DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IX. - Štev. 143 (2453) TITO: «Toda mi bi hoteli, da se po tej katastrofalni vojni najde dokončno tmodus vivendh in da bi mi z našo sosedo Italijo živeli v miru». Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 17. junija 1953 Cena 20 lir Za komisijo TERRITOIRE LIBRE DE TRIESTE ZONE A CARTE L!N(,UIST!QUE Mtivhinjc Sc sij rt n rmpolaj Nabrežina Šale 7. •-Zgonik Sv. Križ Repentabor Prosek ramar - Kontoveli Opčine Barkov Rojan •-Trebče Škorklja TRST (TRIESTE) Skedenj GOLFE DE MUGGfA Boljunec uoflia Škofijo Tcrritoirc slovenc Territoire mixtc avec majorite italienne Prav gotovo ne bi ob Prihodu komisije Socialistične internacionale o bjav-hali gornje karte z obema oazama z italijansko večino Pa področju cone A, če ne bi •■a komisijd priMa predvie-rajšnjim popoldne v Trst po krivem tiru, po tiru iredentistične tako imenovane socialistične stranke za Julijsko krajino. Ne bi namreč hoteli dvomiti, da so vsi trije člani ie Vred prihodom v Trst vsaj Približno proučili narodnost-n° stanje pri nas. Ne dvomi-pa, da bodo njihovi gosti-t&lji storili vse, da bi svojim Gostom pripravili vtis, da so Prišu v eno izmed italijanskih Pokrajin. Ne vemo sicer, če Pm bo to uspelo, čeprav so Politične proaneksionistične skupine, ki imajo monopol ob~ lasti po zaslugi ZVU že osem a po zaslugi lanskega londonskega mešetarjenja zavzemajo vodilna mesta v večini resorov ZVU same, poskrbe-le> da se je z našega področja izbrisala sleherna sled, ki ki označevala narodnostni + značaj pri nas, in ne samo v mestu samem, temveč tudi v Gholici tržaške občine in v okoliških občinah, zlasti v nabrežinski, ki loči Trst od dalije. Neki član policije je vče-tQj izjavil, da je glavna nalo-vseh treh gostov proučiti tržaško vprašanje in upoštevati pri tem VSe elemente, zlasti pa «svobodno izraženo ^°ljo prebivalstva». Mnenja srno, da ne more biti sociali-sta> ki ne bi pri proučevanju \c9a elementa tržaškega vprašanja upošteval naslednjih dejstev, katerih resničnost in P-e°vrgljivost je pač nesporna 1. Po italijanski okupaciji \eta 1918 je najprej liberalna demokratična, nato pa ,ussolinijeva fašistična Italijo- vzela tržaškim Slovencem vse njihove šole, zatrla slo--žensko tiskano besedo, uniči-® njihovo gospodarstvo, prepovedala delovanje vsem prometnim in kulturnim društvom in ustanovam, zažgala Narodni dom v Trstu, razdejala tiskarno *Edinost#, uni-^la vas Mačkovlje, zažgala Narodni dom pri Sv, Ivanu, *ažgala Narodni dom v Ro-3“nu. itd., zanikala vse naše Narodne pravice in celo naš obstoj (od 1.1930 uradno ni obstajala več niti slovenska n**i hrvatska manjšina, kajti Ose volitve in vsa ljudska j etja so poznala od takrat le ltalijane); zaradi fašističnega JJaPada se je v osvobodilni o°rb I proti italijanski fašistični okupaciji borilo vse i^dstvo in za osvoboditev je kadlo nad 42 tisoč žrtev, bilo Požganih nešteto vasi, po-rn ko je posebni tribunal t>rirejal od 1929. leta dalje *°dne umore, obsojal na do-fotrtno ječo, in ko smo osta-* vsi brezpravni državljani, *° nas fašisti brez strahu za O(i0ovornost mučili in pobijali. , ? da ]e to stanje trajalo več 01 četrt stoletja; 3. da neenakopravnost Slovencev z Italijani kljub vsem svečanim mednarodnim obveznostim., kljub jasnim določbam mirovne pogodbe, traja te danes: imamo samo šolo, ki pa še vedaio niso e- ■ nakopravne z. italijanskimi, in tisk; vse drugo, razen odkritega terorja, je obstalo tako kot pod fašizmom: naš jezik ni enakopraven z italijanskim, kulturna in gospodarska škoda nam ni povrnjena, fašistična zakonodaja ni ukinjena, a italijanska vlada ob po- moči ZVU nadaljuje in še celo jaii raznarodovanje, ki ga je začel fašizem.. 4. da tako stanje traja že osem. let. Kakšna ir torej svobodno izr.tir. »a 1 volja prebivalstva po tolikih desetletjih izvajanja genocida najhujše vrste nad nami? Na to vprašanje bodo morali dati odgovor vsi trije socialisti, ki bodo danes do poldne poslušali tudi naše predstavnike. SISTEMATIČNO RAZNARODOVANJE NAŠE OBALE OB PODPORI ZVU V Križu novo naselje za IZczulshih stanovanji Za prvih šest poslopij že kopljejo temelje - Naselili bodo najmanj 300 prebivalcev italijanske narodnosti Tako bo število italijanskih priseljencev znašalo skoro polovico domačega prebivalstva v Križu De Gasperi in njegovi agenti v Trstu so odločeni, da izvedejo svoj raznarodovalni načrt do Jeraja. Ni jim dovolj, da so ob naši obali zgradili že tri naselja, v katera so nastanili ezule z volilno pravico in tako umetno povečali število italijanskih glasov! V načrtu imajo gradnje drugih naselij in hiš. ki bodo rezervirana za I-talijane, ki naj spremenijo etnični sestav naše slovenske obale. Poročali smo že o začetku izvajanja 'doslej največjega načrta za poitalijančevanje slovenske obale novega naselja, ki ga bodo zgradili na zemljiščih devinskega princa v Ses-ljanu. To naselje naj bi po načrtih imelo 100 hiš s 400 stanovanji, kar pomeni, da bi Sesljan v najkrajšem času dobil okoli 1600 novopečenih «Sesljančanov» italijanske narodnosti, ki bi imeli že v naprej določeno vlogo. Govori se tudi o novi predelovalnici papirja, ki naj bi bila postavljena pri Devinu in kjer bi zaposlili vse ezule iz bodočega ses-ljanskega naselja. Kar, se te tovarne tiče, krožijo samo govorice, toda dejstvo je, da so vse do srede prejšnjega tedna na zemljišču v Sesljanu izse-kavali goščavo in z delom prenehali šele takrat, ko je prišla na mesto gozdna policija ter od njih zahtevala dovoljenje. Zaradi tega so sečnjo opustili, namesto delavcev pa so prišle na zemljišče tri skupine geometrov. ki so šele v soboto končali z merjenjem in označevanjem zemljišča. Tudi ezulsko naselje v Sv-Križu se stalno veča. Ni dolgo od tega, ko so postavili nove barake in na ta način povečali kapaciteto taborišča. Sedaj je teh barak že 32, v katerih živi preko 450 ezu-iov. Sest takih družin živi v vaši sami in imajo približno 20 družinskih članov, medtem ko se je po letu 1945 močno povečalo število priseljenih italijanskih družin, katerih družinski poglavarji so zaposleni v raznih državnih in poldržavnih službah. Lahko torej rečemo, da se je po končani vojni naselilo v Križu od 550 do 600 prise- TRST BO VAZNA TOČKA Popovičevih razgovorov Beograjski komentarji italijanskih manevrov zaradi novega veleposlanika SZ v Beogradu - Družine razseljenih oseb in gospodarskih emigrantov dobile potne liste 1 poglobil medsebojne odnose in 1 potem ko so predstavniki po (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Nota sovjetske vlade Turčiji v zvezi z normalizacijo odnosov in iniciativa Moskve za izmenjavo veleposlanikov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo sta izzvali v svetu živahne komentarje. Bilo je dovolj dobronamernih in zlonamernih ugibanj; med zadnjimi prednjači seveda italijanski tisk, ki napoveduje propad balkanskega sporazuma in pravi, da bo Jugoslavija obrnila hrbet Zahodu. Zdi se, da Italija sploh ne more razumeti, da bi kdo mo. gel voditi drugačno politiko, kot jo vodi ona sama, t. j. politiko presedanja — poudarjajo v Beogradu. Balkanski sporazum je izraz želje balkanskih narodov, da živijo v miru in prijateljstvu in da^ branijo svojo neodvisnost. Spontano reagiranje v Ankari, Atenah in Beogradu demantira vse te namere. Vsi, ki želijo mir, bi morali pozdraviti normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in SZ V zvezi s tem — poudarja radio Beograd — je treba opozoriti zopet na tendenciozno tolmačenje italijanskega tiska pobude SZ za izmenjavo vele. poslanikov, tolmačenje, ki je kot vedno intrigantsko in zlonamerno in ima za cilj škodovati jugoslovanskim interesom na Zahodu. V zvezi z bližnjim obiskom Koče Popoviča na Dunaju u-gotavlja «Mednarodna Politi. ka», da posebno mesto v av-strijsko-jugoslovanskih odnosih zavzema tržaško vprašanje, pri čemer Avstrija poudarja potrebo zaščite svojih gospodarskih interesov. Avstrija u-temeljuje to svojo pravico z dejstvom, da je Trst bil in o-stane glavna luka Avstrije. V tem smislu je govoril tudi av. strijski zunanji minister Gruber ob svojem obisku v Jugo. slaviji, ko je izrazil upanje, da bosta Jugoslavija in Italija upoštevali zahteve Avstrije v Trstu. Tako piše «Mednarodna Politika# o nerešenih vprašanjih med Avstrijo in Jugoslavijo in ugotavlja, da je položaj slovenske manjšine na Koroškem za enkrat urejen samo deloma in z začasnimi uredbami, ter izraža prepričanje, da bo obisk Koče Popoviča na Dunaju privedel do napredka tudi v tem vprašanju. List izraža u panje ,da bo ta obisk še bolj utrdil zavest, da ni vprašanja, sameznih političnih skupin *na ki ga ni mogoče reš iti z ob o- ' ’~ jestransko dobro voljo. Govor maršala Tita so objavili vsi včerajšnji londonski listi. «Times» navaja med drugim besede, ki jih je izrekel maršal «Ne verjamem, da bo Sovjetska zveza mogla opravičiti, vse kar je Jugoslaviji pri. zadejala#. Potem navaja s poudarkom predlog o skupni u-pravi STO in maršalove besede, da je to najboljši predlog za rešitev tržaškega vprašanja. V. istem tonu pišejo tudi ((Manchester Guardian#, «Daily Te-legraph# in «Daily Herald#. O maršalovem govoru objavljajo obširna poročila tudi vsi grški listi ter mnogi indijski časopisi, ki govor pozitivno ko. mentirajo. Jugoslovanski državni tajnik za notranje zadeve je izdal navodila svojim organom v zvezi z izdajanjem potnih listov sorodnikom razseljenih o. seb in gospodarskih emigrantov za izselitev iz Jugoslavije. Razseljene osebe so vojni u-jetniki, ki se po vojni niso vrnili domov, in osebe, ki so med vojno oz. ob osvoboditvi zapustile Jugoslavijo. Gospodarski emigranti pa so osebe, ki so se pred drugo svetovno vojno iz gospodarskih vzrokov izselile iz Jugoslavije. Družine razseljenih oseb in gospodarskih emigrantov, ki bodo dobile izseljeniške potne liste, se lahko v vsakem trenutku vrnejo v domovino. Po do se-dai izraženih željah predvidevalo da se bo izselilo iz Jugoslavije °kr°£ 2000 oseb' P* U' krep ki je v zvezi z nedavno iziavo podpredsednika izvršne. L sveta Aleksandra Rankovi. ča ie nov dokaz človečanske politike, ki jo jugoslovanske oblasti dosledno izvajajo do razseljenih oseb, emigrantov in njihovih družin. B. B. Andre Marie sprejel mandat PARIZ, 16. — Andre Marie ie sklenil, da bo skušal sestaviti novo vlado. O tem je poročal predsedniku republike Auriolu, kateremu je tudi sporočil da bo v četrtek zjutraj zahteval od skupščine svojo potrditev. Za to se je Marie odločil, sestanku, ki se ga je udeležilo okoli 60 delegatov raznih strank, odgovorili mandatarju Dejstvo, da se je Andre Ma-i rie odločil, da zahteva investi turo, še ne pomeni, da lahko uspe. Položaj je treba namreč presojati na podlagi odgovorov, ki so jih na današnjem sestanku dale posamezne stranke. Socialisti so poudarili svoj program, na katerega mora vlada pristati, če ho. če računati na njih podporo. Svojo podporo so do sedaj obljubili radikali, neodvisni kmetje in odpadniki bivše de-golistične skupine. Ljudski republikanci in bivši degolisti so sklenili, da bodo počakali na