- jekla v Tokiu. Popoldne je naša predsednik Zveznega izvršnega delegacija z vlakom odpotovala sveta Svetozar Vukmanovič ter v mesto Niko, kjer bo ostala en člana jugoslovanske gospodarske dan. delegacije Vladimir Velebit in Obisku jugoslovanske dele-Vojin Guzina, ki se mudijo naracije posvečajo tokijski časniki uradnem obisku na Japonskem^ so bili danes dopoldne v tovarni električnih naprav in v tovarni VISOKI DRZAVNt FUNKCIONARJI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU ZAGREBŠKI VELESEJEM spodbuda našim podjetjem i« dejal novinarjem podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj Zagreb, 8. sept. (Tanjug). — Mednarodni velesejem v Zagrebu so si danes ogledali podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, član Zveznega izvršnega sveta Dobrivoje Radosavljevič kakor tndi več drugih zveznih in republiških funkcionarjev. žele. Na tem sejmu prepričljivo vidimo velike uspehe, ki smo jih dosegli pri nas. Videti je, da je jesenski velesejem v tem pogledu močno prekosil spomladanski zagrebški velesejem.« še nadalje znatno pozornost. Tako piše časnik »Šimbun« v uvodniku z naslovom »Dobre možnosti za razvoj odnosov med Japonsko in Jugoslavijo«, da so velike možnosti za tesno sodelovanje na področju rudarstva in ladjedelništva kakor tudi za povečanje blagovne menjave. Časnik s poudarkom piše o jugoslovanski neodvisni politiki ter izraža željo po nadaljnji krepitvi diplomatskih stikov med obema deželama, posebej pa še željo po razvoju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. Japonski časniki so objavili tudi izjavo finančnega ministra Išimade, da uživa Jugoslavija veliko zaupanje drugih dežel in da si bo Japonska prizadevala, da bi sodelovala pri njenem go^ spodarskem razvoju. Edvard Kardelj si je ogledo-1 Preden je zapustil velesejem-*al velesejem skoraj ves dan. ske prostore, je podpredsednik kovinarjem je izjavil, da je zelo Kardelj napisal v knjigo vtisov: ^ovoljen z vsem tistim, kar je I »Zagrebški velesejem je vsa-'ldel. »Zagrebški velesejem ne- ko leto boljši. Upam, da bo to ^ ovomno j>riča o napredku celot- ! tradicijo obdržal še nadalje in "ega našega gospodarstva, zlasti1 da bo v tem smislu najboljši iz-Pa industrije. Ta napredek je raz prizadevanj našega gospo-°citen in mislim, da se je organi- darstva in naših delovnih ljjudi. zatorjem zares posrečilo prika-! Želim kolektivu zagrebškega ve-v i-u8a na seimu- V tem tudi je lesejma. da to pomembno jugo-*«lika vrednost zagrebškega ve- slovansko gospodarsko ustanovo •esejma, da je vsako leto izraz ušpešno izpopolni in^ organizira našega velikega gospodarskega do kraja ter s tem da našim na-*n -*e hkrati spod- rodom in jugoslovanskemu go-, spodarstvu zelo nujno in uspeš- , m ua jC Ulvr« Duaa našim podjetjem.« Ko je nato omenil razstavo,;— rv •« . ji" • j »Družina in gospodinjstvo 1957«, | ™ .t«hn,£»,le£ ‘ Hb ' ' no sredstvo za izmenjavo dobrin ki . so jo organizirali v okviru s*r,Je- ®ejma, je dejal: kmetijstva in gospodarstva v celoti.« v . Predsednik Zvezne ljudsko »Kar se tiče razstave ,Dru- skupščine Petar Stambolič je po «na in gospodinjstvo*, je — kot ogledu domačih in tujih pavi prvi poskus te vrste — dobra, ljonov poudaril, da je prevzel je koristna ustanova, ki po- spričo velikih uspehov našega maga ustvarjati najtesnejše sti- gospodarskega razvoja, pa tudi se med potrošniki in industrijo, splošnega uspeha te mednarodne Vnlk-a -ini ^se Pokazano tako, prireditve. e* želel, vendar sem »Vsak sejem in torej tudi ta,« da bo prihodnje leto je rekel Stambolič, »je verno I zrcalo gospodarskega vzpona de- li in odkritosrčnosti glede na to, da Velika Britanija in Jugoslavija nimata medsebojnih problemov. »Jugoslavija uveljavlja neodvisno zunanjo politiko,« je poudaril Selwyn Lloyd. Nato je dodaj, da je imel med razgovori v Beogradu priložnost, da je jugoslovanskim voditeljem dosti bolj izčrpno pojasnil stališče Zahoda do razorožitve. Na neko vprašanje britanskih novinarjev v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu je dejal, da je po njegovem mnenju Jugoslavija v skrbeh, tako kot tudi Velika Britanija, spričo razvoja dogodkov in da si želi zmanjšanja napetosti. »Imeli smo obširne razgovore o vprašanjih, v katerih je potrebna ublažitev napetosti v svetu, in ne dvomim o tem, da tudi politika jugoslovanske vlade teži k poskusom v tej smeri. Med razgovori niso bili sprejeti nobeni konkretni sklepi, prišlo pa je do izmenjave mnenj. Med Veliko Britanijo in Jugoslavijo ni problemov niti trenj, s katerimi bi, bili obe vladi seznanjeni. Mi smo prijatelji, hkrati pa smo si svesti, da se ne strinjamo v vsem. Izmenjali smo gleaišča, ki imajo za posledico različne ideje, pa vendar smo ostali v dobrih prijateljskih odnosih. Globoko sta me prevzela prijateljstvo in prisrčnost, s katero so me sprejeli.« » Na vprašanje o tem, kako je Jugoslavija reagirala na sklep Saudovi posveti Beirut, 8. sept. (AFP). — Kralj Saudske Arabije Saud je odpotoval iz Beiruta na zasebni obisk v Zahodno Neipčijo. V libanonskem glavnem mestu je imel razgovore z najvišjimi libanonskimi funkcionarji ter je prisostvoval konferenci veleposlanikov Saudske Arabije, akreditiranih v Siriji, Libanonu, Iraku in Jordaniji. Kralj Saud se bo na povratku iz Zahodne Nemčije znova ustavil v Libanonu. predsednika Eisenhowerja, da bodo ZDA poslale orožje na Bližnji vzhod, je Selwyn Lloyd dejal: »Mislim, da je Sovjetska zveza poslala Siriji veliko orožja in v teh okoliščinah neogibno sledi, da Zahod dobavlja orožje drugim arabskim deželam.« Lloyd je nato menil, da Jugoslavija upa, da nobena dežela ne bo storila ničesar, kar bi povečalo napetost. Izjavil je, da je s predsednikom Titom govoril tudi o razorožitvi in da je obrazložil stališče Zahoda dosti bolj temeljito, kot je bilo doslej pojasnjeno. Na druga vprašanja je Lloyd odgovoril, da je bil obisk koristen in da so ga razgovori utrdili v prepričanju, da nameravajo Jugoslovani ohraniti svojo neodvisnost. »Jugoslavija se lahko strinja Sovjetsko zvezo v nekaterih stvaren, jaz sem pa prepričan, da se namerava ravnati po svojem lastnem mnenju v zunanjepolitičnih vprašanjih, ki bi utegnila nastati, ne da bi se pri tem vmešavala v politiko drugih.« Pineaujev razgovor z Dullesom Washington, 8. sept. (AFP). — Francoski zunanji minister Pi-neau in ameriški zunanji minister Dulles »ta imela sinoči sestanek, ki je trajal približno dve uri in pol. Pomočnik ameriškeea zunanjega ministra za evropska vprašanja Albright je novinarjem izjavil, da sta ministra govorila o alžirskem vprašanju, razvoju dogodkov v Siriji in o razorožitvi. Pineau je po sestanku izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je bil njegov razgovor z Dul-lesOm »odkritosrčen in iskren«. V razgovoru je Pineau seznanil Dullesa s tem, kako namerava Francija urediti alžirsko vprašanje. Dulles pa je Pincauja seznanil s poročilom o nedavnem potovanju svojega pomočnika Hendersona po Bližnjem vzhodu. V zvezi s tem je Pineau po sestanku izjavil novinarjem, da pomeni razvoj dogodkov v Siriji po njegovem mnenju nevarnos* za mir v tem delu sveta. Delegacija kitajskega RK v Beogradu Gostje bodo ostali pri nas do 23. septembra in bodo obiskali zdravstvene ustanove ter organizacije RK K!?.""' Včeraj so na Jelovici odkrili štiri spominska obeležja v spomin padlim v narodnoosvobodilni borbi. Najprej je bila spominska sve Beograd, 8. sepi (Tanjug). .Danes je prispela v Beograd delegacija kitajskega Rdečega križa, ki s tem vrača obisk jugoslovanskemu Rdečemu križu, katerega predstavniki so se marca lani mudili na Kitajskem. Delegacijo vodi namestnik ministra za zdravstvo in član stalnega odbora' Rdečega križa IT Jun Hu, razen njega pa sta v delegaciji predsednik Mestnega odboja Rdečega križa v Tiencinu Jan čen Ja ter načelnik oddelka za organizacijo kitajskega Rdečega križa Sun Ru Cin. Člani kitajske delegacije bodo! zdravstvenih ustanov in organizacij Rdečega križa v Srbiji, Makedoniji, BiH in na Hrvatskem. Na beograjskem letališču so delegacijo sprejeli predsednik jugoslovanskega Rdečega križa in član Zveznega izvršnega sveta dr. Pavle Gregorič, generalni sekretar jugoslovanskega Rdečega križa dr. Olga Miloševič in drugi funkcionarji jugoslovanskega RK. Navzoč je bil tudi kitajski veleposlanik v Beogradu Vu Hsju Cuan. VREMENSKA NAPOVED za ponedeljek 9. septembra ______________________ . Po jutranji megli v kotlinah pre- ostali pri nas do 23. septembra! težno jasno, pozneje od zahoda pove-° p - - — • liana oblačnost. Temperatura ponoči med 5 in 9, v Primorju 16, najvišja kot gostje jugoslovanskega Rde- čanost na Mošenjskl planini. (Poročilo prinašamo na 2. strani,) 1 čega križa. Obiskali bodo več I dnevna temperatura do 2S 'stopinj C. NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI -------- !- V občinski odbor primemo število žena in mladine Odgovarja Franc Pokovec-Poki, sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-šiška S tovarišem Pokijem smo se sestali po dolgih pregovarjanjih na sedežu Srednje ekonomske dopisne šole, kjer je direktor. Naposled smo se le zedinili in nam je odgovoril na naslednja vprašanja takole: »•Kaj je po Vašem mnenju problem pred volitvami v vaši občini?« »Naša občina ima glede volitev iste probleme kot vsaka druga občina. Mislim, da je boru!« pri nas osnovni problem široka politična aktivizacija najprej vsega aktiva, organizacij in vseh volivcev. Potrebno je, da ljudje razumejo, da izbiramo ljudski odbor za štiri leta in da je glede na to, da se je »Kako je s pripravami na volitve pri vas?