Posamezna številka Din 1*50» Št. 73. V Ljubljani, v sredo 26. snarea 1924. Poštolita v gotovini. Leto L NARODNI i ftEVNIli fj-- ......................................................... Ep | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | t Mesečna naročnina: ? ; V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I -•.......................................... v......□ Neodvisen političen list -n- Urednlštvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. ?....................................... I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. J f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I □ □ V krizi. Kot neodvisen listi, ki ima pred °čmi samo interes naroda in države, smatramo za svojo dolžnost, da informiramo svoje bralce čim najbolj objektivno in da presojamo delo posameznih strank edinole z nacijonalnega in državnega stališča. Zlasti pa smatramo za svojo dolžnost objektivno informacijo v času vladne krize, ko skušajo stranke svoj strankarski interes istovetiti z državnim in nacijonalnim. Pokazati, koliko se krije strankarski interes z nacijonalnim, koliko pa naci-lonalnemu nasprotuje, to bo naše stališče; s katerega bomo presojevali današnjo vladno krizo. Zavedamo se dobro, da vsled tega ne bomo mogli poročati tako, kakor bi želela ta ali ona stranka, toda prav tako se zavedamo, da bomo s tem ustregli javnosti in svojim ^ bralcem in zato upamo, da nas b°do tudi ti s svoje strani podpirali. Po teh uvodnih besedah naj nam bo dovoljenih par stvarnih pripomb o se-^nji vladni krizi. Vsled demagoških špekulacij raznih strank smo zašli tako daleč, da je za velike mase volilcev še danes naše nacionalno ujedinjenje v debati. Posledi-04 tega jev da se naša notranja politika še ni mogla povzpeti na stališče zdrave gospodarske politike, temveč da je vprašanje ujedinjenja še vedno kardinalno in glavno vprašanje naše notranje politike, da smo pravzaprav 'še vedno v ustavnih bojih. Rešiti se teh bojev, priti v praktično gospodarsko politiko je najodličnejša dolžnost jugoslovenske politike. Ta pa ne bo dosegljiva preje, dokler ne bo stališče našega ujedinjenja celotno in Popolnoma prodrlo, dokler ne bo postalo indiskutabel. Naj bo to nekaterim prijetno ali ne, vendar je to aksiom, zakaj v nasprotnem slučaju bi bil konec naše države. Še pred dobrim letom se je predstavljala kot nosilka ideje našega uje-dinjeaija demokratska stranka. Toda tedaj, ko se je spremenila iz JDS v DS, ko je zavrgla jugoslovenstvo, je prenehala biti nosilka misli ujedinjenja in je postala narodna oportunistična stranka. Od tedaj pa se je tudi pričelo nevzdržno padanje demokratske stranke in v sedanji krizi se odigrava njen poslednji boj, ki je boj za obstoj demokratske stranke. To je en odločujoč moment v sedanji vladni krizi. Demokratski voditelji si tega seveda nočejo priznati, temveč skušajo varati sebe in svoje volivce s fato mor-ganc\ ko da bi bili oni v stanu priboriti si z opozicijonalnim blokom zopet vodilno mesto. 2e priprosta aritmetika, da_ odločuje bloku stranka s 70 mandati in ne ona z 49, dokazuje, kako po-grešen je način demokratskih voditeljev. Je vse zastonj! Danes se odigrava v Beogradu poslednji boj demokratske stranke in ko jo zapusti gospod Pribičevič, tedaj je demokratska stranka — bila. Mors tua vita mea, velja tudi v Politiki. Smrt demokratov dviga radikale, ki postajajo avtomatično tudi idejni 'nasledniki demokratov in zato danes tudi ona stranka* ki povdarja nacijonalno edinstvo proti atakam Radiča in drugih. Je čisto irelevantno, če zasluži radikalna stranka to stališče ali ne, v resnici ga danes zavzema in to je njena moč. Tako prihajamo k drugemu odločilnemu momentu, ki odloča v sedanji vladni krizi. Danes se vrši podlaga za bodoči voliven boj, danes se izdelujejo volivna gesla. Dokler ni končala radikalna stranka boja z demokrati, tako °lgo Je za njo srbsko stališče odločilne važnosti in zato bo v krizi postavljala predvsem vprašanja, ki so važna za srbsko pleme in le mimogrede vpra-nja, važna za prečane. .:° ve dobro tudi g. Radič, trenutno i, najmočnejšega kluba. Pofvi .postavit' sebe v opozicijo z Ir60? “ se k°t vodja prečanskega _ p P°staviti na prvo mesto. Zato sili kairo f V ,voHtve- kajti dokler je radi-dnicr ^tranka v boju z demokrati, tako renco Š.adič varen Pred konku-danes je za g. Radiča. b5 in I , °.ugodei1' kakor še nikoli ni Vih v if+ in zato prisega za ceno no-“ Volitav celo kralju in .sstavl. Odklonilna izjava LSuhe Davidovima. Zemljoradniki odklanjajo sodelovanje z radikali. Beograd, 25. marca. (Z) Težišče vse situacije je bilo danes v demokratskem klubu. Stanje pri demdcratih še vedno ni razčiščeno ter še vedno čaka na razvitek razmer v demokratski sredini. Ministrski predsednik Pašič je danes ob 10. uri dopoldne sprejel na razgovor Ljubo Davidoviča, ki mu je v imenu vsega opozicijskega bloka naznanil, da ne more sprejeti poziva v vlado z radikali na temelju, ki ga je označil Pašič v svojem včerajšnjem pismu, naslovljenem na načelnike opozicijskih skupin. Davidovič je prosil Pašiča, naj oprosti dr. Spahu in dr. Korošcu, ker ne prideta-na pozvani razgovor. Vsa opozicija se mora namreč smatrati kot celota. Po tem razgovoru je Davidovič odšel nazaj v klub in tam poročal. Nato je demokratski klub izdal ta-le komunike: G. Ljuba Davidovič je na sestanku z g. Pašičem, kamor ga je ta pozval, v imenu vsega opozicijskega bloka izjavil, da ne more sprejeti nobenega sodelovanja z njim v novi vladi, za katero je dobil g. Pašič mandat. To sodelovanje je g. Davidovič odklonil, ker ni mogoče podpirati režima, ki ga je vpeljala radikalna stranka v enem letu svojega vladanja, in proti kateremu je večina naroda, zaradi česar je tudi prišlo do ustvaritve opozicijskega bloka. Beograd, 25. marca. (Z) Danes dopoldne ob 11. je načelnik zemljoradni-škega kluba Voja Lazič posetil ministrskega predsednika Pašiča in ostal pri njem okrog pol ure. Lazič je odklonil vsako sodelovanje z radikali. Pašič mu je na koncu rekel: Vedel sem, da mi boste tako odgovorili. Pred razkolom v demokratski stranki. Pribičevič izstopi s svojimi tovariši iz demokratskega kluba. Beograd, 25. marca. (Z) Po seji demokratskega kluba se je Davidovič razgovarjal z več člani svojega kluba in izprevidel, da njegova izjava, s katero je odklonil poziv za vstop v vlado, v demokratskem klub ni bila sprejeta brez prigovora. Pribičevič je v klubu izjavil sledeče: Gospoda, dosedaj sem sodeloval z elementi, ki stoje odločno na stališču vidovdanske ustave. Ponudba, ki gre za tem, da se ta politika podpre, ne bi se smela a priori odkloniti. Popoldne se sestanem s svojimi prijatelji ter bom z njimi razpravljal o vsem položaju. Našo odločitev vam naznanim jutri ob 10. uri dopoldne. , Po tej Pribičevičevi izjavi je bila seja prekinjena in prihodnja napovedana z? °h 10. uri dopoldne, ko bo Pribičevič obvestil klub o svojem nadalj-nem držanju. Po vsem izgleda, da bo Pribičevič skoro gotovo z vso svojo skupino izstopil iz demokratskega kluba. V radikalnih in demokratskih krogih mislijo, da ves položaj zavisi od stališča Pribičevičevega. Pribičevič bo danes iz-« računal, kakšno število ima v demokratskem klubu za se. Ko se to število ugotovi, se bo odločilo ali izstopi iz kluba, ali še dalje ostane v njem. Demokratski levičarji so prepričani in so tudi danes govorili, da odide Pribičevič na vsak način iz kluba. Mislijo pa, da ne bo takoj stopil v kooperacijo z radikali. Po njihovem mnenju bo ostal najpreje nekako nevtralen in ne bo cepil demokratske stranke, ampak da napravi samo secesijo. Ta kombinacija levičarjev, t. j. davidovičevcev izgleda precej nenaravno. Če Pribičevič zapusti demokratski klub, bo brezdvomno takoj izstopil tudi iz stranke. Gotovo je pa po- tem, da bo v tem slučaju začel sodelovati z radikali. Radikali so se danes dopoldne zelo zanimali za držanje Pribičeviča, zlasti, ker je od njega največ odvisna možnost koalirane vlade. Radikali so danes dopoldne pričakovali, da se položaj v demokratskem klubu razbistri. Pribičevič ima, k^kor izgleda za sedaj največ 15 ljudi za seboj, od katerih pa za dva še ni gotovo, ali spadata v njegovo ali v Davidovičevo skupino. Omeni naj se, da je danes izstopil iz demokratskega kluba Pribičevičev pristaš pop Dimitrije Traj-kovič. Kakor se vidi zavzema kriza vse večji obseg in sme se reči, da se koalicija že prikazuje. Pribičevič mora napeti vse sile, da potegne čimveč pristašev za seboj iz kluba, ker je drugače koalicija nemogoča. Ce bi ne bila mogoča koalicija, ni verjetno, da bi prišlo do sestave vlade opozicijskega bloka. V tem slučaju bi radikali zavlačevali krizo do 31. marca, potem pa zahtevali za se volilni mandat, če sestavi Pašič koalicijsko vlado, bi se njeno delo končalo s sprejetjem proračuna, in če bi vlada ne imela večine, bi pa dobila volilni mandat. Tako se je danes dopoldne začel položaj razpletati. Kriza bo kakor vse izgleda trajala največ en dan in se reši že jutri, ko pade odločitev, s katero bo določena tudi usoda demokratskega kluba. Pašič se je danes popoldne posvetoval o položaju z dr. Kraftom, s Ferad begom Ali Drago, in s socijalistom Di-vacem. Izgleda, da se bo danes definitivno tudi ugotovilo razmerje med radikali in Pribičevičem. Konferenca ministrov. Beograd, 25. marca. (Z) Sinoči se je vršila konferenca ministrov, na Kateri je predsednik Pašič poročal o svoji ostavki ter pri tem prečital Pismo, ki ga je ob ostavki izročil kralju. V ostavki je rečeno*, da so demoni rLVJaS?r0tiu s sv°iim Programom illn..,Političnini delom brez riSSfv-SVO!, Volilcev se Pridružili 2‘" e)kl ,Je dosedaj delovala ne samo čeklm nlV?1^ rtoti osnovnim na-7I. na katerih je zasnovana država. Zato j e prišlo , do spremembe polo-v skupščini. Dalje si poTdarja" da ne gre za vprašanje, katera stranka naj pride na vlado^ ampak da se v tem momentu nahaja v krizi država. Konferenca ministrov je Pašičevo poročilo vzela na znanje in so bile Pašiču puščene proste roke za razplet krize. AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI. Washington, 25. marca. (Ha-vas.) Poslanska zbornica je na včerajšnji seji sprejela predlog, da se dovoli Nemčiji posojilo v znesku desetih milijonov dolarjev za nakup živeža za žene in otroke v Nemčiji. Pri tem pa dela g. Radič usodno napako, ko podcenjuje pomen našega ujedinjenja, da misli le na demagoške š a-gerje, ki so prijetni ušesom njegovih volilcev. G. Radič pozablja, da more pripasti zmaga samo branilcu državne ga, pa tudi nacijonalnega ujedinjenja nikdar pa zagovorniku pokrajinske sentimentalnosti. Razvoj narodov se vrši stopnjema in polagoma. Zato sedanja vladna kriza ne bo prinesla definitivne odločitve, temveč bo pomenila le etapo v smeri našega pozitivnega razvoja. Zmagal bo trenutno tisti, ki bo najbolj pozitiven. S svojo'Zadnjo izjavo je dopisniku lista »Secolo« Radič dokazal, da že ni krenil na pozitivno pot. Zato bo tudi bitko izgubil. Šele potem, ko si bo priboril Radič zastopstvo lirvat-skega naroda brez demagogij^, ko bo v stanu zagovarjati nacijonalen program zemljoradnikov, šele tedaj bo usposobljen za končno tekmo, šele tedaj sme upati na najvišje mesto. Razvoj narodov se ne vrši slučajno, temveč po zakonih. Najprej je treba pozitivno in načelno rešiti vprašanje , ujedinjenja, to je organizacije naroda, Potem pride na vrsto šele vprašanje načina organizacije. Današnja vladna kriza je še v prvi etapi in zato bo sedanji boj končal komaj s pripravo gospodarskega boja, z vstajanjem stanovskih strank., Kombinacije za rešitev vladne krize. Radikali računajo na sodelovanje s Pribičevičem. Beograd, 25. marca. (Z) Politični krogi še dalje komentirajo položaj in primerjajo moči v parlamentu. Opozicijski krogi so prepričani, da Pašič ne bo mogel sestaviti zopet vlade, ker mislijo, da nikakor ne more nti s pribičevičevci zbrati potrebne večine. Radičevci s svojim vejikim številom namreč presegajo vsako kombinacijo. Opozicija zato misli, da Pašič jutri vrne mandat. Radikali pa vztrajajo v prepričanju, da se bo položaj rešil v njihovo korist ter trde, da more kriza trajati največ še 24 ur. Največ na-de stavijo v demokrate Pribičevičevega krila in so prepričani, da bo Pribičevič jutri v demokratskem klubu nastopil odkrito ter od njega zahteval, da se kot čuvar narodnega edinstva in vidovdanske ustave pridruži radikalom. Teh vesti pribičevičevci dosedaj niso demantirali. Drže pa se zelo rezervirano iit ne dajejo nobenih obvestil, temveč samo pravijo, naj se čaka jutrišnjega dne, ki bo po njihovem mnenju odločilen za situacijo. Radikali trde, da bodo sestavili vlado s pribičevičevci- ter zatrjujejo, da je sporazum z njimi v glavnem že dosežen. Pribičevič je obetal, da potegne za seboj 20 poslancev. V tem slučaju bi dobil od radikalov 4 portfelje v vladi. Če pa povede s seboj še več poslancev, bi za vsakih pet dobil še po en portfelj. Taka vlada bi morala končati proračun in verificirati radičevske mandate. Nato bi se skupščina za nekaj časa odgodila, kolikor največ dopušča poslovnik. Medtem pa bi se nadaljevalo z razčiščenjem situacije. če bi ostala situacija neizpreme- njena, bi se pripravljal teren za volitve, in poskušal dobiti mandat za volilno vlado. V tem slučaju bi šli radikali skupno s Pribičevičevo skupino na volitve. Radikali se nadejajo, da se od neopredeljenih demokratskih poslancev šestorica pridruži njim. Po radikalskem računu bi se večina sestavila tako-le: 108 radikalov, 20 pribičevičevcev, 14 džerflijetovcev, 2 demokratska disidenta, 2 radičevska disidenta, 1-poslanec velikosrbske stranke in 1 Romun, skupno 148. Opozicijo bi tvorilo 29 demokratov, 24 klerikalcev, 20 radičevcev, 18 muslimanov, 11 zemljoradnikov in 8 Nemcev, torej skupno 110 poslancev. Beograd, 25. marca. (Z) V radi-kalskih krogih so včeraj in danes trdovratno širili vesti, da je zagotovljena koalicija med radikali in med skupino Svetozarja Pribičeviča, ki ima za seboj baje 20 poslancev. Pribičevičevci bi dobili štiri ministrstva, ki bi jih prevzeli Svetozar Pribičevič, dr. Hinko Križman, Kosta Timotijevič in dr. Edo Lukinič. Pribičevič bi prevzel ministrstvo prosvete ali notranjih del, Timotijevič pa ministrstvo za pravosodje. V tem slučaju bi imel Pribičevič proste roke v Hr-vatski, da izvede volitve in pobije radi-čevce. Radikali se nadejajo, da si zopet zagotove podporo Nemcev in da bodo mogli s 150 poslanci končati proračun in verificirati radičevske mandate. Nato bi skupščina odšla na odmor. Pašič bi poskušal razgnati blok in pritegniti dr. Korošca. Če bi ta kombinacija ne uspela, bi gledal, da dobi od krone ukaz za razpust skupščine in za razpis volitev. MacdOnald o razorožitvi. London, 25. marca. (Wolff) V spodnji zbornici je odgovoril ministrski predsednik Macdonald na vprašanje o prošnji ameriške poslanske zbornice, naj bi predsednik Coolidge sklical novo mednarodno konferenco, ki naj bi se bavila z vprašanjem razorožitve, da ne more, dokler ne dobi podrobnosti o tej zadevi, reči, kako stališče bo zavzel. Izjaviti more le, da pozdravlja ta predlog. Moskva, 25. marca. (VVolff) Trocki] ie javil sotrudniku i1ear<;o-vih listov na vprašanje*, ali se strinja sovjetska vlada z delavsko vlado na Angleškem glede sklicanja mednarodne konference za razorožitev in revizijo versaillske mirovne pogodbe, da bo sovjetska vlada pozdravila vsako sodelovanje z angleškim kabinetom, v kolikor se s tem stori čeprav le naj-skromnejši korak naprej na potu k olajšanju gospodarskega prometa. London, 25. marca. (Wolff) Spodnja zbornica je sprejela predlog vlade, po katerem naj se dovoli kredit v znesku 2,941.000 funtov za letalstvo. V Beogradu le 40 >9 radičevcev. Beograd, 25. marca. (Z) Danes dopoldne je dospelo še nekaj radičev-skih poslancev v Beograd. 