izjavo v narodni skupščini Tudi demokratična socialisti Ijencev italijanske narodnosti, kar pomeni tretjino domačega prebivalstva. Toda tudi šest sto Italijanov v slovenski vasi ob slovenski obali je De Gasperijevim raz-narodovalcem premalo. Pred nekaj dnevi so v vasi začeli graditi 6 novih stanovanjskih hiš za ezule, v katerih bodo dobile stanovanja po 4 družine. Toda teh 6 hiš je le del triletnega načrta, ki ga bodo izvedli do konca leta ,1955, saj nameravajo v tem času zgraditi 18 novih hiš z 72 stanovanji. Ce bo vsaka družina imela povprečno po 4 člane, tedaj lahko ugotovimo, da se bo število priseljencev italijanske narodnosti povečalo za 288, kar bo pomenilo polovico domačega prebivalstva- V treh letih nameravajo torej dvigniti število priseljenih volivcev do take višine, da bi lahko posegli ob volitvah v resno borbo z domačini, ki so si enotni v tem, da Križ ne sme priti nikoli vet- pod Italijo. Raznarodovalni načrt naj bi torej dosegel, da se med Trstom in mejo z italijansko republiko pri Tržiču ustvari u-meten most, ki bi De' G.aspe-riju na podlagi «najnovejših» statističnih podatkov o narodnosti tam naseljenega prebi. valstva pripomogel k uveljavitvi njegove teze o enepreki-njeni etnični liniji#. Vse to za ceno težkih milijard, ki jih De Gasperi dobiva od Amerike za pomoč in ublažitev neznosnega socialnega položaja velike večine ljudstva na južnem koncu italijanskega škornja. De Gasperi se mora posluževati tega načina, edino mogočega v sedanjem položaju, ki se pa po vsebini prav nič ne razlikuje od vsebine fašističnega raznarodovanja slovenske zemlje. , Vse to s« dogaja,-, ^d očmi in ob pomoči ZVU, ki je bila De Gasperi za »politiko centra’' RIM, 16. — De Gasperi je danes sprejel tajnika PSDI, ki mu je obrazložil svoje mnenje o sedanjem političnem položaju v Italiji. Pozneje je De Ga-isperi sprejel tajnika demo-kristjanske stranke Gonello. Danes je vodstvo demokri-.stjanske stranke zaključilo svoje delo. V poročilu tiskovnega urada stranke je rečeno, da vodstvo poudarja potrebo ’sestave vlade, ki naj ((realizira politiko demokratičnega centra v vedno odločnejši in trdni borbi proti totalitarnim strankam, sovražnicam demokracije in domovine#. Vodstvo je sklenilo sklicati državni svet stranke, kakor določa statut. Za 24, junija pa je sklicalo v Rimu novoizvoljene demokristjanske poslance in senatorje. Tajništvo italijanske republikanske stranke izjavlja, da je proučitev političnega položaja in vprašanj, ki iz tega na. stajajo, naloga vodstva in dr-žavneg sveta stranke, ki sta sklicana za 27. oziroma 28. in 29. junija. Medtem velja kot uradno stališče stranke izjava izvršilnega odbora, ki poudarja ((utemeljenost politike demokratične solidarnosti#. Vodstvo liberalne stranke pa je sprejelo resolucijo, ki pravi, da bo stranka postavila kot pogoj za podporo v parlamentu «jasno politiko, ki naj jamči temeljne liberalne ništan- postavljena od Organizacije združenih narodov in ki vsekakor nima naloge raznarodovati in poitalijančevati slovenske obale, ko pa ima Italija morske obale več kot preveč. Ne samo to, ZVU celo podpira prizadevanja italijanskih iredentistov in jih s svojim pristranskim zadržanjem opogumlja pri pridobivanju v vojni izgubljenih pozicij na naši zemlji. Upamo, da si bo tričlanska komisija Soc. internacionale o. gledala vsa raznarodovalna u_ metna naselja, čeprav vemo, da jih tajnik PSVG ne bo prav rad pokazal. Ne naselij, ne načrtov Poudarjamo pa. da je pri tem najbolj tragično dejstvo, da De Gasperi in njegovi agenti izkoriščajo ezule, potem ko so jih z lažno propagando spravili ob njih domove, kot orodje za svojo imperialistično ekspanzijo, v kolikor ne gre za tiste ((Istrane#, ki jih je bil že rajnki duč‘e poslal z istimi nameni v Istro, nameni, ki pa so se izjalovili v tragičnem porazu fašizma. E. K. Pred dnevi so v Sv. Križu pričeli s kopanjem temeljev za gradnjo 6 novih hiš, v katere bodo naselili 24 ezulskih družin. Te hiše so le del triletnega načrta, po katerem bodo zgradili 18 hiš z 72 stanovanji, kar pomeni prirastek prebivalstva italijanske narodnosti za približno 300 oseb Na zemljišču, ki se razteza od seeijanskega križišča v trikotniku med obema hišama ob cestah proti Trstu in Nabrežini, nameravajo zgraditi veliko italijansko ezulsko naselje, doslej največje, ki bi pripomoglo k ustvaritvi vnetnega mostu za priključitev Trsta k Italiji bodo zahteve delavcev sprejete. Demonstranti zahtevajo tudi ostavko vzhodnonemške vlade in svobodne volitve v vsej Nemčiji. Protivladne demonstracije v sovjetskem sektorju Berlina Okoli dvajset tisoč delavcev protestiralo proti vladni uredbi o normah - Panika med vzhodnonemškimi kominformisti zaradi zadnjih sovjetskih nkrepov - IJlbricht v nemilosti - Splošno nezadovoljstvo v tovarnah - Za danes napovedana splošna stavka BERLtN, 16 Danes se je oglasila delegacija demonstrantov , so voditelji enotne socialistič- j z moskovskimi zdravniki. Ka- r prostorih ameriške ladijske postaje v zahodnem Berlinu in ne stranke vsaj cfeloma -Vek' U .a-.lje i ., j preiskavo sporočila da bo jutri v vzhodnem Berlinu splošna stavka, če ne bili pregled nad položajem, proti nekdanjemu ministru - *■-»---— ------za preskrbo Hammanu ze usta- vili in vztrajno se širijo govorice, da bodo izpustili tudi bivšega zunanjega ministra Dertingerja. Po drugi strani pa so vedno pogostejši glasovi, da bodo v kratkem zamenjali dosedaj vsemogočnega Walterja Ul-brichta, podpredsednika vlade in glavnega tajnika stranke. Se pred dvema mesecema so začeli priprave za slovesno proslavo njegovega 60. rojstnega dne, ki ga bo imel 30. junija. Vse te priprave pa so sedaj prekinili, knjigarna, ki je pripravljala izdajo Ul-brichtove knjige ((Graditev socializma#, pa je vse delo ustavila. Kakor piše list ((Telegraf# v britanskem sektorju, je sovjetski visoki komisar Semjo-nov že ((svetoval# Ulbrichtu, naj gre na daljši počitek. Ulbrichtu sedaj očitajo, da j« vodil ((samovoljno politiko, ki ni odgovarjala resničnim ciljem partije#, ter da je onemogočil resne napore za združitev Nemčije in otežkočil pogajanja med Vzhodom in Zahodom. List «Neue Zeitung#, ki izhaja v ameriškem sektorju, pa piše, da očitajo Ulbrich- na- ^ve.za odpora je sklenila počakati na izjavo v narodni! ce» in se izreka za «politiko Skupščini. I centra*. Popolna rehabilitacija polh, flpisa in tovarišev Vrhovno sodišče LR Srbije je osvobodilo obtožbe polk. Avisa, maj. Vulovita in R. Malobabiča, ki so bili leta 1917 v Solunu obsojeni na smrt, in ostalih osem tovarišev, ki so bili obsojeni na 20 let ječe BEOGRAD, 16. — Vrhovno sodišče Ljudske republike Srbije je danes dopoldne osvobodilo obtožbe generalštabnega polkovnika srbske vojske Dragotina Dimitrijeviča-Apisa in njegove tovariše, ki jih je leta 1917 po nedolžnem obsodilo solunsko vojaško sodišče za oficirje. Takrat so bili obsojeni in ustreljeni generalštabnj polkovnik Dimitrijevič-Apis, topniški major Vulovič in Rade Malo-babič. Ostalih osem pa je bilo obsojenih na 20 let ječe. Rehabilitacijo polk. Dimitrije-viča in tovarišev so pozdravili številni Beograjčani, ki so bili v sodni dvorani navzoči .Po tej razsodbi bodo dobile nedolžne solunske žrtve pravico in zasluženo mesto v zgodovini jugoslovanskih narodov. Ob-eaern Pa ie razsodba največja obsodba in sceni ra nega solun- skega procesa, morilcev Apisa in njegovih tovarišev, kakor tudi tistih, ki so s svojim lažnivim pričanjem pripomogli k takemu sodnemu zločinu. LONDON, 16. — Takoj po svojem povratku v London je ameriški poslanik Winthrop Aldrich obiskal danes Churchilla. Domnevajo, da sta govorila o bermudski konferenci. V dobro obveščenih krogih sodijo, da so ZDA nakazale možnost, da bi se dan začetka konference ponovno odložil, in da predlagajo, naj bi se konferenca začela 6. julija. V istih krogih pa domnevajo, da Churchill ni s tem zadovoljen in bi želel da bi se konferenca začela 29. junija. Poslanik Aldrich je imel včeraj v Washingtonu razgovor z Eisenhovverjem. BERLIN, 16. — Zahodnonem-ška agencija «D.PA.» je danes pozno popoldne javila, da je na tisoče delavcev organiziralo v vzhodnem Berlinu močne protivladne demonstracije. Večje skupine delavcev so protestirale proti vladni uredbi, ki določa delovne pogoje, in sicer, da morajo delavci delati za desetino več kakor normalno in to ne da bi se jim mezda zvišala. Delavci so se zbrali na Stalinovem drevoredu in so nato šli v povorki na Alexanderplatz. Nosili so table z napisi ter so vzklikali: «Smo delavci, ne sužnji. Berlinčani, podprite nas#. Povorka je nato šla po znani ulici Unter den Linden, kjer ima sedež sovjetsko poslaništvo. Odtod pa je odšla pred sedež vzhodnonemške vlade, kjer so demonstranti vzklikali: «Hočemo svobodne in tajne volitve#. Tedaj se je pojavil minister Selbmann, ki je sksušal pomiriti demonstrante. Ti pa so zahtevali, naj se prikažeta Ulbricht ali pa Grotewohl. Zdi se, da je minister Selbmann izjavil, da so protesti upravičeni ter da je bil tudi on delavec. Odgovorili so mu, da je on to že zdavnaj pozabil. Ves čas demonstracij ni tako imenovana ljudska policija, ki je zastražila vse stranske poti, intervenirala. Končno je neki predstavnik vlade po zvočniku sporočil, da je vlada razveljavila odredbo, proti kateri so delavci protestirali, ter je pozval demonstrante, naj se zberejo na Stalinovem drevoredu. V svoji izjavi, ki so jo nato oddajali po zvočnikih iz številnih avtomobilov, zagotavlja vlada, da ni dopustno z navadnimi upravnimi ukrepi povečati delovnih norm. To zvišanje mora biti posledica prepričanja in volje delavcev. Na koncu izjave sporoča vlada, da bodo zadevno odredbo pregledali sporazumno s sindikati, ter poziva delavce, naj se strnejo okrog vlade in «naj razkrinkajo sleherno izzivanje#. Nekateri demonstranti so tudi pozivali naj se razglasi splošna stavka. Zaman so skušali nekateri funkcionarji enotne socialistične stranke demonstrante pomiriti. Ti so jim zabrusili v obraz: «Zgubili ste stike z nami, redili ste se z našim denarjem#. Značilno je tudi, da je uradno glasilo enotne socialistične stranke «Neues Deutschland# danes zjutraj označilo proteste v številnih tovarnah proti novim vladnim ukrepom za upravičene. Tudi politbiro enotne socialistične stranke je objavil poročilo, ki priznava, da se o povečanju norm, ne more odločati ž upravnimi ukrepi ter da je treba to vprašanje rešiti sporazumno med vlado in sindikati. Nato poziva politbiro delavce, naj ((razkrinkajo izzivalce, ki skušajo sabotirati solidarnost delovnih množic« V poročilu niso omenjene današnje demonstracije. Proti večeru so bile berlinske ulice polne skupin, ki so živahno razpravljale, drugače pa je bilo mirno. Demonstracij se je udeležilo okoli 20.000 delavcev. Vest o današnjih demonstracijah je močno odjeknila v zahodnem Berlinu, kjer so večerni listi tiskali posebne izdaje. Nekateri opazovalci v za-hodnonemškem minstrstvu za vprašanja nemške enotnosti trdijo, da je današnje demonstracije organizirala enotna socialistična stranka, zato da bi nato pripravila spremembe v