« »Sklicali smo občinski aktiv in zdaj že sklicujemo aktive po terenih. Na volitve se resno pripravljamo. Občinski po-■itični aktiv je obravnaval, kakšni naj bodo kandidati za oodoči občinski ljudski odbor. Pregledal je star sestav odbora in sklenil podpreti kandidaturo tistih, ki so doslej v ObLO dobro delali. Predloge za druge kandidate pa naj izberejo po terenskih aktivih in na zborih volivcev. Jasno je, da je SZDL zainteresirana, da pridejo določeni ljudje v občinski odbor. Osnovna težnja političnega aktiva pa je, da volivci sami odločajo o kandidatih brez kakršnihkoli posebnih sugestij. Edino, za čemer težimo, je, da ostanejo dosedanji odborniki, ki so v ObLO dobro delali, in da bi v odnosu na sestav volivcev bil tudi pravilen sestav občinskega ljudskega odbora. Krivično bi namreč bilo glede na to, da imamo med volivci veliko število žena in mladine, da ne bi le-ti bili primerno zastopani v od- Njihova kri je vklesala v skale večen spomin Na Jelovici so včeraj odkrili štiri spominska obeležja na krajih, kjer je padlo 64 borcev za svobodo | Kulturne VESTI3 »Kaj pričakujete od bodočega občinskega zbora in zbora proizvajalcev? V čem se bo delo odbora razlikovalo od dosedanjega, oziroma izpopolnjevalo?« »Na to je težavno odgovo- vloga občin v celotni družbeni riti. Kolikor se vloga občine strukturi spremenila, da je ob- v našem sistemu družbenega čina dobila neprimerno večje upravljanja veča in kolikor kompetence, njeno mesto važ- dobiva občina večje kompe-nejše v vsem političnem in go- tence, toliko je razumljivo, spodarskem življenju. Zato je ^a pričakujemo predvsem v treba izbrati v odbor take gospodarskih vprašanjih večje ljudi, ki bodo kos vsem tem angažiranje zbora proizvajal-nalogam. Izredno je zato važ- cevt in aktivno delo vseh na pravilna izbira odbornikov svetov' Del° občinskega ljud- skega odbora se bo moralo iz- in poglabljanje v to, koga bo- popolniti glede na t0 večje an_ mo izbrali. To pač ni nič spe- gažiranje posameznikov v od-cifičnega za našo občino. Po- borih in svetih in tudi glede sebnega, lastnega problema v na njihovo odgovornost do vo-tem pogledu nimamo.« livcev.« M. St. Kranj, 8. sept. Danes je v zmerom zelenih gozdovih Jelovice, na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku in Selški planini počastilo okrog dva tisoč ljudi, med njimi številni bivši partizani, spomin padlih borcev. Na krajih, kjer so padli borci osvobodilnega boja, so se udeležili odkritja štirih spominskih obeležij, kjer so jim tovariši Ivan Bertoncelj, Vinko Hafner, Janko Prezelj in podpolkovnik Karel Leskovšek obudili spomin na borce, ki so prispevali za domovino največjo žrtev. Lerta bežijo. Osmega avgusta vih gozdnih cest krenili po tihih je minilo že 16 let, odkar je na partizanskih stezicah na Mošenj-nekdanjem Visokem vrhu, zdaj , sko planino — kjer je 13. januar-Partizanskem vrhu, sredi Jelo- ja 1942 padlo enajst borcev Can-vice, kakih 80 partizanov s svo- karjevega bataljona, junakov jim pogumom hudo presenetilo, dražgoške bitke — od tam pa na sovražnika. Po tem prvem veli- Lipniško planino—kjerje9.sep-kem spopadu, ko je zmagoviti tembra leta 1942 padlo 25 borcev partizanski ogenj še bolj raz- Selške čete in štaba I. grupe od-plamtel svobodoljubnost naših redov, med njimi narodni heroj ljudi, se je na Jelovici še kdove Jože Gregorčič, in dalje na Mar-kolikokrat oglasila partizanska tinček — kjer so okupatorji puška. V nedrih Jelovice, zibelke 21. maja 1944 pobili enajst ne-gorenjskega partizanstva, so bor- močnih ranjencev, ter na Selško BELGIJSKI MINISTER ZA PROSVETO V JUGOSLAVIJI . . ,r/ * Beograd sta prispela beU so iskale jase, kjer se je kdaj f gijski minister za prosveto g■ Leo postrojila čete, nizkega gostega; Collard in njegova soproga. Z smrečja, ki je kdove kolikokrat njima sta prišla še direktor gene-prekrilo ranjence med ofenzivo, ra/„e direkcije za umetnost in in košatega gozda, kjer si je člo-J književnost belgijskega ministr-vek komaj utiral pot. Toda leta t stoa za prosveto in sekretar boso zbežala in jaso je prekrilo J bineta istega ministrstva. G. Col-smrečje. Nekoč nizko smrečje jež/ard b0 deset dni o Jugoslaviji zraslo v gozd, drugod spet pa so- gost predsednika odbora za pro-med zelenje potegnili bele pa-; sveto in kulturo Zveznega izvrjh s°ve. \nega sveta Rodoljuba čolakoviča. Le en spomin je ostal svež in k’.JerP, času bo obiskal Dubrov-živ: na njih, ki so padli. Tako nik, Skoplje, Ohrid in Zagreb.J> živ in neposreden, da se je bilo predstavniki naše države bodo težko ubraniti solza ob kamnih, belgijski gostje razpravljali o ki so nanje zapisali spominske programu kulturnega sodelovanj besede. D 1957/1958 med Jugoslavijo 't, in Belgijo. v Ko bodo jutri razigrani izlet--J niki hodili tam mimo, in jim bo-| JUGOSLOVANSKE FRESKE do napisi na surovih skalah pri-g NA RAZSTAVI v LONDONU' povedovali o junaški borbi m Ji žrtvovanju, jim bo nemara nara- •' Te dni so v londonski umet-va, kakor včeraj v prelepem dne- niški galeriji odprli razstavo fref_ utrujeni nabirali novih moči za | prej borce Prešernove brigade, da ! za katere svobodo so nadli nove spopade. j jih je 17 padlo, je bil vsak kamen 1 Dva tisoč ljudi, ki se je vče-! ob poti spomenik na veliki čas. raj udeležilo odkritja štirih spo- 1 Res, mnogo je za vselej po- minskih obeležij, zato ni obiskalo zabljeno. Stari borci, ki so spole štirih krajev, ki sta jih pro- toma obujali spomine, so se v slavila’ partizansko’ orožje in ve- , gozdovih, ki so jih prepredle bele ličina žrtev padlih. Ko so z no- ! gozdne poti, komaj spoznali. Oči S. L. ci za svobodo štiri dolga leta na- planino, kjer so okupatorji in nje- VU) radodarno razodela kako sil- samostana Sopočani. Razstava bo padali m odbijali sovražnika in govi hlapci iznenadili nekaj dni; na je lahko ljubezen do zemlje, odprta do 28. septembra. Kopije HTTMiani noUivoli »TO 1 n%.nl Uamaa D«A.'A«nA»»n J - ! . ~ J ’ -11 7 7 • / 7 /znanih fresk, ki so nastale o tri-; najstem stoletju, je napravil sli-£ kar Milovan Arsič. Razstavo je (odprl svetnik jugoslovanske am-^basade v Londonu Majdan Pašič. ZABAVNI ORKESTER 1 RADIA BEOGRAD \BO GOSTOVAL V BOLGARIJI | ROMUNIJI, ČEŠKOSLOVAŠKI | IN POLJSKI % To zimo odide zabavni orke-r ster Radia Beograd pod vodstvom jj Vojislava Simiča na turnejo p°m % Bolgariji in Romuniji, spomladi t- in poleti pa še o Češkoslovaško ž in Poljsko. Orkester je bil < > 7„ J X« ,7_7 J _ i.. *.■ • • ..te Gorenjska v živahnih pripravah V kranjskem okraju bodo izvolili blizu 600 odbornikov V kranjskem okraju so začeli sklicevati predvolilne sestanke, na delu pa so tudi volilne komisije, ki pripravljajo vse potrebno za tehnično izvedbo volitev. Po podatkih okrajne volilne komisije bodo izvolili v okraju skupno 596 odbornikov. Organizacije SZDL so začele v občinah s sklicevanjem plenumov, sestanke, ki so namenjeni volitvam, pa sklicujejo tudi v organizacijah Zveze komunistov, sindikati in Ljudska mladina. V jeseniški občini so se n. pr. te dni sestali aktivi komunistov na terenih, te teden pa jih bodo imeli v podjetjih. V Škofji Loki so imeli plenum obč. odbora SZDL, kjer so sklenili, da bodo končali z zbori volivcev v dneh od 12. do 22. septembra po vseh volilnih Okrog 2000 ljudi se je včeraj oddolžilo spominu padlib sredi jel o viških gozdov. Na sliki: odkritje spominskega obeležja na Mošenjski planini. enotah. Na Jesenicah jih bodo sklicevali od 17. do 22. septembra dalje. V istih časovnih obdobjih bodo izvedli zbore volivcev tudi po vseh ostalih občinah. V Kranju so organizacije Zveze komunistov po terenih in tovarnah že začele s sestanki, ki so namenjeni bližnjim volitvam. Mladinske organizacije bodo do konca meseca Izvedle sestanke in predavanja o komunalnem sistemu, o izvolitvi njladih kandidatov v ljudske odbore in o drugih problemih občin. Predvolilna aktivnost se kaže tudi v delu sindikalnih organizacij, ki bodo v glavnem prevzele skrb za pripravo in organi- 1 zacijo volitev odbornikov v zbo-' re proizvajalcev. V ta namen sklicujejo po občinskih sindikalnih svetih sestanke, v sindikalnih organizacijah v podjetjih in ustanovah pa jih bodo izvedli v prihodnjih dneh. Prvi vtisi s predvolilnih sestankov organizacij kažejo veliko zanimanje za volitve. Poglobljene razprave o perečih gospodarskih in drugih vprašanjih občin, ki so bile na vseh doslej sklicanih sestankih, pa so tudi znamenje, da bo izbira kandidatov na predstoječih zborih volivcev dobra. Politični aktiv, ki se je angažiral za volitve, sodi, da bo treba še nekoliko izboljšati agitacijo za izvolitev žena v ljudske odbore, medtem ko v mladinskih organizacijah priprave za predlaganje mladih kandidatov dobro potekajo. -d v J- in poleti pa še o Češkoslovaško £ in Poljsko. Orkester je bil do izdaj že dvakrat v tujini, in sicer i v Vzhodni Nemčiji in v Madžar-f ski. Nedavno se je vrnil s H' fj dnevne turneje po Madžarski, % kjer so člani orkestra nastopali o $ 15 mestih Madžarske in doživeli % od madžarskega občinstva in ma-idžarske kritike mnogo pohval. \ KONGRES GEOLOGOV JUGOSLAVIJE | Včeraj se je v Sarajevu začel % II. kongres geologov Jugoslavije, 4 nad katerim je prevzel pokrovi-? teljstvo predsednik mpubltke Jo-4 sip Broz Tito. V imenu predseduj nika Tita je kongres pozdravil tj predsednik Izvršnega sveta LR $ Bosne in Hercegovine Osman Ka-fjabegovič. Ta je izrazil prepričala nje, da bo kongres pomemben Mati Antona Rozmana-Drena, t doprinos k razvoju naše geolo-komandanta enega izmed bataljo- f 8jle' J"efera^u Vjeko- nov Prešernove brigade, ki je pa-f slav& Mikinčiča je bilo poudar-del v bitki na Selški planini, je da no jugoslovanski geologi prinesla včeraj svojemu pokoj- j* ^ zadnjih desetih letih. objavili nemu sinu rož z domačega vrta ^ D j število znanstvenih del s v Kamnju pri Bohinju i področja geologije, zlasti s podr f roč ja uporabne geologije. Mnogo ~~%so geologi napravili v odkriva-Šesti kongres Ljudske mla-;nl“ zalog surovin, saj so povečali dine Makedonije bo od 25. do'i?dknte rezerve premoga za 60°/°, 26. oktobra v Skoplju. Priso- ž žlezne r“* za 550 •/«, boksita za stovalo mu bo 317 delegatov \300 #/* itd- PraD tako s° odkrili iz vseh krajev republike. Na 'i nekatere redke minerale in ugoto-kongresu bodo prebrali poro-‘fD >, va..