4 poslanci, katerih mandati so verificirani, so bili danes dopoldne ob 11. uri v predsed-ništvu narodne skupščine zapriseženi na zvestobo ustavi in kralju. Zaprisegi je prisostvoval skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič, tajnik Kobasica in še nekoliko poslancev. Sedaj se v Beogradu nahaja 40 radičevcev, ki imajo po vse dneve posvetovanja ter razpravljajo o položaju in se posvetujejo s posameznimi skupinami. NEMIRI V UKRAJINI. Berlin, 25. marca (K) Kakor poroča »Lokalanzeiger«, so zasedli uporni kmetje v Ukrajini mesto Olgopol in poklali komuniste. Nastopile so rdeče čete, ki so jih' prisilile k umiku. Kot kazen za ta upor je bilo v Olgopolu in okolici ustreljenih 1800 kmetov, žensk in otrok. Nogometni turnir na Dunaju. Dunaj, 25. marca. (K) Tridnevni nogometni turnir, ki ga je priredil športni klub »Slovan«, se je danes končal. Pri prvi tekmi sta si stala nasproti beograjska »Jugoslavija« in romunski športni klub »Kinizsi«. Igra se je končala neodločeno z 1 : 1. Druga tekma, »Slovan« : brnski športni klub »Zidenice« je končala s 4 : 1 v korist »Slofana«. V turnirju je torej dosegel »Slovan« prvo, »Zidenice« drugo in »Jugoslavija« tretje mesto. Praga, 25. marca. (K) Nogometna tekma Dunaj proti DFC je končala neodločeno z 1 : 1 (1 : 0). Na Grškem le prokla* mirana republika. Atene, 25. marca. (K) Narodna skupščina je sklenila odstaviti dinastijo Glucksburg in proglasiti republiko. Atene, 25. marca. (Havas) Zbornica je izrekla včeraj vladi zaupnico z 259 proti 3 glasovom; 13 poslancev s« vzdržalo glasovanja KONEC ŠTRAJKA V HAMBURGU. Hamburg, 25. marca. (Wolff) Da- vi so se stavkujoči pristaniški delavci prijavili za delo. Pri tem se je zbrala velika množica nezadovoljnih, ki so skušali preprečiti delavoljne, da ne bi nastopili službe. Takoj pa je nastopila policija, ki je povzročila, da se je njihov poizkus izjalovil. Na delo je prišla približno ena četrtina stavkujočih. Borzna poročila. Beograd, 25. marca. Devize: Dunaj 0.1153—0.1155, Budimpešta 0.10—0.12, Bukarešta 43—43.25, Ženeva 1409—1410, London 351.50- 351.70, Milan 352-353.50, New Pariz 438—440, Praga 236.50—236.75. n,1,?asreb, 25. nurca. Devize: Dunaj i ’ Bukarešta 0—43, Italija iz- plačilo 350—353, ček 349.50-352.50. London izplačilo 349.65—352.65, Ne\v York kabel 81.125—82.125, ček 81—82, Praga ček 235.25—238.25, Švica 1408.30—1418.30, ček 1407—1417. Valute: Dolarji 80.25—81.25, avstr, krone 0.11425—0.11625, francoski franki 435—440. . \ C u r i h , 25. marca. Beograd 7.125, New York 579.50, London 24.92, Pariz 31.50, Milan 24.95, Praga 16.60, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunai 0.0081625. Berlin, 25. marca. Beograd 5.58, Dunai 6.08, Milan 18.05, Praga 12.21, Pari* 23.14, London 18.05. New York 4.19, Curfb 7ZM. Francija na razpotju. (Ol našega stalnega pariškega dopisnika.) Zunanjepolitično obzorje se je za dva tedna oddaljilo v megleno daljo. Francija je stala na razhodišču svojega notranjega razvoja. Danes še ni mogoče z gotovostjo reči, da so odstranjene vse nevarnosti. Nevarnost, ki je od zunaj in od znotraj grozila nacijonalni valuti, je trenutno potisnila vse druge v ozadje. Po difinitivni stabilizaciji franka — tu so prepričani o dosegi tega cilja — mora priti do odločilnega boja. Sedanje razpoloženje sliši onemu na predvečer Boulangerjeve pustolovščine. Na obeh straneh se zbirajo moči. Eni pravijo,, da je to »parlamentarna kriza«, drugi pa »osebne rivalitete«. Na vsak način pa obstoja skrajna napetost. Najzanimivejši so dogodki, ki so se »digrali zadnje tedne v senatu. V Lu-xembourgu je, kakor znano, radikalna večina. Radikali so skupno s socijalisti otvorili povsod volilno borbo s parolo: Vojna nacijonalnemu bloku in Poincarč-ievi vladiI In ta Poincarčjeva vlada je predložila senatu zakonski načrt, ki je bistveno v nasprotju z radikalnimi načelnimi dogmami: diktatorska pooblastila vladi v svrho odprave finančne krize. Predvsem so govorili najodda-ijenejši levičarji (v senatu ni nobenega komunista) proti zakonskemu načrtu. Potem zmerni radikali. Proti je govoril celo Henry de’ Jouvenel, glavni urednik »Matina« in intimen prijatelj ministrskega predsednika. Jouvenelov govor spada med najpomembnejše povojne izjave. Logičen rezultat razprave bi bila samo nezaupnica: konflikt med senatom in parlamentom ki obstoja virtuel-so že več let, — kabinetna kriza, katere rešitev bi bila v sedanjih ramerah skoraj nemogoča. Zgodilo se je drugače. Poincarč si je ponoči ob pol dveh izvojeval zmago v senatu — s trinajstimi glasovi, čeprav je glasoval skoraj ducat rojalistov in bonapartistov proti vladi. Poincarčja so rešili v zadnjem trenutku radikali. Pomen glasovanja je izredno velik. Nacijonalni blok je izvajal iz tega sklepe, da obstoja med Poincarejem in novim »levim blokom« tajna pogodba in da bodo na mesta šestih reakcijonar-nih ministrov prišli radikali in celo rojalistični politiki. Na ta način rekonstruiran kabinet bi mogel tudi po eventualni zmagi združene levice nadalje vladati, kajti Poincare noče kljub svojemu v zadnjem času zelo razdrapanem zdravstvenem stanju prepustiti svojega mesta nobenemu nasledniku. Celo njegovi politični nasprotniki so prepričani, da je vsaj za sedaj, to se pravi, da definitivne rešitve reparacijskega problema, nenadomestljiv. Vest o zvezi med ministrskim predsednikom in radikalno levico je imela za posledico, da se je v parlamentu in senatu pridružila skrajna desnica opoziciji. Oosp. Leon Daudet, ki se je preje vedno sukal okoli ministrskih sedežev, ne zapusti sedaj niti za trenutek svojega sedeža. Celokupna desnica ne prikriva, da smatra Mandela ali Tardieua za pripravnega »rešitelja Francije«. Med radikali in Poincarejevo vlado pač ni izključen kakršenkoli volilni sporazum. Dogodki v parlamentu in senatu imajo popolnoma drugo vzročno podlago: oni temeljijo ua nevarnosti virtualnega državnega puča, ki je bil v zadnjih tednih vsled padca franka mnogo bližji kakor pa se je moglo misliti v inozemstvu in tudi doma. Potom in- ap Pariz, 21. marca. diskretnosti so danes znana dejstva: Iz EIyseea je prišla vest, da razpravlja ministrski svet o eventuelncm podaljšanju diktatorske oblasti do konca leta. Da se to omogoči, bi bilo treba podaljšati zakonodajno dobo sedanjega parlamenta do 1. januarja 1925. Pri glasovanju je bilo devet ministrov in državnih podtajnikov za, proti pa samo štirje. Med temi štirimi je bil tudi Poincare. Po glasovanju je izjavil, da bo podal takoj svojo ostavko, ako Millerand stori še kak nadaljni korak. Dva dni nato je prišla pomoč ameriških in angleških bankirjev, in sicer, kar je treba poudariti z izrecno odobritvijo ameriške in angleške vlade. Po nadaljnjih 24 urah je Poincare izjavil v senatu, da ne more pristati pod nobenim pogojem na podaljšanje zakonodajne dobe. Radikali so ga postavili kot rešitelja republike in demokracije in njegova večina je bila zasigurana. Neki levičarski politik je po seji izjavil: Dokler je Poincarč na svojem mestu, ni nobene nevarnosti za naše republikanske naprave. Njegove zunanje politike nismo nikdar odobravali, toda v notranjosti je za nas novi Robes-pierre, ki se ne bo nikdar niti za las oddaljil od republikanske ustave. To je ključ k celotni situaciji. S strani clemencistov, rojalistov in milleran-distov je sledil koncentriran naval, katerega valovi še vedno niso utihnili. Poincare je osebnost, ki je v Franciji ni mogoče več odstraniti. Levica je takoj spoznala nevarnost, toda tudi sredstva za njeno odstranitev. Radikalni senat je natanko preštel glasove, ki so potrebni Poincarčju. Govorili so vsi iz načelnih razlogov proti ministrskemu predsedniku, glasovali pa so zanj iz razlogov potrebe. Tako je notranjepolitični položaj zasiguran do predaje obsežnejših poročil, ki jih izdelujejo izvedenci v hotelu Astoria. Kaj se bo zgodilo potem, danes še ni mogoče predvideti. /. V. Štempihar: Zavarovanje nameščencev in novinarji Drobne vesti. : Churchill, ki ie nastopil kot samostojen kandidat prottsocijalistične stranke, se je pripeljal nedavno na trg in imel pred branjevkami svoj volilni govor. 2e po par besedah so ga branjevke obsule s krompirjem in repo. Pri volitvah je Churchill propadel. : Hčerko bivšega španskega ministra Gonzalesa je ustrelil neki dijak, njen bivši zaročenec bal v trenutku, ko ie prestopila eericvenl prag. 9 : Radlotelefonska stanica v Vatikanu. Iz Rima poročajo, da so v Vatikanu, v privatnih stanovanjih papeževih, te dni montirali ra-dioteflefonskl aparat najmodernejšega tipa. Aparat Je tako močan, da bo papež lahko poslušal pogovore iz cele Evrope. : Pred sodiščem v Llpskem je bil te dni obsojen francoski stotnik D’Armont radi špijonaže na 12 let prisilne delavnice. Dva njegova pomagača pa sta dobila po 7 ozir. 11 let iste kazni. : Majhen zrakoplov japonske mornarice se je vnel blizu Toki j a. Pri tem je zgubilo življenje pet mož posadke. : Kralj Hussein je sklenil ustanoviti svet kallfata ter sklicati svetovno muslimansko konferenco. : Med Vatikanom in Bavarsko je bil sklenjen konkordat. Kancler Marx je izjavil, da nima nemška vlada proti konkordatu ni-kakega pomisleka. : Ameriški senat je privolil k Imenovanju Gibsonsa za poslanika v Švici. : Potresne sunke so zaznamovali na Japonskem. Središče potresa je bilo pod morjem. Potres je povzročil precej materijalne škode. Tudi število žrtev je bilo baje veliko. : Nizozemska zbornica se je Izrekla pro ti predlogu komunistov in socljailistov, naj se prizna sovjetska Rusija. : Angleško-ruska konierenca se sestane v Londonu v prvih dneh aprila. Motivno poročilo k osnutku novega zakona o zavarovanju nameščencev v Avstriji vsebuje mesto, ki je tudi za naše razmere vrlo primerno in poučno. Po novetn zakonu postanejo vsi zavodi, ki se še obdrže, javne korporacije in nosilci obveznega zavarovanja. Takih zavodov bo pet in v mejah njim odrejenih delokrogov prevzamejo ti tudi agende dosedanjih nadomestnih in odslej odpravljenih zavodov za slične stroke nameščencev. Poleg splošnega zavoda za nameščence, so zamišljeni štirje stanovski zavodi in sicer: za farmacevte, za novinarje, za nameščence poljedelskih in gozdarskih obratov in za nameščence hranilnic in bank. Obveljalo je torej načelo interesne, stanovske decentralizacije zavarujočih organizmov. Dočim je umljiva decentralizacija, kar se tiče bančnih in hra-nilničnih nameščencev, ker so ti finančno jačji od drugih skupin, dočim je tehnično potrebna glede farmacevtov, ki v Avstriji niso nastavljenci lekarnarjev, temveč svoje skladnice (Ge-haltkasse), in dočim je tudi umljiva pri poljedelskih in gozdarskih nastav-ljencih, ki prejemajo plačilo večinoma v naravi, je ta cepitev za našega človeka težje dostopna, v kolikor zadeva — novinarje. Pri nas riskiraš še danes pri marsikaterem rodoljubu mnenje, da si »luft-inženir«, če mu poveš, da si novinar. Prilično isto socijalno »težavo« so imeli še nedavno poklicni igralci. Kar se novinarjev tiče, se pravzaprav ni treba čuditi, če upoštevamo, da je komaj pet let, odkar nismo več samo miljonček dobrega ljudstva, ko so predstavljali javno mnenje c. kr. uradniki, advokati, duhovniki in — literati. Vse drugače je seveda postalo po osvobojenju, ko smo imeli naenkrat doma spet množico inteligence, ki je prehodila in prepotovala ogromne prostornine, in ko je vsakdo čital, moral čitati časopisa, da ni vsak dan zaostal za nekaj let nazaj; tedaj smo dobili tudi mi poklicne novinarje; a predno zacenimo ta poklic, kot zasluži, bo poteklo še nekaj časa, čeravno so bili novinarji v mednarodnem stilu že pred vojno sedma velesila. Avstrijski novinarji so starejšega porekla in javnost jih tudi ceni, kar ni v zadnji vrsti posledica dejstva* da leži današnja Avstrija tam, kjer je bilo nekdaj jedro evropske velesile. Zato pa tudi dobijo avstrijski novinarji svoj socijalno zavarovalni zavod; vlada je morala upoštevati njihov intenzivni vpliv na javno mnenje, kateri vpliv jim omogoča pridobivanje vse drugačnih materijelnih sredstev nego drugim skupinam zasebnih nameščencev. Stanovske in poklicne razmere novinarjev so dalje napram zunaj stoječim zelo nedostopne in spominjajo v gotovem oziru na — kasto. Ker imajo torej zveze vsepovsod, pravi zgoraj citirano motivno poročilo; bo njihov zavod dobro vozil, četudi jih je razmeroma malo. Do tu bi bila adresirana javnost; del utemeljitve pa je namerjen tudi na novinarje same, kajti avstrijska vlada ne daje novinarjem lastnega zavoda zastonj, temveč jih upa z to naklonitvi-jo pridobiti za to, da bi spremljali z večjim zanimanjem in z boljšim lastnim presojanjem in razumevanjem razvoj socijalnega zavarovanja; z drugimi besedami: vlada hoče mobilizirati baš vpliv novinarjev na javno mnenje v svrho vcepitve razumevanja socijalnih zavarovanj in socijalnih problemov sploh med najširšo javnostjo. Eden prvih postulatov Udruženja jugoslovenskih novinarjev je zakonita ureditev njih starostnega zavarovanja. Zakaj ne bi novinarji storili še en korak dalje in si zaželeli zakonite ureditve njih socijalnega zavarovanja v obče? Ali ne bi, za primer, da se jim v principu prizna stanovsko zavarovanje, kooptirali knjigarniške nastavljen-ce in — last non least tudi stavce? In ali ne bi naši novinarji poskušali pospešiti rešitev svojega postulata s tem* da bi posvetili nekoliko več zanimanja, nego se je to doslej dogajalo, današnjim oblikam naših zavarovanj, pri katerih novinarji v Sloveniji niso izvzeti? Dovolil sem si staviti ta vprašanja vsled prepričanja, da je zadovoljiva ureditev socijalnih zavarovanj eden glavnih stebrov konsolidacije naše države in da so naši novinarji lahko najboljši zidarji tega stebra, če hočejo. Nesofllasie med latinskima sestrama. Romunska kraljevska dvojica namerava' obiskati razne evropske pre-stolice. Na tem potovanju bi imela priti tudi v Italijo. Obisku na italijanskem dvoru se je pripisovalo morda še največ pomena, kajti že dolgo Časa se širijo vesti o zaroki romunskega princa Nikolaja z italijansko princezinjo Ma-faldo. Ta rodbinska zveza naj bi še bolj utrdila prijateljske odnošaje med obema latinskima državama. Nenadoma pa je romunski zunanji minister Duca naznanil, da izostane obisk na italijanskem dvoru. Ta vest je vzbudila v italijanski javnosti veliko vznemirjenja, kajti splošno se je domnevalo, da vladajo med obema državama najboljši odno-šaji. Tisk si je skušal odpoved razlagati na razne načine. Večina pa se strinja s tem, da je odpoved zakrivila italijanska urgenca za rešitev nekaterih nerešenih gospodarskih vprašanj. Italijanski diplomaciji se je namreč dozdevalo, da je prišel ugodni trenutek, ko lahko uspešno pritisne na romunsko vlado. Nerešena vprašanja bi po mnenju italijanske diplomacije neugodno vplivala na sprejem, ki bi moral biti nad vse prisrčen. Med Italijo in Romunijo obstojajo še sledeča nerešena gospodarska vprašanja: 1. Izplačilo romunskih zakladnih bonov, ki jih imajo italijanski državljani (za okoli 100 milijonov lir v zlatu). 2. Odškodnina italijanskim državljanom za razlastitev posestev v Besara-bji od strani romunske vlade. 