politiki svoje stranke in vlade. Voditelji pa so nato zgubili kontrolo nad demonstracijami. Toda do sedaj ni znakov, ki bi potrdili to verzijo. Politični krogi v Bonnu vidijo v teh demonstracijah upor delavcev proti sedanjim voditeljem in ugotavljajo, da so delavci znali izkoristiti negotovost, ki je nastala med voditelji enotne socialistične stranke zaradi zadnjih sprememb v bolj-ševizaciji Vzhodne Nemčije. Isti krogi so mnenja, da bi se demonstracije utegnile razširiti na velike industrijske komplekse v Vzhodni Nemčiji. Prav tako prevladuje vtis, da bili pregled nad položajem. Tako so n. pr. napovedali spremembo ukrepov prav v trenutku. ko so bile delavske demonstracije na višku, ter so s tem dali vtis, da popuščajo na pritisk množice. Kancler Adenauer je v zvezi z dogodki v vzhodnem Berlinu izjavil, da je zelo zadovoljen nad temi vestmi, ter je dodal, da današnji incidenti dokazujejo, da je prebivalstvo vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije še vedno nezadovoljno kljub obljubam voditeljev enotne socialistične stranke, da se bo položaj izboljšal. Voditelj socialno demokratske stranke Ollenhauer pa je izjavil: «To je prvikrat, da je na sovjetskem področju lahko prišlo do take spontane množične demonstracije. Gre za dragocen znak o tem, kar mislijo Nemci onstran železne zavese#. Lahko se že govori o pravi paniki, ki so jo med vzhodnonemškimi kominformisti povzročili novi politični ukrepi Moskve. Med sedaj vsemogočnimi voditelji sovjetske okupacijske cone Nemčije ni nobenega, ki bi se počutil varnega. Prevladuje vtis, da nih- _ če ne ve, kaj bo jutri prišlo. | tu, da je dajal netočna poro- Vse kaže, da se bo v vzhod- čila o finančnem položaju nem Berlinu ponovila zadeva I vzhodnega področja. WASHINGTON, 16. — Am er iški obrambni minister je izjavil, da bo moralo poteči v saj šest mesecev po podpisu premirja na Koreji, preden se bodo ameriške čete lahko umaknile. Izjavil je tudi, da je mnenja, da bo premirje kmalu podpisano. DANES PLENARNA SEJA delegacij v Panmunjomu Singman Ri javlja, da bo pristal na premirje • Ofenziva severnega poveljstva bo verjetno zakasnila podpis premirja • še vedno srditi boji na fronti relativno miren; bolj zahodno so številni napadi nasprotnika deloma uspeli, v hribovita vzhodno od Mundungni pa so zavezniške sile zopet zavzelo del griča, ki so ga prej izgubile. Posebno živahno je bilo delovanje letalstva in mornarice združenega poveljstva včeraj. Bombniki in lovska letala so obstreljevali sovražno zaledje in prometne poti na področju Kumsong. Ameriške veletrdnjave pa so preteklo noč in danes zjutraj napadle zbirališča čet, vojaška skladišča in sovražne preduje postojanke. Ta letala so bombardirala tudi glavno letališče v Eenjangu. Tako javlja uradno poročilo. Kar se tiče globine nasprotnega prodora, niso informacije jasne. Po dosedanjih vesteh se zdi, da so Kitajci in severni Korejci prodrli za 3 kilometre v notranjost zavezniških položajev in sedaj pošiljajo na osrednji in vzhodni del fronte nova ojačenja. V poznih jutranjih urah Je kazalo, da je ofenziva severnih čet zgubila na jakosti, in da so južnokorejske čete na tem področju izvršile protinapad. Vendar pa javljajo agencij«, da so Kitajci in severni Korejci zavzeli danes zjutraj neko novo strateško višino. PANMUNJCJM. 16. — Gene-ralštabni častniki obeh vojskujočih se strank so danes nadaljevali delo za sporazum o podrobnostih premirja. Sestanki so tajni. Tudi mešani delovni skupini, ki se ukvarjata z določanjem demarkacijske črte in s podrobnostmi glede izmenjave ujetnikov, sta se danes ponovno sestali. Pozneje je združeno poveljstvo javilo, da bo jutri zjutraj plenarni sestanek obeh delegacij, Zvezni častniki pa se bodo sestali takoj po končanem plenarnem sestanku. Iz tega se da sklepati, da dogovor o premirju ni bil še izdelan v podrobnostih. V Seulu so medtem uradno javili, da je Južna Koreja pripravljena pristati na premirje, «če bo to odgovarjalo narodnim zahtevam#. Južnokorejska vlada, ki se je do sedaj odločno upirala premirju, je začela tudi seliti svoje važnejše urade, vštevši obrambno ministrstvo, iz Puzana v Seul. Te premestitve bodo zaključene do 2a. junija. V krogih ameriškega državnega departmaja sodijo, da bo mogoče sporazum o premirju podpisati šele Čez nekaj dni. in da sedanja kitajska m severnokorejska ofenziva samo zakasnjuje ta podpis. V istih krogih sodijo, da hočejo Kitajci in severni Korejci s sedanjo ofenzivo morda ustrahovati južnokorejsko vlado, da bi menjala mnenje. V državnem departmaju opozarjajo razen tega, da je treba še dokončno začrtati demarkacijsko črto med obema vojskujočima se strankama in da sedanja fronta ni najbolj ugodna za naglo sklenitev premirja. Medtem se boji na fronti nadaljujejo. Združeno poveljstvo je objavilo poročilo, ki pravi, da je bil položaj danes zjutraj ob 6 sledeč; Včeraj so se sile združenega poveljstva umaknile na nove položaje na osrednjem bojišču zaradi močnih sovražnih napadov v dolžini 10 kilometrov vzhodno od Kumhve. Prav tako so bile zavezniške čete prisiljene v noči 14. junija umakniti se pred napadi nasprotnika na srednjem bojišču zahodno od Mundungni. Danes zjutraj je bil položaj na tem sektorju PRIMORSKI DNEVNIK SPOMINSKI METI Na današnji dan se ,|e leta 1945 pričel prvi kongres Antifašistične fronte šena Jugoslavije. 17. junija 1958 RAZBURJENJE MED GOSPODARSKIMI KROGI TRSTA ZA PADOVO SIOII RIU Medel protest izvršnega sveta ustanove tržaškega velesejma zaradi kršitve sporazuma o datumih padovanskega in tržaškega velesej Danes, sreda 17. junija Adolf, Bodin Sonce vzide ob 4.14 in zatone Ob 19.37 Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 10.05 in zatone ob 23.ZL Jutri, četrtek 18. iumja Feliks in Fort., Bogdan_______________ Uprava tržaškega velesejma je včeraj pozno zvečer izdala uradno izjavo o nezaslišani kršitvi dogovora med njo in upravo padovanskega velesej* ma. Izjavo prinašamo v celoti; «/ar nedavno objavljenih reklamnih publikacij in izjav razstavljavcev nedvomno sledi, da namerava padovanski velesejem zaključiti stiojo razstavo 28. junija namesto 25, junija. kot je določal dogovor, sklenjen 27. aprila tega leta v ministrstvu. Omenjeni dogovor je poteg tega določal, da ostanejo padovanskemu velesejmu prosti nekateri dnevi za zaključek kupčij. Politični svetovalec prof, De Castro je že interveniral pri podtajniku ministrstva za industrijo in kmetijstvo, njegovi j ekscelenci Carcaterri in zahteval, da napravi dogovore sklenjene v preteklem aprilu v Rimu javne in eksekutivne. Izvršni svet ustanove tržaškega velesejma ostro obsoja krlitev sklenjenih dogovorov s strani padovanskega velesejma in obenem dopušča možnost učinkovitejših akcij za zaščito svojih interesov. Obenem javlja italijanskemu javnemu mnenju v presojo način delovanja padovanskega velesejman. To je celoten tekst dokaj kratkega in zelo medlega od* govora tržaškega velesejma. Zgodba okrog datuma tržaškega in padovanskega velesejma pa ima svojo zelo zanimivo in pomembno zgodovino, Pristojno ministrstvo, pod katerega delokrog je vključen tudi tržaški Velesejem, je z okrožnico datirano 30.12, 1952 sporočilo, da bo padovanski velesejem trajal od 1. do 14. junija, tržaški pa od 25. junija do 12. julija, Takrat so bili t’ datumi obema velesejmoma ugodni, saj hi nihče protestiral. Dolgo pozneje, točno 16. a-prila 1953. pa je nenadno v uradnem listu Italijanske republike izSel ministrski dekret St. 88, kjer je bil označen padovanski velesejem s spremenjenim datumom in to od 12. do 28. junija. Novi datum je bil postavljen tako, da bi se padovanski velesejem končal štiri dni po otvoritvi tržaškega. Tako samovoljno spreminjanje datumov je med mednarodnimi velesejmi doslej nepoznano. Mednarodni sporazumi namreč določajo datume tako, da si velesejmi ne morejo škoditi med seboj. Znano je namreč, da se razstavljavci običajno selijo s sejma na sejem in je že tehnično nemogoče, da bi sodelovali istočasno na dveh velesejmih. Razstavljavci,' ki pridejo na padovanski velesejem po veliki večini razstavljajo tudi v Trstu. Sovpadanje datumov obeh velesejmov zaradi tega obsoja Trst na propast, ker so zadnji dnevi po navadi najvažnejši, saj se takrat zaključuje večina kupčij. Že v aprilu je zaradi tega nastal dolg in zapleten spor. Uprava tržaškega velesejma je protestirala v Rimu pismeno, pošiljala telegrame, telefonirala ni pa dobila odgovora. Sele osebna intervencija predsednika ing. Sospisija je privedla do neuspešnih pogajanj pri rimskem ministrstvu, Poganjanja so se prav tako neuspešno nadaljevala pri trgovski zbornici v Trstu in so se po daljšem času zaključila ponovno v Rimu z rezultatom, da se pomakne datum otvoritve tržaškega velesejma za tri dni naprej ih da Padova zaključi svoj velesejem 25. junija. Padova pa sl je že takrat zagotovila možnost trgovskih dni tudi po tem datumu. 2e takrat smo zapisali, da ta Sporazum ni zadovoljiv, ker je bilo le malo verjetno, da bodo tuji razstavljavci v zadnjih dneh, ko se sklepajo kupčije, zapustili velesejem. Pa celo ta, za Trst neugoden in za Padovo koristen, sporazum uprava padovanskega velesejma ne misli spoštovati. Ko pregledujemo zgodovino spora, zlasti pa ko čitamo medlo in nedločno izjavo izvršnega sveta ustanove tržaškega velesejma se nam popolnoma upravičeno vsiljuje nekaj vprašanj in ugotovitev; Prvič. Spremenitev datuma padovanskega velesejma ni nastala slučajno. Datum je spremenilo odgovorno ministrstvo z dekretom in je med pogajanji odkrito podpiralo padovansko stališče. Vse to je privedlo do za Trst neugodnega sporazuma. Drugič. Tudi sedanja groba kršitev doseženega sporazuma ne more biti slučajna, ter je lahko nastala samo ob prikriti podpori odgovornih italijanskih oblasti. Tretjič; Medlost tržaškega odgovora, sklicevanje na italijansko javno mnenje in na italijanskega političnega svetovalca, daje slutiti, da se za vsemi temi mahinacijami skriva resnejši napad na interese Trsta. Vse skupaj daje dovolj ma- ma teriala za upravičeno vprašanje: «Hoče Rim uničiti tudi do sedaj uspelo manifestacijo tržaškega gospodarstva — velesejem? Tako vprašanje ima še toliko več podlage, ker pomeni v Trstu velesejem povezovanje mesta z zaledjem, kar Rimu ne gre v račun. * » * Ob zaključku redakcije smo prejeli od agencije ANSA naslednje poročilo; Ministrstvo za Industrijo In trgovino pojasnjuje, da je bilo po sporazumu med predsedstvoma padovanskega in tržaškega velesejma določeno, da se padovanski velesejem zaključi 25. t. m. Pri tem pa se dovoljujejo kupčije z razstavljenim blagom še tri dni po zaključku velesejma. Danes sestanek komisije Soc. internacionale s predstavniki Ljudske ironte Zvedeli smo, da je tajnik PSVG prof. Lonza sporočil vodstvu Slov. ital, ljudske fronte, da tričlanska komisija Soc. internacionale želi sestanek s predstavniki Ljudske fronte danes ob 10. uri dopoldne na sedežu PSVG v Ul sv Frančiška 4. Komisija Socialistične internacionale se je včeraj najprej sestala z britanskim političnim svetovalcem pri ZVU mr. Boardom ter