®° 0 na ! državi pomemb-čilo o delu in razvoju mladin-Ž"3 k?IS(?a urana m ?c nekaterih skih organizacij v Makedoniji, t druS'h surovin, potrebnih za pro- t izvodnjo nuklearne energije. V je-Šef centra za medicinske; koslav Mikinčič je v svojem re-raziskave v Parizu prof. Hal- % f er atu nakazal potrebo zakona, pern in profesor medicinske j ki bi določil pristojnosti in odgo-fakultete v Parizu Wolfromm J vornosti posameznih organizacij, sta včeraj prispela v Beograd, ‘t njihove medsebojne odnose in da Oba sta gosta Srbske akade-^bi se ustanovila centralna organi-•pije znanosti in bosta v naši ^ zacija geologov. Kongres nada-deželi pet dni. f.ljuje z delom. 22 A AvaVa2 Vedrih obrazov, z jasnimi načrti, odločni V koprskem okraju pred volitvami v občinske ljudske odbore Ko smo v četrtek 5. avgusta v sejni sobi OLO Koper sedli za mizo, ni bilo nobene zadrege. Obiskovalci, 7 novinarjev »Ljudske pravice«, in usmerjevalci gospodarskega, političnega in kulturnega življenja koprskega okraja s predsednikom tovarišem Dujcem in sekretarjem OK ZKS tovarišem Albertom Jakopičem-Kajiimirom na čelu smo bili že v polnem razgovoru. Pred nami se je razgrinjala slika treh pokrajin: tiste od Postojne do Ilirske Bistrice, Krasa in slovenske obale. To je bil tudi naš namen. V novinarskem delu v In morje oziroma obala? Preživela je težkih 20 let, ko so jo načrtno rušili in minirali, tako da je skoraj popolnoma propadla-Ob njej je vozilo le še nekaj lesenih čolnov. Ko pa se bodo čez dober mesec zbrali na svoj praznik koprski ribiči, se bodo pripeljali na štiridesetih modernih ribiških objektih. »Riba« v Izoli in »Ribič« v Piranu sta aktivna kot tudi ostala podjetja v okraju. Splošna plovba je prva navezala stalno zvezo s Kitajsko. Iz težko razumljivih razlogov pa že nekaj mesecev ni več zveze s — Trstom, kar je treba nujno popraviti. In tudi to se bo zgodilo. Zgradili bodo vsaj 135 m operativne obale v Kopru, v prihodnjih letih pa lahko ta obala zraste na 1800 m. Gostinstvo je lani napredovalo za 155 %>. šolstvo, gledališče, strokovne šole? smo še vprašali. Na univerzi j .i. 1 1 v‘ ’ ntov; dobro tretjino jih štipendira si*. ; r . . ribiška šola sta dobri, vaiei imajo zmerom več obiskovalcev. Gledališče bodo obdržali in še iz- .. . cilje dosežeš. Taka podoba nam je potrebna še zlasti zdaj, ko je pred nami važen dogodek: volitve v občinske ljudske odbore. Vedrih obrazov? Da, z vso upravičenostjo! Ostali okraji žive novo življenje že 12 let, Koper še ne polna 3 leta; obe številki-sta majhni, toda prva je le štirikrat višja kot druga. Ko je Litostroj že razpošiljal turbine, na Tomos še nihče mislil ni. Vzlic temu pa Tomos že poznajo po vsej1 J ugoslaviji, pravkar pa razstavlja že v vrsti azijskih dežel. In le ena sama turistična sezija bo še minila, pa se bo začela pod streho, ki pokriva 220 X 154 m prostora, serijska proizvodnja. In vsakih 5 minut bo zapustilo tovarno novo vozilo 104 tehniki in inženirji pripravljajo vse potrebno za tisti dan, 30 sc jih specializira v drugih tovarnah. Okrog Tomosa je zavelo drug' novo življenje: v kmečko okolje je stopil delavec. V kmečko okolje? Tudi to se izpreminjal Na Debelem rtič v Škocjanu, na Črnem kalu itd. rastejo na več ko 100 ha zeml izbrane, nove trte, razprostirajo se obširne nove plantaže breške hrušk in jabolk, nove površine so posejane in zasajene s povrtnine V Brkine, kjer dozori vsako leto 700 do 800 vagonov jabolK, si utirc. pot prva cesta. Škocjanski zaliv bo dal 230 ha nove zemlje itd. Vsako leto bo plantaž več, čez deset let bo novih vinogradov 1500 ha. Cez deset let bo Koper vrt z mogočno produkcijo. Ze zdaj odkupujejo kmetijske zadruge 80 Vt tržnin viškov. študira tri sto koprskih študentov; dobro tretjino jih štipi okrajt ostale občine in podjetja. Ljudsko šolstvo je razdrobljeno in zato često pomanjkljivr- —c L -• •- stanje popravila. JPomo imajo zmerom več obis popolnih, potrebno jim davanj, obiskalo jih je 18.000 ljudi. Primorske prireditve dobivajo tradicijo; prihodnje leto bodo še bogatejše. »NaŠ človek zato često pomanjkljivo; šolska reforma bo tudi na tem področju stanje popravila. Pomorska in ribiška šola sta dobri, vajenske šole imajo zmerom več obiskovalcev. Gledališče bodo obdržali in še izpopolnili,^potrebno jim je. V pretekli^sezoni je bilo 340 raznih pre- S člani OLO Kpper so si novinarji Ljudske pravice ogledali tu Tomos in se seznanili z njegovim delom in načrti znanja, naš človek se uči.« Tako smo prišli do človeka, o katerem smo se pravzaprav že ves čas pogovarjali. Ustalil se je, tudi človek ob morju. Iz vrenja in vretja raste nov kolektiv, navezan na življenje koprskega okraja, navezan na svoje delo in zaslužek, prepričan v boljše življenje v bližnjih prihodnjih letih. Ne moti ga več Trst, gradi si nove centre življenja, čisti navlako preteklosti (samo iz Pirana so letos odpeljali t2O0 kamionov smetil), gradi sj, enakopraven, socialistično industrijo in socialistično kmetijstvo in gradi tudi samega sebe. Uspehi o mu prebudili samozavest. In še volitve? „ , Nanje se pripravljamo že vse leto; ne hrupno, odgovori tovariš viijtimir, toda načrtno. Občine so močne, ljudje vedo, za kaj gre. ato bodo volitve dobro uspele. Imamo veliko mladih ljudi — namo sploh mladega človeka — kandidirale bodo tudi ženske, le m pa taja so delavci še preveč v ozadju' Uspehi dveletnega komu-rlnega sistema in konkretna perspektiva so naš najboljši pro-• ga tor. Ko smo zvečer brzeli po novi koprski cesti — le še nekaj kilo-trov, pa bo zgrajena — proti Ljubljani, smo bili zelo zadovoljni; idovoljni, ker smo nosili s seboj utrip novega življenja, ki je revzel tudi koprski okraj, zadovoljni, ker smo bili v družbi vedrih, dločnih ljudi, ki jim tisoč vsakdanjih težav ne megli perspektive, adovoljni pa tudi zato, ker tudi ostala Slovenija in Jugoslavija pomagata, da se čimprej razvije lepa pokrajina ob morju, ki živi z naimi še ne polna tri leta. C. Kranjc Uspeh ali neuspeh? Prnr teflaj, ko se je v ZDA razpo- v Londonu usmerili na omejeni načrt, čila sedemnajsta atomska bomba na tisto, čemur pravimo prvi korak. “ih’°,S£; Sovjetska zveza je prva položila Housu v i »S?' “.I ua mizo svoje načrte, prt čemer je Prekinejo razgovore Jr^orožUrt ct- Polnila v ospredje kot nujno vpra-Pnv h .i ilii. sanje opustitev atomskih poizkusov, vptlva na skjep ki katerega ureditev terja svetovna Jav- sprejeli delegati’ ZDA Velike Rrita nost> medtem ko so zahodne velesile i^e Frncli« in SnvE rabile nekaj mesecev - zaradi posve- zveze ie hiia V^r?« «, ™ii,0 ‘»vanj s svojimi atlantskimi zavezni- »nfčenja ^"tav^ v pet in pol mesecih dela ožjega ra- le 29- torožitvenega odbora OZN. Po mnenju diplomatskih opazo- Značilno je, da je bil sklep spre- valcev je treba zasedanje ožjega odlet soglasno, brez žolča in očitanja, bora, ki je bilo daljše kot kdaj koli Niti ni bilo govora o prekinitvi, mar- doslej, pozitivno oceniti zato, ker sta. ¥*£ o odgoditvi pogajanj, kar se še ot)e strani obrazložili svoja gledišča! V zgodilo ves čas, odkar deluje ta 0 vrst* vprašanj in pa zato, ker soj •dbor — od maja 1954. Se več so- na njem dosegli načelne sporazume. I vjetski delegat Valerijan Zorin še je Gledano skozi prizmo razorožitve se zahvalil kolegom na drugi strani Vzhod in Zahod razhajata v dveh mize, da so potekali razgovori v glavnih vprašanjih: Zorin pravi, da duhu sodelovanja, dasi je pripomnil, so Pil* razgovori zaključeni brez da sta obe strani v zadnjih tednih uspehov, zato ker zahodne države ne ostro izražali svoja gledišča. Enako so odgovorili tudi zahodni delegati To pa se prej ni dogajalo. .. ,°d 18. marca dalje so imeli 70 sestankov, sporazumeli pa se niso r'“ o tem. kdaj naj bi razgovore spet nadaljevali. »„~prila in maJa Je PHo čutiti v razgovorih več optimizma kot kdaj , ,____________________ k,°, * PreJ' Velesile so prišle do za- kaktT hitro ta stvar napreduje, pa se ijucka, da ni moč doseči vsestran- bodo pokazala to jesenf ko bo za-aega sporazuma. Zato so se delegati sedala Generalna skupščina OZN. IZJAVA SOVJETSKEGA LETALSKEGA MARŠALA VERSlNINA Nihče ne bo zunaj bojišča ker nobeno protiletalsko orožje ni učinkovito v boju z raketnimi izstrelki moskva, t. sept. (Tanjug). - mednarodno vzdušje in zato jim stim, kar bi prinesla bodoča voj-iioskovska Pravda objavlja v svoji . treba napraviti konec. na. Pojavilo se je atomsko in vo- l^ndant7“emisk!hVsiiesovjetske Veršinin je nadalje poudaril, dikovo orožje kakor tudi vsi mo--veze maršala vorošiiova na vpra- (ja je ameriška tako imenovana goči tipi raketnega orožja z atom-Šanja svojega J5*,ve.*1|.x »letalska doktrina« o možnosti, skimi in vodikovimi naboji, med vand poMmeznih Ameriških, bri- da bi z močnimi letalskimi napadi njimi tudi balistični medcelinski tanskih in zahodnonemških gene- unijjli vse vojaške sile Sovjetske projektili. ralov. sprejmejo brezpogojne prepovedi atomskih eksplozij, Stassen pa sodi, da je privedel razgovore v slepo ulico sovjetski odpor prot) opustitvi proizvodnje jedrskih surovin. Splošno mnenje je, da se je stvar z ozirom na tekmo v obdroževanju prejšnja leta premaknila z mrtve točke, prva naslednja znamenja o tem, ] zveze, z vojaškega yidika ne- j jja koncu je maršal Veršinin Maršal Veršinin je dejal, da 1 vzdržna. Ostro je kritiziral ame- j dejal, da Amerika po iznajdbi morajo ljudje posvetiti zdaj svo- j riško politiko ustanavljanja vo- 1 novih raketnih orožij ne bi mogla jo pozornost proučevanju možno- jaških oporišč okrog Sovjetske v vojni več ostati zunaj bojišča, sti, kako bi razumno izkoristili zveze. Pri tem je opozoril na ker nobeno moderno protiletal- sredstva, ki jih je dala znanost predloge sovjetske vlade, naj bi Sk0 orožje ni učinkovito v boju , na razpolago človeku, ne pa vpra- ukinili vojaška oporišča na tujih z raketnimi izstrelki. Vendar je nih prizadevanjih, da bi zgradila šanju, kako uničiti to ali ono de- ozemljih, ker resno ogrožajo mir izrazil upanje, da se bo ameri- novo druibeno ureditev. želo. Veršinin Je zato obsodil voj- in varnost na svetu. »Dokler ne §kemu narodu z drugimi miro- Proslava narodnega praznika nohujskaške izjave posameznih bodo ukinjena vojaška oporišča, ijubnimi narodi vred posrečilo sosednje Bolgarije nam daje pri višjih oficirjev tujih vojska, pri toliko časa bomo imeli opraviti preprečiti, da bi izbruhnila atom' - - - - - - w . _1 __Ž1 J L _ 1______________________ 'Trt ^ Bolgarski praznik Sosednja Bolgarija slavi danes svoj narodni praznik, 13. obletnico osvoboditve izpod fašizma. Deveti september 1944 označuje zgodovinsko prelomnico v razvoju Bolgarije. Pod vodstvom velikega nepozabnega revolucionarja Georgija Dimitrova se je pred 13 leti rodila nova Bolgarija in postavljeni so bili temelji za njen razvoj o socializem. Kakor ose dežele, ki gradijo socializem, se tudi Bolgarija razvija o specifičnih oblikah. Jugoslavija se je zmeraj odkritosrčno veselila slehernega uspeha sosednje Bolgarije v nje- čemer je poudaril, da takšno nji- , tudi s kopičenjem orožja. To hovo stališče samo dokazuje, da j orožje je zmeraj nabito in lahko še malo ne mislijo na blaginjo ljudstva. Te izjave, je rekel maršal Veršinin, zgolj zastrupljajo stranke, hoče Zares, kaj pravzaprav Milan Bajec s»š Bonnski »kabinet v senci« še ni povedal, kaj hočejo socialni demokrati na gospodarskem področju Od našega stalnega dopisnika) uresničenje teh zahtev, zlasti ti- Tudi o tem bo moral povedati »... stih glede javnega nadzorstva. Iz- kaj določnejšega sedanji zahodno- K P embra java je izzvenela tako, kakor da nemški »kabinet v senci« o je kancler Adenauer v prepušča njegova stranka ta za- enem svojih predvolilnih pletena vprašanja svoji bodoči govorov na zanj značilen, vladi in da za sedaj še ne mara zadirčen način ponudil sta- razložiti volivcem svojih načrtov. bdi 1^1 vsakomur, kdor bi Ali naj si razlagamo to kot bo- ČAir, -1 Pravzaprav ho- jazen »ministra v senci« pred vo- n?° ni! je pred dnevi po- \ bini. Osnovna značilnost je, da ur • Y raz§ovoru nekaj več. Naj- bi prešle najpomembnejše kom-rr®J je dejal, da bo ’ njegova petence z nadzornih odborov, ki manka tudi v prihodnje še dlje so si v dosedanjem razvoju pri- ka določene politike. Gre za raz' širitev pravice soodločanja na predstavniške zbore velikih koncernov. Ce se bodo te zahteve uresničile — sodili bi, da jih bodo nekega dne postavili tako sindikati kakor socialni demokrati — bi bili velikanski zahodnonemški koncerni premoga in jekla zares zanimiva družbeno-gospodarska i tvorba. Delniški kapital se v teh meta delila letake z volilnimi gesli. stikov in prijateljstva«. Ko se pridružujemo čestitkam za 9. september, pošiljamo pozdrave bolgarskemu narodu in mu želimo vse najlepše v njegovi izgradnji dežele in ustvarjanju novih družbenih odnosov. A. S. SEKRETAR CK KF CSR NOVOTNY OSTRAVSKIM RUDARJEM Nov način gospodarskega upravljanja Predlogi o reorganizaciji bodo jeseni prišli v splošno ljudsko razpravo PRED IZREDNIM ZASEDANJEM GENERALNE SKUPŠČINE OZN Mučno vzdušje spričo možnosti, da bi obravnavanje o lanskih dogodkih na Madžarskem privedlo do zaostritve položaja Nem York, 8. sept. (Tanjug). ' stega, kar je bilo v zvezi s polo-Generalna skupščina OZN se bo , žajem na Madžarskem že poveda-sestala v torek na izrednem zase-1 no na račun Sovjetske zveze, danju v zelo mučnem vzdušju. ! marveč vztraja pri tem, naj bi 1 posebna komisija nadaljevala svoje delo, ter v stalnem pogrevanju celotnega vprašan ja v skladu z diplomatskimi potezami prizadetih dežel. Bojazen in tesnobnost je občutiti zlasti med tistimi delegacijami, ki so privolile v to, naj bi sklicali izredno zasedanje, z željo, da bi opravili z nekim vprašanjem, ne pa da bi dosegli zaostritev mednarodnih odnosov in vsilili bližnjemu rednemu za- Spričo možnosti, da bi obravnavanje poročila posebne komisije o lanskih dogodkih na Madžarskem privedlo do nove zaostritve mednarodnega položaja, ki se je začel že občutno popravljati, navdajata večino delegacij negotovost in tesnoba. Razloge za pesimizem vidijo delegacije v osnutku ameriške resolucije, ki ne le vztraja pri ponavljanju vsega ti- Kakor je dejal, je glavni cilj te organizacije, da iz temeljev okrepi socialistično metodo vodstva podjetij ob popolnem izkoriščanju gospodarskega stimuliranja v vodstvu podjetij. Predlogi , CK v tem smislu, ki jih zdaj prilastili vso oblast, na tako ime- j pravljajo in ki jih bodo jeseni novano predstavniško skupščino, predložili v splošno ljudsko razpravo, določajo zmanjšanje administrativnega aparata in omejitev ministrstev na manjše organe, ki X — v jJJ-iiiuuiije oe uije ,asa pmti nacionalizaciji, ker se j v * nevarna spričo krepitve _________ _ urzavnokapitalističnih 'teženj. Po- ki bi jo sestavljalo 19 delničar-,rri. j.e govoril o močni končen- jev, 19 delavskih zastopnikov in , aci|* v industriji in o nevarnem! 11 zastopnikov javnih koristi. Te opičenju ekonomske moči v pe- zadnje bi imenovalo ministrstvo se bodo ukvarjali z vprašanji _ lc* r°k ter zahteval uvedbo jav- za gospodarstvo iz vrst znanih perspektivnega razvoja posamezen ro^e 'n krepitev delavske- ekonomistov, tehničnih strokov- nih gospodarskih panog in z nji-ka Odločanja. Ni pa povedal, j njakov, univerzitetnih profesor- hovim gospodarskim vodstvom ter ako si praktično predstavlja jev,'advokatov in podobno. 1 kontroliranjem. Žetvena slovesnost v Varšavi V zahvalo za delo partije in vlade v zvezi z novo smerjo v kmetijstvu so kmetje s pogačami obdarovali predstavnike oblasti Varšava, 8. sept. — Nad “0.000 kmetovalcev iz mnogih krajev Poljske se je danes *bralo v Varšavi na tradicionalni žetveni slovesnosti. Ve-**k° jih je prišlo v pestrih narodnih nošah; kar je dalo Var-avi neobičajno podobo. Svečanost je bila na velikem »arsavskem stadionu, kamor so Pfisli prvi sekretar PZDP Wla-islav; Gomulka, predsednik vla-vf- vjze* Cyrankiewicz ter ostali ls°ki politični in partijski funk-r,J>rl,arjk začetku proslave so Predstavniki kmetov iz vse drža-® Y narodnih nošah prinesli na i,Atal.no tribuno pogače, ki so un bili spekli iz novega žita, ter «h podarili Gomulki, Cyrankie-lczu in ostalim funkcionarjem. ° simbolično darilo je bila za-vala za delo partije in vlade v vezi z novo smerjo, ki jo od tij^tvu83 leta uveliav^ai° v kme- . V sorazmerno kratkem času je rodila ta politika zelo dobre sadove. Prvikrat so bile letos za-®jane vse razpoložljive povr- Praga, 8. sept. (Tanjug). Prvi sekretar CK KP Cešk sejmom«, kjer imajo obiskovalci priložnost, ogledati si še velik0 modno revijo. Vse, kar nam letos nudi z3' grebški velesejem, je za enodnevni obisk ?koraj preveč. Obiskovalcem pa ni žal naporov, četudi se mnogi trudni, toda zado-i voljni vračajo s prireditve. I F. S. Predsednik Tito si Je po otvoritvi velesejma ogledal posamezne razstavne prostore na industrija, nadalje velik že-lezobetonski paviljon svojevrstnih oblik, ki je vzel pod streho tuje razstavljavce brez lastnih paviljonov, in pa reprezentativni razstavni paviljon ZDA. Tudi Poljska razstavlja letos v svojem paviljonu, manjše razstavne zgradbe pa so si postavila nekatera velika domača podjetja, kakor »Iskra« iz Kranja, »Jugovinil« iz Splita, »Chromos« iz Zagreba, »Djuro Djakpvič« iz Slavonskega Broda in steklarna Pančevo. PONOVNO PRESENEČENJE Skratka, zagrebški velesejem nas je letos v svojem razvoju no-servisnimi objekti, dobro raz-: porejenimi okrepčevalnicami in1 obsežnimi zelenicami kar naj lepši vtis. Le senčnih dreves niso mogli pričarati čez noč. Ob rastočem obsegu sejma marsikateri obiskovalec res ne utegne, da bi si vse ogledal. Ker so tudi paviljoni med seboj ijiočno odmaknjeni, se človek po večurni hoji skozi paviljone in razstavo kar močno utrudi. Od enega konca razstavišča do drugega je komaj kilometer, ves ograjen prostor razstavišča pa obsega 46 hektarov. Čeprav obsega razstavišče že 24 objektov, njegova gradnja še ni zaključena. Na skrajnem vzhodu sejmišča , bodo drugo leto zgra- PREp 10. OBLETNICO PRIKLJUČITVE SLOVENSKEGA PRIMORJA K FLRJ Začetek proslav in prireditev V Novi Gorici in Šempetru so obširen program strnili v jubilejna tedna Elektronsko regulirana stružnica — Izdelek »Prvomajske« se zagrebški velesejem nenehno povečuje. Letošnja prireditev v resnici presega vse dosedanje ne le po obsegu razstavnega prostora, marveč tudi po številu razstavljavcev, po udeležbi tujine in po razstavljenih proizvodih. Vse, kar količkaj pomeni v naši industrijski proizvodnji, je letos zastopano na tem velesejmu. Več kot 800 jugoslovanskih podjetij, ki so zasedla več kakor polovico razstavnega prostora, ponazoruje rastočo gospodarsko moč naše države, 27 tujih dežel pa prikazuje proizvode več tisoč proizvajalcev. INDUSTRIJA PRINAŠA NA TRG NOVE PROIZVODE To, kar daje tudi letošnjemu velesejmu posebno obeležje, pa so novi proizvodi naše industrije. Zlasti naša strojna in kovinska industrija se ponašata z nenehnim razširjanjem svojega