3. Poravnava dolgov ruskih uvoznikov italijanskim izvoznikom. Glede zakladnih bonov moramo omeniti, da imajo večino istih Francozi in Angleži. Z njimi se je Romunska pogodila glede plačila. Na podlagi istih pogojev se je z Romunijo pogodila tudi manjša skupina italijanskih imejiteljev, medtem* ko se je večina imejiteljev temu uprla. Kar se tiče druge točke zahtevajo Italijani, da se plača odškodnina v zlatu, kakor Angležem in Francozom in ne kakor romunskim državljanom. K tretji točki moramo pripomniti, da je dovolila romunska vlada svojim trgovcem moratorij in italijanski izvozniki so ostali naenkrat brez denarja. Dolg pa znaša pol milijarde lir. Iz teh podatkov lahko razvidimo, da je hitra rešitev nemogoča. Tudi niso Romuni voljni dati Italijanom vseh onih koncesij, ki so jih dali svojim večjim upnikom Francozom in Angležem. Sicer pa sta že prispela v Rim dva io-munska delegata, da uredita ta vprašanja. Veleindustrijalec Penescu je izjavil, da bo Romunska poravnala vse svoje obveznosti, da pa mora postopati po nekem enotnem načrtu. Najprej so bila potrebna pogajanja z večjimi upniki in nato z manjšimi. Pogajanja z Anglijo so zahtevala več mesecev in ravno tako tudi pogajanja s Francijo. S Švico pa so pogajanja še v teku. Iz tega je torej razvidno, da ni namen Romunije zavlačevati rešitve perečih vprašanj. Treba je samo potrpljenja in časa. Ta dejstva dokazujejo, da se je italijanska diplomacija nekoliko zaletela. Njen pritisk na romunsko vlado je bil povsem neumesten in kraljevska dvojica je raje odpovedala obisk, kakor da bi škodovala državnim financam. Tudi so namignili nekateri romunski listi, da se je čutil kralj užaljenega, ker so hoteli italijanski diplomati izkoristiti njegov obisk na škodo romunskih interesov. Romunska zunanja politika. Romunski zunanji minister Duca je imel te dni daljši ekspoze o zunanji politiki zadnjega časa. Izvajal je. da vodi Romunska odkritosrčno in globoko miroljubno politiko na podlagi ravnotežja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah. Praktično je bila ta politika uresničena z vzdrževanjem tesnih in prisrčnih vezi z zavezniškimi državami in z intimnimi in prijateljskimi odnošaji s sosednjimi državami, ki imajo skupne interese. Končno se kaže ta politika tudi v zboljšanju odnošajev napram vsem ostalim državam. Odnošaji s Francijo in Anglijo niso bili nikdar boljši. Nerazdružljivo je prijateljstvo do Italije, ki sloni na zgodovinskih spominih in plemenski skupnosti. Odnošaji napram Belgiji, Japonski in Zedinjenim državam so prisrčni. Kar se tiče Poljske, stopajo skupni interesi vedno bolj v ospredje, kar je jasno pokazal zadnji kraljev obisk v Varšavi. Skupnost vidikov držav Male antante se je često pokazala na zborovanjih Male antante. Zadnja konferenca v Beogradu je pokazala solidarnost vseh treh držav v pogledu vzdrževanja srednjeevropskega reda. Pripravlja se ureditev gospodarskih odnošajev s Češkoslovaško. Tudi skuša vlada urediti šolsko in cerkveno vprašanje banaških Romunov. Prijateljski odnošaji obstojajo tudi napram nevtralnim državam. V skupnosti plemen^ leži razlog za prijateljske odnošaje s Španijo. Najzanimivejša je njegova izjava glede Grške. Romunska želL, da bi postala Grška pravi činitelj miru na Balkanu in tvorila močno in konsolidirano državo. Romunska se ne namerava vmešavati v grške notranje razmere. Tudi z bolgarsko bodo obstojali prijateljski odnošaji pod pogojem, da bodo spoštovane pogodbe in mir na Balkanu. Vzpostavijo se tudi dobri sosedni odnošaji z Madžarsko, ako se vzdrži iredentistične propagande. Po ratifikaciji lau-sannske mirovne pogodbe so bili vzpostavljeni redni diplomatični odnošaji s Turško. Romunska želi, da bi se zboljšali šaji z Nemčijo, kar je odvisno od povoljn* rešitve reparacijskega problema. Odnosa)1 z Rusijo še niso normalni. Romunska zen-da spravi svojo politiko v sklad s smernicami in cilji Društva narodov. V pogledu narodnih manjšin je vlada zelo liberalna; vendar pa naglaša, da nimajo narodne manjšine samo pravic, maT-več tudi dolžnosti.________________________ . : Uradniške plače bo zvišala Nmčija, kot poroča »Vossische Zeitung«. Nemška vlada je sklenila, da se povišajo temeljni prejemki uradništva za 15 odstotkov, poleg tega pa še rodbinski prispevki, stanarina in dr. toliko, da bo zvišanje 1. aprila, ko stopi ▼ veljavo, doseglo skupaj 20 odstotkov sedanjih prejemkov. : Francoska poslanska zbornica bo štela 584 poslancev. Iz Pariza Javljajo, da je zbornica sprejela predlog, po katerem je določeno število poslancev na 584. Fran Erjavec: Podpiranje brezposelnosti In zavarovanje za brezposelnost Če se ozremo na oblikein sisteme podpiranja brezposelnih, tedaj vidimo, da so jih po različnih kulturnih državah preizkušali že nešteto, ki so se potem v praksi tudi najrazličnejše obnesli. Preobširno bi bilo opisovati jih tu podrobnejše, zato naj sledi tu Ie kratek pregled onih tipov, ki so bili pred vojno po severnih in zapadnih državah najbolj znani in najbolj razširjeni: I. Sistemi, ki temeljijo na dobrodelnosti: 1. stari amsterdamski sistem, 2. stari bruseljski in draždanski sistem, 3. antverpenski in monakovski sistem, 4. ziiriški in bazelski sistem; II. sistemi, ki temeljijo na zavarovanju za brezposelnost: 5. danski sistem ločenih blagajn za brezposelne, 6. norveški in haški sistem podpiranja potom sindikatnih blagajn, 7. holandski sistem subvencijoniranih brezposelnih blagajn, 8. bazelski in badenski sistem (kombinacija bernskega in starokolnskega sistema), 9. novi kblnski sistem, * 10. gentski sistem, 11. angleški sistem popolnoma državnega zavarovanja; Ul. sistemi, ki temeljijo na uvajanju javnih zasilnih del: 12. štrasburški sistem oddajanja javnih del neorganiziranim brezposelnim delavcem, 13. milanski sistem delavskih hiš za neorganizirane brezposelne (»Umanitarla«): IV. sistemi, ki temeljijo na principu hranjenja: 14. gentski sistem subvencij neorganiziranim brezposelnim hranilcem, 15. bolonjski sistem posebnih blagajn za hranilce; V. sistemi, ki so navezani na posredovalnice za delo: 16. štrasburški sistem blagajn za brezposelne pri posredovalnicah za delo, 17. berlinski sistem, 18. novi angleški sistem izplačevanja prispevkov brezposelnim za iskanje dela pri posredovalnih uradih; VI. sistemi, ki temeljijo na sodelovanju z delodajalci: 19. sistem Roubaix, 20. novi sistem podpiranja brezposelnih iz fondov, v katere prispevajo delodajalci in država. Med vojno in po vojni se je izoblikovalo po raznih državah še celo vrsto drugih sistemov, pri-lagodenih izrednim vojnim ali povojnim prilikam, ki pa nosijo bolj ali manj vsi začasni in zasilni značaj, radi česar jih ne moremo upoštevati kot rednih oblik podpiranja brezposelnih. 2e iz prejšnjih izvajanj je razvidno, da mora biti končni cilj vsakega socijalnega politika, zlasti pa seveda delavstva samega uvedba splošnega državnega zavarovanja za brezposelnost, kakor ga ima Anglija. Po navedenem angleškem zakonu so zavezani k zavarovanju vsi nad 16 let stari delavci določenih kategorij, ki imajo manj Jcot 160 funtov šterlingov letnih dohodkov, tako, aa je bilo že pred vojno prisilno zavarovanih okroglo 2.5 milj. delavcev, prostovoljno pa nad 900 tisoč. Po vojni so razširili to zavarovanje še na druge kategorije, tako da je število zavarovan- cev še izdatno naraslo. Za zavarovanje plačujeta delojemalec in njegov delodajalec gotove tedenske prispevke, k dotičnemu fondu pa prispeva tudi država redno subvencijo v znesku ene tretjine po zavarovancih vplačane vsote ter krije tudi vse upravne stroške. Ze po enotedenski karenčni dobi ima brezposelni zavarovanec pravico do tedenske brezposelne podpore, a največ 15 tednov v dobi enega leta, in sicer tako, da odpade na vsakih pet tednov plačevanja zavarovalnih prispevkov kvečjemu en teden podpiranja. S tem se bistveno omeji podpiranje opetovano brezposelnih delavcev. Poleg tega imajo pa pravico do podpore le oni, ki jim državna posredovalnica za delo ne more preskrbeti primernega posla, toda niso dolžni sprejeti dela v podjetjih, ki so zapletena v delavne boje ali pa sprejeti delavskih pogojev, ki bi bili slabši od normalnih. Pravico do podpore izgube tudi oni, ki so zakrivili svojo brezposelnost sami. Zelo smotreno skuša angleško zavarovanje okrepiti tudi interes delodajalcev in delojemalcev samih na zavarovanju in izbegavanju brezposelnosti. V to svrho dobi delodajalec konec leta povrnjeno eno tretjino vplačanega prispevka, če^ je zaposlil zavarovanca vsaj 45 tednov v letu, če pa v slučaju krize delavcev ne odpušča, temveč skrajša delavni čas, se mu povrnejo vsi vplačani prispevki. Delavec lahko po 500. zavarovanih tednih in po 60 starostnem letu zahteva nazaj ves vplačani prispevek z 2.5% obrestmi in se mu odtegnejo le eventualno izplačane podpore. V slučaju smrti imajo pravico do te povrnitve dediči. Tako je združena z dolžnost « zavarovanja tudi vzgoja k hranjenju. Vsa orgas: zacija. je tesno zvezana na posredovalnice za de’ in strokovne organizacije. Poleg tega pa drža', tudi intenzivno podpira zavarovanje po gentske:;, sistemu, zlasti v onih strokah, za katere ni uvedeno prisilno državno zavarovanje. Drugi, tudi precej zadovoljiv sistem zavarovanja za brezposelnost se je izoblikoval že v prvem desetletju tekočega stoletja na Danskem in Norveškem, kjer so nositeljice zavarovanja posebne, zakonito priznane in urejene ter od države subvencionirane blagajne za brezposelne. To se nahaja po veliki večini v okviru strokovnih organizacij, pri katerih upravi intenzivno sodelujejo tudi večine. Tam predpisujejo in pobirajo prispevek blagajne, država jim pa povrne eno tretjino izplačanih podpor, toda od tega prispevka iztirja dve tretjini od občine, v kateri je brezposelni zadnjega pol leta prebival. Tako je bilo na Norveškem že leta 1911. zavarovanih nad 50.000 delavcev, na Danskem pa istega leta v 48 blagajnah 89.000 oseb; dohodkov so imele danske blagajne tega leta 2,640.000 K (od tega delavskih prispevkov 1,492.000 kron) in izdatkov 2,216.000 K. Poleg tega je pa na Danskem država lepo uredila tudi posredovanje dela, ki vodi kontrolo brezposeluih in celo recipro-citeto v brezposelnem zavarovanju z drugimi državami. Seveda je pa dansko-norveški sistem dobro izvedljiv le v onih državah, oziroma vsaj le za one stroke, ki imajo res dobre strokovne organizacije, česar pa pri nas žal še nimamo. Sploh niso dobre strokovne organizacije le najsilnejša gospodarska in prava opora delavstva samega, temveč tudi najvažnejši organ, na katerega morajo tudi občina, pokrajina in država opirati organizacijo svojega socijalnega skrbstva, zato si dobrih strokovnih organizacij-ne bo želel le delavski voditelj, temveč tudi vsak resen socijalni politik. One so izvršil« že doslej na polju skrbstva za delavstvo neprecen-ivo delo, zato tudi javna socijalna politika ne bo ogla pogrešati njihovih izkušenj, strokovnega ogleda in strokovnega sodelovanja. (Dalje prihodnji«.) Besaralbsks vpraSanje. >V_ ospredju ruskega in romunskega za-“fflanja stoji vprašanje pripadnosti Besarabije. Sovjetska vlada odločno odklanja anek-5,10 te pokrajine po Romuniji in Čičerin je Poslal Poincareju protest, v katerem sovjetska vlada energično protestira proti francoskemu vmešavanju v to zadevo. Romunski minister Sasiu ie izjavil, da ee more razumeti, kako morejo Rusi zahtevati to pokrajino zase. ko je vendar znano, aa ie tvorila del romunskega narodnega ozemlja. Bila je 1. 1812 od Rusov nasilno i kfpbljena. Kot sporno jabolko med Turčijo ^Rusijo je bila namreč Besarabija 28. maja iS9o z^ru^ena z Rusijo. V odrinskem miru ‘°29 so bila Rusiji priznana tudi donavska “stja. V pariškem miru 1856 je bilo nekaj zemlja vrnjenega Moldavi. Nekaj pa je Ru-“Jia znova pridobila v berlinskem miru 1878. Komunski minister trdi, da je celo ruska ntk-na stat‘stika dokazala, da je večina iiif -1VnStva romunske narodnosti. Celo v so P ,esarat>iii> ki so jo Rusi kolonizirali, EW Sj..y manišini. Znano je tudi, da je bila mrnSfia p šestimi leti združena z Ro-C!“sl£o na podlagi zgodovinskega sklepa ^sarabske nar. skupščine z dne 27. marca priznanem 191" v ar' saupsome z one °> ki sloni na tudi od Rusije načelu samoodločbe narodov. Združitev je bila posvečena v prvi zbornici Velike Romunske, v katero je prebivalstvo besarabske pokrajine poslalo svoje zastopnike, izvoljene na podlagi splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Nadalje prevladuje v Romuniji splošno javno mnenje, da ne gre Rusiji za gospodarske interese, ker je dežela agrarna in nima nikakih drugih zemeljskih zakladov. Tudi se romunski tisk zgraža nad tem, da razume sovjetska država načelo samoodločbe v tern zmislu, da je pokrajinam, na katere aspirira dovoljeno odločati samo o samoupravi potom sovjetov. Velike demonstracije besarabskih izseljencev, protest zunanjega komisarja v Parizu in izjave raznih ruskih funkcijonarjev pa pričajo, da se ne bo Rusija nikdar odrekla tej pokrajini. Na njeni strani stoji baje celo Italija, ki se boji, da bi se razvjla kaka balkanska velesila. Iz teh podatkov sledi, da bodo romun-?ko-ruska pogajanja na Dunaju precej težavna in da so povoljni rezultati skoraj nemogoči. Besarabija bo tvorila torej še vedno sporno jabolko med dvema državama. Obsodba patriarha. Po desetdnevni raz-jLI-1 kil obsojen patriarh Armencev od laBTPsn e.Sa s°dišča na 8 let ječe, ker da je clnrv' +• jz Proti M umu gor.iu — srcuU žla np]f0Ina se P°iavii° onkraj Ocea-$Se hr ° . društev, organizacij, ki so fftai ht !Z lz|eme smotrele za tem, kako ? °dvzel° človeku srce. Srce je ^vnosf6 n*ast’ ^edanie življenje na-® Dredaf Ltal(ega človeka. Takoj t?# in na ° Vi- bcdest* vsa zla nagnje-ia ni?l l,i bil rai- Tudi ljubezen, Ostala h- S iiubezen bi izgi-iainja« ki k- * SarP° #1iubezen vstvar-%mom WUValt.51oveški rod Pred CSSafo hiaHeh Me VSe razporo-ireni Živlipn- bosumje, vse to> kar ^življenje - svet, bi se ženil le po sporazum. — »Preporec« je svoj očitek napačno naslovil. Naj bi raje pripravil svoje zaveznike makedonstvujušče do opustitve protiiugoslovenske akcije in srbsko-boigar-ski sporazum bi bil dosežen. = Boj med republikanci in monarhisti v Perziji. Po poročilih iz Teherana je prišlo med republikanci in monarhisti do krvavih spopadov. V bojih je padlo na obeh straneh več žrtev. O izidu bojev ni natančnejših poročil. vendar pa se širijo govorice, da so republikanci prisilili prestolonaslednika, da je zapustil državo. — Avstrija proti znižanju osvobodltelj-ne takse. Na Dunaju so zagnali velik krik, ko se je zvedelo, da namerava Antanta nasladnim državam primerno znižati takozva-ne pristojbine za osvobojenje in pravično oceniti od bivšega avstrijskega erarja prevzeto imovino. Po mirovni pogodbi se smatra osvoboditeljna taksa za reparacijsko davščino Avstrije, ki se oddaja Antanti in piše v dobro Avstriji, kot nadomestek za naslednim državam odstopljeno staro avstrijsko državno imetje. V finančnem in proračunskem odboru avstrijskega parlamenta je soc. dem. poslanec dr. Bauer opozoril vlado, da je velika nevarnost, da se bo to imetje cenilo preveč nizko, s čemer bi Avstrija trpela škodo. Govornik je vprašal finančnega ministra, ali se bo Avstrija udeležila pogajanj, ki se vrše v tem pogledu med Antanto in naslednimi državami, posebno med Francijo in Češkoslovaško. Finačni minister dr. Kienbock je odgovoril, da je vlada storila vse v zaščito avstrijskih interesov. “ Iz Hitlerjevega procesa. Državni pravdnik je predlagal za Hitlerja 8 let, za Pohnerja. Ičriebla in VVeberja 6 let, za Lu-dendorffa 2 leti, za Brucknerja in VVagnerja 1 leto in 6 mesecev in za Perneta Meto in tri mesece trdnjavskega zapora. Pri vseh naj se upoštevajo olajševalne okoliščine. = Nemčija lahko plača reparacije. »Ma-tin« piše o delu odbora strokovnjakov: Angleški in_ francoski izvedenci so se vrnili, da poročajo svojim vladam o situaciji. »Matin« ^pdi, da se v nekaterih važnih točkah še m doseglo soglasje. Angleži so sedaj bolj popustljivi, kot so bili v začetku; minimalna svota, ki bi jo oni predlagali za nemška odplačila tekom moratorija in sledečih treh let. bi Francije in Belgije ne mogla zadovoljiti. Ce pa pomislimo, da so v začetku ankete izvedenci stali pred tezo Bradburyjevo, da je nemška država za več let nezmožna za vsako plačilo, je treba se- daj povdariti, da Se bil dosežen velik napre* dek, ker je prevladal nazor, da je finančna obnova Nemčije zagotovljena' in da Nemčija tudi tekom moratorija lahko plača nekatere reparacijske dolgove. O izpraznitvi Poruhrja se že ne govori več in tudi Neme' se ne upirajo več bodočim zaključkom a» kete. = Angleži in italijanske volitve. Listi poročajo iz Londona, da pošlje britanska vlada na povabilo italijanske vlade v Italijo dva opazovalca, da se prepričata o normalnem poteku volitev. = Amerika in Društvo narodov. Dobro informirani krogi zavračajo poročila ia Ženeve, da je opažati zbližanje Zedinjenih držav k Društvu narodov. Izjavljajo, da poročila ne računajo s sedanjim položajen) v državi in se ne ozirajo na politične zahteve tega leta; jeseni se namreč vrše predsedniške volitve. Za zbližanjem z Društvom narodov ni nobenega dokaza. Danes prevladujejo domača vprašanja. = Ouidde Izpuščen iz zapora. Znanega nemškega pacifista Ouiddea, ki so ga mo nakovske oblasti nedavno zaprle kot veleizdajalca, so iste