italijanskim političnim svetovalcem De Castrom. Člani komisije so se nato razgovarjali še z višjim u-pravnlm ravnateljem dr. Vi-telijem, predsednikom cone dr. Micelijem, županom Barto. lijem in člani občinskega odbora. Popoldan si je komisija ogledala naprave v pristanišču in drugih večjih industrijskih podjetjih in posebej še industrijsko pristanišče v Zavljah. ihufe m citcij te fltunol&ki dnevnik! ZAKULISNE MAHINACIJE PO IREDENTISTIČNEM NEUSPEHU Z ZAKONOM ŠT. 703 Pred uvedbo novih trošarin na predmete široke potrošnje? Občinski odbor namerava uveljaviti sklep občinskega sveta od 30.1.1951, ki predvideva trošarinsko obremenitev predmetov KRITIKE IN POROČIlA~") Zaključne prireditve slovenskih osnovnih šol Policija preprečila nastop Sole v Štivanu, ki bi moral biti na prostem, ker so prostori v šoli neprimerni Demokristjani in njihova žlahta se ne morejo sprijazniti s porazom, ki so ga doživeli z zakonom št. 703 o lokalnih financah, ki so ga hoteli uveljaviti še pred njegovo raztegnitvijo na naše področje. De-mokrščanski upravitelji so hoteli na vsaki način izsiliti omenjeni zakon, ki predvideva nove trošarine na najrazličnejše predmete široke potrošnje, kar bi povzročilo ponovno zvišanje cen. Zaradi odločnega odpora vsega prebivalstva in trgovskih krogov, je Zavezniška vojaška uprava tik pred glasovanjem za letošnji tržaški občinski proračun sporočila občinskemu odboru, naj suspendira uveljavljenje zakona št. 703. Hkrati pa je ZVU odobrila kritje 400 milijonov lir več primanjkljaja, ki bi ga morali kriti, po mnenju občinskega odbora z novimi davki na predmete široke potrošnje. Pretekli teden pa je consko predsednlštvo sporočilo, da namerava tržaški občinski odbor uveljaviti sklep občinskega sveta z dne 30. januarja 1951, ki predvideva trošarinsko o-bremenitev naslednjih predmetov; 1. čaj in njegovi nadomestki; 2. dišave (poper, ki-mel itd.); 3. suho sadje (slive, grozdje itd.): 4. eksotično sadje; 5. gramofonske plošče; 6. hišni okrasi (dragih kovin, hrbtniki, šah in druge igre); kovin itd.); 7. igre in igračke (mehanične, lesene, papirnate itd.); 8. športni predmeti (nahrbtniki šah in druge igre); 9. hišne-kuhinjske potrebščine (vrednostne, alumijaste, bakrene, železne steklene, lesene, peči, kopalne kadi, krožnike, kozarce itd.); 10. gumijasti plašči in zračnice (za kolesa in motorna vozila sploh); 11. vsakovrstne preproge; 12. usnjene predmete. Omenjeni sklep občinskega sveta je bil sprejet z običajno večino nacionalističnih skupin. Proti njemu so skupine opozicije ostro nastopile na podlagi prvega člena ukaza št. 36 Zavezniške vojaške uprave od 16, februarja 1946, kjer je med drugim rečeno, da imajo občinske uprave na področju možnost postaviti trošarino za največ 10 odst. na vrednost prodajanih predmetov, ki niso še obremenjeni, ki ne predstavljajo državhega monopola in ki niso obremenjeni z davkom na proizvodnjo. Ta ukaz lahko izkoristijo samo s posebnim dovoljenjem Zavezniške vojaške upravč. Kot smo že omenili, demokristjani he morejo pogoltniti poraza z zakonom 703 in se sedaj zatekajo k najrazličnejšim načindm, da najdejo pot po kateri naj bi izžemali prebivalstvo predvsem s posrednimi davki, ki gredo predvsem na račun delavskih množic. Znano je, da je davčna obremenitev enaka za luksuzne predmete kakor tudi za predmete, ki jih nujno potrebuje najbolj revna družina. Obremenitev predmetov široke potrošnje s trošarino pomeni zvišanje cen določenim predmetom, kot se je to že zgodilo z drogerijskimi predmeti. E za sprejem v OijaSki dom in za podpore Dijaške Malice Podporno društvo «DIJASKA MATICA«, sporoča dijakom srednjih šol in njihovim staršem, da sprejema prošnje za sprejem v Dijaški dom in za podpore za šolsko leto 1953-54 do 15. julija t 1. Tiskovine za prošhje in potrebna navodila dobite v Dijaškem domu v Ul. Buonarroti 31 ali pri tajnioi »Dijaške Matice« v Ul. Roma 15-11. • Interesenti iahkcf zaprosijo za naslednje: 1. za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca; 2. za dodelitev podpore za klitje vzdrževalnine v domu; 3. za podporo za kritje voznih stroškov tistih dijakov, ki se vozijo v šolo; 4. za podporo v knjigah in učnih pripomočkih. Pozivamo prosilce, da predložijo prošnjo v določenem roku, t. j. do 15. julija, kar bo omogočilo, da bodo prošnje pravočasno in pravilno rešene. Odbor »DIJAŠKE MATICE« PlavajoCa mina ob istrski obali Včeraj zjutraj je vodja ribiške ladje »Marica«, Ruggero Mlacari, javil pomorskemu zastopstvu v Piranu, da je pri lovu kakih 20 morskih milj od Novega grada opazil plavajočo mino. Po njegovem mnenju je bila lega mine 45 stop. 20’ severne širine in 13 stop. 10’ vzhodne dolžine. Žalostno odkritje v ladjedelnici sv. marka Med ladjama v gradnji je plavalo truplo utopljenca Delavci so v njem spoznali svojega delovnega tovariša, ki si je, po vseh znakih sodeč, sam vzel življenje Okoli 13. ure se je nekaterim, delavcem ladjedelnice Sv. Marka zazdelo, da plava na morski površini truplo, neznanega mrtveca. Q zadevi so takoj obvestili gasilce, ki so šli na mesto z motornim čolnom in res našli na površini med dvema ladjama v gradnji u-topljenca. ki so ga potegnili v čoln in ga pripeljali na suho. Skoraj istočasno je prišel na mesto tudi rešilni avto z zdravnikom RK, ki je potem, ko je ugotovil smrt obvestil policijsko poveljstvo. Ko je policija pripeljala truplo na kopno so delavci spoznali v utopljencu njihovega delovnega tovariša 66-letnega Vittoria Bertocchija, stanujočega v D’Annunzievi ulici v Miljah, ki je bil zaposlen v ladjedelniški menzi. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da si je mož. katerega So zadnjič videli okoli poldne v menzi, verjetno zavezal obe roki (oh najdbi je imel samo še eno zavezano) ter spravil v iep težko železno matico, nakar ji* skočil v morje, kjer je Utonil. Policija je pregledala tudi njo govo omarico v ladjedelnici, vendar ni našla ničesar, ra- zen denarnice in osebnih dokumentov, kar bi lahko razčistilo vzroke takega dejanje Kljub mnenju, da je Bertoc-chi prostovljno šel v smrt. pa policija nadaljuje preiskavo. Pokojnika, ki zapušča ženo in sina. so uro po najdbi odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, * * * 2e v resnem stanju zaradi zavžitja žveplene kisline, so včeraj 10 minut po 18. ur‘ sprejeli na III. zdravniškem oddelku 45-letnega Giovannija Buffolinija iz Istrske ceste, jti je izjavil, da je spil strup, vendar ni hotel pojasniti vzroke, ki so ga pripeljali do tega koraka. Bolničarji RK »o izjavili, da so moža našli na stop nicah stanovanja in da je imel poleg sebe že prazen kozarec iz katerega je spil kislino. Doškodbi Včeraj je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 75-letna Lucija Martelanc vd. Smuč iz Ul. Perarolo 11, katero so 5. t. m. sprejeli V bolnici zaradi zloma kolčnega sklepa. Nekaj „prednosti“ V svojem farizejskem zavijanju in v šovinistični zagrizenosti očita Messaggero Veneta slovenskim šolam nekakšne ((privilegije«, ki naj bi jih uživale slovenske šote o-zlroma šolniki na STO. Očita slovenskim šolam in šolnikom take privilegije, pa jih ne zna niti našteti. Da mu nekoliko pomagamo, mu jih sami naštejemo: 1. slovenski Sotniki uživajo velikanski »privilegij* v tem, da nimajo svojega orga-nika četudi so šole ustanovljene po zakonu; 2. slovenski šolniki uživajo predvsem velikanski in zavidanja vreden «privilegij* ker so podrejeni in prepuščeni šolski upravi, sestavljeni izključno iz nosilcev dvatisočletne kulture ki SO po prvi svetovni vojni v sedmih letih docela «reorganizirali» slovenske šole tako, da je leta 1927 po kralievem dekretu nehal zadnji ruzred tlnvenskt šole; 3. da imajo pri 7.VV celo enega svetovalca, katerega se neki novi šef Prosvetnega u- rada ZVU poslužuje za nasvete celo po že pravnomočnih odredbah za slovenske šote,- 4. nedosegljiv »privilegij* je o tem, da imajo slovenski šolniki pri Višji šolski upravi prav tako, odkar se je pojavil ta novi Šef Prosvetnega urada ZVU, drugega svetovalca, katerega po sploh niti iz vljudnosti ne vprašajo, kako se počuti; 5. majhen toda značilen »privilegij« je V tem, da morajo čakati na plačo do e. v mesecu; 6. prav gotovo pa je ((privilegij « posebne vrste to, da mora jo Vsako leto ponovno vlagati prošnje za namestitev s približno pol kilograma listin in kolkovanlh papirjev, dokazovan j rojstev, bivališča, državljanstva, nekaznovanosti, nravstVenosti; 7. ali je tudi to iiprivile-g ij», da morajo sprejemati odredbe izključno v italijanskem jeziku7 8. precejšnja večina, ki sicer nima ((privilegija« da bi bila rojena na Siciliji ali v Sardiniji, pač pa so rojeni le v Trstu, a ne more priti do državljanstva, čeprav so nastavljeni V službi, ki je po zakonu državna že več kot o-Sem let; 9. na posebne «privilegije* iz minule vojne nas spominja ta, da se ti šolniki ne morejo oddaljiti od tržaških mej, ne da bi morati predložiti celih kupov raznih listin in kol-kovanih papirjev za dovoljenje, ki ga navadno po dolgem zavlačevanju niti ne dobijo; 10. med «privilegije* spada kajneda tudi to, da se z njimi vselej in v vseh primerih pri šolskih in upravnih oblasteh ravna z največjo nezaupljivostjo, kakor da ne bi imeli državljanskih pravic na tem ozemlju, čeprav so vsi ljudje, ki jih ščiti listina o človečanskih pravicah; 11, tudi to naj bi bil «privilegij», da bi morale slovenske komisije za slovenske šole na ljubo dveh italijanskih profesorjev, ki sta samovoljno pozvana v te komisije in »e znata slovenščine, raz- pravljati v italijanščini7 Tudi v drugih komisijah za nastavitve, za prednostne lestvice, naj bi slovenski profesorji razpravljati v italijanščini na ljubo člana, ki ga je šef Prosvetnega urada vrinit v te komisije, da bi razsvetljeval pamet slovenskim šolnikom; 12. ali je tudi «to privilegij« in moralna podpora slovenskim šolnikom, da jim pretijo z isto usodo, ki je zadela nedavno učitelje tistega pasu področja A, ki je po mirovni pogodbi pripadel Italiji in ki so se čez noč znašli na cesti brez vsake' odpravnine in celo brez zadnje plače? IS. skoraj vii slovenski šolniki ne glede na število let službe in na zavode, na katerih poučujejo, so še zmeraj v začetni XI. ali X, skupini; 14. ravnatelji slovenskih nižjih in strokovnih šol imajo po veg letih službovanja š« vedno XI. začetno skupino; IB, prav gotovo pa je sa slovenske Šolnike privilegij, da jih italijansko šovinistično časopisje, zlasti Messaggero Venelo, neprenehoma napada. V zadnjih dneh so imele slovenske osnovne šole vrsto za■ ključnih prireditev, na katerih so učetici nastopali s krajšimi prizori, recitacijami, petjem itd., poleg tega pa so razstavljali še risbe in ročna dela. Kot zn yse prireditve pred temi, velja tudi za te, da so bite lep dokaz sposobnosti in prizadev-nosti šolskih otrok ter požrtvovalnosti njihovih šolskih vzgojiteljev. V naslednjem nekaj kratkih poročil, ki naj bodo izraz priznanja mladim izvajalcem. V Borštu V sredo 10. t. m. smo imeli v Borštu zaključno prireditev učencev in Učenk osnovhe šole. Očetje in matere ter prijatelji šolskih otrok so napolnili dvorano. Posebno mnogo je bilo odrasle mladine. Mali napovedovalec Jadran je s krepkim glasom otvoril spored, takoj nato so sledile številne recitacije zelo lepo podane, kar je izzvalo prisrčno priznanje poslušalcev. S spremljanjem harmonike so nato dečki in deklice zelo ljubko plesali in peli znano »Polka je ukaiana, tla so namazana...