proizvodnega programa in asortimana. Naj tu omenimo le nekaj primerov. Podjetje »Litostroj« nas je letos presenetilo s svojimi viličarji | za dviganje in prevoz tovorov, ki so v celoti domač izdelek in so opremljeni s pogonskimi motorji reške tovarne »Torpedo«. Da olajšajo rekonstrukcijo naših opekarn, pa so v »Litostroju« začeli izdelovati sodobne stiskalnice za votlo opeko. Mariborski »TAM« nam predstavlja svoje nove tipe 4 in poltonskih tovornih avtomobilov, izdelanih po licenci Ma-girus-Deutz. Sploh se proizvodnja naše motorne industrije čedalje bolj izpopolnjuje. Podjetje »Famos« iz Sarajeva izdeluje več tipov Dieslovih motorjev za avto- Nova Gorica, 8. septembra. Za uvod v praznovanje 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji so se v goriškem okraju včeraj in danes začele prve proslave in prireditve. Trajale bodo nepretrgoma ves teden in dosegle višek prihodnjo nedeljo z velikim političnim zbo-| rovanjem v novogoriškem mestnem parku, na katerem bo govo- danes začeli z obširnim programom, ki bo trajal do prihodnje nedelje, ko slavijo občinski praznik in obletnico priključitve. Prvi dan so bile na sporedu razne športne in družabne prireditve, ki sovpadajo z deseto obletnico ustanovit,ve športnega društva »Železničar«. V tem tednu bodo odprli tudi nov obrat tekstilne industrije v Dombravi pri Sent-petru, kjer bo v začetku zaposle- I nih 35 ljudi, največ žensk. Izdelovali bodo tekstilno blago, Saz0 | za potrebe bolnišnic in podobne proizvode. Slovensko Primorje pred svojo jubilejno obletnico že dobiva praznično vnanje lice in razpoloženje. V okviru predvolilne dejavnosti, ki je v polnem teku, razpravljajo, na sestankih organizacij SZDL o napredku, ki je bil dosežen v minulih desetih letih. Nov paviljon svojevrstne oblike, v katerem razstavlja več tujih razstavljavcev Sporočilo bivšim zapornikom ki so bili med vojno v koncentracijskem taborišču Auschwitz in so tam delali v tovarnah I. G. Farben* industrie Pozivamo ljudi, ki so bili v končen- nlna, naj se prijavijo Uradu za zaščit* tradjskem taborišču Auschwitz ln so jugoslovanskega premoženja v tujin" ondi delali v tovarnah I. G. Farberln- Beograd, Kneza Miloša 26-111. Prija'', _ . dustrie alt v podjetjih Buna IV. Gey- Je predložiti zato, da bi poslali dru2t)> Tudi v Šempetru pri Gorici SO I debreck, Filrstengrube in rudniku Ja- I. G. Farbenindustrie zahteve po izpla' illu odškodnine za delo. ril tovariš Ivan Regent, ter z razvitjem prapora domače »Svobode«. V Novi Gorici, kjer jutri praznujejo svoj občinski praznik v spomin na septembrske dogodke po kapitulaciji Italije, se je teden proslav in prireditev začel sinoči z baklado gasilcev, danes pa so bile velike gasilske vaje in razne športne ter družabne prireditve »Kdaj nas boste spet prišli učit?« v tistem času Je eden izmed malčkov dvignil palec. To Je nekoč pomenilo prošnjo za stranišče. »Kaj pa to pomeni!« Vida ga ni razumela. »A tako, tako, po starem, seveda, saj se poznamo!« Vida ni nikoli učila otrok, naj dvigajo 2e ji je roka segla po vratni kljuki šolske Janezek je vstopil. Obstal je na pragu in »vida, kje pa Imate harmoniko?« Vida Je palce. Matere so naročile otrokom, naj dvignejo zbornice, ko Jo je posmehljiv ln s smehom sprem- sprejemal vase štirideset parov mladih oči. Videti imela svojo harmoniko. prst v znak, če bo potreba, ljan glas ustavil. Je bilo, kot da bi mu pogum, s katerim Je prišel. Bolehna, kakršna Je bila. Je stala vsa bleda »Vse po starem ...« »Kdo Ji Je kriv, če ni lepa, kdo Je kriv njeni začel pojenjavati. pred upraviteljem in mu skušala dopovedati ln * nespodobi. Ml najmanj!« Prijateljska pomoč mu Je prišla naproti: razložlU svoje fizično stanje. Meseci ln leta so šla, žrla so Vidino dušo. Komaj izrečene besede upravitelja Sole so »No, Janezek, kaj bo novega, kaj sl nam »Kje imate harmoniko?« Od bolezni utrujeno telo ni znalo dati opore no- Vldo skoraj okamenele. prišel povedat?« - se mu Je učiteljica Vida na- »Dež bo, škoda bi Jo bilo, ni poceni.« tranjosti, ki Je bila sicer krepka, vendar pre- Vse svoje življenje Je slutila, da z njo ni smejala in ga s toplo besedo pritegnila k sebi. »Prav, gremo brez nje!« slabotna, da bi se uprla navalu, ki ga ni razumela, nekaj v redu. Fantje se Ji niso približevali, z vida je bila prevelika in še na katedru je stala. Sli so. Otroci so nekaj časa peli In bili po » življenjem brsteče sošolke so se JI posmthale Počepnila Je ln mu podala roko. Janezek Je svoje veseli. Vida Je slonela vsa bleda ob zidu. Nekje nekdo nekoga udan. Naznanjen Je ln na njen račun marsikatero bridko vrgle z postal zopet Janezek. Štirideset parov oči ga Je Gledala Je življenje, lepoto mladosti ln skušala ln za udarec kaznovan. jezika. Vse to Je bila le slutnja, ki Ji je sem pa bodrilo ln pričakovalo. Lepo je povedal, kaj vse zatreti v sebi ne le fizično bolečino, marveč tudi Nekje Je nekdo, ki uničuje življenje ln tja posegla v dušo. Je naročila njegova razredničarka, in prisrčno duševno. ostane zdrav, svoboden. Sedaj pa, kar takole na lepem, je zvedela stisnil Vidino roko. Vida mu je ljubeznivost vr- Začelo Je rositi. Okrog Vide se Je zbralo * naglas od živega človeka, kaj in kakšna je. nila: »Janezek, videti je, da nas Imaš rad!« nekaj otrok. 21vljenje v Vidi se Je krhalo. Zgubljala „lmanl0«ti?« Janezek Je Vido objel. Vida mu je vrnila »Tako bledi ste!« Je vero v življenje in vase. Slo je navzdol, ker Kdo je kriv nj ni neiep objem. Na štiridesetih obrazih v učilnici so za- »NIČ hudega!« - je odgovorila. JI upravitelj nikoli ni privoščil lepe besede ln Vida je z veliko muko zadušila Jok ln si rclell cvetovl. Janezek jo Je odmahal Junaško in »Veste, kaj Je rekel upravitelj? .Harmonika Ji Je vsak dan vzel košček samozaupanja, obrisala od solz moker obraz. Zazvonilo Je. Njen ponosno. je bolna, prehladila se je, ne more...‘« Znašla se je v bolnišnici. Nekega dne Jo razred Jo Je začudeno sprejel. Prišla je bleda v Vjdl se je ne[ ln kdaj Je bil v taboriščnih bolnišnicah-Prav tako je treba navesti - sAmo ** sedaj — imena ln naslove prič ter priložiti prijavi prepise pismenih doka" zli. Sprejemali bomo tudi prijave ti* stih ljudi, ki so bili v taborišču v Auschwltzu in so delali v navedenijj tovarnah, ki pa za zdaj ne vedo, a1* nimajo vseh gornjih podatkov. Iz urada za zaščito JugoslovansKcB® premoženja v tujini. VOLIVCI, PREPRIČAJTE SE, ALI STE VPISANI V VOLILNI IMENIK Na Jesenicah so zborovali mladi delavci Včeraj dopoldne se je zbralo v dvorani delavskega doma na Jesenicah okrog 100 mladih delavcev jeseniške železarne, »Iskrem iz Kranja, »Litostroja« iz Ljubljane in strojne tovarne iz Trbovelj. Tema zborovanja je bila: »Socialistična vzgoja -nlade de-lavsk saJ vem> kie P° navadi rofnZtDfZinila sta vsak sv°i vrček, vdrugo je na-odprla vrat' D.rob!ž Je sPrav'3al v žep, ko so se tnu n ^ ]e vstopil Mick. Velikodušno točilni ..er Ponudil svoje pivo in stopil U T p0 nov vrček, srknil ^ SCn? ^az na vrsti,« je važno povedal, je si z roko obrisal usta. Mick ga bil turt, i ° Pogledal in vprašal: »Ti, ali nisi 1 ‘Udi včeraj tu?« tu onnirida' vCeraj tu in danes tu in jutri spet • opoldne sem vsak dan tu. Zakaj? Kaj pa bi rad? Moj denar je prav toliko vreden kot tvoj!« Mick je nagnil vrček in pomežiknil: »Pivo, ki ga plačaš, mi je ljubše kot ti!« Parker pa je imel debelo kožo: »To je res, pivo ni slabo, jaz pa tudi ne, da veš!« Podlasica je pogledal obliž na Mickovem licu in rekel: »Ti, kdo pa te je ugriznil? Ali stara?« Parker je prisluhnil. Kaj neki bo povedal Mick? Ali ga je spoznal navzlic preobleki? Zato se je na široko zarežal in rekel: »Ce je bila to tvoja stara, pa ima še prekleto dobre zobe!« »Kaj te to briga W- je zagodrnjal Mick. »Ti le glej svoje stavne listke, na te reči pa se prav nič ne razumeš.« Parker je napravil užaljen obraz: »No, no, saj nisem mislil nič slabega!« Podlasica pa je dodal: »Ne brbraj nesmisla! Saj si sam rekel, da ima tvoja stara naglo roko, ki ji rada uide!« In je izpraznil svoj vrček, počakal, da sta izpila še onadva, potem pa je porinil vrčke pred Micka; »Zdaj si ti na vrsti!« S tem je bil prepirček iznova: »Rad bi spoznal kakšno Irko! Te niso kar tako! Tudi moja mati je bila z Irskega in to je spoznal moj stari šele, ko je bilo že prepozno. Rečem ti, šele takrat je bil mir, kadar je oče prišel ponoči domov tako nadelan, da ni niti opazil, kdaj mu je obrnila žepe. Nekaj vsega tega sem podedoval tudi jaz...« »Prav kot rdeče lase In pege,« se je ponorčeval Mick. Parker pa je tiho vzdihnil in se vprašal, kako dolgo se bosta pogovarjala o tem In je tvegal napad. Ponudil je cigarete, se zasmejal in rekel: »Ko že govorimo o irskih puncah, bom še jaz nekaj povedal. Imel sem eno, gostilničarjeva hči je bila...« Podlasica ga je poslušal z vrčkom v roki, Mick pa je jezno strmel predse... »Sheila Mulligan se 'je pisala, prima punca je bila. Noge in oči, uh, vama rečem!« In je Parker globoko vzdihnil. »Katera gostilna je to« ga je vprašal Mick. »Gostilna pri Petelinjem perju. Čedna gostilna tam doli pri Deptfordu. Zlata jama, vama rečem, stari bi odlično zaslužil, če bi ne hodil v zelje prodajalcem stavnih listov. Pa so ga ujeli!« Spet je Parker globoko vzdihnil. »Kar čez točilno mizo je sklepal stave. Pa še dovoljenja ni imel!« Podlasica se je zasmejal: »Kakor da bi ti imel dovoljenje!« Mick pa je mračno strmel predse. »Povej no, Bert,« se je obrnil k Podlasici, »saj sva poznala starega Mulligana! Ali veš, kdo mu je zmešal štreno? Ne, ne, tega ne veš! Par- ker je bil, tvoj prijatelj!« »Prijatelj, ta je pa dobra,« se je zarežal Podlasica. »Prekleto, Mick, nanj sem skoraj že pozabil.