oblasti izpustile iz zapora, kar so motivirale s sklepom, da Ouidde ni osumljen bega. Preiskava proti njemu s« nadaljuje. = Oboroženi spopadi med angleškimi In irskimi vojaki. Iz 0ueestowna poročajo, da so napadli štirje vojaki Svobodne Irsk* Države skupino angleških vojakov, ki se prišli tja na dopust. Od 12 angleških vojakov je bilo nekaj ubitih, nekaj pa ranjenih. Irski vojaki se s tem niso zadovoljili, marveč pričeli so obstreljevati neko angleško torpedovko. = Podaljšanje vojaške službe v Rusiji »Izvestia« poročajo, da je bila podaljšani vojaška služba za mornarico in čete državne policije na štiri, za zrakoplovne strokovnjake na tri, za vse druge vojaške edinic« pa na dve leti. = Nizozemski parlament proti priznanju Rusije. Iz Haaga poročajo, da je nizozemska zbornica odklonila predlog komunistov, naj se SSSR prizna de iure. Odklonila je tudi s 63 glasovi proti 24 predlog socijalistov. naj vlada čim preje stopi z Rusijo v normalne politično-gospodarsk* stike. Na drugi strani se pa poroča, da sc pogajanja med holandskimi in ruskimi zastopniku v Berlinu imela zadovoljiv potek, predvsem radi tega. ker si hoče Rusija poiskati novo pristanišče za svoje blago. Do-sedaj je bil Hamburg glavno skladišče ruskih Sirovin; ker so pa nemške banke radi vladajočega pomanjkanja denarja v Nemčiji lombardirale le na 30 odstotkov, je Rusija prisiljena, da si poišče novo skladišče, in v ta namen bi ji služil najboljše mesto Hamburga nizozemski Rotterdam. Berlinska pogajanja za enkrat še niso definitivna, predvsem, ker holandski zastopniki niso imeli potrebnih upolnomočenj. = Francoski protest proti ameriškemu generalu. Ameriška vlada je nameravala po-slafi ko-t svojega delegata na olimpijske Igre v Parizu bivšega poveljnika zasedbenih čet v Nemčiji, generala Allena. Proti temu je protestirala Francija, češ, da je izgubil general vse njene simpatije. Amerika bo radi tega poslala admirala Andrawa Longa, bivšega poveljnika mornarice v evropskih vodah. = Ruski izvoz žita. Povodom svojega obiska v Harkovu je izjavil trgovski komisar Krasta, da dopušča revizija žitnih zalog nadaljni izvoz žita. Vse vesti o ustavitvi izvoza so neresnične. Rusija bo zadostila vsem svojim obveznostim. = Boljše viški proces proti gruzinskim duhovnikom. Kakor poročajo iz Tiflisa, st je pričel te dni pfed vrhovnim sovjetskim sodiščem v Gruziji proces proti poglavarju gruzinske cerkve Ambroziju, metropolitu Nazariju in drugim cerkvenim dostojanstvenikom, ki so obtoženi veleizdaje, češ, da so podpirali protirevolucijo. Sodna obravnava se vrši v gledališču. Poglavar cerkve je zaprt v svoji hiši, dočim so ostali obtoženci v ječi. Sodišče je zavrnilo predloge zagovornikov, naj bi se razprava odgo-dila v svrho ugotovitve nekih važnih zadev. = Poljaki proti ukrajinski univerzi v Pragi. »Kurjer Poznanski« je priobčil te dni članek, v katerem napada ukrajinsko «1-verzo v Pragi, ki jo smatra aa politično institucijo. == Nezadovoljnost Italijanov s Francijo. Vesti francoskega tiska o odpovedanem obisku romunske kraljeve dvojice v Rimu so dale italijanskemu tisku povod za ostr« napade na Francijo. Vsi listi, tudi francoski, očitajo francoski politiki, da skuša povsod in vedno ovirati miren razvoj italijanske politike. Francija se po mnenju »Idea Na-zionale« noče zavedati, da obstoja v Evropi tudi velesila Italija. Listi ogorčeno zavračajo očitke Mussolinijeve politike za ekspanzijo na vzhodu. V splošnem je treba pripomniti, da je bil ton italijanskega tiska napram Franclji le redkokdaj tako oster. Izginilo bi polagoma sodišče. Moderni človek ne bi bil hudodelec, ker ne bi imel srca, ki je bistvo člov. hotenja in stremljenja. Moderni človek bi bil popoln kakor bog — ali pa samo stroj? To je še vprašanje brez odgovora. Naj je, kakor hoče! Velik in plemenit ie cilj... povojnega človeka. Mari ni to celo idealen pljusk v va-lovju realizma? »Klub mladih,« ki je sestojal iz zdravnikov in učenjakov se je največ c u lem težkim Problemom. b kako simpatijo so pozdravljali to početje petrolejski, železniški kralji! Nikdar ne bi bilo več stavk! O sveti egoizem! Milijarder Milton je v svoji oporoki zapustil vse svoje težko bogastvo »Klubu mladih«. Iz kakih nagibov pač nihče ne ve, pa to je postranska stvar Zlato! Zlato je čarovnik! V kratkem je stal sredi mladega parka »nebotičnik«. Širok drevored je peljal naravnost pred glavna vrata, nad katerimi se je blestel napis: »Redukcija src«. Po potih so se trli ljudje, vseh starosti, stanov, narodnosti. Prihajali so, odhajali..,. Tu je bila Meka. Vsakdo je hotel novo srce za novo življenje. In vsak jo je dobil. Bližala se je kot fantom v svet »pravice«. Kdo ve? Denar... V neizmernih operacijskih dvoranah so zdravniki — geniji izrezavali srca m jih nadomeščali z modernim srcem. Moderno srce je bilo »različnih vrst in kombinacij!« Krivica je zmagoslavno stopala nazaj v svet... Delavec, težak, uradnik, ti so dobili kolesje, podobno onemu pri starinsKili urah in ključek z besedami: »Navij je — ne boš več trpel!« Mesto žile odvodnice so dobili železne cevke ... In. glej! ko so okrevali po operaciji in zapustili zavod za reduciranje src, so to postali ljudje, ki niso občutili ne duševne boli, ne krivice. Garali so in garali in znašali milijone za mogotce. Žulje so imeli na rokah, pa bili so vseeno zadovoljni. Kako genijalen je človeški duh, pregnal je bolest! Pojavile so se kmalu različne sekte kot »sekta železnih src«, »sekta železne volje«, »sekta železne moči«! Vrnila se je na zemljo reformirana železna doba. Ovid bi se jokal... Politikom, novinarjem, znanstvenikom so nadomestili srce z »izmeničnim tokom«. Prilagodilo jih je njihovim po-klicom. Kar danes trdiš, jutri zanikaš! Variatio delectat... pa še več! Za denar ... za denar... prodaš i svojo dušo, zakaj ne samo svojih principov in hksijomov! Kdor je stanoviten, je starokopiten. Uvideli so Amerikanci in dah Posebno politikom tako srce... Moder-00 vse.., Verižniki, despoti so pa dobili mesto srca zlatega bika. Krmili so ga z žulji sočloveka! Pa zakaj ne? Denar... je kot vampir. Oni lahko izsesajo človeku življenje, kaj jim mar! Oni lahko plačajo ... Pravice ni! Na zemlji je bila zlata doba... Znanost pa ni počivala. Brskala je dalje in dalje. Sanjala je celo, 'da se ji bo posrečilo ustvariti človeka, ki se bo rodil brez srca. Upala je na dan, ko bodo poznali potomci srce le še iz pripovedovanja in iz muzejev »reduciranih src«. Amerikanci so gradili muzeje. Dvorana za dvorano se je vrstila. V steklenih posodah, napolnjenih s špiritom, so bila hranjena srca z natančnim popisom lastnika, operacije, nadomestila. Bližala se je doba raje. Srce je umolknilo. Bil je to eksperiment! Vse življenje, ali ni samo eksperiment? Tudi hladnim Amerikancem se ni posrečilo, da bi bilo pravično v ustvarjanju novih src! Denar... Delila jih je za denar, delila jih je po stanovih, ne pa po pravilnosti, ki uvršča vse ljudi »enakopravno kot člane človeške družbe!« Ta idealen pljusk v valovju realizma je samo farsa ... Smej se, ali plakaj... farsa ostale farsa, denar pa sveta vladar! Prosveta. P. Hugolin Sattner: ' »STABAT MATER.« »Sveta Cecilija«, glasilo Cecilljinega društva in Saveza hrv. pevskih društev v Zagrebu prinaša v svoji zadnji številki, ki je izšla pred nekaj dnevi izpod peresa našega zaslužnega mojstra sladatelja g. p. Hugolin Sattnerja sledečo oceno o koncertu Dvofa-kove »Stabat Mater«, ki jo je nedavno proizvajal v Ljubljani pevski zbor »Glasbene Matice«, Dne 17. januarja je izvajala ljubljanska »Glasbena Matica« Dvofakovo »Stabat Mater« za sola, kvartet in zbor z orkestrom. Po več letih, v katerih so bile na programih »Matice« skoraj same popevke ter se je ie govorilo o dekadenci tega odličnega zbora, je izvajala Matica zopet delo velikih potez. To je treba pohvaliti. Matica naj prepusti popevke manjšim društvom, sama pa naj Izvaja kot naš višji glasbeni zavod velika dela iz svetovne in domače glasbene lite- rature. »Glasbena Matica« naj bo, kar je bila že svoječasno s svojimi koncerti nekaka praktična visoka šola za dirigente glasbenike in pevce. Mislim, da je ljubljansko občinstvo že-xVe i)0i. kakega večjega glasbenega dela. ro dokazuje popolnoma razprodana d',°rai*a' ^a.veter koncerta se je pomikala ufluh P 0CesiJa v smeri unionske dvorane fclP, tamu. da se je »Stabat Mater« pela v latinskem jeziku. »Gl. Matica« je izvajala to delo pod vodstvom g. M. Hubada že pred ; !etj v stari, sedaj porušeni redutni dvorani, toda tradicija tega koncerta se je skoraj popolnoma izgubila. Samo malo nas ie, ta smo prisostvovali onemu koncertu. Kolikor se spominjam, je bila letošnja izvedba toga krasnega dela mnogo boljša od prve. To ni čudno, ker je naša glasba in 2 njo »Gl. Matica« na viSli stopinji nego ie bila pred 31 leti. Dnevne vesti. — V svoji pregovorni zlobi ne more in noče »Jutro« razumeti, da je »Narod, Dnevnik« neodvisen list, kateremu je blagor naroda in države stokrat važnejši, ko pa interes kake stranke. Zato presoja »Narodni Dnevnik« vse dogodke z narodnega, ne pa s strankarskega stališča, zato se ravna le po programu, ki ga je objavil v svoji prvi Številki. Ce pride pri tem v konflikt s kakšno stranko, potem zadene krivda stranko, ne pa »Narodni Dnevnik«, zakaj stranka je bila v nasprotju z nacijonalnim interesom. Tega našega stališča »Jutro« seveda ne razume in ne bo nikdar razumelo, ker je čisto v službi stranke in sicer tako zelo, da si celo ne sme dovoliti kritike o Trboveljski premogokoni družbi in drugih slično »nacionaliziranih« podjetjih. — »Slovenec« prav), da je edino »radi-kalski« »Narodni Dnevnik« stvarno odgovoril na njegove članke o klerikalizmu. Prav obžalujemo, da ni »Slovenec« na naš članek odgovoril stvarno, ker potem bi znal vsaj to. da je »Narodni Dnevnik« neodvisen političen list, kar »Slovenec« ni. — Zveza duševnih delavcev v Sloveniji. Na ustanovnem občnem zboru 30. decembra 1923 izvoljeni odbor ZDDS1 se je konstituiral na seji 18. januarja sledeče: preds. univ. prof. dr. L. Pitamic, 1. pod-preds. drž. pravdnik dr. I. Jančič, 2. pod-preds. župn. F. S. Finžgar, blag. inž. L. Novak, tajnik dr. M. Pivec, odb. prof. dr. D. Lončar, ur. I. Laurin, odv. dr. I. Goričan, sodni svetnik A. Lajovic, zdravnik, dr. 1. Pintar, univ. prof. dr. M. Vidmar. Prva naloga, ki si jo ie stavfia ZDDS1 je dati incijatlvo, da se ustanovijo slične zveze pri Hrvatih in Srbih, predvsem v Zagrebu in Beogradu in da skupno z njimi omogoči ustanovitev državne zveze za celo našo kraljevino. Zakaj šele ta državna zveza more biti včlanjena v internacijonalni zvezi (Confčd6ration Internationale des Tra-vailleurs Intellectuels), ki ima svoj sedež v Parizu. Da bo mogla ZDDS1 izvršiti svoje naloge je potrebno predvsem, da združi v sebi vsa društva »n vse skupine v Sloveniji, čigar člani so duševni delavci. Društva, ki so dozdai včlanjena v ZDDSI predstavljajo le del onih, ki bi po svojem značaju vanjo spadala. Naj bi se ona, ki so še zunaj, zavedala, da more le močna skupna fronta vseh duševnih delavcev pripomoči do zaželjenega ustfeha. Priglasitve je treba nasloviti na »Zvezo duševnih delavcev v Sloveniji«, Ljubljana, Kongresni trg 7 (pisarna »Slovenske Matice«). — Naše ambulance in pobiranje pisem Iz poštnih nabiralnikov. Ljubljanski trgovec nam piše: Kar obstoji naša mlada država, imamo do malega vse trgovske stike s Hrvaško In Slavonijo, Bosno in Hercegovino, DalmaciK), Crnogoro, Macedonijo, Staro Srbijo, Banatom, Bačko in Baranjo. Vzdržuje se med Slovenci ter Srbi in Hrvati živahen pisemski promet. Isto tako je pretežna množi, na naših pošiljatev naslovljena v zgoraj omenjene dežele. Prevažanje pisemskih in paketnih pošiljk oskrbujeta — kakor smo sc na pošti informirali — ambulanci Ljubljana-Beograd 3, ki odhaja iz Ljublane ob 17. uri, ter Ljubljana-Brod 91, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 18. uri. Vsled tega želimo, da bi se pobirala pisma tudi ob pol 13. in sicer po vsem mestu, kakor se je to vršilo pred vojno. Z ozirom na zgoraj omenjeni potujoči pošti je popoldansko pobiranje pisem ?e posebne važnosti. Sicer se pisma pobirajo tudi pooldne, žal, da samo v bližini glav. pošte. Zato mora mnopo ljubljanskega občinstva, ako hoče, da gre njegova, v južne in vzhodne dežele namenjena korespondenca še isti dan najugodneje naprej, nositi pisma v poštni nabiralnik na glavni pošti, a dnevna pota na pošto namesto do bližnje poštne skrinjice so za občinstvo izguba časa, a čas je zlato. Želeti je. da se tudi popoldansko pobiranje pisem vrši v istem obsegu kakor dopoldansko ln večerno. — Gradbena akcija zagrebške mestne občine v letu 1924. Zagrebška mestna občina se Je odločila, da bo tekom letošnjega leta zgradila 42 zasilnih stanovanj, ki so prora-čunjena na 1 milijon dinarjev, dalje za 10 milijonov dinarjev novo ljudsko šolo in še razne druge prezidave na že obstoječih mestnih podjetjih. Skupni trošek za gradbeno akcijo v Zagrebu bi znašal za letošnje leto <0 milijonov dinarjev. — Izseljeniška statltstika v naši državi. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu iavlja, da se je v mesecu januarja izselilo Iz r.aše države 2192 oseb, med temi 1323 moških in 869 ženskih. Po poklicu je bilo kvalificiranih lf‘5, nekvalificiranih 720, poljedelcev 690, svobodnih poklicev 33 oseb in otrok 644. Od izseljencev je odšlo v Zedinjene države ameriške 668, v Kanado 28, v Brazilijo 118, v Argentinijo 347, v Chile 15 in v ostale zetr,- Ne gre za to. kdo je izvežbal zbor in zakaj^ je dirigiral dr. Čerin. Koncert sam po sebi je dejstvo, ki zasluži našo pozornost. Jedro vsega dela so zbori in te je zbor »Gl. matice« sijajno obvladal. Posamezni glasovi so bili v dobrem razmerju, soprani čisti, plemeniti, alti kremeniti, tenorji diskretni, basi zaokroženi, polni, temeljiti, ensemble kot zlit, niansiranje točno, naravno, intonacija čista, vokalizacija pravilna. Nadvse krasen je bil tretji del »Eia Mater, pronical je na dno srca, ako je srce razumelo lepoto tega dela. Veličasten Je bil vokalni stavek na koncu sekvence, a »Amen« je kronal ln končal krasno skladbo. Med zbori so bili razni soli, dueti, kvartet ln tudi moški zbor je Imel svojo ulogo. Solisti niso bili oratorij ski, temveč operni pevci, ter Je vsak zase odgovoren za svoje petje. Vendar pa se moramo spomniti umetniške sposobnosti g. 1. Betetta, ki tako v operi kakor v oratoriju obvlada svojo nalogo ter se odlikuje z lepo zaokroženim, polnim, plemenitim glasom In nenavadno resnostjo pri umetniškem Izvajanju. Orkester ima v tem DvoJakovem delu podrejeno ulogo spremljevalca ter je to ulo-80 dobro in korektno rešil. Dr. Čerin, dasl-™»o Je bil šele v zadnjem času naprošen, ua dirigira, je popolnoma uzadovoljil ter je ravnal z vsem aparatom z velikim razumevanjem, ln spretnostjo. »n,Dvofakovem delu mi ni treba splošno znano. Nekaterim manl všeč. ker je popolnoma n^H?rivl-J,em >e liubši vsak hiper- Tnda^iin*?™!}*' ^ or pa klasična glasba. . kl«.^. H»uer"iz^ secesije, i klasična dela so bila in bodo vedno lepa. Nejedly, Bedfich Smetana. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena z poštnino Din 31. Za stoletni jubilej velikega glasbenika je izdala Tiskovna zadruga sno- Ljubljana, 25. marca. Ije v Ameriki 16 oseb. Po pokrajinah so izseljenci razdeljeni tako, da odpade r.a Srbijo 54, Vojvodino 1376, Crnogoro 9, Hrvatsko in Slavonijo 403, Dalmacijo 202, Slovenijo 122 in Bosno in Hercegovino 27 oseb. — Palača srbskega patrijarhafa v Beogradu. Te dni se bo pričelo v Beogradu z zidavo nove palače srbskega patrijarhata. V palači bodo nastanjeni razni muzeji, biblioteka in teološka fakulteta. Za zidavo je dalo ministrstvo ver na razpolago primerno svo-to. Palača bi naj bila dograjena do konca t. 1. — Zdravilišče za otroke v Crikveuici. Ministrstvo za socijalno politiko je otvorllo v Crikvenici novo zdravilišče za rahitične in škrofulozne otroke. Zdravilišče je nameščeno v deškem domu Ladislav. V domu je prostora za 52 dečkov in 32 deklic. — Dan treznosti. Jugoslovanski abstinenčni savez priredi v dnevih od 7. do 13. aprila po ceii državi velike antialkohoine manifestacije. V Sarajevu se bo pri tej priliki otvorila protialkoholna razstava. — Opozorilo izseljencem. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu opozarja izseljence, dn se v svojih dopisih nikdar naravnost ne obračajo na konzulate, ampak naslavljajo vioge preko lokalnih oblasti, ki jih bodo opozorile, v kakšni izmeri morajo plačati taksne pristojbine. Kdor pošlje vlogo na konzulat brez zadostne opreme s kolki, zastonj čaka na odgovor, ker se nezadostno kolkovane vloge sploh ne rešujejo. Končno se izseljence, ki so namenjeni v Severno Ameriko, opozarja, da potrebujejo pri izdaji potnih listov dvoje izvodov zdravniškega spričevala. — Koliko je avtomobilov v Jugoslaviji. Po češki statistiki odpade v Jugoslaviji na 7250 prebivalcev 1 avtomobil. V Beogradu samem odpade en avtomobil že na 120 prebivalcev. Značilno je, da pri nas v državi sami nimamo točne statistike o številu avtomobilov in se naše statistike sestavljajo v inozemstvu. — Nemške filmske družbe na našem Jadranu. Te dni je prispela v Split berlinska družba filmskih igralcev »Aafa«, ki obstoji iz 12 oseb. V Splitu in v okolici bo igralska družba napravila več filmskih posnetkov. V Dubrovnik bo prišla filmska družba »Ju-stic« iz Berlina, ki bo v prelepi dubrovniški okolici napravila pravtako več filmskih posnetkov. — Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je ravnokar prejela naročene velikonočne razglednice, umetniško delo našega priznanega umetnika gosp. A. Koželja. P. n. podružnice, trgovine in prijatelje družbe vabimo. da jih naroče v pisarni C. M. družbe v Ljubljani. Cena 1 Din. Corrlgendum. Da se ne bodo »Socljalno-zavarovalna bremena nar. gospodarstva« napak razumevala, popravljamo: 1. v odst. čitaj: dr, Korkisch: 2. v drugem odst., 7. vrsti vstavi za besedo zanimalo,: kako si za-mišla zakon; 3. v 5. odst. čitai v 2. vrsti za besedo vir,: ki krije; 4. v 9. odst., 4. vrsti čitaj: kapitalno kritnega, v zadnji vrsti pa: bremen za splošnost; 5. v 10. odst., 4 vrsti čitaj: kapitalno-kritni; 6. 13. odst. prične pravi: Dočim pa ima rešiti Avstrija v vprašanju soc. bremen le eno /azo; 7, v 15. odst. si misli za besedo imobilizirana,: podpičje (mesto vejice); 8. v zadnjem odst. čitaj: 4% (ne 40%) obrestnega elementa. Ljubljana. Sadjarsko ln vrtnarsko društvo v Liub-Ijanl je priredilo v petek zvečer ob 8. uri v fizikalni dvorani moškega učiteljišča predavanje o vzgoji trt in pridelkov plemenitega namiznega grozdja. Predaval je g. nadzornik Gombač. Kakor je na naših maiih mestnih vrtovih treba z vso skrbjo in previdnostjo gojiti sadno drevje raznih vrst, in pri tem upoštevati vse okolščine. ki zadevajo predvsem omejen prostoT, pravtako je treba računati s temi okolščinami pri vzgoji trte. Navadno gojimo na naših meščanskih vrtovih trto v špalirjih ali kordonih. Pripravne zato so razne žlahtnine, kakor bela, rdeča, diamantna, muškatna, kraljeva in peteršllova žlahtnina. Nadalje se goji tudi damascener, kalabrezer, genovežan, zgodnji plavi burgundec, madelaine, (francoska vrsta) Portugalka, svilenka, avgustana Itd. Te vrste se sadijo navadno ob zidovih, ob verandah in v zatišju zaprtih vrtov, ki so obrnjeni proti jugu. Ako si hočemo pridobiti lepo namizno grozdje, je potreba zato skrbnega negovanja trte tudi poleti, ter v vsakem slučaju umetno postopati, in sicer na ta način, da se odstranijo vsi nepotrebni in šibki poganki, kasneje tudi nekaj slabih grozdičkov, kateri po nastavi zaroda zmanjšajo v gotovih presledkih množino jagod na pozameznem grozdu. Tako imenovano obročk^nje se mora brezpogojno izvršiti.. Zanimiva ie vršitev oploditve posameznih cvetov. Trta ima namreč tri različne cvetove in sicer moške, ženske in mešane cvetove. Slednjih je največ in so najvažnejši, dočim je oploditev samo ženskih cvetov odvisna od vremena in pomešanja raznih drugih cvetov, so moški cvetovi popolnoma neoplodljivi. Med zadnje spadajo le ameriške trte, ki služijo večinoma za podlago evropejskim trtam, na katere se pocepijo. Za časa škropljenja in gnojenja trte je treba postopati z vso previdnostjo, kajti trta je, kakor znano, zelo občutljiva rastlina. — Predavanja se je udeležilo precejšnje število interesentov, ki so vseskozi zanimivemu predavanju s pozornostjo sledili. — Pogreb umrlega gostilničarja in posestnika g. Franca Škofa se vrši danes popoldne ob štirih iz Rečne ulice, št. S na pokopališče k sv. Križu. — Radi prepovedanega povratka v Ljubljano so aretirali postopača Franca Volfa iz Most. — Okradena gugalnica. Lastniku gugalnice v Lattermanovem drevoredu Francetu Gajšeku je bilo ukradeno 8 suhih zajčjih kož in dva bobna iz medi v skupni vrednosti 860 Din. Gajšek je takoj osumil nekega brezposelnega delavca Viktorja Kocjančiča iz Dobrunj. Ni ga pa ovadil, marveč ga je šel sam iskat. In res ga je srečal pred pošto, ga pograbil in peljal na policijo. €@B!e. — Predavanje. Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto 29. t. m. javno predavanje. Predava prof. Josip Jeras iz t jub-ljane »o umiku čez Albanijo leta 1915«. Predavanje bo zanimivo in je tudi v Ljubljani vzbudilo splošno pozornost. Vstop k nreda-variju je brezplačen. — Nova obrt. V Prešernovi uiit.’, je otvorjena nova brusaška obrt z električnim obratom. — Elektrlflkacljska dela se po našem mestu pridno nadaljujejo. Na hišah s-; napravljajo priprave za električno napeljavo. Upati je torej, da dobimo že v bližnjim času moderno razsvetljavo po ulicah, kakor trdi zadostno množino toka za razna obrtnika in druga podjetja. — Na celjskem trgu je zadnje čase dovolj jajc na razpolago. Prodajajo se k.imad po Din 1.25—1.50. Tudi mleka, katerega je zadnje zime vedno primanjkovalo, je letos dovolj. Pojavilo se je zadnje dni tudi 'aznin pomladanskih salat kakor motovilca in dr. Krožnik solate se prodaja po Din 1.50. Iz raznih krajev. — Predaja odmetnlkov v Črni gori. rekom t. m. se je predalo več odmetmke ’ oblastem v Crni gori. Med njimi so bili taki. na katerih glavo je bila razpisana nagrada ’D3 tisoč dinarjev. Po raznih vesteh se pr-id.i s jo črnogorski odmetnikl radi tega, ker ii'i< ie Italija ustavila izplačevanje denarnih podpor. Med odmetniki se ie javil policiji tudi dr. Vukašin Markovič, ki je bil v odvetništvu cela 4 leta in Radoš Vlahovič, na katerega glavo je bilo razpisanih 30.000 dinarjev. — Zopet harakiri. Pred dnevi smo poročali, da si je v Beogradu končal življenje ugleden meščan Deanovič na *a način, da si je z britvijo prerezal trebuh vsbd tega, ker je moral kot porok plačati zapadlo menico v znesku 30.000 Din. Sedaj se poroča tudi iz Podgorača, da si je 82 letna 'iktonja Kovač pretekle dni prerezala z Dritvijo ti e buh. Viktorija Kovač je umria tekom dveh ur nato. Zakaj si je Kovač vzšla življenje, ni znano. Vesti iz Amerike. Letno poročilo o delovanju SHS konzulata v New Yorku. Leta 1923 je rešil konzulat 24.036 spisov. V oddelku za potne listine se je uradovalo v J 3.544 zadevah in je bilo na podlagi zakona o taksah inkasiranih 55.382 dolarjev. Komisarijat je v letu 1923 izposloval razna izplačila zapuščin, kompenzacij, zavarovalnin po umrlih in smrtno ponesrečenih v znesku 219.332 dolar., katera svota je bila poslana potom ministrstva notranjih zadev zakonitim dedičem. Izplačila se razdeie tako-le na pokrajine: Srbija 10.295, Hrvatska 141.180, Črna gora 8312, Slovenija 14.405, Vojvodina 8789, Dalmacija 14.982 in Bosna m Hercegovina 20.827 dolarjev. Balokovlč v Chicagu. Znani hrvatskl viTtuoz na gosli Vladko Balokovlč koncertira v Chicagu v sokolski dvorani dne 30. t. m. Med chicaškimi Jugoslovani se vrši velika agitacija, da bo koncert kar najbolje obiskan. Sokolova dvorana ima prostora za 1100 oseb. Ameriški Srbi za spomenik VVilsona. Dobrodelno društvo »Srbobran« je sklenilo, da daruje 200 dolariev za sklad za postavitev spomenika Wf;sonu. Spomenik bi se naj postavil v Beogradu. Ponesrečeni Slovenci. Kakor poroča »Glas Naroda« se je v rudniku v Castle Gate, Utah ponesrečijo šest Slovencev. Imena vseh ponesrečenih Slovencev niso znana in se ve le za tri, t. j. Gregorja Slugo, Andreja Kompasa in Aleksa Patrika. Vsega skupaj se je ponesrečilo 173 premogarjev. Ostali ponesrečenci so večinoma Grki, Italijani in Angleži. Za reševanje ponesrečenih se je posebno trudil Slovenec Križak. Ponesrečenci so večinoma očetje velikih družin. Dopisi. Ptuj. Društvo stanovanjskih najemnikov podružnica Ptuj ima v soboto, dne 29. marca ob 7. uri zvečer v prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Ker se bo razpravljalo tudi o stanovanjskem zakonu, je dolžnost vsakega najemnika in podnajemnika, da se tega zborovanja sigurno udeleži. Na zborovanju poroča delegat iz Ljubljane. — Odbor. Planinski dan v Kranju Včeraj je bilo v Kranju zborovanje gorenjskih planšarjev, katero je sklical agrarni komisar dr. Spiller-Muys. Zborovanja, ki se je vršilo v mestni posvetovalnici, se je udeležilo nad 300 planšarjev iz različnih gorenjskih občin. Prvi je govoril g. dr. Spiller-Muys. Po-vdarjal je, da se pri nas vse premaio zanimamo za povzdigo planšarstva, tega za našega gorenjskega kmeta velevažnega premoženjskega vira. V naših planinah je treba nujno izvesti melijoracijo. Važnost planin za vzgojo plemenske živine je neprecenljiva. Slovenija bi morala biti re/.ervar za izvoz živine. Ker tedaj naše planšarstvo ni na oni stopnji, na kateri bi po svoji sposobnosti moralo biti, je nujno potrebno, da se pri nas ustanove posebni planšarski tečaji, na katerih bi se interesenti poučili o uspešni melioraciji našega planinskega sveta, nadalje o izboljšanju tal, o planšarskem stavbarstvu, pridelovanju krmil, oognoje-nju planinskih travnikov, o umni zreji planinske in mlečne živinske pasme, o oskrbi hleva, dalje o upravi planin ter o pastirstvu. Prav tako bi bilo potrebno, da se ustanovi gorenjska kmetijska šola, ki bi gojila planšarstvo. Planinski nadzornik g. inž. Prešel je poročal, da je bila v preteklem letu dobra pašna letina. Posestniki se pritožujejo, da primanjkuje paše za število naše živir.e in zahtevajo, da se planine razširijo na račun gozda. V pretečenem letu je bila živina na planinah v splošnem zdrava. Nezgod je bilo precej, deloma radi nepazljivosti pastirjev, deloma radi slabih potov. Bilo bi umestno, da se uvede medsebojno zavarovanje živine, kakor imajo to v Švici. Kroniko nezgod izpopolnjujejo trije slučaji požara. Koče na Spodnji Krmi, Vodice na Gorenjskem in Loka na Štajerskem so pogorele. Pašna najemnina je bila zelo visoka. Za normalno govejo živino se je zahtevalo za pašno dobo 100 do 120 Din, za junca 60 do 70 Din, za ovce 30 do 45 Din in za konja 25 Din na teden. Najvažnejša občina za planšarstvo je Srednja vas v Bohinju, ki obsega 25 planin. Vseh 25 planin nudi dovolj sposobnosti za umno planšarstvo, vendar tega planšarji ne uvidijo. Dasiravno je produktivnost planin od narave zelo ugodna, je vendar njihovo gospodarsko stanje žalibog zelo nepovoljno. Razkosanje skupne lastnine je dovedlo do nazadovanja v gospodarstvu. Predvsem je prebivalstvo zapeljeval od poljedelstva lahko dosegljiv navidezen dobiček pri lesni trgovini in se je pri tem pozabilo na gospodarski pomen planin. Planinska pota so danes v takem stanju, da nikakor ne morejo služiti svojemu namenu. Le tam, kjer taka peta služijo tudi za izvoz lesa in sosednih gozdov, so nekoliko boljša. Sicer pa srečamo povsod samo navedne steze, za katere se jako malo skrbi. Po takih potih se naravno ne more dovolj racijonalno odvažati tudi sirar-skih in mlekarskih izdelkov. Povsod manjkajo zvezne poti, celo za gonjo živine na pašo in napajanje. Pravtako nimamo zadosti planšarskih stavb, kakor koč, hlevov, kritih stajališč za živino. Zelo redke so še v naših planinah gnojne jame in naprave za odtok gnojnice. Preskrba vode je tudi zelo pomanjkljiva. Planinskih senožet, kjer bi se kosilo in pridelovalo hlevno krmo na planinah, sploh ni. V naših planinah so prostori, kateri so vsled pomanjkljive pazljivosti posestnikov prišli v tako stanje, da danes tamkaj raste nizko grmičje, resje in druge za hrano živini neprimerne rastline. Če govorimo o melioraciji fiašega planšarstva, tedaj ni zadosti, da zahtevamo od države tozadevnih subvencij v denarju, marveč sl moramo sami z vso intenzivnostjo prizadevati, da z lastnimi rokami in lastOO požrtvovalnostjo dovedemo naše planšarstvo na ono stopinjo, kamor spada. Nato so sledila poročila okrajnih načelnikov planinskega društva za kamniški okraj, za kranjski okraj in za radovljiški okraj. Vs* so izjavili svoje težnje, ki so se v splošnem koncentrirale v tem, da je treba nujno graditi planin, vodnjake, popravljati meje, graditi koče, trebiti zarasle pašnike in so v ta namen predlagali, naj država dotoči ta*50 subvencijo, s katero se bo dalo v melijora* ciji planšarstva res kaj doseči. Nadalje J< prišlo med posameznimi načelniki do ojstr» debate radi sporov posameznih občin glw* planinskih pašnikov. _ K besedi se je oglasil tudi g. župnik Pl* ber. ki je naglašal, da tu ni dovolj, ako s« zahteva samo podpora ali kredit, treba f* prijeti z lastnimi rokami za delo, ako hočei* v planšarstvu kaj izboljšati. Govoril je i* g. svetnik Rohrman od Kmetijske družb* ki je predlagal, naj se planšarji organiziraj* v planinskih odsekih, kateri naj bi bili P°<* okriljem Kmetijske družbe. Sklenjeno je biio, da se planinski odbor, na novo konstituira in sicer na ta način, bo v odboru polovico voljenih, a polovico od agrarne oblasti imenovanih članov. Lepo uspelo zborovanje je bilo zaklju* čeno ravno ob 12. uri. Šport. Ilirija : Varaždinski š. K. 10 : 0 (S : Ob Ilirija: Miklavčič—Dolinar, Beltram- Grilc, Lado Z., Milan Z. — Zupančič L, Učafc Oman, Pamer, Vidmajer. V. Š. K.: Ljubek—Petrovič, MiŠčin-" Grims. Ehrmann, Markovič—Milič, Bomb**> Imenšek, Bistrovič, Mlinarič. Pred okoli 500 gledalci je igrala včeraj svojo drugo tekmo v tej sezoni. segja je zopet lepo in tudi v polni mer* služeno zmago. Tudi v reprizi je s svojo nafl* kriljufočo igro dovolj jasno dokumenti1*^ svojo dobro formo. Trener PammeT je sPr®J vil moštvo v prav dobro kondicijo, v se bo, kakor upamo, uveljavilo tudi napr*"| močnim nasprotnikom. Iliriji je biia« _ kompletni, vigrani celoti zmaga že naprfii **"” gotov.jena, vendar je tudi proti temu sprotniku, Id bi ga lahko podcenjevala, ***£ la od kraja pa do konca z elanom T žrtvovalnostjo. Če bo obdržala to lastB°A tudi tekom cele sezone, moremo od ^jL-veliko pričakovati. Tudi v igri posam««^ je I. zadovoljevala. Semintja ga je V8**« »polomil«, in to le vsled prevelike vne®*. . ambicije. Le mladi Milan Z. je kvaTil vtis. Od posameznikov se je najbolje odU% val Oman, ki je igral v veliki formi- TJ" Vidmajer, osobito pa Pammer sta z terimi findsami podčrtala svojo osebno no*' ter prišla do efekta. Sploh je bila v naP»au' kot najboljšem delu moštva, leva s**3®-« centerjem bolja od desne. Krilska vrsta višini kot vedno. V dobri obrambi is ® Dolinar glavno vlogo. O Varaždincih, ki so napravili netreniranega moštva, se ne da veliko P^T vedati. So zelo simpatični, fair, požrtvovw ni; to pa je že skoraj v?e, kajti njihov J pertoir je zelo skromen. Omembe vre®“* sta le srednji krilec Ehrman in levi bra«) Iec. kvečjemu še vratar, ki je za SVOJ zmožnosti dovolj branil. O kakem sistem11' taktiki in tehniki gostov ni govora. Ilirija je prevzela vodstvo že tako)J pričetku ter je tudi obdržala s prav mal'1” presledki do konca. Kljub temu. da je nasprotnik zelo šibek, je stal športni niv«^ igre dosti visoko. Domačini so igrali v lepem stilu in lepe solo-akcije in kombin* cije ter požrtvovalna defenzivna lgrahno. napravile igro zelo zanimivo in živatui • Da je prišla tudi golov-žejna publ:1 svoj račun, pač najbolj priča dvošteVJJJ jJ rezultat. Gole so zabili Oman 4, ^ Pammer po 2, Vidmajer in Milan P® enega. — Gostom se je tudi nudila Pr . „ doseči iz »11 m« časten gol. je P8 znali izrabiti. ■ - cjj* Sodil je g. Beneš ^elo Površno m ^ bo. Poleg spregledanih handsov, ‘l0R ]$ offsidov je napravil tudi to napako, pripoznal en gol, ki je padel iz na]c>*y , off-side pozicije. M- Jugoslavija na Olimpijadi. Na olimpijadi nastopi Jugoslavija v 10 rencah in to: nogomet, lahkoatletska, atletika, plavanje, kolesarstvo, gtm' tenis, fioTet in sabljanje. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnik*** Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. , Tiska .»Zvezna tiskarna« v minski spis. ki ie pravkar izšel v jako lični obliki in opremi. Ž njim smo se Slovenci oddolžili manom velikega Čeha, čigar Prodana nevesta in druge opere so nas ponovno navduševale. Poleg životopisa prinaša knjiga popis vseh Smetanovih del. Vsem če-stilcem Smetanovim in prijateljem glasbe Nejedlyvo delo toplo priporočamo. »Hanice pot v nebesa« v mariborskem Narodnem gledališču. Hauplmannova odrska pesnitev »Hanice pot v nebesa« je izredno delo tega ve-ikega nemškega naturalističnega dramatika, ..ne, Prav nič v okvir ostalih njegovih del. Tu je avtor pomešal realnost z vi-zijonarnostjo, resnico s sanjami ln naravnost s simbolistiko. Radi tega je delo nekako neenotno in menda je to tudi bil vzrok, da je režiser g. Kovič pri svojem delu malo zašel na zverižena pota. O pre-mijeri, ki se je vršila v soboto na našem odru ne moremo reči, da je btla ravno vzorna. Naša mariborska drama stoji visoko in smo to tudi vselej odkrito povedali, zato moramo tudi takrat, kadar je kaka vprizoritev slabša, biti odkritosrčni in to priznati. V prvi vrsti začetek! Ko je bila gdč. Petkova (Tulpa) še suma na pozornici, je šlo, ko pa so prišli še gdč. Savinova (Hed-viga), g. Kokot (Hanke) ln g. Kovič (Ple-ške), se je resna igra spremenila v burko, ki je vplivala prav neprijetno. Preveč pretiravanja, preveč hrupa, preveč rezkega vpitja. Kako vse drugačen vtis bi napravilo umerjenejše, resnejše, toplejše podajanje! Drugo je godba. Glasbene točke bi se ne smele podajati kot koncert, ampak kot glasbena ilustracija k Haničinim sanjam; torej vse bolj tiho, bolj daljno. Nastop angelov bi moral biti bol) vizljonaren, ne pa tako realen, da se vidi, kako so krila na hrbtu ortvezana. Prikazen matere (gdč. Je- lenčeva) bi morala biti tehnično, svetlobno boljša in končno bi tudi njen glas moral biti primeren prikazni, kar absolutno ni bil. V tem oziru tudi angelji niso bili ves čas na višku. Operiranje s svetlobo, zavesami itd., bi moralo tudi biti bolj točno in precizno. Kljub temu pa je imela vprizoritev tudi svoje dobre, 'celo zelo dobre strani. Stil inscenacije je bil mojstrski ter je spominjal na Bratinove inscenacije »Onstran« in »Mogočni prstan«. Gdč. Kraljeva (Hanlca) je igrala z globokim občutjem in razumevanjem, tako da ji k umetnini, ki jo je vstva-rila v tej vlogi, lahko častitamo. Popolnoma dorastel ji je bil g. Železnik kot učitelj Božo, ki je s svojo kreacijo pokazal, kako je treba zamisliti in izvesti take simbolične vloge. Ravno tako je bila ga. Bukšekova (sestra Marta) prava sestra v realnem nastopu in v viziji, samo vez med angelskimi krili na hrbtu bi bilo treba zakriti, bodisi z blagom aU pa s temno barvo, ker razbija pri obračanju od publike vso iluzijo. Dobre so bile dalje tudi kreacije gg. Tepavca (zidar Šlmen), Groma (zdravnik), Rasberger-ia (uradni predstojnik) in Skrbinška (gozdni delavec). Poslednji je prišel s svojo igro včasih že skoro na mejo siromakov, se je pa znal spretno ubraniti njihovega vpliva in vzdržati na primerni višini. Njegov način podajanja bi bil popolnoma primeren tudi za Igralce štirih siromakov. Naštete napake se dajo z lahkoto odstraniti in upamo radi tega, da bomo z reprizami že lahko popolnoma zadovoljni. Malo pile in malo več resnosti, pa bo tudi »Hanice pot v nebesa« postala vredna vrstnica drugih naših vprizoritev. —-r. Akademija Izobr. društva »Bratstvo«. Izborno obiskana nedeljska prireditev mladega, po napredku hrepenečega društva je izpolnila najširša pričakovanja. Z državno himno, s češko »Kje dom la mol« (na čast odličnim češkim gostom) in z marzeljezo, se je otvoril večer. Igrala je godba dravske divizije. Izmed pestrega in zanimivega spo-rega naj navedemo razne recitacije, ki so jih v splošno zadovoljnost izvedli: Peruzzi, Kragelj in ga. Juvanova. Vsa čast pa gre zlasti ge. Lovš e to vi in g. Šimencu, ki sta nesebično v prvi vrsti utisnila večeru blesteč uspeh. Ga. Lovšetova je požrtvovalno uskočila mesto g. Betteta In s svojim srebrno-zvočnim glasom zapela troje pesmi. Umetnica goji predvsem našo domačo sa-mospevsko literaturo, nje domena je zlasti v otroški pesmi. V interpretaciji Cicibana je pri nas nedosegljiva. Izvajala je Devovo »Pastirico«, Lajovčevo »Pesem o tkalcu«, slednja pesem poleg njegove »Serenade«, eden izmed najlepših slovenskih solospe-vov, mehko občuten z briljantno klavirsko spremljavo. Ga. Lovšetova je prejela za svoje krasno petje lep šopek. Poleg nje Je žel viharno priznanje g. Šimenc. Glasovno je bil porazno-zmagovit in vsa dvorana se je naravnost naslajala ob lepoti njegovega glasu. Moral je dodati še dr. Benj. Ipavca »Če na poljane rosa pade...« Zapel je Tostijevo: »Ne ljubim te več«. Leonca-vallo: »Pesem ljubezni« in Smetanovo arijo iz »Prodane neveste«. Agilno In požrtvovalno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki nikdar ne odreče kulturnim in narodnim prireditvam, je zgpelo troje pesmi. Pod vodstvom svojega vžigajočega in temperamentnega pevovodje-idealista br. Z o rk a Prelovca je v splošno zadovoljstvo rešilo svojo nalogo. Dodali so še eno pesem (»Pojdem na Hrvatsko«). Zbor je izvajal E. Adamičevo »Kaj ti je mojica«, Lajovčevo »Kiša« in St. Premrlovo »V Korotan«. Lep večer je zaključil potpauri jugoslovanskih pesmi Muhviča »Od Triglava do Balkana«. Po oficijelnem delu se je mladina zabavala s plesom. Takih večerov nam je še treba in priznavamo društvu »Bratstvu« najresnejše stremSjenje. »Ženski svet«. Pravkar je dospela čeva številka »Zenskega sveta« in P* jvaP sledečo vsebino: Obrazi ln (hiše. Yr‘nr. Lah: Zofka Kvedrova (s portretom)• £<>• Glonar: Mlada leta Pavl. Pajkovfe. *!“ jyll' rec: Valerija, hči cesarja Dijoklecijan, jjo-ran Jarc: Razhod na gori. -n-: PJ{’’ lač. Al. Sirol: Bolnik (Pesem). Optimizem. X: Domotožje (PesenH-Naša deca. — Izvestja: Po ženskem Vjuj* — Materinstvo. — Higljena, — stvo. — Kuhinja. — Iz naše skrinie-govori. — Listnica uredništva. — na poročila. — Modna priloga. priloga te številke je izredno lepa- 'SnjC*-modnih risb, h katerim dobe one na* pji^ ki so se za njo prijavile, tudi kroi^^* go, je čisto nov pojav za nas. ki mo z veseljem pozdraviti. List 10 £ 'T sta tako bogata najpestrejše vseb*^« ir mora zadovoljiti vsakogar. »Zenski »V* haja v Trstu enkrat na mesec. NJLm Pri ge. Mili Prunk, Ljubljana, Kark^p* sta 20. Letna naročnina znaša 48 jj^ja “ letna 24 Din. S krojno prilogo, kH pin. w štirikrat na leto 60 Din, polletno odra*-®" »Novi rod«. Ilustrovaui list ** dJJL nladino. Izdaia ea »Zveza slo V. “ «0** šo mladino. Izdaja ga »Zveza slo V.. štev v Trstu. Izhaja prve dni vSj£ D#k „ skega meseca ter stane na leto s~. Pr«®1*. Vsebina 6. zvezka: Tone SeHškaJ’ jjje jenje. (Pesem.) Cvetko Golar: v° v’ladW> Jos. Ribičič: Zavratne pošasti, -r JO0®! Levstik: Deček brez Imena. —• cre£** . tova: Nejček. — Ksaver Meško: Poldi Leskovčeva: Trojka. ~~An{\lCyf Kotiček malih. — Imena sotrudn pfy©vf mladinskega lista pričajo, da je11*, jejer J* sten in priporočiijv vsaki roomn*. mladina. Naročila za Jugoslavijo ga. Mila Prunkova, Ljubljana, ]eto cesta 20T. Novi naročniki d^e nje številke. Sli si dlan JufloslouBttskE Gospodareč©. Elektrifikacija francoskih železnic. Vse države, ki nimajo nič ali vsaj ne dovolj premoga za svoje železnice, pač Pa dovolj naravnih vodnih sil, so iakoj Po vojni začele spreminjati svoje železniške proge v električne. Isto stremljenje opazujemo na primer v Italiji, v “ranciji in Avstriji. Elektrificirati železnice pomeni za te dežele toliko kot prihraniti na leto ogromne svote denarja, si gredo sedaj v tujino za nakup tujega Premoga, to pomeni torej zmanjšanje valute in splošno znižanje cen. Nemci so premogovnike v severni Franciji namenoma sistematično uničili, ker so vedeli, da bodo tako Franciii za |nnoga leta prizadejali ogromne izgube. ykljub občudovanja vredni delavnosti se do danes Francozi niso mogli popraviti prizadejane jim škode. Tako so prisiljeni uvažati premog iz Anglije, Bel-Sije, Združenih držav in celo iz Nemčije, rancija je lani uvozila 20 milijonov ton inozemskega premoga in če se tona računa povprečno na 250 frankov, znaša to pet milijard frankov, ki gredo :z rancije ven v žepe inozemskih posestnikov premogovnikov. Jasno je, da ima 0 zelo neugoden upliv na trgovsko ravnovesje in torej na valuto. Ker požrejo največ premoga leiezni-ce U2 miliionov ton letno), je treba tu swar zagrabiti. 1 P°. nekaj leti se je govorilo o le*rtrifikaciji železnic v Franciji kot o ekakih zanimivih poskusih. Le irtalošte-'‘^ jtratke proge so bile elektrificirane. 2 H . sami se niso ugodno izražali o . evi, bili so mnenja, da električne lo-te»T^Ve Hikoli ne bodo mogle vlačiti 2kih tovornih vlakov, še manj pa br-,akov s hitrostjo 90 km na uro. že /0c*a sila kola lomi in danes zidajo t1l0,Fancoske ogromne električne bko-dei01Vu’ ki so v stanu opravljati isa) hovt 120 tonski parni stroji, ki stra-trov * ^re*° Prem°S- Dva tisoč kilome-D železnic je že elektrificiranih na Lvn » dražb Orleans, Midi in Pariz-vrcf11 ^terran^e> Sedaj pridejo na R 0 Proge Pariz—Brive, Toulouse— aayonne, Culoz—Modane. j: . r°.[e Sele začetek. Dva tisoč elektriki kilometrov na omrežje 40.000 kor l ™rmalnim tir°m. to je šele prvi ura*. Ne bo pa trajalo mnogo let in vse ancoske železnice bo gnala eleKtrika. hr,^anC°,Zi S° Se V tem 0ZirU že OS v.O- oaih vseh predsodkov. Zaenkrat imajo se ogromen park parnih lokomotiv, ki Predstavljajo velikansko vrednost, l ega seveda ne bodo vrgli med staro železje. to nihče ne misli. Toda parna lokomotiva se kmalu pokvari, posebno če se kuri z manj vrednim premogom, kot se to godi dandanes. Elektrika se bo stopnjema uvajala in parni materijai bo med tem imel časa, da se obrabi. Zidava električnih central ob rekah bo seveda stala veliko denarja; ker pa električne energije ne bodo odjemale samo železnice, ampak tudi industrije, obrti in gospodinjstvo, se ti izdatki po-razdele. Elektrifikacija železnic se bo vršila zajedno s splošno elektrifikacijo dežele, m potreba žgati premog, bo vedno bolj izginjala, če bo električna energija vsem na razpolago. Nekateri tehniki so celo mnenja, da bo prišel čas, ko se bo iz zemlje dvigiije- nj„PrenJ0?, na licu mesta spreminjal v električno energijo. Odpadel bo ves transport premoga s tem bodo železnice silno razbremc-Jene. Izboljšanje prometa pa ne zavisi amo od tega, ampak tudi od hitrejšega wrevaženja tovorov. S pomočjo elektri-e bo mogoče uvesti tovorne brzovlaKe od tega zavisi cela vrsta dragih u*odnosti. Električna lokomotiva je yedno pri- ba&I C”a 28 °^^0<^> med tem ko je tre-« , kuriti parni stroj več ur, predno je 0a .Pare dovolj visok. Tudi ie s -"J* strojem mnogo več dela kot z ^ Ktričnim. Razen tega je mnogo težji *nora vedno imeti poleg sebe tender, parjen z 20 ali 30 tonami vode in i0,Tudi za potnike so električni stroji : odpade ropot, dim, zania-Veliift m nevarn°st požarov. Higiiena je • cena prevozu pa se zmanjša. frifikn^?«8^8? sta^ča znači torej elek-ijraj. ,*la železnic velik korak naprej in cite 0^1°-,?“ gospodarskem dvigu Fran-^odločilno vlogo. Jj*v fSančnemVanl- t|e,lar- V Narodni banki Jela za zakonski"1«0 ivu se vrSe sedai ?a*Ju po 2. i °snmek o kovanem de- do sedai h« i* ,dInariev- Kolikor je Droinet tega denarČ. Narodna banka v Kovanje |n ma?a,?00 milij°n°v dlnar-^ milijonov dinarjev bo stal državo *e!5 k°rporael]SboPdneaiiCeiltra,e indus‘rlI- • »triiAu so izčrpna nn xf,prila- Na dnev- skui v- mlnulem letu ?nroci 0 de*u ludu" *Ss>,odbah speSaLreferati 0 trgovil1- a»«a oi! U8trIJe. Predi«f. rom na S s»» eJaftate. b.° Angleško posojilo Rusiji. Državni prevrat na Ruskem in prihod h komunističnemu gospodarskemu sistemu sta povzročila občutno gospodarsko krizo. Toda ruska dežela je bogata na zemeljskih zakladih in s pametno gospodarsko politiko bi bilo možno spraviti produkcijo na nekdanjo stopnjo, če ne že isto celo zvišati, že v nekaj letih. Tega se zavedajo tudi ruski državniki, ki so zadobili s pravnim priznanjem nekaterih držav prostejše roke. V to svrho pa so potrebni inozemski krediti. V tem oziru pridejo seveda v prvi vrsti v poštev Angleži, bodisi kot najmočnejši finančniki, bodisi, ker vlada tam Rusom naklonjena vlada. V kratkem se bodo vršila v Londonu tozadevna pogajanja. Ruski odpravnik poslov v Londonu, Rakovski, ki se nahaja sedaj v Moskvi je dal glede posojila neko poluradno izjavo. Posojilo bo imelo obliko odprtega kredita v znesku 150 miliionov funtov (54 milijard dinarjev). Pogoji bi bili sledeči: Kredit bo razdeljen v dva dela: 67 odstotkov kredita bo Rusija uporabila za svoje dobave na Angleškem, ostalih 33 odstotkov pa dobi Rusija izplačanih v gotovini. Vsota mora biti izplačana v treh letih. Rakovski je nadalje naglasil, da je posojilo neobhodno potrebno, ako hoče Anglija dobiti ruska naročila. Denarja ne bodo Rusi uporabili za opremo vojske, marveč za gospodarsko obnovitev dežele. Rusija danes nujno rabi industrijske stroje in ladje. Vprašanje je samo, kako se bodo glede posojila zadržali angleški liberalci in konservativci. Morda tiči baš v tem razlog, da je bila konferenca, ki bi se morala pričeti že te dni, odgodena. Liberalni in konservativni krogi namreč ne morejo pozabiti na ogromne glavnice, ki so jih angleški finančni krogi naložili v Rusiji. Rusi pa se zaenkrat še trdovratno branijo plačati predvojne carske dolgove. V liberalnih in konservativnih kriogih bo torej Macdonald naletel na oster odpor. Njegovi zavezniki pa so angleški industrijci, s katerih pomočjo se mu morda posreči ustvariti za posojilo ugodno ozračje. Znano Je, da Je komaj 5 odstotkov angleških industrijskih podjetij, ki delajo s polno paro. Povsod drugod vlada precejšen zastoj. Omeniti moramo še dve dejstvi, ki nista brez vsakega vpliva. Angleško javno mnenje še vedno dvomi o utrjenem položaju boljševiške vlade in tudi delavska vlada na Angleškem nima še onega zaupanja, ki je potrebno za dalekosežne ukrepe. To In ono. Tržna poročila. Žito. Novi Sad, 24. marca. Pšenica 330 do 332 in pol, koruza 242 in pol do 257 in pol, moka »Os« 515, »5« 315, »7« 280, otrobi v papirnatih vrečah 217 in pol dinarjev. Budimpešta, 22. marca. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 327 do 342.5. rž 275 do 285, ječmen za krmo 290 do 310, za pivovarne 340 do 370, oves 260 do 270, koruza 255 do 260, otrobi 195 do 200, lucerna 8.5 do 9. Živina: i. 24‘ mafca- (V tisočih avstr, kron.) Voli 11.5 do 17. izjemoma 19.5, biki in krave 11.5 do 16, drobnica 7 do 11. na in-10. V_4L* Tr*0 v Inska pogajanja med Češkoslovaško la Ameriko. V Washingtonu so pričela pogajanja med Češkoslovaško In Ze-pogodbe* drzavami za členitev trgovinske r * Posojilo Hipotekarne banke. Po pogrni\nekaterih listov je sklenila Hipotekarna banka v Bazlu posojilo v znesku 15 mili onov švicarskih frankov pod zelo ugod- SrnLP0iE01- P,osoiil° >e sklenjeno z neko iupino ln. "e 2 ono. ki je dala prejšnjega, ker je slednja zahtevala prevelike koncesije. Posojilo se bo porabilo za zgradit, Be,ogr,adu: deJ Pa dobe filijale rtipo-S"e banke, da bo dobila tudi notranjost hipotekarna posojila. Beograjska »Pravda« pa demantira te vesti in pravi, da se sicer razvijajo pogajanja za posojilo ugodno, da pa do definitivnega sklepa še ni prišlo X Dotok zlata v Ameriko. Te dni je prispelo v Zedinjene države za 6,500.000 do arjev zlata iz Francije in za 4,365.000 dolarjev iz Anglije. X Alezdno gibanje v Avstriji. V Avstriji so industrijski delavci v mezdnem gibanju. Stavka je precej obsežna. Delodajalci so ponudili delavstvu individueino zvišanje prejemkov in upajo, da bodo delavci ponudbo sprejeli. X Rokodelske šole v Dalmaciji. Mini-vn, -za trgov*no in industrijo se peča z ■Mr?