« Sledila je otroška igrica Hu-dalesa; «Carovnik Balumbay», ki je vzbudila mnogo smeha in odobravanja pri poslušalcih. Z Ribičičevimi «Skrati» pa je priskakalo na oder ono pravo, hudomušno življenje, ki ga znajo pričarati samo takile škrati in «mali umetniki«, ki se počutijo na odru povsem doma. Zelo posrečena maska krojača, ki mu škrati tako nagajajo, le njegov glas bi želeli malce bolj «star».„ Srebrni glasovi «solistov» ter točna in čista spremljava ostalih igralcev, nas je kar presenetila. In koliko smeha je vzbudil najmanjši škratek, ki je s sredstvom lastnega pridelka tako imenitno «biksal» ogromne čevlje. Med sporedom je igrala domača godba na pihala in tako spopolnila lepo prireditev. Po končanem sporedu so matere šolskih otrok poklonile učiteljstvu cvetje in primerne darove v znak priznanja in hvaležnosti. — Lep večer bo vsem oštal v spominu, M. V Ul. Dojiadoni Slovenska osnovna šola v Ulici Donadoni je zaključila šolsko leto z razstavo ročnih in s prireditvijo, Ročna dela so bila skrbno izdelana. Iz njih je bilo razvidno, kaj in koliko zmorejo učenke in učenci te šole. Prireditev je bila V šolski telovadnici. Nastopili so vsi otroci bodisi v zbornem petju, v igrici, prizorčkih in v rajanju. Program je razširil tam-buraški zbor nekdanjih učencev in učenk tukajšnje osnovne šole. Nastopajoči so bili nagrajeni s ploskanjem in pohvalo od strani staršev in prijateljev mladine, ki so se v lepem številu odzvali vabilu šole. Slovenska osnovna šola v Ulici Donadoni lepo napreduje, kajti kljub težkočam, so si starši prizadevali, da otroke redno pošiljajo v Šolo in se zanimali za njih napredek tako v učnem kakor vzgojnem oziru ter z razumevanjem stali učiteljstvu ob strani. V Zgoniku V nedeljo so nam otroci v Zgoniku pripravili lepo presenečenje Zvečer so na prostem uprizorili Lovšinovo mladinsko igro »Desetnik in sirota« v šolskih prostorih smo imeli priliko ogledati si okusno in bogato razstavo deških in dekliških ročnih del ter kuhinjsko razstavo. Posebno lepa so bila dela deklic, zlasti prti, ki so jih krasili" narodni motivi. Za to gre posebna hvala prizadevni učiteljici, Med starši vlada upravičeno zadovoljstvo, da njihovi cftroci uspešno napredujejo v šoli in da se lahko pokažejo pred javnostjo s tako lepimi in bogatimi izdelki, Svoje zadovoljstvo je prebivalstvo pokazalo z izrednim obiskom tako pri igri, kakor pri razstavi. V Saležu Šolska prireditev je tudi pri nas privabila izredno veliko število staršev in drugih vaščanov, ki so napolnili šolski hodnik, v katerem je bila prireditev, ker na žalost pač ne razpolagamo Z boljšimi prostori. J> pozdravom na starše in ostale prijatelje šolske mladine, ki ga je izrekla učenka V. razreda Gabrijela Svetlič, se je začel pester spored. Z recitacijami so nastopile Dragica Budin, Gabrijela Svetlič, Janka Auber in Marta Auber. U-čeflci I. razreda so nastopili s prizorom «Crke se kregajo«, Vojmir Kocman, Jožko Gruden in Dragica Štolfa pa so prikupno podali prizorček «C1-ciban, cicifuj«. Sledili so učenci raznih razredov s prizoroma «Vetrovi se prepirajo« in ((Stanovi«, Dvogovor «Nuna in kanarček« sta zelo prisrčno podala Milka Zandegiacnmo in Srečko Gruden, Milena Svetlič pa je zelo lepo zapela pesem nateljstvo šole in urad civilne policije spored, se je v petek zvečer nenadoma pojavil policijski agent in dejal, da prire. ditve na prostem ne sme biti, ker da ni bila vložena prošnja Dodal je še, da če hoče imeti šola prireditve na prostem, naj ravnateljstvo vloži prošnjo na civilno policijo osem dni prej, če pa hočejo ime ti prireditev v nedeljo, naj jo imajo v šolskih prostorih. Čeprav smo Slovenci na žalost že vajeni, da nas ob vsaki priliki ovirajo pri našem kulturnem življenju, pa nas ravnanje civilne policije v zvezi s prireditvijo v Stivanu preseneča. Doslej se je namreč v Stivanu še vsako leto vršila šolska prireditev na prostem In ni bilo za to potreba nikakršnega posebnega dooVljenja. Prebivalstvo si zato tega koral ka ne more tolmačiti drugače, kot da spada tudi ta v sklop vedno pogostejših in večjih diskriminacij proti slovenske» mu prebivalstvu v obalnem pasu med Tržičem in Trstom. Zaradi tega so se morali o-troci štivanske osnovne šole zateči v šolske prostore v Medjo vas, ker prostori v štivan-ski šoli niso primerni, in pač tam nastopiti s svojim programom. potem ko je učenka Rošana Peric pozdravila vaščane, je nastopil mešani šolski zbor s pesmimi; «Domovina», »Večerni zvon«, «Barčica», in «Sekaj, sekaj smrečico«. Sledili so u-čenci I. razreda s prizorom »Lilija in čebelica«, nakar sta učenca Danilo Peric in Radovan Legiša deklamirala «Teče vodica«, Renzo Bertonja pa je pogumno deklamiral pesem »Kraški piloti«. Po nastopu u-čencev iz raznih razredov z dvodejanko «Sneguljčica», so otroci I, razreda nastopili z rajanjem, Julijan Peric in Aleksander pa z recitacijama «Pot v šolo« in «ŽUpan». Prizor »Pred sodnikom« so lepo podali Aleksander Kocman. Ren. zo Bertonja in Julijan Peric, prav tako pa je uspel tudi dvogovor »Botra Veriga« v izvedbi Kocmana in Danila Le-giše. Za zaključek so nastopili vsi učenci s prisrčnim prizorom z rajanjem in petjem »Kosovo svadbo«. Zbrani so o. troke nagradili z burnim ploskanjem, s čimer so dali zaslu. ženo priznanje, tudi učiteljici, ki je prireditev pripravila in primeren odgovor vsem, ki mislijo, da je mogoče s šika-nami ubiti voljo naši mladini. Osvobodilna fronta Danes 17. t. m. ob 20. url bo sestanek mestnih okrajnih izvršnih odborov OF v R. Manna 29. Na dnevnem redu sedanja politična situacija in organizacijska vprašanja. Ljudska prosveta Občni zbor Glasbene Matice v Trstu bo v nedeljo 21. .junija ob 8.30 v Ul. Roma 15*11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročila a) predsednika b) tajnika c) blagajnika č) ravnatelja šole d) nadz. odbora 4. Volitve novega odbora 5. Razno Ako ob napovedani uri ne bo navzočih toliko članov, kolikor je potrebno, da je občni zbor sklepčen, se bo ta Vršil pol ure pozneje o*b vsakem številu prisotnih. V Storjah odkrili spominsko ploščo proseškemu partizanu V nedeljo popoldne je bila v Storjah pri Sežani pomembna svečanost, katere Se je poleg domačinov udeležilo tudi večje število Prosečahov. Na sredi vasi ob glavni cesti so namreč odrili spominsko ploščo mlademu partizanu s Proseka, Marijanu Stoki, ki so ga Nemci obesili spomladi leta 1944 v starosti komaj 15 let. V zgodnjih popoldanskih u-rah so se zbrali ljudje pred vaškim prosvetnim domom, kjer se je formiral sprevod venci in rožami na čelu. Godba s Proseka je med sprevodom igrala žalostinke, dokler niso prišli na mesto tragičnega dogodka. Pred odkritjem spominske plošče je spregovoril predsednik krajevnega od bora, ki je prikazal lik mladega partizana v borbi za svobodo ter orisal- njegove poslednje ure življenja. Po odkritju plošče, na kateri je tudi fotografija Marijana Stoke, je pevski zbor s Proseka-Kontovela ob spremljavi proseške godbe zapel «Zrtvam» in še nekaj pesmi, potem pa je nastopil pevski zbor iz Sežane. Komemoracijo so zaključili Prose-čani in Kontovelci, ki so zapeli še nekaj narodnih pesmi. Popoldne je bila v Storjah uspela kulturna prireditev, katere se je ureležilo veliko število domačinov in gostov. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7; De Leitenburg, Trg S Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4: Pren-dini, Ul. Tizlano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA VLOMILSKA TROJKA zasačena pri delu Skozi luknjo v podu prvega nadstropja hoteli v trgovino v pritličju. Izgovarjali so se z revščino Nočni čuvaj je 2. med običajnim šolski pevski zbor pogumno «Moja mamica« Kot zadnji Je P' zapel «Lovčevo«. Stivan (Medja vas) Nikoli bi si ne mogli misliti, da bodo policijske oblasti delale ovire celo šolskim prireditvam in vendar se je to zpo. dilo v Stivanu, kjer bi morala biti Zaključna šolska prireditev na dlioriiču Kocmanove gostilne, Čeprav je učiteljica, kakor vsako leto, tudi letos po* I Jlala ob pravem ča«u na rav- marca ponoči med običajnim pregledom trgovin v Ul. Molin a Vento zaslišal iz na pol podrte stavbe št. 28, v kateri je trgovina Z jestvinami last Livija Braniča, sumljiv šum. Mož je o zadevi takoj obvestil policijsko poveljstvo.Takoj po sporočilu sta dva agenta odšla na mesto, toda tišina je Vladala vse okoli. Kljub temu pa sta se hotela osebno prepričati in sta s pomočjo lestve splezala v I. nadstropje, kjer sta presenečena opazila sredi poda veliko luknjo in okoli nje polno orodja, ki služi tatovom pri njihovem delu. Cim sta agenta ugotovila, da vodi luknja v spodnjo trgovino, sta začela pregledovati nadstropje za nadstropjem, kajti orodje je dovolj jasno govorilo, da so tudi ljudje nekje. Njuno delo ni bilo zaman, kajti v prvem nadstropju podrte hiše sta odkrila dva človeka, ki sta se skušala skriti. Qba so aretirali in ju skupno s tretjo osebo, ki So jo odkrili v IV, nadstropju odpeljali na povelj* stvo, kjer so jih identificirali za 37-letnega Lodovlca Denti* nija iz Ul Vidali 2. 49-letnega ve prve tožke obtožnice in je obsodilo Dentinija in Prinza na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 13.500 lir globe, medtem ko so Brandolina spoznali za delno slaboumnega in ga ob-; sodili samo na leto dni zapo* ra ih na 9.000 lir globe. Vse pa so oprostili druge točke obtožnice. Prosvetno društvo VOJKA SMUC prireja 27., 28., 29. junija 1953 izlet v LJUBLJANO na obisk Opere in Drame Vpisovanje od ponedeljka 15. junija do vključno 19. junija 1953 11. iti 12. julija 1953 izlet s parnikom na FESTIVAL V PULI Predstava v areni: Gounod: FAUST Vpisovanje od 24. junija do Vključno 2. julija dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma-It Za oglase, osmrtnice in slične objave, obrnite Se na OGLASNI ODDELEK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Ul, sv. Frančiška 20/III Tel. 7338 ka«, Eric Von Sroheim, Pien* Renoir. .. . Astra Hojam. 16.30: «Možje LWJ Clare«, Margaret Johnson, n' ohard Todd. w«M* Grattacielo. 16.00: »Danes kr« ca», barvni film o kronanju Elizabete II. Alabarda. 16.30: »Neznanec«, 'Valter Pidgeoh, Ann Harding, ry SUllivan. Afiston. 16.00: »Šah10!?0«!,, Ronald Reagan, Patflcla Njs> ■ Armonia. 15.30: »Nezakonita«*" vesta«, G. Rogers, J. Catson. Aurora. 16.00: «Prva nagrada riarosa«, Fulvia Franco, i* Campanini. , , , Garibaldi. 15.00: »Morski tiger VVallace Beery, C. Morris. Impero. 16.15: «Samo za tene u cija«, Mariella Lotti, LuifO si. Glasbeni film. mahle. Ideale. 16.30: «Kaspa». B- urdu A. Nazzari, L. Trenker. ^ Italia. 16.00: ,,Nagajiva Viale. 16.00: «Tretja z desne«. ‘ ria Litto. Sodeluje balet dunal ske Opere, _ „c«ieni Kino ob morju. 