« In si je pričaral zaskrbljenost na robav-sasti obraz. »Sinoči sem ji vse lepo razložil in veš, kaj je storila? Smejala se je. Prekleto, tekel sem ji, da vse skupaj že ni več tako preprosto, vi pa se sploh ne menite za to. Navsezadnje bo prepozno.« »Je pač odvisno od tega, kdo kaj pove!« se je posmehoval Mick. »Prav, če ti vsq bolje veš!« Podlasica je pljunil, dekle za točilno mizo ga je grdo pogledalo. »Pa mi razloži, zakaj nam je tako čudno odgovarjala. ko sva jo sinoči poklicala iz garaže.* Zdelo se je, da ima Mick dru,ge skrbi: »Sploh ne verjamem, da je sama v tisti hiši...« Podlasica pa mu je skočil v besedo: »Ne, ne, pusti to, je že v redu, ona ve, kaj dela. Toda.Parker, ta hudič! Prav nič mi ni všeč, da se potika tod okoli! Verjemi mi, kjer on poprime, gre vse narobe.« »Menda vendar ne boš izgubil živcev zaradi tega čistokrvnega policijskega psa. Nemara se je že nekoliko unesel, zakaj sicer bi že davno kaj našel...« »Kar tiho bodi! Kako pa sluga? Ce bo ta čivkal...« Mick ga je čudno pogledal: »Čivkal? Niti na misel mu ne bo prišlo!« »In če je v zvezi s Parkerjem? Vedno sem bil proti takim novincem. Ce je vohljač, kaj potem?« Mick je dvignil glavo, njegova roka se je na mizi stisnila v pest. »Pa ga bomo obrnili.« je grozeče zamrmral. »In če nam Parker preteče pot, pa to se ne bo zgodilo, saj ne ve dovolj... Toda če bo postal neprijeten, bomo položili tudi njega!« Podlasica je prikimal: »Samu in drugim bom povedal. Ona pa Je sinoči rekla, da mora iti vse gladko od rok in da je treba blago razdeliti. To bo opravljeno v petih nočeh, seveda če bo Jerry pošteno poprijel. Prekleto, da so ga prav včeraj obstrelili! Pravi, da.jih je dobil iz policijskega patruljnega voza. S kroglo v roki je tekel na življenje in smrt!« Podlasica je položil Micku roko na ramo: »Kaj meniš, ali nam bodo preobrnili garažo?« »Ne, ne, čemu neki? To bi bilo smešno Celih pet mesecev je trajalo, preden smo vse lepo uredili, zdaj, ko preostane le še razdeljevanje blaga, pa naj bi šlo vse narobe? Tega niti sam ne verjameš.« » TELESNA KULTURA KONČAN JE POSVET »PARTIZANA" SLOVENIJE Kupa čistega vina Kranjska gora, 8. septembra. Na zaključku letošnjega posveta »Partizana* Slovenije je njegov predsednik tov. Mitja Ribičič ugotovil, da kot predsednik organizacije z nad 52.000 člani ne more preprečiti vrsto negativnih, nemogočih in birokratskih teženj, j ki se uveljavljajo v izvršnem od- Predsednik »Partizana« Slovenije Mitja Ribičič boru »Partizana* Slovenije. Zato je napovedal ostavko na predsedniško mesto. Tovariš Ribičič je tudi poudaril, da je izvršni odbor > Partizana* Slovenije zastarel in konservativen. V izvršnem odboru ni opaziti tradicije delavskega razreda niti poleta množic, ampak prevladuje v njem malomeščanska teorija, ki se izgublja v idealizmu, da je telesna vzgoja edina poklicana rešiti človeštvo propada. Pri tem pa tov. Ribičič ni negiral strokovne usposobljenosti članov izvršnega odbora, vendar le-ti ne gredo z duhom časa naprej. Ce hočemo torej, da se bo delo v organizaciji »Partizan* uspešneje razvijalo, potem je tre- [ ba pritegniti v izvršni odbor ko- | pico mladih ljudi iz političnih in družbenih organizacij, mlade ljudi z napredno miselnostjo. Tako je po dolgem, dolgem času vendar le nekdo spet nalil kupo čistega vina. Že večkrat se je pokazalo, da je izvršni odbor neživljenjski, posebej pa je prišlo to na dan ob 1. slovenskem festi- \ valu slovenske kulture. V glavnem so vsi člani izvršnega odbora zagovarjali stališče, da bi moral •»Partizana sam prirediti svoj zlet, ne pa da se je združil s sorodnimi organizacijami. Če bi to stališče obveljalo, k sreči — po zaslugi predsednika Ribičiča — ni, bi bila naša javnost prikrajšana za lepo manifestacijo slovenske telesne kulture. Res, z veseljem pozdravljamo odločne besede tov. Ribičiča in se s temi skromnimi vrsticami pridružujemo njegovemu mnenju. Sinoči je v razpravo o smernicah za prihodnje delo organizacije »Partizan* posegel tudi predsednik Sveta za telesno kulturo pri Z veznem izvršnem svetu Zoran Polič. Iz njegove več kot enoinpolurne razprave bomo skušali izluščiti kar najbolj pomembne ugotovitve. NUJNOST - ENOTNOST VZGOJE Osnova dela, ne te »Partizana*, ampak oseh organizacij telesne kulture, mora biti človekovo zdravje, njegove duhovne in materialne vrednote, pa tudi razvijanje njegovih kvalitet. Doseči f* treba priznanje, da je duhovna t>zgoja nujno povezana s telesno. To pomeni, da ne moremo pristati na dvojno vzgojo, ki se kaže posebej po šolah, kjer njena vodstva omalovažujoče gledajo na telesno vzgojo. Dokler ne bomo dosegli enotnosti vzgoje, tudi v telesni vzgoji ne moremo pričakovati večjih uspehov. LE ZNANSTVENE OSNOVE Vpeljevanje novih oblik, načinov in metod dela ne more imeti za osnovo le izkušenj, ampak jih je treba znanstveno proučevati, iz teh znanstvenih ugotovitev pa poiskpti ustrezne mere. Pri tem je treba najti skupno pot znanstvenikov in telemovzgojnih delavcev na terenu. Tako morajo ti neposredni delavci dopolnjevati znanje znanstvenikov s svojimi izkušnjami. Le-ti pa morajo nuditi telesnovzgojnim delavcem primerno gradivo — občna načela osnovnega programa, priročnike itd. Vsekakor pa morajo obveljati znanstvena načela, ne pa da dela vsak po svoje. Spuščati se na površinsko pečanje * problemi pa je brez dvoma napačna pot. POGOJI ZA BOLJŠE DELO Ena izmed glavnih nalog »Par-tizana* je, močno prodreti na vas in v industrijska središča Zato neuspehe na tem področju ne mo- remo povezovati s pomanjkanjem kadrov ali prostorov. Kadri so, in to dobri, razumevanje za delo »Partizana* prav tako. Pri svojem delu pa bi se morala telesno-vzgojna organizacija bolj zanesti na podporo političnih in družbenih organizacij, ki pa seveda ne smejo posegati v njeno strokovno delo, kot se je ponekod dogajalo, ali pa ji diktirati metode dela. RAZLIČNE NOVE OBLIKE Na posvetu so tudi razpravljali o novih organizacijskih oblikah, ki so postale nujnost po združitvi ljubljanskega in kočevskega ter mariborskega in ptujskega okraja. Ker se zastopniki okrajnih zvez niso zedinili za novo enotno obliko (Ljubljančani so predlagali občinske odbore, ki bi bili tehnični pomožni organi okrajne zveze, kajti le-ta ne more obvladati vsega področja od Kamnika do Kolpe. Mariborčani pa so se navduševali za pet področnih odborov), so sklenili, da naj do skupščine, ki bo februarja 1958, vsaka okrajna zveza uvede svojo obliko, nato pa bodo prejeli najbolj primerno. Na koncu lahko ugotovimo, da je plod letošnjega posveta v Kranjski gori pozitivno jedro, ki zagotavlja novo rast organizacije »Partizan*. V. Šlamberger ZENSKA ŠAHOVSKA OLIMPIADA Jugoslavija : Danska 1,5:0,5 Emen, 8. septembra. — V V. kolu ženske šahovske olimpiade je Jugoslavija igrala z Dansko in jo premagala z 0,5:1,5. Tomofejeva je remizirala z Larsenovo, Stadlerjeva pa je premagala Harovo. Ostali rezultati v tretji skupini: Norveška — Belgija 2:0, Poljska — Danska 2:0, Zah. Nem-6ija — Belgija 2:0. Po V. kolu vodi Anglioa s 6,5, Zah. Nemčija 6 (1), Jugoslavija 6, Danska 4,5, Poljska 4 (1). Danes je prost dan, jutri pa igrajo VI. kolo, v katerem se bo Jugoslavija srečala z Zahodno Nemčijo. MEDNARODNE MOTORNE DIRKE Mrtvi tek v Kranju Kranj, 8. septembra. — V nadaljevanju mednarodnih motornih dirk v speedway vožnji se je zbralo okrog dirkališča nad 5000 gledalcev, ki so bili navdušeni nad izvrstno tehnično vožnjo tekmovalcev. Danes so predvsem presenetili Jugoslovani, ki so vozili odlično in so vodili do 15. runde. Avstrijcem to ni šlo v račun, zato so tempo še bolj pojačali in v 15. rundi Izenačili stanje po točkah. V zadnjih treh rundah niti eno niti drugo moštvo ni moglo dobiti prednosti in se je tako dirka končala z mrtvim tekom. Dirkači bi morali sicer še voziti za zmago, vendar so se zaradi utrujenosti odločili, da n* bodo več dirkali, si segli v roke in »-iznali, da so enako močni. Tako je ostalo pri končnem stanju 54:54 točk. Moštveni prvak je »Ljubljana« Zadar, 8. sept. — Danes se je v Zadru končalo letošnje državno prvenstvo v skokih v vodo. Prvenstvo v skokih s stolpa za ženske je osvojila Re-. brenjak (Naprijed, Zgb) 56,39, pri članih pa je postal novi državni prvak v skokih s trimetrske deske Porenta (Ilirija, Lj) 107,34. V moštveni konkurenci pa je prvo mesto osvojila »Ljubljana« z 930,21 pred Ilirijo 776,59 in Naprijedom 413. VELIK LETALSKI MITING V SLOVENJEM GRADCU NOVO OKNO V SVET Včeraj so odprli enajsto letališče v Sloveniji Slovenj Gradec, 8. septembra. — Znano letovišče v središču romantične Mislinjske doline, Slovenj Gradec, je praznovalo danes svoj veliki praznik. Vsa okolica je bila odeta v zelenju in cvetju, na drogovih so plapolale zastave. Od vseh strani so drvele proti Turiški vasi nepregledne reke ljudi, pravcati živi veletok se je ustavil na obronkih prostrane jase 30 m nad samo vasjo. Blizu posestva Dobrava, kjer je bilo še pred dvemi leti vse poraščeno z gozdovi, se sedaj razprostira novo, lepo urejeno letališče. Ura je bila dve popoldne. Morje človeških teles se je umirilo, ko so na tem mestu zadoneli zvoki državne himne. Na častni tribuni smo opazili med drugimi člana Izršnega sveta LRS Toneta Boleta, predsednika Letalske zveze Slovenije Marka Peršiča, namestnika sekretarja OK ZKJ tov. Janžekoviča, podpolkovnika JVL Verbiča, predsednika ObLO mariborskega okraja kakor tudi goste iz Zagreba in Vršca. Po pozdravnem govoru predsednika koroSkega aerokluba, sta tovariša Bole in Peršič otvorila novozgrajeni hangar in predala požrtvovalnemu koroškemu aeroklubu »Slovenj Gradec« jadralni letali. Po gledkem in trdem vzletišču so drsela drug za drugim tri motoma letala. Majhen krog nad letališčem in iz višine 500 m je izvedla pozdravni skok