- °,t,vorJtve vež rokodelskih šol v Dalmaciji. V teh šolah bi se izobraževali Pomočniki v svojih obrtih. “ocrazevau DOBAVE. X Dobava morske soli Pri lmrnvr ar šnaVndneT10P0!?V V Be««rad" »"o t taciia elede 1 J' tretia ofertalna iici-tacijag^de dobave 30.000 ton morske soli .Direkcij. «m!!; ložltev ponudb h 3k ie rok za pred' verig za ročice do 28. marc^t T k°mad°V ie. s 5 iT,. bave rezervnih kotlov. propSev^n® d°' ten za minonosce. Peierjev m vre- X Dobava Manesmanovih cevi Pri s,rs ?4"s,r? r - slede dobave 2000 X Oddala barvanja železn« k««.* i. cije mosta preko Donave nrl Dne 15. aprila t. 1. se bo vršna „n°^,CVU-teljstvu državnih železnic ofertafna licitacija za barvanje železne konstrukcije mo sta preko Donave pri Bogojevu. Predmetni oglasi so v pisarni' trcovsk« in obrtniške zbornico v Ljubljani interesen tom na vpogled. Ekspedicija v Baltiško niorje Poieti odplcve v Baltiško morje ladja popolnoma novega tipa. V Kielu namreč gradijo ladjo »Cecilia«, ki se odlikuje od vseh dosedanjih ladij s tem, da ni na njej niti najmanjšega komada železa. Namen ekspedicije je ugotoviti tamošnje magnetične cone. Na sedanje ladje je preveč učinkoval zemeljski magnetizem in povzročal netočnosti pri merilnih aparatih. Nova ladja je 14 metrov dolga jadrnica, predelana iz neke stare bojne ladje. Vsi železni deli so bili odstranjeni in nadomeščeni z bronom, bakrom, lesom in vrvmi. Sličen poskus so napravili že v Ameriki. Carnegie-institut je zgradil dve ladji za magnetično merjenje in ju poslal v vsa svetovna morja; sedaj proučujejo pri tem poizkusu zbrane podatke. Vzhodno morje in posebno Baltiško morje je za magnetično merjenje posebno pripravno, ker je tamošnja geološka struktura zelo dobro poznana in enostavna. Tudi so inicijatorji te ekspedicije mnenja, da je potrebno predvsem merjenje manjšega ozemlja. Pomen predstoječega magnetičnega merjenja leži v tem, da se ugotovijo na točnost kompasa učinkujoči vplivi; s tem bo možno zanesljivo preračunati, koliko ne kaže magnetnica pravilne smeri. Kompasna igla ne kaže namreč točno proti severu in jugu, marveč se nagne na severu nekoliko proti zapadu. Ta razloček imenujemo zemeljsko magnetično deklinacijo. Razlika je po legi raznih pokrajin različna. Merjenje je zelo natančno v krajih, kjer ni velikih množin železa, ki bi vplivale na smer magnetne igle. Magnetlčni observatorij leže torej običajno daleč od hiš, železnic, električnih napeljav, železnih vodovodnih cevi in drugih proizvodov moderne tehnike. Na zemlji so merienja pri previdnem ravnanju precej točna ln večina držav skuša danes zmeriti svoje ozemlje magnetičnim potem. Pri tem so prišli do rezultatov, ki niso samo znanstveno zelo važni, marveč imajo tudi veliko praktično vrednost. Tako so odkrili na Švedskem dragocene železne rudnike na ta način, da so opazili pri raa-gnetnici neko motenje. Največji uspeh pa so želi brezdvomno Rusi, ki so s pomočjo magnetizma odkrili ogromne železne rudnike v guberniji Kursk, med Moskvo in Azovskim morjem, čeravno so razni geologi odločno zavračali vsako domnevo, da bi se tam nahajale železne rude. Mnogo važnejša pa je ugotovitev razlike med pravo smerjo in smerjo magnetnice na morju, torej tam, kjer ie točnost najbolj potrebna. Železni deli ladje preveč vplivajo na magnetnico in jo odvračajo od naravne smeri. Te vplive skušajo sedaj odvrniti na ta način, da pritrdijo poleg kompasa magnetične palice v vodoravni ih navpični legi. Razdalja med temi ie regulirana tako, da se razni vnli-.vi medsebojno uničujejo. Razni železni deli pa spreminjajo često svojo lego in radi tega ni kompenzacija vedno točna. Vsemu temu naj bi odpomogle ladje brez vsakega železja. Pomorski krogi torej nestrpno pričakujejo izid ekspedicije, osobito, ker je magnetično motenje baš v Baltiškem morju precej veliko. Skrivnost krvi. Par kapljic krvi, izmenjanih med dvema človekoma, napravi iz obeh za vedno brata. To vedo divjaki, toda mi nismo divji. »Sunday Express« poroča zgodbo o dami iz vzvišene Vanderbiltove hiše. Vander-bilti niso samo bogati ljudje, oni imajo tudi pravo staro »knickerbokersko« kri v svojih žilah — toda, zdi se, premalo. Ali pa je mogoče, da se je ta dobra kri pokvarila? Z eno besedo, ta gospa iz Vanderbiltove hiše je zbolela. Zdravniki so se dolgo posvetovali o honorarju, nato o diagnozi, nakar so enoglasno priporočili krvno pretočitev. To se pravi: kar najbolj močen sočlovek naj bo tako dober, da podari bolni dami svojo živo kri. Nadaljevanje povesti je znano že iz ljud-skošolskega berila: Bogata toda dobra dama je izkazala nekoč dobrote revnemu poštenemu dečku. Ker ne: bil je mlad in uslužbenec, ki je za ljubljeno gospo — — vseeno kaj, toda na vsak način ie na koncu deležen njene večne hvaležnosti. Ker je storil zanjo največ, kar more storiti človek za človeka, ni prejel sjmo bogatega plačila, temveč se je v njenem ženskem srcu — — Tako je v berilu. V Ameriki pa je drugače. Ko je dama iz Vanderbiltove hiše zvedel:', da ji more pomagati samo kri prostaka, se ni mogla odločiti, končno pa se je udaJa, toda pod enim pogojem. Par dni nato se je zgodilo v krasni čisti moderni operacijski dvorani v Newyorku sledeče: Na ležišču je ležala belo oblečena pacijentinja. Njen obraz je zakrivala črna maska. Vrata so se odprla, prinesli so drugo ležišče v dvorano, na katerem je ležal tudi maskiran belo oblečen mož. Ležal je poleg dame. katere imena ne boste nikdar uganili. Zdravnik je napravil zarezo na levi roki bolnici, vtaknil vanjo cevko, nato pa je odprl žilo maskiranemu možu----------- Dal ji je svojo kri, toda nikdar ni zvedel, kdo je ona. Ona je sprejela njegovo kri ni pa zvedela, kdo je bil. To je bil pogoj tenkočutne In bogate gospe. Upam, da se ji je dobro prilegla ta skrivnostna kri. Mislim, da je sedaj že zanimiva rekon-valescentka, ki sanja ob oknu svoje palače in gleda na cesto. Kadar gre mimo močen delavec, misli: ali sem kupila tvojo kri? Toda ona ne ve, znameniti glas krvi je prevara, nova in dobro plačana kri v njenih žilah ne govori. Kjerkoli na cesti v velikanskem New-yorku stopa bled mož in se ozira za bogatimi damami v avtomobilih. Ali je ta, ki ima njegovo kri v svojem srcu? Ali je on krvni brat te blondinke ali one črnolaske? V žepu ima lepe dolarske bankovce, toda ne vem, če je zelo srečen. Kri, ki jo je izpustil v tuje žile, bo vedno iskal v žilah vseh teh ošabnih žensk, v žilah njihovih razvajenih otrok, v mrzlih srcih družbe, ki je zgubila pod masko svoj človeški obraz. Arnold Hdlbiegl (Ber. Tageblatt). Prehod zdravil v mleko in prehranjevalne maščobe v telesno m» ščobo. Kalijev jod dokažemo lahko v mleku, pri zavživanju majhnih količin. Pri dojenčku povzroča to jodov nahod. Tudi pri jemanju jodovega škroba in preparatov iz jodovih beljakovin, preide jod v mleko. Salicilna kislina in antipirin prehajajo tudi v mleko. Antropin, ki ga jemlje dojilka povzroča velikokrat pri otroku povečanje ze* nice. Da prehaja strihnin v mleko je dokazal slučaj zastrupljenja dojenčka s strihninom. Dojilko se je še lahko rešilo, dočim je otrok umrl. Tudi alkohol, eter, kloroform, brom it, živo srebro prehajajo v mleko. Veliko snovi v mleku doženemo po njegovem vonju, tako aloe, ki tudi ogreni kravje mleko. Posebno Interesantno je še dejstvo, dl se Izločajo z mlekom tudi protistrupi, ki jih organizem v boju proti bakterijam, sam pro. izvaja, n. pr. tetanus-antitoksin (antitoksin, protistrup) in difterijski antitoksin. Veliko raziskovalcev je tudi dokazalo, da povzroča doživanje tujerodne masti izločevanje in vsedanje te masti. Ako dajemo psu velike množine koštrunove masti v prehrano ga ta maščoba zalije in mi imamo psa s koštrunovo mastjo kot telesno maščobo. Trakulja v kurjem jaicu. Bruno Karl Berke poroča, da je prišla k njemu v L-karno neka žena z ubitim kurjire jajcem, v čigar rumenjaku se je nahajale popolnem razvita trakulja, ki je bila 2.8 cit. dolga in u.45 cm široka. Dva člena sta bila popolnoma razvita, razvnotako glava, ki Ja imela 4 vsesa ke. Kako je prišla trakulja v jajce? Na deželi je vedno dovolj gnoja, kjer najraje brska kuretina. Tu je gotovo požrla kokoš kak člen trakulje. Ta člen, ki vsebuje jajčka In pozneje embrijone, se je v kokošjem želodcu mirno dalje razvijaj, en embrijon Je potem zašel mesto v mišičevje v jajčnik in od tod v Jajce. V jajcu se Je po daljšem času razvil končno v trakuljo. dobavlja Družba Ilirija, Ljubljana, iudustK|lavnl t'a]nlk I Kra|ia petra ,ra Telefon 220. *• 1 Plačilo tudi na obroke. Steklina psov. Nedavno so &e zbrali berlinski lastniki psov in energično protestirali proti eno leto trajajočemu pasjemu kontumadu. Njihovo r^,riein«je *e j1,? VSi‘kega ljubitelja živali razumljivo: voditi psa 'leto dni na vrvi z Dr,20ni^nv°Pmm “* * Pravi "virati psa h T j najmočnejšem nagonu po gibanju. Toda ukrepi vlade so se vendar iz- ?r;;V1iene' J5te varnostne ukrepe so izdale tudi druge države Berlinski ži- r°™Vnik dr',Kan‘orowicz je ugotovil, ctoi lf S ?° celeriJ svetu epidemija pasje stekline. Zedinjene države in Japonska sta se čutili primorane uvesti prisilno cepljenje vseh psov. Nemčija leži med vzhodom in zapadno francosko državo, kjer Je ta epidemija posebno razširjena. Gelo v Pragi so leta 1922 registrirali 1695 slučajev pasje stekline. V Berlinu sta v zadnjem času umrli dve osebi, ki nista pravočasno uporabile zdravniške pomoči. Omenimo naj predvsem slučaj mladeniča, ki ga ie meseca novembra ugrizel stekel pes. Mladenič se ni pustil kljub raznim svarilom cepiti. Vsakdo pa, ki ga ugrizne neznan stekel pes ali mačka, naj se takoj pusti cepiti. Cepljenje ni nevarno in že po dveh tednih je v krvi toliko protistrupa, da je povsem izključeno, da bi mogel strup stekline učinkovati. Dognano le namreč, da učinkuje ta strup včasih zelo počasi in da nastopijo posledice šele po nekaj mesecih. Epidemija je tako strašna, umiranje tako mučno, da je umestna vsaka previdnost. V prvem stadiju se pojavi pri človeku zdražijivost, polagoma se prelevi v krče. ki postajajo sčasoma vedno silnejši in,se pojavijo predvsem pri požiralnih organih. Ze pogled na s tekočino napolnjeno posodo, steklenico, cev povzroči v teh organih take krče, da je vsako zauživaiije hranilnih snovi nemogoče. Pri psu pa se pokaže steklina v treh Stadijih: najprej je tkzv. inkubacijska doba, nato me!anho'ija in končno besnost. Pes steče in grize, čim ga kaj razdraži. Po dosedanjem opazovanju ne poteka epidemija tipično, marveč v raznih oblikah. In ravno tem netipičnim oblikam se ne pripisuje vedno posebna važnost. Rane, ki jih povzročijo z ujedijajem taki psi, so navadno majhne in se često zanemarjajo. Tem večje pa je presenečenje o nenadni obolelosti dotičnlka, ki ga je ugriznil pes morda že pred meseci. Dogodilo se je celo, da je tak pes zbežal, se čez nekaj časa vrni) navidezno zdrav in naenkrat poginil. Vsa ta dejstva, o katerih so le površno poučeni celo izobraženejši krogi, nas silijo k opreznosti. S tem, da vodimo psa na vrvi samo preprečujemo, da bi ne prišel v do-tiko s kakim psom, ki je že obolel. KINO MATICA Od 24. do 26. marca: »Originalni vlomilec" v glavni vlogi Eugen 0’Bruen. Mladini primerno! Prebava In prebavljivost raznih ževp. O prebavi sami in prebavljivosti raznih živii so razširjena pri širšem občinstvu naj-napačnejša mnenja. Prebava hrane, ki jo zavžijemo, se začne že v ustih. Cim bolj prežvečimo jed. tem več dela smo odvzeli želodcu in črevesom. V ustih se pa ne izvrši samo mehanično delo, ampak tudi kemično. Naloga slin ni samo ta, da napravijo Jed opolzko, one nam tudi pretvorijo škrob, ki se nahaja v hrani v sladkor. Podobno pretvarjanje se vrši dalje v želodcu, kjer prevzame želodčni sok vlogo ustnih sita. Želodčni sok razkraja trstni sladkor v enostavnejše sladkorne vrste in razkraja vlakna In kite, ki vežejo mišično staničevje zavžite hrane. Želodčni sok sesiri mleko in razkraja maščobe v glicerin in maščobne kisline. Maščobe ovirajo namreč prebavo in telo Jih more šele uporabiti potem, ko Jih je želodčni sok spremenil v maščobne kisline, ki Jih /olča in drugi soki v črevesu pretvorijo v milu podobno tvarino. Uporabljive snovi gredo sedaj skozi črevesne stene v krvni obtok, ki jih potem odvaža do posameznih organov. Neuporabljive tvarine pa izločajo črevesa. Iz gornjega razvidimo, da se od-igrava največji del prebave v črevesih in ne v želodcu. Na'oga želodca Je, razun že omenjenega pretvarjanja ta, da nam spremen! hrano v močno tekočo kaSo, ki jo potem v malih porcijah oddaja v črevesa. Drugo važno vprašanje je prebavljivost različnih jedi V sledeči tabeli podajamo pre- vlflnih snovll VOS' rS!"4”11’ Br'hra"‘e- i Divjačina pečena 4 Hžol in grah, kuhan 2 Fižol in grah, pretlačen 1 uos, pečena 2 Govedina, pečena 3 Govedina, kuhana 2 Goveja jetra, ocvrta 3 Jabolka, pečena 1 Jabolka, surova 1 Jajca, surova 1 Jajca, mehko kuhana 3 Jajca, trdo kuhana 4 Jajca, ocvrta 3 Ječmenček na juhi 1 Jegulja, ocvrta o Koleraba, kuhana 3 Klobase, pečene 3 Klobase, prekajene 5 Koštrunovina, pečena 3 Koštrunovina, kuhana 3 Krompir, pečen 2 Kruh, svež 3 Leča, kuhana 2 Maslo 3 Možgani, ocvrti 1 Orehi 5 Pesa, kuhana 1 Piščeta, kuhana 1 Piščeta, frikasse 2 Piščeta, pečena 2 Sago na Juhi 1 Solata 3 Sir 3 ŠparEiji 1 špinača, kuhana 1 Svinjina, pečena 5 Svinjina, prekajena In kuhana 3 Raca, pečena 3 Ribe, kuhane 1 Ribe, pečene 3 Teletina, pečena 5 Telečja Jetra, ocvrta 2 Zelje, kislo in kuhano 4 Zelena, kuhana 1 30 15 30 30 30 45 15 30 30 30 15 30 15 30 15 30 30 35 35 35 45 35 15 30 30 30 15 15 30 30 30 30 Naročajte >NARODNI DNEVNIK1 Londonske £n ftelekftuaike, ki jih je, kot povsod, povojno stanjt spravilo v nevšečen materijelni položaj, so iznašle nov način »business«. Hodijo po premijerah, koncertih, či-fajo vse romane slavnih pisateljev, vse časopisne članke in notice, o katerih sc »v svetu« govori. Pri njih so »abonirane« vse dame nove družbe, »les nouveaux riches« (nove bogatinke), ki jih vse te stvari h v toliko zanimajo, da zamorejo o njih reči par besed pri prihodnjem five o’clock, da se ne čutijo blamirane, če jih kdo vpraša ali so čitale najnovejšo duhovitost Bernhard Shaw-a. Vsak teden dobi ena dama dve, tri take koncentrirane injekcije, ki jih —• lahko — plačuje s suhim zlatom. Informatorice pa so s službo in zaslužkom tudi baje jako zadovoljne. Raznoterosti. • K zgodbi izginulega avtorja •Finis Britaniae«. Kakor smo že poročali, ie Izginil te dni v Parizu ataše čilskega posla-ništva v Parizu in znani pisatelj Vincenc nuidobro na zelo misterijozen način. Neka-teri listi so plsaH. da so ga odstranili Angleži radi njegove knjige »Finis Britaniae«. v kateri napada Angleže radi irskega vprašanja. Drugi listi pa so naglašall. da eri samo za Izmišljeno zgodbo rad! reklame z* omenjeno knjigo. Sedaj pa je Huidobro pojasnil zadevo sledeče: »V pondeljek popoldne sem prejel telefonsko poročilo, naj pridem v Auieuil, kjer me pričakuje neki prijatelj. Pelial sem se m^.iP2s Vavia. Ta postaja se nahaja med dvema znanima bohemskim kavarnama. stopil sem v kavarno v nadl. da najdem tam nekega prijatelja, ki me Je prosil za neke pesmi. Ker ga nisem našel, sem se zopet odpeljal do Auteuila. Tam se Je pojavil pri meni neki taksometer. Skozi okno mi je dala neka roka znamenje, naj vstopim. Stopil sem bližje, vendar pa nisem mogel speznati tajnega potnika. Obenem mo !e prijelo nekai močnih rok in me nasilno spravilo v avto. Tam so me kloroformirali in uspavali. Ko sem se prebudil, sem se znašel v neki sobi. Poleg mene so stali trijo moški, ki so me nasilno odvedli. Eden Izmed njih, ki Je govoril francoski s španskim naglasom mi je ukazal sesti in me hotel prisiliti, da napišem stokrat v angleškem in francoskem jeziku sledeče besede: »Angleška je največja dežela na svetu. Vsak Anglež je vreden 10 Francozov.« Jaz seveda tega nisem hotel storiti. Tedaj sta mi ostala dva zagrozila s samokresom. Sicer pa so se vedli napram meni zelo korektno. To Je vse, česaT se spominjam od vseli štirih dni. Peti dan so me odvedli po pariških ulicah in so me nekje neopaženo zapustili. ki in is ljubuan/ki m IV D¥OH »»vvvv | 24. 25. in 26. marr« Učinkovitost j v snegu in ledul ^ i Drama iz ledenih gora Kanade. V glavnih vlogah: fl.Rubans, M. Majeronl. 1 Oeiiftsenzacijonaini športni fiim! Štran $ »NARODNI DNCVNTKS Štev.'73, Izpred sodššo. DRVA IN DRVAR. 2e večkrat radi tatvine kaznovani drvar Ivan Habič iz Gajeve ulice v Ljubljani ie ukradel z nekega voza na glavnem kolodvoru deset metrskih polen ter jih je skril, da bi jih kasneje odnesel. Ker ga je pa pri »delu« zasačil stražnik, je moral Habič znositi polena nazaj; za trud mu je pa prisodilo še sodišče dva dni strogega zapora s trdim ležiščem. DOLGOPRSTNEŽ. V neki mariborski gostilni sta shranila Cva Zagrebčana svoja nahrbtnika pri natakarici in odšla. Cez malo čaša pa je stopil v gostilno visok možak, popil in plačal četrt litra vina, nakar je zahteval od natakarice »svoja« nahrbtnika. Natakarica mu ju je izročila. Ko sta se zglasila prava lastnika, seveda svoje lastnine nista več dobila. Vendar so dolgoprstega prefriganca kmalu izsledili v osebi Franca Kurade. rav- no ko je prodajal ukradeno blago. Mariborsko sodišče mu je prisodilo 4 mesece težke ječe ter ga obsodilo na povračilo stroškov in povzročene škode. SUROV SIN je Alojzij Pertoci iz Lendave, ki je dne 24. januarja palinil svojega očeta, ki ga je karal radi nekih nepravilnosti, s tako silo, da je priletel oče v peč tako močno, da se je razdrobila. Surovi sin je očeta povrh še tolkel s pestjo po glavi. Dne 21. marca je bil Alojzij Pertoci radi te svoje surovosti obsojen v Mariboru na 3 mesečno ječo. § 104. Posestnik Jakov Bratkovič je opsoval župana, ko je prišel k njemu popisat njegovo živino. Za to ljubeznivost mu je prisodilo mariborsko sodišče 100 din. globe. ALKOHOL je zmešal glavi bratoma Janezu in Ludviku Klernsbergerju, ki sta nekoliko preveč praznila kozarce na veselici požarne brambe pri sv. Lenarti! dne 5. januarja. Omenjena bratca sta se složno napila in sta potem tudi složno pričela razsajati in nadlegovati goste. Ker jima ni pomagal noben opomin, so morali intervenirati orožniki. Bratca pa sta se zopet složno vrgla na zemljo, složno psovaia in pljuvala, brcala in suvala okrog sebe. Toda vsa složnost jima ni pomagala; orožniki so ju končno vendarle zaprli. Pred mariborskim sodiščem sta se brata zopet složno zagovarjala s pijanostjo. Obsojena sta bila Janez na 2 meseca, Ludvik pa na 6 tednov zapora. HUD TOBAKAR je Jože Cvetkovič, ki je ukradel v tobačni tovarni za okroglo 450.— Din tobaka. Cvetkovič je tatvino priznal in je dobil 6 tednov težke ječe ter mora plačati stroške in takso. ZABRANJENA SVEČANOST. Strojevodja Jakob Zorga je nameraval prirediti dne 19. januarja v »Delavskem domu« na Turjaškem trgu večer v spomin obletnice Liebknechta in Rose Luksenburg. Zorga te prireditve ni prijavil policiji, ker je bil v dobri veri, da tega ni treba, zlasti še, ker bi se prireditve udeležili samo člani. Policija pa je za prireditev zvedela in jo prepovedala ter odredila izpraznitev sobe. Obtoženi Zorga je glasom obtožnice pojasnil navzočim, da se nameravana proslava ne vrši, ker ni bila naznanjena; člani pa da smejo ostati v sobi, ker so v svojem Domu. Radi tega je bil Zorga obsojen na 350,— Din globe. ENO LETO PREPOZNO. Ciril Zabavnik je bil pri okrožnem sodišču obsojen na 200 Din globe, oziroma na 2 dni za#ora, ker je najemniku lova Ka-čeraku napravil škodo s tem, da je v decembru 1. 1922 ustrelil pri Sv. Bolfenku zajca ter ga odnesel domov. Marija Bor- kova v Vodrincih je namreč slišala strel, ter tudi videla, kako je obtoženec nesel nekaj s seboj, ni pa mogla natančno videti, kaj bi bilo. Zabavnik se je pritožil in vsklic-ni senat je ugodil njegovi pritožbi ter ga oprostil popolnoma, ker priča Borkotova ni mogla navesti, da je Zabavnik nesel zajca in se je bržkone za eno leto všrela, kajti Zabavnik je trdil, da je zajca res ustrelil toda že 1. 1921, kar je pa zastarelo. OBČINSKA SEJA. Vaški župan in posestnik Janez Zala-šnik je sklical sejo, pri kateri se je razpravljalo o raznih pristojbinah.^ Posestnik Žunkovič je bil med sejo preveč glasen in je začel celo razsajati, tako da ga je župan moral prijeti za vrat in ga potisniti skoz; vrata, da napravi mir. Žunkovič ga je raaj tega tožil, toda župan Zaiašnik je bil P» sodišču oproščen. PRETEPAČI. Dne 28. cktobra lanskega leta so šli neki fantje po ormoški cesti proti Ptuju t« so se začeli naipoprej prepirati, a nato pre; tepati. Posestnikov sin Josip Rajh je udaru Franceta Majcena močno po desnem očesu in ga precej poškodoval. Okr. sodišče ga 1* obsodilo na 2 meseca strogega zapora. Hfory Murger 73 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) V kaminu sta se kadila dva majhna ogorka, kot pest velika. Zunaj je še vedno snežilo. Štirje cigani so sedli za mizo in važno razgrnili prtiče. »Čudno,« je rekel Marcel, »ta slanik ima okus kot fazan.« »To je odvisno od načina, kako sem ga pripravil,« je odvrnil Colline; »slanika ljudje niso poznali.« V tem trenotku se je slišala vesela pesem na stopnicah in takoj na to je nekdo potrkal na vrata. Marcel, ki si ni mogel kaj, da ne bi vztrepetal, je tekel odpirat. Musette se mu je vrgla okoli vratu in ga držala v objemu pet minut, Marcel je čutil, kako trepeče v njegovem naročju. »Kaj ti je?« jo je vprašal. »Mraz mi je,« je mehanično rekla Musette in stopila h kaminu. »Oh!« je rekel Marcel, »tako dobro smo bili zakurili!« »Da,« je rekla Musette in pogledala na mizi ostanke pojedine, pri kateri so se gosiili že pet dni; prepozno sem prišla.« »Zakaj?« je dejal Marcel. »Zakaj?« je rekla Musette... in malo zardela. In sedla je Marcelu na kolena; še vedno je trepetala in njene roke so bile vijoličaste. »Torej nisi bila prosta?« jo je tiho na uho vprašal Marcel. »Jaz! ne prosta!« je vzkliknila lepa deklica. »Oh! Marcel! če bi sedela sredi med zvezdami, v raju. dobrega Boga, in bi mi dal znamenje, bi prišla k tebi. Jaz! ne prosta!...« Zopet je začela trepetati. »Tu je pet stolov,« je rekel Rudolf, »to je liho število, peti ima vrh tega smešno obliko.« In razbil je stol na zidu in vrgel njegove kosce v kamin. Ogenj je naenkrat svetlo in veselo vzplamtel; potem je dal pesnik znamenje Collineu in Schau-nardu in ju odpeljal s seboj. »Kam greste?« je vprašal Marcel. »Gremo, da kupimo tobaka,« so odgovorili. »V Havano,« je pristavil Schaunard in namignil Marcelu, ki se mu je s pogledom zahvalil. »Zakaj nisi prišla prej?« je vprašal znova gospodično Musette, ko sta bila sama. »Res je, malo sem zamudila..« »Pet dni rabiš, da prideš čez Novi most! Šla si torej čez Pireneje?« je rekel Marcel. Musette je povesila glavo in umolknila. »O, hudobna deklica!« je melanholično povzel umetnik in narahlo z roko potrepal svojo ljubico po jopici. »Kaj imaš vendar tu spodaj?« »Saj dobro veš,« mu je živahno odvrnila. »Toda, kaj si delala, odkar sem ti pisal?« »Ne izprašuj me!« je živahno povzela Musette in ga večkrat poljubila; »ne izprašuj me ničesar! Pusti me, da se grejem ob tvoji strani, dokler je mraz! Vidiš, oblekla sem najlepšo obleko, da pridem k tebi... Ubogi Maurice ni ničesar razumel, ko sem odšla, da pridem sem; a to je bilo močnejše od mene... Napotila sem se... Kako dobro de ogenj,« je pristavila in približala svoje ročice plamenu. »Ostala bom s teboj do jutri. Hočeš?« »Zelo mraz bo tu,« je dejal Marcel, »in nimamo nič jesti. Prišla si prepozno,« je ponovil. »Kaj to!« je rekla Musette, bo tem bolj podobno najinemu življenju prej.« Rudolf, Colline in Schaunard so kupovali tobak štiri in dvajset ur. Ko so se vrnili domov, je bil Marcel sam. Po odsotnosti šestih dni se je Musette vrnila k Mauriceu. Ni ji ničesar očital in jo je samo vprašal, zakai je žalostna. »Prepirala sem se z Marcelom in razšla sva se sprta.« , < »In vendar,« je rekel Maurice, »kdo ve? s* boste vrnili še k njemu.« »Kaj hočete?« je dejala Musette, »od časa dc časa moram iti zopet dihat zrak tega življenja. Moje neumno življenje je kot pesem; vsaka moj? ljubezen je kitica; toda Marcel je njen refren.« XX. Mimi v perju. »O, ne, ne, ne, niste več Lisette. O, ne, ne, ne, niste več Mimi!« »Danes ste gospa grofica; pojutrajšnjem boste mogoče gospa vojvodinja, kajti stopili ste na stop' nice veličine; vrata vaših sanj so se slednjič na stežaj odprla vašim korakom in v zmagoslavne® triumfu stopate vanje. Prepričan sem bil, da boste tako končali te ali druge noči. Sicer pa se je ®°' ralo tako zgoditi; vaše bele roke so bile ustvari®® za lenobo in so že zdavnaj hrepenele po prst*®u aristokratske zveze. Slednjič ste dobili grb. . rajši bi imeli še onega, ki ga je dajala mla^ vaši lepoti: modre oči in bled obraz na lilijsl®® polju. / r'1 '■■■m Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dragi stric, gospod FRANC ŠKOF upokojeni delovodja tobačne tovarne v Ljubljani, hišni posestnik in gostll-nlčar in bivši podpredsednik pogrebnega društva Marijine bratovščine itd., v pondeljek 24. t. m. ob 52C uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši danes 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rečna ulica št. 8. na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. LJUBLJANA, dne 25. marca 1924. Družina Geberi. | SPLOSNA KNJIŽNICA ' ItrAS Vil ) ) St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 9tr. . „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . „ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. . 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. . 5. Pran Milčinski; Gospod Pridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str................. „ 6. L. Novžk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str............................. » 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str. ..................................... . 8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E V , 536 str. . 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. . 10. 1. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikaturi, 55 str. ,11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična Povest v 4 slikah, 84 str............................. ran Milčinski; Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str..................................... ,13. V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str ........................... ......... , 14. Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str..................... • • ,15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str. . ................. , 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............... • , 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str................ ................. , 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . , 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str......... , 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman. iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str.............. „ 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str , 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik........................................... , 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. Znanstvena zbirka (veliki 8“ format): ) St, L Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. BroS. Ver. Din 12*— Din 17 — n 16— ir 22 — n 12— n 17- » 20— m 26- n 8'— n 13- n 6 — n 11- m 12 — » 17- n 22 — n 28-— n 24 — n 30 - i» 6 — n 11 — n 1?- » 17-- n 12-— n 17-- - 10 — m 15 — - 26-- i* 32— M 15 — M 21- n 15 — 0 20 - n 9- m 14- n 6 — » 11 — H 16’- n 22- H 14’— m 20'- 8'— • 13- *♦ 14 — • 20- M 9 — »» 14— _ ( - ( - ( “ ( _ ( - ( - ( _ ( - ( . 16— Za vsak zvezek je računati no Din —-80 poštnine in odpravnine. 23 Ms sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg agbgiufrv Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: Mo] zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4'— Črnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4--. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirkh izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni u L[ub!jani, Marijin trgB Po tovarniških cenah vsa ostala zaloga damskih klobukov M. Horvat, Stari trg štev. 21. Izšla sta 2 nova zvezka »Splošne knjižnice*': L. N. Tolstoj Sophokles. . Kreutzerjeva sonata, roman, broš. Din 14'—, vez. Din 20*— < Antigone, žalna igra .... 9 — . . 14 < Zvezna knjigarna v Ljubljani* Marijin trg štev. 8. < F Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EWER^REC0RD Vrhunec finomehanike.' Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6||. tsa Skladište In zastupstvo strojev za pisanje M nadalje karbo - papir« vrpce za sve s ustave-Mali ručni „UNDEK* _ WOOD“ u kovčeg«. praktičan za putovanje »♦ „Underwood“, Zagreb, Memička ul-1 OGLASI Cena oglasom do 20 hssed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 2b para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I •3 Muka n\m novo preoblečene, 4 fotele, divan in miza se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove upravi* lista. Helfert: „Geschichte der dster-reichischen Revolution", 2 zvezka, krasno vezana v polusnje, proda Zvezna knjigarna, Ljub-ljana, Marijin trg št. 8.________ IIUIUVUIUU, IIUIIliUVMIlU in angleščino poučuje učitelj, ki je bil dalje časa v inozemstvu. Cena Din 5'— na uro. Ponudbe pod ,,Jeziki“ na upravo lista. ia 2 gostilno • in 9 orali zemljišča ob glavni cesti so proda radi selitve po nizki ceni. Josefa Kancler, Tre-marji pri Celju. starega od 14—10 let, poštenih starišev, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika, pekovski mojster, Dolenjavas 22 pri Ribnici. ali večje trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v tej 6troki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod »Dobro sa dobro«. Monski gramofon z nekaj ploščami ter garnitura, obstoječa iz dveh dekoracijskih svečnikov po 5 sveč in dobro-idoče ure na prodaj radi pomanjkanja prostora.Naslov pove uprava lista. Man dobro ohranjene Dunajske prim citre za 750'— Din in poleg ..Dunajsko šolo“ za citre. Naslov se poizve pri upr. lista. Vsakovrstno Deklo 16 let stara s 6 razredi ljudske in 1 letom meščanske šole sirota brez matere, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino z vso ali delno oskrbo v hiši. Ponudbe pod „Učenka“, na upravo lista. ročna slikami!, kakor tapetniški vzorci, reklamne risbe za izložbe, velesejme itd. prevzame poceni in zanesljivo izvedbo akademično naobražen risar. Ponudbe pod »Risdr« na upravo lista. Krojaiko delo malo in veliko, oddam na dom. Naslov v upravi lista. AnMil Laurin & Klement 12/14 HP, .s sedežem, šport karoserija vse kompletno v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod šifro: „Nizka cena" na upravo lista. Poitvo popolnoma novo, za kuhinjo in 1 osebo naprodaj. Poizve se v Stritarjevi ulici 7/1. na dvorišču. Razne vozove vseh vrst ima nove v zalogi ter izdeluje solidno po najnižji ceni, kakor tudi sprejema vsa popravila. M. Ložar, izdelovatelj vozov, Dragomelj pri Domžalah. Man. srebrne krone po najnižji dnevni ceni. Ponudbe pod »Srebrne krone« na upravo lista. Jo! se ieli naročiti za nizko ceno na leposlovne, modne, strokovne in drugo časopise, naj se blagovoli obrniti na Zvezno knjigarno, Ljubljana, Marijin trg 8. Kugi. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ). Nuber, Ljubljana, Gosposvetska eesM 6, U. nadstt, . Ml funt šterlinge v zlatu po ugodni dnevni ceni. Pismene ponudbe pod »Funtiterling« na upr. Usu. išče prijatelja, j našla duševnega nudbe pod »Prijal lista. luev vu v najem gostilno ali kako klet po možnosti blizu dvora. Ponudbe pod »Gosh na upravo lista. Doodna prilika! Večje število izbranih 0em- knjig beletristične inzm vsebine odda Zvezna knj Ljubljana, Marijin trg nov 40 nizke, triletne cepljenji' j2. najlepših vrst, k 10. _,e s a* Din. komad, za takor^dičj®« jenje, nadalje rudeče P,l*v;, bršljin ter gladiole °u jež*** občinstvu v mestu i° n Anton Ferant, trgov*^1 Ambrožev trg 3. —-— — iničazb® j kontoristinje ali bl»gal pod trgovini. Cenj. P°nU.f,b^. »Vestna« na urpavo Sili V, Emindolc Gr0-f®r' a»pl*) Trapist po pošti od 6 I t. d kupite vedno kupite mlekarni Iv. Kos,