16.30: «= glavnih grehov«, M. Morga , Miranda. G. Philipe, E. De lippo. Mladini izpod 16 lel v povedano. Massimo. 16.00: «Samo bog “ obsodi«. (S Moderno. 16.00: »Oprosti sem grešila«, Joan B'", Teresa VVright, Ray «| Savona. 15.00: «Prosim, nf nahl-sel«, Red Skeltno, Arled' .e„j Secolo. 17.00: «Pomlad je®' Varzi. Azzurro. 16.00: «Sin Ah J? rTnl Tony Curtis, P. Laurie. o* Belvedere. 16.30: ((Gospodič"'' glejte mornarje«. ri«|ll Marconi. 16.00: »Obsojen«. u Ford, Broderich Crawfor('-w.(jj, Novo cine. 16.00: «Priprto o« Barbara Hale. R. Roman, Odeon. 16.00: «Lovrač», Anna . p, ria Ferrero, F. Marži. jj gio Albertazzi. Mladini izP let prepovedano. ,i„bef Radio. 16.00: ((Močnejše od ‘Ltofi, ni«, J. Wymann, Ch. Laug"1 Rešilni avto oplazil pešca Medtem ko je včeraj 15 minut po 18. Uri rešilni avto, katerega je vozil 35-letni Sigfri-do Žanardo iz Goldonijevega trga 9, vozil z največjo hitrostjo, ker je prevažal bolnika v resnem stanju, po Istrski ulici V smeri Sv. Jakoba, pri čemer je šofer neprestano trobil, je hotel 87-letni Jakob Zu-bln iz Ul. Vignetti 141 prekoračiti cesto v višini Ul. Mon-tecchi. Zanardo pa je tedaj z namenom, da prepreči trčenje zavil, toda Zubin se je kljub temu zaletel, verjetno samo z rokami, v drveči avto ter padel na tla. Bolničarji so mu takoj pri- Šolska razstava Nižja industrijska strokovna šo„ la s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8) priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta. Razstava bo odprta od sobote dne 20. junija ob 11. uri do ponedeljka, dne 29. junija t, 1„ vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Jxle t l IZLET PDT na POrezen in Crno prst dne 28. in 29. t. m. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 1*11, tel. 94-61, med 18. in 19. uro Samo še jutri 18. t. m . MOTOKLUB ((JADRAN« OPČINE organizira 28. in 29. t. m. dvodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 18. t. m. MOTOKLUB »SKEDENJ« organizira 28. in 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled s povratkom Skoži SV. Lucijo in Vipavo. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 19. do 20. ure do 18. t. m. MOTOKLUB »AMATORI« organizira motociklistične izlete v dneh 28. in 29 junija v BoreČ-Pulj, Ljubljano in na Blejsko jezero ter na Reko in v Crikvenico. Vpisovanje samo za člane na sedežu od IT do*19. ure še danes 17. tv m. IZLET V NOVO GORICO Motoklub «Mladost» Nabrežina organizira 28. t. m. enodnevni izlet v Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu motokluba v iredah ih pet. kih v večernih urah in se zaključi 20. t. m. MOTOKLUB »ADRIA« IZ DOLINE organizira 28. t. m. izlet z motornimi vozili v Opatijo ob priliki nternacionalnih motornih dirk. Vpisovanje vsak dan v večernih urah na sedežu v Dolini do 18. m. Vabljeni vsi člani motokluba, da se izleta udeležijo. IZLET V CERKNO ASIŽZ III. okraja obvešča, da je zaradi tehničnih ovir izlet v Cerkno, ki je imel biti 21. t. m., preložen na 26. julija t. 1. Can vpisovanja bomo javili naknadno. MOTOKLUB NABREŽINA V zvezi z mednarodnimi motornimi dirkami v Opatiji, ki bodo 28. t. m. bo izlet v Opatijo namesto v Novo Gorico. Vpisovanje za Sv. Križ pri Ladotu Sirku, za mavhinjski sektor pri Zdravku Urdihu, za zgoniški sektor pri Gr-žanovih v Saležu in na sedežu motokluba v Nabrežini. Razna obvestila OBVESTILO Vse One, ki si želijo udeležiti natečaja za medta suplentk v občinskih otroških vrtcih, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir opremljeno z diplomo in drugimi potrebnimi 1L Stinami do 12. ure 27. (unija t. 1, v sobi štev. 32 mestne palače. Podrobnejše informacije dobite na tajništvu v sobi štev. 100 v drugem nadstropju tržakega Županstva. JAVNA DRAŽBA V soboto 4. julija bo javna dražba za dodelitev dobave 4.800 stotov drvi, potrebnih za Občinske urade In šole, Informacije v sobi št. 203 občinskega pogodbenega urada. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.48: na$ ga kliče oče«, Cliftoh Webb. Crain, Myrna Loy. -„inočl» Irad. Sv. 21.00: «Poljub Mario Lanza, Kathryn Graj skob«®1 Barvni film. Ponziana. 20.30 «Nilski Silvana Pampanini. eo Paradiso. 20.30: »Rigoletto«, r Verdijeyi operi. Rojan. 20.30: «Dekleta s Trga oc nija«, Lucija Bose. SREDA, 17. Junija 1953 JlKlOStOVASSftB CON K Tit* TA 254,6 m ali 178 kc 5.30 Poročila. 7.00 P^Sigi 13.30 Poročila. 14.30 ParthM1» dnevnik. 14.40 Pojeta Režika Sonja. 17.30 V narodni plesu po Jugoslaviji. 18.15 n cert violista Srečka Zalokarja ^ “ianistke Damijane Bratuž. »»L 'ucčlni: »Turandot« (3. dejtjnJ g iles- 21.00 R' pi 20.40 Revijska glasba. knjižne police. 21.30 30’ igr* P* v) ni orkester Radia Zagreb. JjKj, Glasba za lahko noč. 23.30 o nja poročila. 23.40 Glasba z» 1 ko noč. TH8T II. 306,1 m ali 980 kc-seK 11.30 Lahki orkestri. 12.10J* vsakega nekaj. 13.00 Pestra zvr retna glasba. 13.30 Kulturni “T, zornik. 17.30 Plesna glasba. Chopin: Koncert za klavir s1;,-. 18.45 Ameriški zbori. 19.00 niški vedež. 20.00 Večerni cert. 20.30 Sola in vzgoja, ‘ip Rahmaninov: Trije simfonični r si. 22.00 Mozart: Koncert r* ^ lino in orkester. 22.45 Pr0«»” Trije stavki iz Bkltske s«lt*‘ T K m T I, u 12.30 Operetni motivi. Glasba po željah. 17.30 Pf^Sj. BBC. 19.20 Za vsakogar 21.05 Montemazzi: ((Ljubezen kraljev« opera v 3 dejanjih. »LOV K NIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 "» 12.00 Lahka glasba. 12.30 čila. 12.45 15 minut sloveng* polk in valčkov. 13.15 Pester k certnl spored. 14.40 Slovenske " rodne in umetne pesmi. D' „h8V* pe melodije Izvajajo veliki »d ni orkestri. 16.00 Naši solisti K‘,aj mikrofonom. 17.10 Igrajo rIUJ‘3g harmonikarji iz Šentvida. * J*j, Operne predigre in interem 18.45 Poje mladinski zbor 1- M IZLET v »HMOBSKI DNSVJttK ^3 — 17. junija 1053 06 STIKIH KOMISIJE SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Z ZASTOPNIKI GOSPODARSTVA Hiio mimm Trsta na nalila za pinanaale mm prometa Je ni kemisije, ki Iti megla Izjave avtoritetnih oseb in pisanje celo iredentističnega tiska dokazuje, da so italijanski zakoni za Trst neprimerni in škodljivi Včeraj smo poročali, da bo-»o člani komisije socialistične internacionale, ki bo proučila Vprašanje STO, stopili v stik • krajevnimi oblastmi, z za-Kopnilsi političnih gibanj in Predstavniki gospodarstva naše Mne. Vstavimo se samo pri pred-j ttavnikih gospodarstva in se vprašajmo, kdo so ljudje, ki •biajo večino tržaškega gos po-carstva v rokah. Slovenci smo v zgodovini Trsta gospodarsko mnogo pomenili. Slovenci in Hrvatje so ustanavljali največ-3® pomorske družbe, v sloven-tkih rokah je bila še tik po fttM svetovni vojni večina bančnega in zavarovalnega hstema Trsta, Italija je vse •e napore Slovencev zatrla 'a nasilno uničila vse slovenske gospodarske pozicije, ybenem pa je fašistična Itali-la pretvorila večino najvažnej-s,h gospodarskih podjetij v pa-rdstatalho imovino katero u-Pfavlja in kateri ukazuje še tedaj Rim. Tržaški gospodarski Predstavniki zaradi tega pač s® Vedno niso nič drugega kot rimski uradniki, ki morajo izpolnjevati voljo rimske vlade. stoodstotno italijansko usmerjeni nekoliko zmernejši iredentist odi). Forti, se je morili umakniti z mesta predsednika tržaškega Llogda italijan-*ljemu admiralu de Courtenu, *?r je Tržačan in že kot tak dovolj zanesljiv in ubogljiv, Ti ljudje bodo torej vir informacij o tržaškem-gospodarstvu. Poglejmo, kako se je politika nasilnega navezovanja Trsta na Italijo odrazila na tržaškem gospodarstvu. Tak prevlad je tem bolj zanimiv, ker so morali celo ti gospodarski Ptedstaunifci mnogokrat, prisiljeni po bridkih dejstvih, priznati resnico. Najvažnejša panoga tržaške-Pa gospodarstva je promet, ki Po posebno v zadnjem času nagm pada. Ni samo slučaj, da Ie tržaški promet zabeležil pr-ve padce ravno ob prihodu rlmskih funkcionarjev na vsa važnejša mesta tržaški upravi. Uradni podatki Javnih skla-?'sc> katere je priobčila tržaška gospodarska agencija aASTRAs, pravijo, da je promet letošnjih pnfih petih me-secei> znašal skupno 883.196 ton, medtem ko je lani znašal promet v istem obdobju 1.225.062 ton. v [etu dni se je promet Sorej zmanjšal kar za 341.866 ‘On ali za 288 odstotkov. Bodo »tržaški gospodarski PtedstaVnikis razpravljali s olani komisije o teh žalostnih tevilkah in, kar je še važne-3e. bodo objasnili resnične vzroke za padec prometa? O teh vzrokih pa resni go-*Podarskt krogi nimajo nikakih dvomov. Grof pace, avstrijski konzul v Trstu, je ob dunajskem pomladanskem velesejmu napisal Za avtoritetno avstrijsko gospodarsko revijo aVerkehrs daljši članek v katerem ob-lektivno našteva razloge, zaradi katerih gre dober del avstrijskega prometa v severna Pristanišča namesto v Trst. Članek vsebuje dolg seznam Avstrijskih pritožb na račun Poslovanja pristanišča, nad neurejenostjo v pristaniški upravi, pritožbe nad previsokimi *‘rolki, pritožbe zaradi pomanjkljivih pomorskih zvez ‘Id, Vsebuje med drugim zelo zanimivo sledečo izjavo o cenah prevoza po italijanskih železnicah: «... pomisliti moramo, da velja danes italijanska tranzitna tarifa (mišljena je tarifa Trst-prekomorske dežele op. ur.), ki je za 50 odst. višja kot italijanska notranja tarifa; posledica tega je, da stane avstrijskega prevoznika prevoz v Trst - prekomorje kljub popustom 7,5 odst. draže kot prevoz Trst * locon. Objasnitev tega nemogočega stanja iti vzrokov za to stanje poiščimo v tržaškem gospodarskem listu «II Trafficov, kateremu nihče ne more «očitati» eslovenskih» ali «indipendenti-stičnihn teženj. V številki od 30, aprila piše direktor lista dr. Dante Lunder, ko ugotavlja razlike med italijanskimi pristanišči in Trstom med drugim p H pčp' «... zakonski in birokratski predpisi, ki jih izvajajo v Genovi, Brindisiju, Cagliariju, Catanijl itd., ne morejo vedno koristiti Trstu, kajti v tem pristanišču odpade 90 odst. luških poslov na čisti ali trgovski tranzit, medtem ko v drugih pristaniščih odpade 90 odst. prometa na uvozne in izvozne posle, Neka naša anketa, ki smo jo izvedli v lesnem sektorju — ki skupno s kavo predstavlja kot znano enega izmed temeljnih kamnov trgovskega in tranzitnega prometa — je Pokazala, da oblasti, ki bi morale lajšati posle, često ustvarjajo vrsto umetnih zastojev nervoznemu in hitremu izvrševanju poslov samih«. (11 Traffi-co, 30. aprila leto IX štev. 8. stran 1. Kako škodi italijanski zakonski sistem tržaškemu prometu pa je zgovorno povedala tudi tržaška trgovska zbornica v svoji mesečni reviji, kjer pravi med drugim sledeče: «Tržaški trgovski krogi u-gotavljajo, da so take norme, omejitve in prepovedi umestne v odnosu do uvoza in izvoza z ozemlja Italijanske republike, so pa obenem popolnoma neumestne za tranzitno trgovino skozi Trst, razen v kolikor niso inteligentno spremenjene in prilagojene«. In dalje: »Funkcija Trsta je popolnoma drugačna kot katerega koli italijanskega centra, zato je treba uporabljati za Trst druge norme, ki se morajo prilagoditi stvarnemu stanju. Pri tem se ne sme nikoli izgubiti z vidika, da je gospodarsko življenje našega ozemlja tesno podrejeno življenjskim možnostim tranzitne trgovine, ki predstavlja, po izgubi