padalka Jelen iz Alpskega letalskega centra Lesce. Med brnenjem avtovitljev, ki so dvigali proti nebu jadralna letala, je priplavala skoraj neslišno nad letališčem srebmosiva »Cessna«. Višina 1500 m. Petnajstisočglavi množici je zastal dih. Z jasnega neba sta se utrnili temni točki. Z razprtimi rokami sta, kot dve negibni ptici., padala protii zemlji padalca Damjanovič in Poličar. Cez nekaj sekund sta zanesljivo pristala pred tribuno. Oblake prahu, ki so se dvignili nad letališče pri startu treh dvokrilcev, ki1 so potegnili kvišku jadralna letala tipa »Grunan Babby«, je razpršila modra »Ponanza«. V slovesnem naletu se je spustla tiik nad letališčem. Nadaljnje točke 'programa so se odvijale s filmsko hitrostjo. Med skupinskim naletom treh »Mata-jrjev« in treh letal tipa »UT-2«, sta izvajala atrakcije motoma pilota Branko Ziger in jadralni piloti Ar-baiter, Zlatkovski ter Dolinar. Pro- ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA ATOMSKI REZULTAT Olimpija : Sloboda 130:55 (66:21) - Proleter premagan Ljubljana, 8. septembra, — Sinoči je v prvenstveni tekmi košarkarske zvezne lige Olimpija premagala Slobodo lz Tuzle s 130:55 (£6:21). Pred 1500 gledalci sta sodila Peclnič in Remic Iz Ljubljane, Olimpija: Bajc 7, Kristančič 34, Lokar 21, Kandus 9, Dermastla 10, Daneu 29, Kralj 1«, Brišnik 4 (Odstotek osebnih napak 73). Sloboda: Novakovič 2€, Kifer 4, Du-gonlč 2, Miladinovič >, Petrov 5, Stoj-kov 7, Skorobrin 2 (Odstotek osebnih napak: 60). Zaradi petih osebnih napak so bili izključeni Kralj pri Olimpiji in Kifer, Miladinovič, Stojkov in Skorobrin pri Slobodi. Brez pretiravanja lahko trdimo, da bi bil rezultat v korist Olimpije na sinočnji tekmi lahko še višji. V zadnjih minutah so namreč domačini igrali le s štirimi igralci, ker je bil peti. Kralj, izključen zaradi osebnih napak, ostali pa so nepremišljeno pred časom odšli v garderobo. Kljub temu pa je tako po številu doseženih košev kot po visoki razliki — zmaga Olimpije rekordna v tekmovanju zvezne košarkarske lige. Olimpija si je tako nabrala precejšnjo 1 zalogo v koših in ima po XII. kolu najboljšo razliko. Bržčas ji bo to še koristilo v finišu prvenstva, i Kako je prišlo do visoke zmage do-močinov? Začetek ni kazal velike razlike med obema nasprotnikoma. Eni kot drugi so igrali razmeroma počasi ln dosegli nekaj lepih košev od daleč, j V sedmi minuti je bil rezultat 16:11 za 1 Olimpijo. Naslednja minuta je bila od-I ločilna za izid ali bolje rečeno za vi-; soko zmago Olimpije. Domačini so iz-I koristili zmedo med igralci Slobode, ki se niso znali upreti nenadnemu »pres-■ singu« ljubljanskih študentov. V pič-! lih treh minutah se je razlika s petih | košev povišala na 17 košev. Gostom ni koristila tudi minuta odmora. Tempo I igre je le za hip popustil, nato pa so STUDENTSKE ŠPORTNE IGRE V PARIZU KONČANE Spet medalje za naše Pariz, 8. sept. — Danes so se ▼ Parizu končale V. mednarodne študentske igre. Jugoslovanski atleti so v štirih disciplinah dosegli zelo dobre rezultate in 'plasma. Lorger je v teku na 110 m ovire prvi prispel na cilj, Petrušič pa je v finišu i popustil in prepustil drugo mesto Bolgaru Kaburovu. Med 16 dolgoprogaši je prispel Mugoša drugi na cilj v teku na 5000 m. Zmagal je Anglež Gillingan, Murat pa je bil v teku na 1300 m četrti. Miler je v skoku ▼ daliino osvojil tretje mesto z dobrim rezultatom 7,19. Lor- fer je odlično startal in bil kmalu na elu skupine, ter dosegel rezultat 14,6, Kaburov 14,9, Petrušič prav tako 14,9, Madžar Retezer 15,1, Veselskv (ČSR) 15,2. Veliko zanimanje ie bilo za tek na 5000 m. Po precej mlačnem startu je bil LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA Rudar : »Jesenice« 2:5 OSTALI REZULTATI Triglav - Slovan 4:3, »Nova Gorica« — »Izola« 3:1, Krim — Grafičar 2:1. Odred : Kladivar 8:1 (5:0) Mugoša po drugem kilometru med prvo petorico, pri četrtem kilometru pa je iznenada prevzel vodstvo Anglež Gilli-gan. Mugoša je v finišu prehitel Madžara Hackera, Japonca Babuja in Fuži-jamo ter Čeha Kantoyeka ter prispel drugi na cilj v času 14:32,8, oziroma za 1,8 sek. slabšim časom od Angleža. Naši atleti* so v hudi konkurenci dosegli zelo dobre rezultate. Tako se je Bezjak v metanju kladiva plasiral na drugo mesto z metom 57,95 m. zmagal pa je Samocvetov (SZ) z 58.60, Usenikova pa je v metanju krogle osvojila tretje mesto z rezultatom 14,02. Prva je bWa Rusinja Zibiaia s 15,65, druga pa Američanka Brown — 14,4, četrta pa Nemka Klute s 13,87. V središču zanimanja atletskega programa je bil skok s palico. Favorita sta bila Poljak Važny in American Welboum. Začetne višine sta oba težko preskakovala, nasprotno, pa je naš tekmovalec Lukman začel zelo dobro in prvi preskočil 4,25. toda Važny in Welboum sta potem pre-skočifla še 4,30, in sicer brez težav. Lukmanu pa nobeden od treh poskusov ni uspel. Poljak pa je potem sam nadaljeval boj za zmago in se naposled zaustavil v skoku 4,40. se spet drug za drugim valili napadi Olimpije na nasprotnikov koš. Domači strelci so bili tokrat skoraj nezgrešljivi. Naj si bo da so streljali od daleč ali izpod koša, razlika se je venomer bolj višala. Ob polčasu je znašala že 45 košev. V nadaljevanju so domačini hoteli priti čimpreje do »►zvočnega zidu« številka 100. To se ji je posrečilo v 10. minuti. Pozneje je zaradi utrujenosti obeh moštev tempo igre popustil. Kljub temu pa so do konca igralci Olimpije dosegli rekordno število košev. Pri domačinih sta dosegla največ košev Kristančič in Daneu. Izvrsten je bil Lokar s svojimi nenadnimi prodori. Vsi igralci so se izkazali v obrambi, ko so presenečenim nasprotnikom zaplenili številne žoge. Na centru je nastopil večji del igre mladi Brišnik, ki je brez napak opravil svojo nalogo. V drugem polčasu je dosegel največ košev za Olimpijo Kralj: 16. Pri gostih je bil edini igralec, ki je kolikor toliko ohranil, hladno kri, nekdanji reprezentant Novakovič. S. Fugina. V zadnjih petih minutah Zagreb, 8. septembra. - Beograjski BSK je premagal v košarkarski tekmi zvezne lige domačo Lokomotivo s 84:79 (32:46). Lokomotiva je vodila vso igro, pet minut pred koncem tekme pa za 10 košev. BSK je v sijajnem finišu izenačil in naposled še zmagal s 5 koši razlike. V njihovem moštvu je bil najboljši Korač, ki je dosegel 36 košev, pri Lokomotivi so zadovoljili Kovačič 26, Novosel 13, Sinkovič 4. Ogorčena borba Karlovac, 8. septembra. - Sinoči je Železničar iz Karlovca premagal Jugo-montažo Iz Zagreba z 68:60 (36:27). Največ košev za domačine je dosegel Ko-lakovič 17, za goste pa Spiljak 17. Zmaga starega prvaka nad novim Beograd, 8. septembra. - Danes dopoldne je na stadionu Crvene zvezde na Malem Kalemegdanu Crvena zvezda premagala Proleterja iz Zrenja-nina z 91:73 (43:40). Največ krtšev za Crveno zvezdo je dosegel Kolakovič 27, za Proleter pa Loči 17. Partizan : »liuhliana« 77:58 (32:32) -- gram se je bližal vrhuncu, , godbe na pihala iz Raven je z*“u . hrup motorjev. Ura Je bila točno ko se je iznad letališča v v®'1'1!,,«, šini. utrgala skupina štirih lovsiu* bombnikov znamke »Thunderboit« z veliko hitrostjo nad 600 km na preletela letališče nato pa v roj* preletu tik nad glavami gledal Pod vodstvom kapetana Mikuldcit lovci izvajali namišljen naPar. >. letališče, nakar so v obliki romba enkrat preleteli letališče in ’-z£ na obzorju ... . . tih Drzne akrobatske točke, ki st» J izvajala pilota Farkaš in Jelak K* greba, je zaključil s šaljivim prof! mom pilot Jože Krumpak. Prireditev, kakršne doslej ,v o* venjem Gradcu še niso videli. Je pri kraju. Toda ljudje se nikakor nJsu mogli ločiti od letal, saj jih čina od njih videla prvikrat v d ljenju. Veliki letalski miting, n» **, terem je sodelovalo 15 motorom, jadralnih letal ter 24 padalcev, J* dralcev in pilotov in. Slovenije, vatske in Vršca, je odlično u«*” Letalska zveza Slovenide. ki je le otvorila že tri nova letališča, J® sala na letalski karti novo letali*«* ki je enajsto v Sloveniji.^ Kr)st*» J Padalci vedno vdušijo gledal** letalskih miting«*-Tako so jih ‘“dl včeraj v Slovenjem Gradcu * skokom z zadrik®* ko so leteli po *f** kn v slogu »lastovke« MLADINSKO ATLETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Povprečni rezultati Beograd, 8. septembra. — V Beogradu se je danes končalo državno prvenstvo mladincev in mladink (starih do 18 let) v atletiki. Sodelovalo je več kot 200 mladincev iz 39 klubov. Razen novega mladinskega rekorda Slovenije, ki ga je dosegel Ingolič (Odred) na 1000 m — 2:30,4 so ostali rezultati povprečni. Mladinci: 100 m — Roknič (Partizan) 11,3, višina: Novakov (Crvena zvezda, Bačka Palanka) 175 cm, 300 m ovire: Šketa (Kladivar) 41,4; skok v daljavo: Vukov (Zemun) 6,36; kladivo: Ledinek (Maribor) 59,63. Mladinke: 100 m — Rajnholc (Sen-ta) 12,6; 4 X 100m: Senta 53,0; krogla: Jusetič (Sarajevo) 12,9. V današnjem popoldanskem programu je Naraks, član Kladivarja, dosegel nov slovenski rekord v teku na 2000 m 8 5:41,8. Lacko (Dinamo Zagieb) pa hr-vatski rekord na 300 m z rezultatom 36,6. Ostali rezultati: ltO m: 'Vlahovič (Partizan) 15,8, 4X100 m: »Ljubljana< 45,9. kopje: Kač (Kladivar) 57,38, troskok: Popmijatov (Senta) 13,23, palica: Rojko (Ljubljana) 3,40, krogla (5 kg) Tomaso-vič 16,46; mladinke: 80 m ovire: Rajnhol 12,2, 60 m: Puc (Ljubljana) 8,0, daljina: Ranjhol 5,06, disk: Jusetič (Sarajevo) 35,25. Presenečenje — atleti iz Milanovca Osijek, 8. sept. - V Osijeku je bilo državno prvenstvo v atletiki za starejše mladince. Med 135 tekmovalci iz 36 klubov so največje presenečenje pripravili doslej malo poznani atleti kluba Takovo Iz Gornjega Milanovca. 110m ovire: Bolko (Branik Mb) 13.2, daljina: Savovič (Partizan Bgd) 661, krogla: Lojevič 15,56, 200 metrov ovire: Janjič 37, 400 metrov: Demlkovič (Dinamo Zgb) 51,4, disk: Diminič (Dina- mo, Zgb), 4955, 1500 metrov: Nikolič (Takovo) 4:006, vištna: Borovič (Ta kovo) 185, 100 metrov: Petrovič (Ta* vič (Takovo) 185. 100m: Petrovič (Ta* kovo) 11,2, 400 m ovire: Miletič 56,2, kla* divo: Soškič 57m, 800 m: Margetič 11 59,4,- 200 m: Dmikovič (oba Zgb) 23,2. 300 m: Nikolič (Takovo) 9:00,2, kopj«: Miškov (Ml) 51,80, palica: Kuzmanom (CZ) 380, troskok: Petrovič ! nik : Jedinstvo (Čakovec) 6:2 (.1:1). zadnji preizkušnji pred I. consko U*.° se Braniku ni bilo treba preveč trudi11’ da Je premagal požrtvovalnega tj*" sprotnlka. Ce njegovi napadalci “T koristili še nekaj številnih priložnost1 za dosego gola, bi bil rezultat še Strelci: Duganjija 3, Plaznik J. CekOv 1. Pred okrog 1500 gledalci je sodil Gla' vič iz Maribora. VEČ KOT 400 TEKMOVALCEV »PARTIZANA« V ATLETIKI Celje, 8. sept. - V celjskem okraju V Žalcu omenimo od najboljših Pri ’ ‘ ‘ uvuii ».ukov.um. Kili noirorni Aanrair cr\ {ovali* fa J v UMdJU V <&aiCU OmenilTlO OU najDOlJSU* r Gledalcev 8000. Ocena: gostje so bili ‘ nevarni, ^pr^ so igrali za so biia danes atietska tekmovanja dru- članih Romana Vizeja iz Gomilskeg*; Dinamo 0:1 (0:0) NEŠPORTNI DERBY Hajduk : Partizan 1:3 (0:1). Strelci: Mikulan ▼ 24. in 53. ter Kaloperovil v j 56. sa P., Vičerič v 47. za H. Sodil Mikulan, gledalcev 16.000. Od želje števil-' nih gledalcev, da bi videli igro kandidatov za reprezentanco, ijjro derbija. i »ca va» au '8IU nvv»j»f» >. _ _ _ _ j _«i »lev »ral U£allw, itd KalCitll je ImsVU* KI je zmagal lia 1UU m Z 11 ,y, SKUlk rokah, toda njihov način igre je bil kot ^eM^i bif noben naDad o^en pUo preko 400 telovadcev 1« telovadk, daljino 6,03, Sattlerja iz Žalca na iMj nalašč pogodu Spartakovi obrambi. Ta- ene8a ni bil noben napad ploden. Tekmovanja so bila po sektorjih v Ce- metrov 2:51,0 ln Kotnik iz Žalca v »*" ***""“ *- .op,™.. lju, 2alcu, Velenju, Mozirju ln Rogaški tu krogle 11,35. Pri mladincih so EN PORAZ »SPLITA« slatini. Čeprav so tekmovali na primi- najboljši tekmovalci iz Braslovč l1} »Zagreb« — »Split« 2:1 (2:0). Strel- tivnih napravah ln travnatih igriščih, Žalca. Tako Je Lakner iz 2alca teke1 ci: Gornjič v 4. in Skarec v 24. min. za Je bilo doseženih več odličnih rezulta- 2:58,2 na 1000 m, v skoku v daljino P® Z., ter Alujevič v 60. za S. Sodil Je tov. Omenjamo le najboljše. Tako je v Je bil najboljši Travner 5,55. Pri Pio" Kostič. Gledalcev 5000. Ocena: novi Celju pri mladinkah Catrova preško- nirjih Je bil najboijši Randl lz Žale8, ligaš v Zagrebu ni niti razočaral niti čila višino 135 cm, pri mladincih Volk ki Je tekel 60 m v času 8,3 ln vrgel kro- . . zadovoljil. Split Je preveč spoštoval v daljino 6,11 m, pri članih Urbajs lz glo 10,18, Cerovšek prav tako iz Zale* je ostalo le malo. Vse se je dobro za- Strelec Jerkovič v 80. min. Sodil NI* svojega nasprotnika, kar zlasti velja Šentjurja v daljino 6,5«, na 100 m pa pa Je skočil v daljino 4,43 čelo in je tako trajalo do srede prvega i količ iz Beograda, gledalcev 8000. za njegovo napadalno petorko, ki Je 11,8, pri pionirjih pa Pestotnik iz Ce- Atletsko teftmovanje društev -P»T polčasa, do trenutka, ko neodločen sod-i Ocena: nogometaši Dinama so lahko imela lepe možnosti1, da zabije več lja na 60m 8,2, v skoku v daljino 4,84, tlzan« Je pokazalo velik napredek P”" nik ni kaznoval hudega prekrška Sto- zadovoljni, saj so dosegli pred kon- | gokv. Nihče se ni odločil za strel, v metu krogle pa Je presenetil Krajšek padnikov -Partizana- v tej športni P*” janoviča nad Kragidem z enajstmetrov-1 eem tekme zmagoviti gol in drago- 1 To Je t-tla precej slaba tekma. I lz Ljubečne s 14,90. , nogi. vojevalo zmago. Pri domačih sta se odlikovala Leikov in Ognjanov, pri gostih pa Ibrahim Pašič in Bukvič. NEZASLUŽENA ZMAGA Budučnost - Dinamo 0:1 (0:0). DNEVNE NOVICE Vse šolske knjige In Šolske potreb-1 nL! veliki izbiri dobite pri Državni t™ I? Slovenije, Ljubljana. Mestni J}' 26, Trs revolucije 19 In Čopova „„ Nenadkriljiva je »ULTRAGIN« -»Port krema. — Poizkusi — primerjaj -Povej drugim! x,,“F^EX« je najboljše sredstvo za tiscenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX« kjer kupuješ milo. filSTILO ZA K3VINE IR STEKLO gledališča vah!'I!a'lin;s1'0 gledališče v Ljubljani aoi k sodelovanju mladino, ki se za- bo §lez' misliva si kaj vznemirljivega!' In je začel njen mož v prostefl1 času pregledovati stare zemlie' s, vide. Ugotovil je, da bi vetro tl in morski tokovi lahko prenesi* g splav podobno, kot je plul »Sonc' g ni Tiki«, od Anglije do Japonske’ s Po njegovi zamisli bi potovali g splavom od Anglije mimo fraj£ s coskih in španskih obal do Gl” g raltarja in ob zahodnoafriški oba' š li do rta Dobre nade, potem Pa° g afriški obali navzgor in čez N* s dijski ocean mimo Jave, severfl H Avstralije in Filipinov na JaP° g sko. g Pogumni pomorščaki bodo vZZ s li za vsak primer s seboj tu® = majhen motor, če bi nastop'* g nepredvidene težave, ki bi i1 m prekrižale račune. — Ko se je n<£ g vica o tem načrtu razširila v i§ gleški .javnosti, so dobili omenJ®^ ni potniki okoli 300 pisem, v terih so jih razni ljudje pros: lca- ill. 20 konj dnevno V poletnih dneh pospravijo Beograjčani nad dve toni konjskega mesa in okoli 1500 kg suhih mesnih izdelkov. Edino podjetje, ki predeluje in prodaja konjsko meso, je »Promes«, kjer v poletnih mesecih zakoljejo 20 konj dnevno, pozimi pa zaradi večjega povpraševanja tudi do štirideset. To podjetje ima v Beogradu okoli 30 prodajaln. Konjsko meso in mesni izdelki iz njega so dvakrat cenejši od drugega mesa. Kilogram svežega konjskega mesa stane okoli 130, konjska salama je po 220, klobase pa po 230 dinarjev. Konjsko meso je cenejše zaradi tega, ker so odkupne cene mnogo nižje kot pri goveji živini, ker da konj za 10 odstotkov več mesa kot goved, pa tudi predelava tega mesa je cenejša. Sicer pa konjsko meso ni ta- ko priljubljeno, kot bi sodili po teh številkah, ker le malokdo ve, da je v njem več redilnih snovi ■ kot v govedini. Zdravniki priporočajo konjsko meso pljučnim i bolnikom ter slabokrvnim in tistim, ki imajo nizek krvni pritisk, mnoge mfctere pa kupujejo konjsko meso za otroke, ker se ravnajo po zdravniškem nasvetu. ! Največ konjskega mesa pokupijo na priporočila zdravnikov razni internati in bolnišnice, zadnje čase pa tudi številne menze, ki ga uporabljajo za sesekljane zrezke. Za mnoge ljubitelje konjskega mesa so prava poslastica razni zrezki, možgani in jetra. Konjsko stegno je mogoče uporabiti namesto teletine za du- — . ... ... . . , najski zrezek. - Omenjeno beo- g “ Odkar se je začelo mednarodno geofizikalno leto, delajo znanstveniki najrazličnejše poskuse. Po- grajsko podjetje dodaja klobasam iz konjskega mesa okoli 20 odstotkov slanine. ke, ki so v Port Churchillu izstrelili raketo tako kot tisti, ki lovi s trnkom in potem na vrvici privleče plen iz vode Drobne ZANIMIVOSTI POSLANIK KOT TIHOTAPEC Salvadorska vlada Je odpoklicala svojega poslanika v Veliki Britaniji, ker so ugotovili, da Je tihotapil zlate ure. Razprava proti njegovim nediplomatskim pomočnikom Je že zaključena ln Je dvignila precej prahu. DA SE BO ZAVEDAL Italijanska vlada je objavila sklep, po katerem mora imeti vsak italijanski minister v svojem delovnem kabinetu veliko državno zastavo, ki ga bo vselej opominjala, da je služba domovini njegova prva dolžnost. BREZ SKRBI Švedska je namenila umetnostni akademiji v Stockholmu 100.000 kron letne podpore za tiste zaslužne umetnike, ki bi sicer zaradi skrbi za vsakdanji kruh ne mogli ustvarjati, kakor se Jim zdi po lastni presoji najbolj prav. 2000 LET STARE KONSERVE Potapljači francoske mornarice so našli na morskem dnu pred Levantskimi otoki vrče z nasoljenimi ribami, ki so bile pred 2000 leti namenjene rimski armadi v Galiji. Baje so ribe kar dobro ohranjene. pred dnevi navalili na poštne urade in so kupovali cele pole novih znamk po 15 frankov, ker je na eni izmed njih pomotoma naznačena cena 5 frankov. 2e po nekaj dneh so se te znamkovne pole močno podražile; posamezni zbiralci so ponujali zanje po 10.000 frankov. Z iskalcem min je prišla pred dnevi k velikemu kupu slame Barbara Summers iz Philadclphi-je, ki je preživela počitnice na neki farmi in je v slami izgubila zaročni prstan. Ker bi morala pregledati petnajst ton slame, se je odločila za drugo pot: izposodila si je aparat za iskanje min in je kmalu našla izgubljeno dragocenost s naj jih vzamejo s seboj na dol®0 g in razburljivo pot. Prebivalstvo ZDA Letos julija je živelo na oze#1' | lju ZDA 171,300.000 ljudi. Ta*° g je rečeno v najnovejšem sporoči* = statističnega urada Združenih g žav. Glede na lansko leto se > g število prebivalcev zvišalo za H lijon, v primerjavi z letom g pa za 20 milijonov. 1 Showova pisma na dražtf Na dražbi so pred dnevi Pr<^ H dali zasebna pisma Ludwiga j Beethovna in Bernarda Sha"'f| s Skladateljeva pisma so bila dra*' g ja od pisateljevih. Za ShaWOv' ■ pisma so dobili v celoti 250, z._ dvakrat manj Beethovnovih P1' sem pa 780 funtov. Za eno saf1^ stran izvirne Beethovnove glasbe' ne partiture je plačal navduši kupec 520 funtov. Drzen poskus Iz Avstralije poročajo, da J® švedski kipar Stanley Lekston, se je naselil v Avstraliji, odpl^ na splavu, ki ga je sestavil iz v praznih bencinskih sodov. KiP3j namerava na tem splavu preplut 400 milj dolgo pot. Sredi splav'a ima odprt sod, ki je dovolj veli™ da lahko človek sede vanj. To J® za vso pot življenjski prostor P°' gumnega pustolovca, ki je vzel n« doleo potovanje le dvajset litro vode. Darwinske ohlasti so P°' slale letala, ki bodo poiskala svojevrstnega kiparja, in ga, če b° treba, tudi s silo pripeljala nazaj'