nacionalnega zaledja, edini vir blagostanja. Trst je koristen in lahko živi samo, če bo živ in tvoren posrednik tuje zamenjave-n (Camera dl commercio e in-dustria e agricoltura TrieSte, «Situazione eConomica a TrieSte nel me se di ottobre 1952, anno IX, X, 10 stran 11), Komentar k tem ugotovitvam, ki prihajajo iz najavto-ritetnejšega vira, skoro ni po- treben. Ce k njim prištejemo še številne druge, na primer: na račun trgovine s kavo, kjer so tržaške trgovce šele zadnje čase vključiti V kliring z Brazilijo in kjer so vladna vmesena nja še vedno občutna, pa še zapreke valutnega značaja, ker Trst ne razpolaga sam z valuto in mora za vsak cent in pence prositi Rim, prav zlahka ugotovimo, kje moramo iskati vzroke za poslabšanja prometa skozi Trst. K Vsem tem številnim dejstvom upravno-političnega značaja pa je treba še prišteti propast tržaškega pomorstva, o čemer bomo razpravljali podrobneje prihodnjič in oviranje prometa po za Trst najugodnejših železniških progah. Vse to povzroča, da je tržaški tranzit v vedno večji nevarnosti. Trst vežejo z zaledjem tri železniške proge. Dve vodita po jugoslovanskem ozemlju in ti dve sta po avtoritetnih izjavah vseh strokovnjakov najboljši (kar priznava celo zGiornale di Trieste»!) le ena proga Vodi skozi Italijo. Zaradi italijanskega političnega pritiska pa opravlja večino tržaškega prometa zadnja proga. Tako stanje je neugodno za tržaške špediterje, in še bolj za avstrijske izvoznike. Avstrijci so zato mnogokrat zahtevali oživitev prometa tudi po jugoslovanskih progah. V Gradcu je tako na skupščini avstrijskega znanstvenega društva za promet izjavil znani (Nadaljevanje na 4. strani) S ‘1 ! 'i' * # ; 3 ';'*v; ‘ T ,, | 1 fr’ » N[ a i w > ti m «Socialistična stranka della Venezia Giuliaii bo svojim gostom iz mednarodne socialistične internacionale, ki se te dni mudijo v Trstu, kjer naj bi proučili tržaško vprašanje, nudila prejkone cel kup »dokazov« za »pravilno« rešitev tega vprašanja. Po vsej verjetnosti pa bodo vsi ti dokazi tako prikrojeni, da bodo v skladu z željami gostiteljev. Tem delegatom pa bomo mi postregli z nečem drugim- Za danes jim bomo pokazali dve sliki: Prva prikazuje spomenik, posut s cvetjem in ovit v nacionalne zastave. Ta spomenik je postavilo naše ljudstvo svojim žrtvam na starem vojaškem strelišču na Opčinah, t- j na mestu, kjer so 3. aprila leta 1944 nacisti in fašisti postrelili 71 naših borcev. Vse tukajšnje slovensko ljudstvo se je namreč odločno in enotno kot en mož dvignilo v boj proti fašizmu in nacizmu in pritegnilo za svoje ideale svobode in socialistične demokracije tudi italijanske množice. In tako so padali Slovenci in Italijani in s svojimi žrtvami zafes plebiscitarno dokazali, da hočejo v bratskem sožitju biti svobodni. Druga slika pa prikazuje eno izmed neštetih žrtev, ki jo je terjala naša dosledna narodnoosvobodilna borba. Tudi ta borka je zavestno žrtvovala svoje življenje, vendar pa gotovo ne za to, da bi o bodočnosti njene zemlje odločali ljudje, ki se sicer kitijo z imenom socialistov, ampak socialistov »della Venezia Giulian, kar pa nas vse močno spominja na dobo, ko je v tako imenovani Venezii Giuliji vladal Mussolinijev zakon ricinusovega olja, tribunale speciale, zaporov, požigov in vseh podobnih zločinstev, ki so vezana, na ime »Venezia Giulia«. j TRENJA MED ZMERNIM IN SKRAJNO REAKCIONARNIM KRILOM REPUBLIKANSKE STRANKE PRITISK IZ0LACI0NIST0V V ZDA KOMORNI GLASBENE orni koncert v prostorih Glasbene Matice v Trstu pre-četrtek. — Nastopa klarinetist Sergij Volpi, pri klavirju dr. Gojmir Demšar skuša doseči nemogočena Prav te dni poroča časopisje o sporu ki je nastal med vlado ZDA in nekaterimi vplivnimi krogi republikanske stranke glede določenih zunanjepolitičnih vprašanj, ki bi jih hoteli reševati v očitnem nasprotju z ameriškimi zavezniki in čemur se le-ti upirajo. Vlada oa, čeprav -sestavljena iz pristašev republikanske stranke, se mora v svoji akciji, torej prav-tako tifdi v danem primeru, predvsem opirati na objektivno stanje notranjih in zunanjih političnih, gospodarskih in ostalih okoliščin, ki trenutno nikakor niso takšne, da bi ob njih bil primeren ali celo zaželen kakršenkoli nesporazum z omenjenimi zavezniki. Zatorej je tudi tokrat prisiljena poiskati takšno rešitev, ki bi bila kolikor toliko skladna z.njenimi obvezami do republikanske strahke in bi se istočasno ne oddaljila preveč od zaveznikov. Ta vladni položaj pa je zelo pripraven teren za neprestaha trenja med vlado in omenjenim delom republikanske stranke. Debata o zunanji trgovini Ta vrsta opozicije je prav te dni še enkrat izstopila, ko se je V kongresnih odborih vodila debata okrog ameriške zunanje trgovine. Vprašanje je nekoliko komplicirano, ker gre tu za povsem nasprotujoče si Interese raznih skupin ameriškega poslovnega življenja, Spor je nastal, ko je predsednik EiBenhovver zahteval, naj bi se zakon o recipročni trgovini podaljšal ie za leto dni. S tem zakonom je predsednik ZDA pooblaščen, da lahko zniža carinske postavke za uvoženo blago v zameno za u-strezne koncesije svojih trgovskih partnerjev. Najvažnejše pooblastilo, ki ga ima predsednik po tem zakonu, pa je tako imenovana «Escape clause« »klavzula o odstopanju«, s katero si ZIDA pridržujejo pravi- uvedbo takega zaščitnega carinskega sistema/ s katerim bi bila o-tuja konkurenca in ki bi utrdil neomejeno oblast ameriških jnonopolov co umakniti ali zamenjati določene olajšave v sporazumu, če bi škodile domačim proizvajalcem ali nacionalni varnosti. Dalje se spor vrti okoli vladnega zakonskega predloga o poenostavitvi proceduralne tehnike carinske politike v ZDA. S tem predlogom ne bi bile zmanjšane obstoječe Carinske postavke, temveč samo poenostavljen postopek carinjenja uvoženega blaga. Doaxon in Simpson Zelo vplivna skupina republikanske stranke se je tem Ei-senhowerjevim zahtevam postavila po robu in zahtevala, naj bi se uvedle nove omejitve in še okrepil sistem carinske zaščite. Y tem smislu sta stavila svoje predloge republikanca Doaxon in Simpson. Simpsonov zakonski predlog zahteva, med drugim, ukinitev dosedanjih pooblastil predsednika, uvedbo novih omejevalnih ukrepov in zvišanje carine na uvoz nafte, svinca,, cinka itd., in na sploh učinkovitejšo zaščito proti »nelojalni konkurenci«, ki jo izvajajo dežele-UVozniCe na ameriškem tržišču. To je, po mišljenju določenih krogov republikanske stranke, Osnovne važnosti za ameriško industrijo, ki da je, kot zagotavljajo, v precejšnji nevarnosti zarodi naraščajočega uvoza cenenega inozemskega blaga. Eisenhowerjeva Vlada se je odločno upirala tem, po njenem mišljenju, ZDA nevarnim tendencam. Predvsem so se postavili proti temu zunanji minister Dulles, finančni minister Humphrey, dalje, ministri trgovine, poljedelstva, notranjih zadev, minister dela in načelnik1 uprave Za Vzajemno varnost, Stassen. Ta koncentracija najviijih vladnih funkcionarjev, ko gre Za to, da se omenjeni predlog spiejffle ali Odkloni, nakazuje, da je Eisenhowerjeva vlada trdno odločena boriti se proti vsakemu, ki bi se ji hotel upirati. Dulles skuša miriti V debati je Dulles energično pozval večino republikanske stranke, naj sprejme predlog o podaljšanju dosedanjega za- Zaključna šolska prireditev na Katinari “ Učenke IV, razreda »o igrale prizor »Prihod pomladi« tona o recipročnih trgovskih sporazumih in odkloni predloge tistih republikancev, ki se upirajo vladni zunanjetrgovinski politiki. Poudaril je, da je napačno voditi nekakšno politiko osebnih interesov na račun celote. Vendar tudi on ni vztrajal pri tem, da bi se to vprašanje radikalno rešilo, tako kot so zahtevale dežele uvoznice. Nasprotnike je skušal pomiriti, pri čemer je izjavil, da kot minister zunanjih zadev ni vezan na nobeno politično linijo, da je njegovo mišljenje povsem svobodno in zato lahko postavi zahtevo, da se to vprašanje pusti tako kot je, dokler ne bi nastopile nove okoliščine. Poudaril je še, da je V dosedanjem zakonu dovolj odredb, ki se z njimi lahko zaščitijo ameriške industrijske panoge, ogrožene po inozemski konkurenci. Namreč, vsako morebitno znižanje ameriških carinskih tarif zahteva predhodno tudi od ostalih dežel odpravo trgovinskih omejitev, pri. čemer je menda to predvsem naperjeno proti britanskemu preferenčnemu sistemu, ki se je doslej še najbolj uspešno upiral ameriškim napadom. Trgovinska zbornica v Detroitu in še nekatere druge korporacije, menijo, n. pr. da so ZDA v svojem ekonomskem razvoju prišle do tiste t|>čke, ko bi pregroba politika zaščitnih carin prišla v popolno nasprotje z ameriškimi interesi, Postavili so zahtevo po odpravi določenih carinskih tarif, poenostavljenje carinskega postopka, kakor tudi razveljavljenje zakona o nakupu predvsem ameriškega blaga, pa čeprav bi bilo tisto, ki se ga uvaža, cenejše. V omenjeni trgovinski zbornici so včlanjene sledeče industrijske: panoge: industrija avtomobilov in motorjev, jeklarska industrija, gradbena industrija itd,, torej izključno industrijske panoge, ki se ne boje inozemske konkurence, v svoji proizvodnji pa so odvisne od inozemskega tržišča. Stališče detroitske zbornice je toliko interesantnejše, ker so z njo povezane mnoge osebnosti Ei-senhovverjeve vlade. ibscape clause> Vendar imajo tudi industrijske panoge, ki se potegujejo za ostrejši zaščitni kurz pre-sejšnji vpliv v kongresu in s pomočjo carinske komisije so vselej zahtevali od predsednika ZDA, naj bi zaradi zaščite interesov posameznih proizvodnih panog uporabil «Esca-pe clause«, tudi v primeru, če bi domača proizvodnja določenega predmeta ne mogla zadovoljiti potrošniških potreb, Tako je nastal precejšnji spor o-krog uvoza česna, ki ga ameriški farmerji proizvajajo v razmeroma majhnih količinah. Trgovska družba, ki je monopolizirala prodajo tega proizvoda, je uspela prodreti s svojim predlogom, naj bi se uvoz tega artikla prepovedal. Številne podobne primere, naperjene proti uvozu inozemskega blaga pa so republikanci izsilili tufli ob HepOSredni podpori nekaterih demokratov, ki so pri tem zasledovali svoje posebne interese. Zakonski predlogi s takšno tendenco so se po navadi predlagali od strani članov kongresa iz tistih držav, katerih poslovni ljudje so zainteresirani na tem, da bi v korist lastnih proizvodov uničili inozemsko konkurenco. Vse kaže, da bodo določeni gospodarski krogi, s pomočjo »svojih ljudi« v kongresu, u-porabili vse sile, da bi okre- pili v ameriškem gospodarstvu sistem zaščitnih carin. Ameriška vlada ne bo imela pri tem lahke naloge, ker zahtevajo- zavezniki od nje, da odpravi vse ukrepe,, ki jim o-nemogočajo, da bi zaslužili več dolarjev, in to bo še toliko teže, ker zahtevajo te dežele, posebno Vel. Britanija, Francija in Japonska, da bi prišlo do povečane zamenjave blaga tudi s Kitajsko, v čemer vidijo edini izhod iz težav v katere je zabredla njihova zunanja trgovina. Po drugi strani pa zahtevajo republikanci, da se zaveznikom prepove sleherno trgovanje s Kitajci, tudi po morebitnem podpisu premirja na Koreji. Takšho stališče pa je povsem nesprejemljivo in nasprotno interesom teh dežel, njihov odpor proti temu pa toliko močnejši kolikor bolj prihajajo do izraza ameriške pfotcktOrgke sile s sVtz-jimi zahtevami. Mangan iz žlindra V Pittsburghu gradijo veliko tovarno, v kateri bodo pri. dobivali mangan iz žlindre. A1, meriški zavod za železo in je. klo izjavlja, da bodo s tem postopkom, ki je dokazal gospodarsko možnost., mogoče lahko iz žlindre krili polovico mangana ki ga potrebuje amcri. ška jeklarska industrija, Stekleno vlakno izpodriva gumijev puh V Združenih državah Uporabljajo v vedno večji meri za blazinjenje pohištva in karo. serij nov material, ki se je iz. kazal ,v-vseh pogledih za bolj. šega kot puh iz gumija in klo* bučevine. Je to stekleno vlak. no. ki ga imenujejo »Featner Flex» in ki je prav tako kot puh prožno in upogljivo; če se stisne, se takoj spat vrhe v prvotno obliko. Poleg tega ie še neizgorljtvo in ne vsrk« vlage. Novi material, ki ga izdeluje »GlasS Fibers Inc.« in pro. daja »Illinois Fiber Speeiality Go.s, je izredno odporen ven. dar se lahko reže z navadnimi škarjami ali nožem. Vili. SIMFONIČNI KONCERT IRŽ4ŠKE FilHUMONIlE DIRIGENT CARACCIOLO 'IN PIANIST PERTICAROLI Stilno neenoten a bogat spo-.1 red je na osmem simfoničnem koncertu izvajal z orkestrom tržaške Filharmonije mladi ita. lijanski dirigent Franco Ca. zaeciolo, Osrednja točka koncerta je bit v Trstu prvič javno izvajan klavirski koncert nadarjenega armenskega skladatelja Arana Hačaturjana. Kakor druga dela je tudi ta Hflča-turjanov koncert tematično mestoma naslonjen na narod-no motiviko kar -očitttje Zlasti II. stavek — andnnte. Muzikal- Skupina učencev slovenske šole v Barkovljah, ki so na zaključni šolski prireditvi igrali »Janka in Metko« Zaključna Šolska prireditev slovenske šole pri Sv. Prieor iz drugega dejanja «Pepelke» Ivanu. tlo je ta del. ki spominja na nokturno, najboljši ter se s siedstvi, ki jih aVtof Uporablja Stilno bliža Rimski-KorSn-kovit. Klavirski part ni zajet predvsem solistično marveč ima namen pripomoči k barviti instrumentaciji celotnega dela. Zahteven III. stavek ka. kor tudi obe zanimivi kadenci pa nudita pianistu dovolj možnosti, da izkaže zlasti Svoje tehnične vrline. Iz bogate zakladnice dunajskih klasikov smo slišali Hagd-lioVo Simfonijo št. 86 V D-dll. ru, ki jo odlikuje preprostost in veder znašaj, kar je tako značilno za dela sočka Havdrta« Ne da Bi iskal zunanje efekte je skladatelj izrazil svoje doživetje z enostavnimi sredstvi, katere pa je prvi podal v tisti klasični obliki, ki je kasneje dosegla vrhunec v delih L, V. BeethoVna. V zadnjem stavku simfonije v D-duru je Hagdn uporabil narodne motive iz Gradiščanske ki jih prav često srečujemo v njegovih številnih simfonijah (napisal jih je kar 104). Pod taktirko Franca Caran-cidltt smo slišali še skladbi dveh mojstrov orkestralne palete: «Spattski capriccio« R. Korsakova in «Botticellijev trittiCO« O. Respighija. Prva je briljantno, bleščeče instru-mentirano delo, v katerem je ruski mojster obdelal melodično in ritmično bogastvo španske folklore. Napisal ga je l. 1887 — v dobi, ko se je porajal francoski impresionizem, ki je tudi iz njegovih del črpal pobude, R Korsakov je kot pedagog vzgojil številne nadarjene skladatelje, med katere šteje, mo zastopnika italijanskega impresionizma O. Respighija. Tudi Respighi je pristen tonski slikar, Njegov slog je kakor ustvarjen za glasbeno slikanje liričnih Botticellijevih del. Z ražmeroma maloštevilno orkestralno zasedbo uspe skladatelj v simfoničnem poernu nanizati vrsto nežnih harmon. skih baru. V celoti je bila izvedba po* sameznih del solidna. Dirtpen. tu Francu Caracciolo je uspelo iz partiture zlasti lepo izluščiti bogastvo instrumentalnih barv. Večje dinamične kan. traste pa bi dirigent morda dosegel če bi se na splošno nekoliko omejil V nakazovanju ritma ter se V Večji meri poglobil v muzikalno Vsebino po. sameznih skladb. Proti pričakovanju je bila Hal/dnova simfonijo stilno dovolj dobro podana le mestoma morda pte. malo «klasična» in preveč mila italiana«. Pianist Sergio Perticaroli je dobro podal značilnosti Hača-turjanove skladbe. Skrbno izdelana tehnika mu omogoča, da temeljito obvlada mestoma precej zahteven klavirski part in njegova interpretacija kaže, da je kljub svoji mladosti že izgrajena umetniška osebnost. < i i; ; : 5* ( > Na šOlški prireditvi v šoli Ul. Donadonl, ki jo vodi učiteljica Slava Pahorjeva, so igrali enodejanko »Sestrin varuh« Pevski zbor slovenske šole v Stivenu nastop« na zaMjačni VREME Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme s pretežno razjasnitvijo. Pooblačitev bo možna v popoldanskih urah. Temperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura y Trstu je bila 243 stopinje; najnižja 17.4 stopinje. TRST, sreda 17. junija 1953 DNEVNIK RADIO Opozarjamo va.s na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 18.15 Koncert violista Srečka Zalokarja in pianistke Damjane Bratuž. — Trst II.: 21.00 Rahmaninov: Trije simfonični plesi. — Trst I.: 12.30 Operetni motivi. — Slovenija: 18.45 poje mladinski zbor iz Kranja. $ - m Uti:::«:;« mm &'.yM ■■'i'.'.'.v.. , ^ ^ - ■_.>]—"* ... »v *<■,...* i ' ' ... : ................................................. IZ DOBERDOBA PIJEJO Skrbi vaščanov zaradi slinavke Doslej so zabeležiti samo 5 primerov-Živino so cepili - Podvzeli so zdravstvene ukrepe - I/ašča nom bo bolezen povzročila veliko stroškov Zadnje dni smo v naši vasi zabeležili 5 primerov slinavke pri goveji živini. Bolezen, ki je prišla v naše hleve, nam je prizadejala mnogo skrbi. Takoj smo cepili vse govedo v naši vasi in vas popolnoma izolirali Iz vasi niti v vas ne sme nobena žival, da se na ta način prepreči širjenje bolezni. Domačo žival imamo zaprto v hlevih, in osebe, ki jo oskrbujejo s hrano, ne gredo iz vasi. Ta nesreča, ki je prišla k nam prav v tem letnem času, ko najbolj potrebujemo vprežno živino, nam je prizadejala mnogo stroškov, predvsem bomo vso krmo, ki smo je že zbrali za zimo, porabili sedaj, kajti žival ne sme iz hleva in ji moramo hrano nuditi v do-voljni meri. Prav zaradi te bolezni smo v velikih skrbeh za teličke, ki se z mlekom obolelih krav ne morejo hraniti. Upamo, da se bolezen ne bo razširila, ker je tudi število obolelih goved vedno isto. Pri cepljenju nam je priskočil na pomoč Pokrajinski kmetijski konzorcij iz Gorice, ki je dal cepivo za polovično ceno. Vendar nam to ne bo dosti pomagalo ublažiti vseh tistih stro. škov, ki jih bomo še imeli zaradi slinavke. Pokrajinske oblasti bi nam morale v večji meri priskočiti na pomoč, saj poznajo slabo gospodarsko stanje naie vasi. Od kraške zemlje se ne more dosti pričakovati. Zato je živinoreja važna za naš obstoj. Na žalost pa nas oblasti ne pozna, jo, kadar nam je potrebna pomoč. Hitro pa nas najdejo, ko je treba plačati davke. Prodaja novih znamk V prihodnjih dneh bodo v prodaji v vseh poštnih uradih znamke po 5, 10, 12, 20, 25, 35, 60 in 80 lir. Te znamke bodo sestavljale novo navadno serijo znamk, ki se bo imenovala «Italia Turrita«. Jugoslovani onisHoieio padovanski velesejem Člani sindikalne podružnice i sedaj pa še v Sarajevu na m. S svojimi rezultati^ se J Dagda uvrstila med boljše e ^ movalke Evrope in to PraVj disciplini, kjer doslej v me narodnem merilu jugoslov mnog” ske tekmovalke niso pomenile. * * * MOSKVA, 16. — TASS P°r^ ča, da je leningrajski °i) Nekrasov postavil nov ml3'di skl rekord na 100 m s ^fs°e, 10.7: izboljšal je prejšnji r kord za eno desetinko sekun Slovenski alpinisti v tujih gorah LJUBLJANA, 16. — sloV^ ski planinci nameravajo *f. obiskat; nekaj gora v tul1 • Planinsko društvo iz Kamn ^ pripravlja odpravo v .g°r5T~ področja Švice, planinci z senic in Maribora pa J, obiskali Avstrijo. Posame ^ planinci bodo plezali v Lip skih Dolomitih in v nems Alpah. Dvanajst izbranih P zalcev iz vse države bo ^o-tovalo v Francijo, kjer s® . do v stenah Mont Blanca pravljali na še višje vzp . ki se jih bodo jugoslovan^. planinci prihodnje leto 1° v Afriki ali Aziji. Prireditveni odbor :e Titove štafete je objavil, d3 ^ pri nošenju štafetnih Pa !C,oS vsej državi sodelovalo _ 1,558.423 športnikov, držav ^ nov in pripadnikov JLA- gj, sedniku republike so rojstnem dnevu štafete izr 574 pozdravnih pisem DANES SE PRIČNE NA REKI mednarodni mladinski nogometni turnjj Danes se bo začel na Reki veliki mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem bo sodelovalo 16 moštev, med njimi štiri iz tujine: »Belinzo-na» iz Švice, «Sturm» in «Vien-na» iz Avstrije ter ((Muenchen 1860». Od domačih moštev bodo na turnirju sodelovali ((Dinamo«, «Crvena zvezda«, ((Hajduk«, «Zagreb», ((Partizan« ter šest moštev reške podzveze. Igrali bodo po kup-sistemu s tolažilnimi tekmami za tiste, ki bodo izpadli. Gren pri Fiorentini FIRENZE, 16. — Funkcionar, ja Fiorentine Boni in Giachet-ti sta danes potrdila, da je Fiorentina kupila od Milana švedskega igralca Gunnarja Grena. Vsota, za katero je Milan odstopil Grena Fiorentini, ni znana. Gren bo sedaj odpotoval najprej na Švedsko in se bo vrnil prve dni avgusta ter pričel trening pri Fiorentini. Fiorentina pa se še pogaja za urugvajsko levo krilo Vi. dala. DUNAJ, 16. — Ker je v Avstriji ukinjena prepoved izseljevanja nogometnih igralcev, bo lahko bivši srednji napadalec reprezentance Josef Epp sprejel ponudbo ženevskega kluba Servette. Eppov klub Vienna je sporočil, da je pripravljen dati temu igralcu prostost, čim ženevski klub plača ponujeno vsoto, ki je izražena «s šestmestnim števi- lom« šilingov. Baje je &PP‘e. ima 33 let, že odpotoval v sg * :g KOPENHAGEN, 16. 41.000 gledalci, kar P''eds je lja rekord za Kopenhage11’ .j Juventus premagala tukaj klub «B.93» z 2:1 (2:1). Priprave za turnir v WinbledonU LONDON, 16. — V P°”®nir ljek se bo pričel teniški .j, v Wimbledonu. Na čelu cev skupine sta 19-Ietn1 lct« .stralec Ken Rosewall iu na Američanka Maureen ^ nolly.. Letos je samo °ser"K8te-ških nosilcev skupine, o ^.je rih so trije Američani, e„ Avstralci, en Egipčan je Argentinec. Presenečenje v gV zbudilo, da so postavili nyja šele na četrto mest , jetno zaradi tega, ker se še ni nič kaj posebno o val. Moški nosilci skup1 j. 1. Ken Roscvvall (Avstra Victor Seixas (ZDA), 'roS\s'> vyn Rose Avslral.), 4. Drobny, 5. Gardner „pAt' (ZDA), 6. Lewis Hoad g go-7. Art Larsen (ZDA 'ZenSke: rique Morea (Argent . (^pA)’ 1. Maureen Connol y ghjrie? 2. Doris Hart (ZDA), ■ ^n0de-Fry (ZDA), 4. D°Arotfl^Ia Mortl' Head (ZDA), 5. Ang ^ Flet-mer (Vel. Brit.), H? susa« cher (Vel- Br* • ’(Fr'anc.), Chatrier-Partndge Nelly Adamson Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Št. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št, 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pelltco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 210 din- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, meSPisnega tisk* Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoZ ^ zOZ.. T«1 Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . t - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska