jf^^I a j v e č j i slovenski dneTiiil^^ v Zdnaženih državah | Velja za v«* leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 j j| Za New York celo leto - $7.00 ^ Za inozemstvo celo ieto $7.00 B | GLAS NARODA x List: slovehskitudelavcevy Ameriki. j| The largest Slovenian Daily in I the United States. □ Issued every day except Sundays u I and legal Holidays, a 75,000 Readers. J ijš53iCTgs===s=lf== ■ 1........ TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 11. — ŠTEV. 11. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 13, 1934. — SOBOTA, 13. JANUARJA 1934 VOLUME XIH. — LETNIK XUI. VLADA LAHKO ZAPLENI REZERVNIM BANKAM ZLATO MSSSS« i Kopači trdega premoga bodo zastavkali ZAKLADNICI 20 MILJ. DOLARJEV----__£__° _ -----T,™™ j ________j i V • •■ ■ tt -m _ • w ■ « w I mm M ■ I ■ I B I. L. I ■ M ■■ aM M ¥ Ci ■ I ^m ■ T ^^ A ^ V ^ V I m m - _ _ ___ _ _ — _ _ _ _ ____—___- ______ _ - ZAKLADNICI 20 MILJ. DOLARJEV Predsednik ni hotel povedati, če se bo poslužil velike oblasti, ki mu jo poverja postava.—V Wash-ingtonu so mnenja, da bo vse zlato dvignjeno iz bank, predno bo vlada zmanjšala vrednost dolarja in ga stabilizirala. — Vlada ne bo ustanovila nikake centralne banke. WASHINGTON, D. C., 12. januarja. — Predsednik Roosevelt je rekel danes, da ima pravico zapleniti vse zlato v zveznih rezervnih bankah. Ko so ga vprašali, če se bo poslužil te pravice v namenu, da izvede svoj valutni program, se je samo nasmehnil, odgovoriti pa ni hotel. O njegovi valutni politiki krožijo vsakovrstne domneve, toda predsednik noče nobene niti potrditi, niti zanikati. Naj več govoric je povzročila takozvana "finančna konferenca", ki se je vršila v Beli hiši. Konferen < e seje udeležil tudi generalni pravdnik Cummings. Po mestu se je razširila vest, da je bil generali pravdnik naprošen, naj dožene, če ima predsednik Roosevelt na podlagi obstoječih postav in brez vsakega nadaljnega pooblastila pravico vzeti zlato iz rezervnih bank. Cummings je potrdil, da ima to pravico. Casniški poročevalci so ga oblegali z raznovrstnimi vprašanji, on se je pa le skrivnostno smehljal. Ko ga je nekdo vprašal, če namerava ustanoviti centralno banko, je odvrnil: — Slabo ste uganili. Predsednik Jackson je bil pred sto leti odpravil centralno banko. Ce bi Roosevelt ustanovil tako banko, bi napravil baš nasprotno kot njegov prednik. Ved no bolj se pa utrjuje prepričanje, da bo predsednik potegnil zlato iz zveznih rezervnih bank in plačal zanj s papirnatim denarjem. To bo veljavno ;-a toliko časa, dolkler ne bo zlata vrednost dolarja stabilizirana. Kakor znano, ima vlada vse zlato razen onega, ki je v rezervnih bankah. Tega zlata je še približno za tri tisoč šeststo milijonov dolarjev. To je približno t retina vsega zlata, kar ga je v deželi. Ako bo potem dolar stabiliziran po nižji ceni, za-more vlada izdati več bankovcev ter napraviti na ta način štiri tisoč milijonov dolarjev dobička. Zlato kritje za dolar, ki je v prometu, bi ostalo isto. Brez dvoma hoče predsednik s svojo valutno politiko doseči, da bi se cene blagu zvišale. Svojih načrtov pa seveda noče izdati, ker bi v tem slučaju le s težavo dosegel svoj cilj. ST. PETERSBURG, Fla., 1 L. januarja. — Thomas A. Buckner, predsednik New York Life Insurance Co., je rekel danes na nekem tukajšnjem zborovanju: — — Upam in sem skoro uveren, da bo naša valute tudi vbodoče temeljila na zlatu. Ameriški dolar bo tudi vbodoče zdrav, kot je zdrav danes in kot je bil vedno. Z dolarjem bo mogoče vse kupiti, kar potrebujemo, kot tudi danes lahko vse kupimo po zmerni ceni. Vsled izprememb, ki jih namerava u-veljaviti vlada, ne bo vsled tega nihče prizadet. WASHINGTON, D. C., 12. januarja. — Davčni urad je danes objavil, da je znašal meseca decembra davek rta žganje $ 1 1,467,770. Ker je pa včeraj predsednik Roosevelt podpisal predlogo, ki določa, n? j se zviša davek na galono žganja od $ 1.10 na $2, bo znašal davek v mesecu januarju najmanj dvaj-jBet milijonov dolarjev. Ce bo omejitev uvoza alkoholnih pijač za dobo tridesetih dni ukinjena, bo davek še znatno večji. Oblasti so mnenja, da bo cena žganju padla, ako ho uvoznarasel, kar bo imelo tudi te dobre posle- J _ J^ , IM E. i i i T - KONGRES JE POTRDIL BULUTTA Ostra debata zaradi poslanika Bullitta. —Dva senatorja sta ostro obsojala Rusijo. Washington, D. C., 1 ± jan. — Pr!"jiai:.> Ku.^ije j«* dalo v .senatu povrni za «;.stro debato, ko je prišla na vrsto potrditev za poslanika v Moskvi Williama Christiana Bullitta. Po -doljri debati je bilo liiillittovo imenovanje za poslanika |K>trjriio. lirpublikan.ski senator Arthur If. Vanwlerbtrg1 \/. Miehi^ana je razpravlja! o ob'ijubah. katere je <> nazijee brezobzirno za-trl. Ko je prevzel svoje mesto kot ministrski predsednik, ki je naslednik dr. Tona Due a. je izjavil, da se ibo (pnslitžil vseh sredstev, da zaditši nazijslco "ribanje. — \a-je nasprotnike svarim. — je rekel Tatareseu. — fla b-| v-zroe-Hi kak nered. tedaj .se bomo yposlu&ili svoje oblasti in ibomo preprečili vsak čin tororizma. Do seda« j smo zaduši I i vstajo in smo uvedli v deželi normalne racaneTe. JAPONSKA SE PRIPRAVLJA Spopad med belim in rumenim plemenom je neizogiben. — Japonski admiral t d odkrito priznava. Tokio, Japonska, 12. januarja. Kot pravi vrhovni poveljnik ja-| ]K»nske vojne mornariee admiral J jXobumassa Suetsn^ru, .se Japonska I pripravlja na vojno »z Združenimi; državami, ker je minil čas. ko se more 'belo pleme smatrati višje! nad t 11 urnim plemenom. ' Admiral Sueta-sujru je naspro-j ten londonski mornariški po«?od-' bi in bo v slueaju vojne najbrže | mornariški nii-ni.-iter ter je mož. kateremu bo v skrajni sili izroee-' na usoila dežele. j Admiral odkrito priznava, tla pomnili obnovitev diplomatienih j odnoš>.fjev med Združenimi drža-! vami in Rusijo obkoljen je Japon-j ski*. služile vs»akej?a sredstva. — je rekel admiral. — tla obko'ijo -Tapon-| .sko. Xa to se moramo pripraviti, in v resnici se že tudi pripravlja-' mo. — Xe verjamemo, da bi diplomacija mojrla reši-ti vse s-jM»re. zato smo sk'enili. da se pripravimo na najhujše možnosti čne?ra pod-morskofra brodovja kot -Tapmiska. — Odnošaji med Združenimi državami in Rusijo tvorijo mačrt za obkoljen je Japonske v vojaške riamene. Imam dokaze, da se Rusija pripravlja ma vojno in na Daijnti Iztok pošilja nunojro vojaštva in aeroplane za bomba rd ira-n-j-e. k — Vlade se motijo. a.ko nam pretijo 7. grožnjami. Ako beli ljudje mislijo, da so vee kot m i. te- | da j se moramo ž 'njimi bojevati, j Problem 'belega plftmeoa proti krm>enemu je najveoja ovira za ja-' poask e diiipTt m at ič n e od nnšaje. — Tielo pleme »zavida Japonsko, ker kaže v svetovnih zadevah vfnlno vee j i vpliv. — Vsem današnjim žalostnim razineram je vzrok trgovska tekma na svetovnih trjrili. Trgovska vojna med Ja]>onsko in Ameriko je nerzopribna in. 'iz te vojne se more izeimiti prava, vojna. WILS0N0V ZDRAVNIK OPERIRAN Rochester, Mont., 1:2. januarja. I>i\iši remop:ar-jef. tla naloži za i>rodukeijo ,]>re-mogra davke, s katerim bi -se dajala podpora ]»reim»^rarjem. ki so brez tlela. Toda latniki rudnikov so se temu načrtu takoj uprli Medtem pa so tlrujri vladni u-radniki skitšali najti kak drug h-od. da oilvrnejo prottrstni štrajk proti nameravanem zni ženil ju plae. Za Hi. januarja napovedani štrajk v Anzin okraju bil pr-e-kliean. kr se j<» lastnik rova oseIne družine podpiral. Toda grožnje delavcev za štrajk še niso i'.ghiile. Xek premolar je na zborovanju ippew»*rarjev rekel. a tudi zahtevajo j>otl|>oro od vlade in otl lastnikov rovov, setlemurno delo na dali ter zavarovanje brezposelnih. Po cestah hodijo lačni i in razcapani otroci, katerih očetje so ali brez tlela. aJi pa. delajo samo ]w> dva dni na teden. Francija produeira samo 44 milijonov ton premoga, metlteni ko ga vsak t» leto porabi 80.000.000 ton. Poleg tega ga nakupi jejo v Saaru 14.000,000 ton. Pridelek premojra se je v Franciji tako 'zelo skrčil, da ga morajo knpkt.i v Angliji ali Xemciji 22 miLijonov ton. Kramio-ski premogarji zaslnžije. na dan okoli -^1.40. KONVENCIJA V WILKESBARRE BO GLASOVALA ZA STAVKO WILKESBARRE, Pa., 1 2. januarja. — Kot pravi okrajni predsednik United Anthracite Miners, Thomas Maloney, bo najbrže konvencija United Anthracite Miners glasovala za štrajk, ki bo obsegal vse majne trdega premoga v Luzerne, Lacka-wenna in Shamokin. HEIMWEHR JE PREVZEL POLICIJO Podkancler je prevzel vodstvo fašistič nega heimwehra. — Avstrijska nazijska legija ni vdrla v Avstrijo. Dunaj, Avstrija, 12. januarju. Kaneler Kn*jell»ert Dollfivis j,- velik dol svoj— czvrsevalne oblasti izročil finšLstov.skenm heimweliru. ko je eelo uiadzorstvo nad ]»o!iei-jo in orožništvoin predal vmlite-Iju heinnvelira podkanelerjn Emilu Fevn. T«» )H>nieni za lieiinwelir veliko zmaker bo pod Do!lfn>.N4*viin votb»t\>o polo ; žaja prav nič izboljšala, štrajk j lakorekoe. j>o-*ta! gotova stvar. k«> >»o se «.lela\-ski zastopniki vrnili i.: Washkn^tona /. naznanilom, da jim ni bilo moj*oče priti v stik s pre I srdnikoin delavke oblasti senatorjem Kobfrtom S. Waj;nerjeni. \>>le«l eesar je okrajni predjed :ik Maloney i/javil, da .-e delavski zastopniki na noben naein ne bodo vrnili v Wa^hin^ton. l*riho. k«-j-so se nekateri lastniki rovov pn>-t i vil i priznati novo niajnersko unijo. ki je bila ustanovljena \sle-l ^lH»ra z I'nited M tin* Workers in ker družbe niso sprejele na deb-lnajiierjt'v. ki so pred nekaj mese-ei štraljkali in ki pripadajo novi uniji. STERILIZACIJA V MICHIGAN Po neki državni postavi je bilo steriliziranih že 950 mladih ljudi. — Pri tem pridejo v poštev slaboumni. Detroit, Mich-, 12. januarja. — Vsled trditve, da je bilo nekaj bolnikov v zavodu za sltaboitimie v Wayne okraju steriliziranih, se je pričela tozadevna pivLskavn. . .. .... i Pt*i tem je prišlo na dan. da je bi- dona. da je ena lejrija avstrijskih 11 .. - . i » -i •»• m .. .. .i-.. • 'Vt5,4,0 bo mikov sterdiziramb narodnih socijalistov v bhzuni „ „ „ • 1 ■ • l-i • . , I popostavi, ki je bila sprejeta pred dice, da bodo butlegarji izgubili večino svojih odjemalcev. Vkratkem bodo morale vse distilerije predložiti posebni kontrolni oblasti natančno poročilo, koliko stroškov imajo z distiliranjem žganja in počem ga prodajajo. S tem hoče vlada preprečiti oderuške cene. Joseph H. Coate, načelnik kontrolne oblasti pravi, da je v deželi komaj en milijon galon uležanega žganja. ZVIŠANJE DELAVSKIH PLAČ Clinton, Tenn., 12. januarja. — l*redsednik ^La-rnet Knitting MHLs. C. S. Kimiaid. j«1 naznanil, da je družba svojimi JviO usluž-heneeni * 1. januarjem povišala plače za 10 odstotkov. OKLAHOMA TOŽI VLADO Oklahoma City, Okla., 12. jan. Gor-erner Murray je pooblastil dva odvetnika, da tožita vfado Združenih držav zarpovraer'« ^00 milijonov doVamjev. ka-t-ero vsoto bi država Oklahoma dobila od zemlje. kjer živi q»et indijanskih rodov. ako ne bi ta zemlja bi*la oproščena davkov. Kuf.steina iz Nemčije prekoračila avstrijsko mejo. d»» Mtlaj ni mojrla dognati, ako bi bilo to porinilo resiiiieno. T'r. Kufsteina poročila to zani- kujejo. pač j>a naznanjajo, tla st» je vKufsteinu nuletelo več bomb. ker je sedaj vsakdanji pojav, dru-pa da j»> vse mirno. Vsled nemirov, ki so bili razširjeni «po eeli deželi, se sedaj nahaja v avstrijskih ječali nad .">1)0 narodnih soeijalistov. Zagovarjati se bmlo morali pred vojaškim sodi-SPem. DOBER MOŽ Camden, N. J., 12. januarja. — Dr. F r.kil k Laird Kennedy, star 30 let. je pred t ram i meseci pokji-eal k s*^bi "drnpejra moža", ter je njemu in vsoji ženi rekd. ]>oroča list 'Daily Express*, je Majrda Iviipeisen ]>ospravila svoje st vari in j** pustila ki*a!ja v solzah. Kot pravi neko poročilo, je Lupeseu morala od|w>torati i7. lio-munske. k<*r je to zahteval Titn-lesen, ker drugače ni hotel prevzeti zuroajegta miiiiLstr.st va. štirimi leti Ta trditev je dvignil okrajni avditor Kilward II. Williams in nadzornik zavodov za slaboumne «lr. Robert H. H'ask HI je priznal, da je bilo izvršfiiih lil uperarij s privo! jenejem sorodu i kov 4w»lni kov. Avditor tudi trdi. da je bilo S42 oseb sterilizirani ill v Miehi^au Home anil Training1 School v T.a-peer, Mieli. Williams pravi, da so bile v Jnn<»j>ih slučajih pi^*viee bolnikov in njiliovili sta riše v kršene. Dr. Ifaske'! trdi. da noben otrok ni bd st -rlliziran brez dovoljenji! njejrovih starišev. V zavmlu zsi slaboumne je bilo steriliziranih 14 dečkov in 17 deklie. v državni šili pa 1!V7 dečkov in l>4-"» deklie. Starost bolnikov je zna'ala ml Ki do 20 let. Jtu treh mesecev še vedno ljubila. Sedau ']>a »je dr. Ketmedv vložil tiv^bo za ločite-v zakona. VELIKE ŽRTVE AVTOMOBILOV Hartfordl, Con., 11. januarja. — Travelers Insurance i'oiivpany v svojem letsnein presrledu pravi, da je v letu 1932 vsled avtomobilskih ne.-^reč bilo ubitih v Združenih državah 29.900 ostb. H.|i 7()4 več kot prejšnje leto. Haročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t drtovsb - f *0L AB VAS O!) A" NBWYOBK, SATURDAY, JANUARY 13, 1834 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. TKNIC PUBLISHING COMTiXI (A Oocporattaal TML of above officer«: hem lack City. N. 1. OLA8 NARODA* (Vilo of Ike Peaple) Day Kxcvpt Sunday« and Holidays |b Mio lato vetja aa Kanado........ )i pol leta I« Četrt leta »*•• |U00 .... 91.60 ka Ne« lork aa ealo Sa pol leta .......... Sa inozemstvo as eslo Sa pol leta .......... ......S7.0C .......$3.90 • •••u 17.00 .......$3^0 Subscription Xaarly 96 00 t on ZVEZNA POMOČ POSESTNIKOM Po zadnjem ljubkem štetju je f Posojila za davke in popravke, bilo v Zdr. država Ji 5.737.000 dru- j Vprašanje: Nisem mogel plačati žin, katerih poglavar je bil tuje- hišnih davkov za dve leti in hiša rodeč, famed teh druihi 51.8% je je v veliki potrebi popravkov: v aprilu 11*30 imelo svojo lastno Morem dobiti posojilo v to svrho .* hišo. Od tedaj .so seveda mnogi! Odgovor; Gotovina t** more poso-jrzgugili jo. Banke. za varovalne J v zadregi. ne morejo plačevati ali katerim prozi odpoved hipoteke (foreclosure). Posojila se dajejo le za poslopju, v katerih stanujejo štiri družina ali manj. in katerih vrednost m* presega $20,000. Posojilo ne sme biti večje kot k a $14.000. Poleg t epa se zakon nanaša le na hipoteke, ki so obstojale pred odobren jem tega zakona (13. junija 1933). Odplačilla na federalno posojilo. — Vprašanje: Kako korist bo hišni posestnik imel. ako zameni obstoječo hipoteko s federalno? .HMo za dobo 13 let ali marri in yih - V. . . i - • - . Inez je treba odplačevati (amortizira-1, Dogodki na Daljnem vzhodu in v osrednji Aziji z^o-vornt) napovedujejo, da je v teku proces delitve ogromnih pokrajin nekdanjega kitajskega cesarstva. Pravega kitajskega ozemlja se za sedaj so nihče ne dotika, da ne bi zdramil odpora sto in sto milijonov Kitajcev, zato pa si* v zunanjih delih, ki so le še na videz pod kitajsko suverenostjo, vrši odtujevanje kar na debelo. Prva leta po vojni so o^ohito sovjeti kaj uspešno širili svojo oblast v zunanje kitajske pokrajine. Osnovali so dve narodni republiki, Tuvo v povit ju Je-niseja, in Mongolijo, ležečo severno puščave Gobi. Dali »r, jima državn o obliko in upravo po moskovskem vzorcu, in J zaprli pred tujci ter čakali, da notranji razvoj napravi svoje, nakar bi obe "samostojni" republiki stopili v sovjetsko državno zvezo. Takoj za sovjeti so prišli Japonci, ki so svojo man-džursko poe^st zaokrožili s pripojitvijo pokrajin Džchola, Barge in 8arhirja, odtod pa začeli p.»segati zmagovito še v notranjo Mongolijo, da bi sovjetsko tvorbo narodne mongolske republike odrezali od vsake zveze s pravo Kitajsko, Kakor vsf kaže, imajo v tem popoln uspeh in svobodna zveza Urge, mongolske prestolnice, preko notranje-mongolskega Karana na Peking je postala že zelo problematična. Pri svojem prodiranju na azijsko celino so se Japonci obogatili za dragoceno izkustvo, da ni zdravo lotevati se pravega kitajskega ozemlja, da ne razkačijo Kitajcev do tako ogorčenega odpora, kakor je bila obramba išanghaja in Vuzurga; zato so sedaj tudi oni up« rili svoja zavoje-valna stremljenja predvsem na severne obrobne pokrajine. m__l •• • .i . i . i . v vladnih eadolžnic (hondov) Tretji imeresant, ki preži na dedhcnio umirajočega | polei, OTWka v .otov;ni zmaja, je angleški svetovni imperij. Ta se je močno zasidral v Tibetu in dela od času do časa izpade proti vzhodu in proti severu. V svojem vzhodnoazijskem boju se imajo boriti sovjeti torej proti dvema mogočnima velesilama na dveh različnih točkah kitajske države. Ob mejah nove mandžurske države so v defenzivu m* vzhodu Kitajske pa skušajo izpodriniti angleškega tekmeca ter se krepko zasidrati v pokrajini Siukiang, zadnji zunanji pokrajini nekdanje obsežne kitajske države. Stroški za posojilo: — Vprašanje: Kake stroške izaračuua vladna posojilnica — Odgovor: Izpo-so je valeč niora plačati $6 za cenitev in kreditno poročilo (ni ni-kakiii stroškov, ako .se posojilo odbije), nc-lalje tudi pristojbino za preiskavo lastninske pravice (title), ki .znaša $25 'za posojila od $3000. odvetniške stroške $10 in male stroške za registracijo. KLIS I Omer aga je vratno izpolnjevat Arnavtov-o uaročilo. Zdravil je ljudi in živali proti kačjemu piku. vedno s polnim uspehom, in ljudstvo ga je »poslovalo kot svo-| jejra največjega dobrotnika. a še metieo Ljubico Tumpak h ko. preje!, svojemu sinu Ibrahimu Za jem ter jo s konji vred posmal. (1.,.kbnm ažaluje »a B.je- Ijina njena najširša okolica. Dopisi Chicago, ni. Stavbinska ku. posojilna društva nt? špekulirajo z vašim denarjem, tenrveč ga ob r est oaiosno na lože na prvovrstaie hipoteke. Z "vsakim i odplačilom na ta. posojila je liipo- jteka tnHko .si^urnejša in boljša. : Priznati je treba, da so zgube, j.-toda te so v primeri tz. zfmbami na , - i i - - r . i ; raznih bankah in drugih denar- Kako naj odplačuje fetleralno po- ... , . . . - , ... . , ... , i mli zavodih, ki špekulirajo z bon- sojr'o.—Odgovor: Posojila se da-! ... . . ^ .. , . . ... d* in uidustrijaJnimi delnicami, znatne. Kljub velikanskemu ... . .. . . .. . . , kraiin bank in dmgih denarnih ti) v mesečnim t»brokm < ;>b t;oto- . . ,. , . . . . „ . ,— . , .. . . . zavodov, vk jub tej nauakutnejsi vili okoliščinah tudi trimesečni. , ...... . , depresiji, ki jo ne po nun i zgodovi- šrtstmes.9«ČMi ali letni obroki so dovoljeni). 'Xavadno. a'-o je vlada prevzela hipoteko, bodo mesečna jjlačila znašala $s za vsakih tisoč. Ta plači!m vključujejo obre- sti in amortizacijo (plačilo na račun glavnice) <7. drugimi besedami dolg je popolnoma odplačan po "tC'kiJi .mesečnih plačilih v roku 15 let. Poleg tega se moro odložiti amortizacijo do 1 «*. junija 1030 in plaeeva/ti med tem le o-bnewti in davke. Obnos posojila. — Dovoljenje sedanjega upnika. — Vgirašanje: Kako se določi znesek posojila? Kaj .se godi. ako sedanji hipotekami upnik (mortgage) zahteva plačilo v gotovini? — Odgovor: Zakon določa, da posojila v obli- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE. M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Zrn. $ 3t7C..................Din. 100 '» t 4.96-----------Din. 200 " $ 7.20 .1.______________ Din. 300 "'$114»_________________ Din. 500 •» $22.75________________Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00 .................... Lir 100 »' $ 1750 ....................Ur 200 " $ 42.75 ....................Ur 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 »» $170.00 ....................Ur 2000 KER 8K ČEKE RED A J TI IT HO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QORI ALI DOLI Sa lspUMlo reijih cneskor kot zgoral navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IVLACllA ▼ AMBKIŠra DOUBJIB Za bpla&Uo $5.00 morate poslati — $ 9.79 •» » $10.00 " "____$10J» •• •» $19.00 V "___$19— >* M $2940 » » _$21.— •• »• $40.00 " _.$41JH v f i—I kraja W«tto ▼ nekortia bvrittjcno po GaMa Utter sa pristojbino SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Naroda" KZ na. stoje stavbinska in posojilna društva na solidnih nogah in vsepovsod je opažati, da se stanje dnflštev obrača na bolje, da je Zrr-čelo številno delničarjev zopet rasti in. da ne bo dolgo, ko bodo društva imela zopet gotovino na rokah za posojila' svojim delničarjem na varne vknjižbe. Xekateri delničarji .s«» nas krit i-tzirali. jc pa stotero drugih, ki so licATstrašeno stali ob naši strani. Tistim, ki so bili vztrajni in rita m verjeli, ko smo rekli: "Xe bojte se sedanje depresije, vaši prihranki so varni, ko gTmno v bodoče leto". š«» enkrat rečeno: "Najhuje smo prestali. Vso se obrača na bo- Ijo". Z vašo pomočjo bo naše dru-stvo eno najmočnejših v nasži soseščini; z vašo pomočjo smo uspešno pregazili eno najhujših kriz. J Obvarova-li smo vas pred izfju- 5 l>ami. pomajrali >ite nam obvaro- Žensko vpregli poleg konja. Iz Petrin je poročajo o strašnem primeru podivjanosti in nerazsodnosti ljudi. Pred tamkajšnjim o-krožnim sodiščem je bila te dni namreč obravnava proti bivšemu občinskemu redarju iz Martinskeitembo,j- krr 1,iktlar »r^J^.iii.I vasi pri Sksku Stjepanu lielčiču. « pomoč. Preti svo- Državni (tožilec je tožil BeKiča. JO »,a ->e lzr,H:il skrivnost ker je dne 5. avgusta 1^27 zvezal fcslln1, kakor jo je kmet nje dokler ni omedlela. Vse to je Bel-čič iavršil p<> ukazu tedanjega vaškega. žutpana Stjcpana Kepača. Zaradi .tega je bila že !cta 1927 obravnava. t«»da -saino proti R«*-paču. med tem. ko je bilo postopanje proti Bcleiču. izločeno, ker je odpotoval za delom v Lukseui-bur«r. V začetku avjrusta 1!»27 >o jc ]>o vasi pričela širiti govorica. d:i je Iijubičin mož Martin Tumpak znorel in da ira hoče Ljubica zastrupiti. Kadi tega je župani Kepač oilšel s tr^mi redarji v Martinovo hišo ter «ra «la»: »;si vračali do-mov. jo tik pred Martinsko vasjo župan lletia«"' naenkrat ukazal redarju T>eleiču. naj z verigami zveze Ljubici roke ter j-o tako vpre-že h kon.iein ter požene voz. do- Peter Zgaga smejo s-piprati do sedanje vrednosti la.stuine na. podlagi eenitve s strani Home Owners' Loan Corporation (vladne fposojilnice za!."l" , , 1 „ , X . ; vati maiNikaterega delničarja iiissne lastnike). — Zado zniee1 , - . . . . . (pred iz?t?bo njegovega doma. (bonds) iste se nudijo obstoječim, ^^ pfl ^^ vsi sklir>rrj na hvpotekarnim upnikom v plačilo, dH(> ^ afrith.fljlno med iprijatelji m nosijo 4% obresti. Pretežna ve- - _____- ___,__. nosijo 4% čina hi potek »m i h upnikov zamenja zares svojo hii>o»teko s temi zadolžil i cam i. V izrednih slučajih I Ionu* I^oan < 'oqioratiom posoja gotovino za poravnavo hipoteke. Obresti iza. taka iKisojila v gotovini znašajo 0ft. Ta posojila v gotovini pa so redka, kajti zakon določa. da t»e morejo dati le tedaj, ako lastnina je hipotekirana vn manj kot 40% sedanje vrednosti. Ali mora izposoj evalec stanovati v lastni hiši? — Vprašanje: Sem lastnik male hišice, ali stanujem v najemninski hiši ? Smem zaprositi iza federalno pomoč ? — Odgovor: 'Da, ako pričakujete, da be bosrte kdaj zopet priselili v svojo hišo. V, vaši »hiši pa mora nekdo stanovati. in znanci za naše društvo in vzajemno pomoč slehernega, ki hoče ti nami kooperirati. ki hoče ki upa postaviti lagten dom. ba se in syo-.jo družino. -Tugoslovaaisko Stavbinsko in Po«o(jilno Društvo je otvorilo svojo 61. serijo delnic, za katere ne računa nobene pristopnine. John Zvezieh. predseduik. Joseph Steblay. tajnik. Ciganski želode c se nikdar ne obrne. Po vaseh v okolici Križcvcev se je pred HoKieeni razširila nad perutnino bolezen, za katero je jvogi-nilo miu^go kokoši in puranov. Jk»lezen >e je hitro širila a je. da cigani sililo radi jedo poginilo perjad. ker je pač cenejša od zdrave in žive. Zaradi tega so se ]»o vaseh razširile govorice, da cigani nalašč zastrupljajo perutnino. da bi tako prišli poceni do pečenke. Kmetje .so j:m zabranili vstop v vasi. Dan pred Rožičem pa sta .se le dva cigana prikradla v vil«, kjer sta ua aiekcm dvorišču opazila ležati dva poginil a purana. Skušnjava je bila velika, ker sta bila taidi purana velika. Z ilol-gim kolom sta pritegnila purana kler Ljubica ne omedli. Uelčič je i k 'P-1'-"'111 in stisnila vsak enega pod to napravil in Ljirbiea je morala i Pazduho. Kmetje pa so pu opazi-s- konji dirjati skozi vas. dokler se i]i 1,1 »ftvalili nan-ju - koli. Pošteni zgrudila. no so -1u premlatil; in bi ju goto-R^pač je svoj čas izjavil, tla je ; vo l>oI-i- J11 re ^enko. je tudi Belčič vTnil iz Luksembur-J ga ter je bila pix>ti njemu uvede-, Finffiran razbojniški napad v na preiskava. Sodišče mu je všte-| Beogradu lo olajševa>Ino t^kolnost. da je moral ubogati župana ter je bil ob- Pretekle dni so bili alarmira ni sojen zelo milo. namreč na n,c- j ^sifei. ker je nastal požar v pisec dni -zapora. .i>ogojiio ua dvej !W|,nii ^letalokemue" (^geuj so gasi J. c i naglo zadušili, v pisarni so ! našli razmetane vse knjige, ua Človek, ki se ni bal kačjega !1,h'h 'P* ,fl uradnik tvrdke strupa. i ki je bil ramjen na glavi. Xaj sc reče. kar hoče. pa je ven-1 Ita-njenec je izpovedal, da so ga dar neizpodbitna resnica, da .se'^Padli neznani razbojniki, ki .so med preprosrtim ljudstvom naha- potem zanetili ogonj. Policija pa jajo ljudje, ki vedo in znajo mar-1 domneva, da se je Ilain sam po-sikaj. do česar vkJjub svojim na j- j škodoval, da bi z imitiranjem raz-temeljitejšim raziwk»vamjeni se ni- bojntekoga. napada iti pt^žara pri-sta. dospeli veda in »znanost. ipoiievertvo denarja iz tvrdki- Tak skrivnosten "vedež" je bil I blagajne, stari Omer aga luidži Imamovic v j Janji pri Bijeljini. ki je umrl te dni in je bil daleč naokoli znan! kot nezmotljiv zdravnik proti kačjemu piku pri ljudeh in živalih. Pred dolgimi Uitr so avstrijske oblasti obsodile na smrt nekega Arrravta. Omel aga se je tedaj u-smilil obsojenca in mu je pomagal. da je preoblečen a- m ušli man-ko pobegmil čez fnejo V Srbijo. Ker mu drugače in mogel izkazati svoje hvaležnosti, mu je Arnavt zaupal skrivnost, kako se zdravi k a jo j i pik. On sam je prejel to skrivnost od svojih prednikov s sporočilom, da jo sme izročiti samo svojemu nasledniku ali pa tistemu, ki mu je rešil življenje, pa jo je tako izročil Omer agi. toda poti istim pogojem, kakor jo je prejel sam : da je ne razodeva nikomur in da za zdravljenje ne zahteva nikakršne nagrad**. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor «m hoče naročita za tvoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. Naročnina • za stari.kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletno skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obmite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja. potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kareje glavno, ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenjet RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila i* zaaotavlja-mo Vam, da boste poceni m udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. CO. V ponedeljek zvečer je peljala v (Mevelandu Lydia Hočevar svojega 7 tednov starega sinčka v vozieku na sprehod. Sprehajala se je po Waterloo Road. Xjen mož Peter in mjeii tast -Tos. Hočevar iz Chardona. ki je prL-el v Cleveland, da vidi vnuka. Ma korakala naprej, d oči ni je Mrs. »Hočevar pe-ljaila voziček in z njo je bila prijateljica Adeline Peters. Xa lo3. cesti in Waterloo Road pa je neki pijani voznik zavazil na tlak. za vozil prav med obe ženski in zadel voziček, v katerem .se je nahajal otrok. Otroka je vrglo iz vozička. in voziček je bil popolnoma tuiičen. d oči m se otroku ni nič zgodilo. Mrs. Hočevar pa je dobi-la nevarne )>oškodbe kot tudi njena prijaiteljica. Obe .sta bili od}>e-Ijani v bolnico. Voznik avtomobila bi skoro treščil še v dva brzojavna droga, toda se je umaknil in z Also naglico inlpeljal z mest .a nesreče. — A' Cleveland it je nenadoma umrla 1'rširia ltotar. rojena Peter-Wn. lianjka je bila rojema- 1. 1S80 v vasi Velike Poljane pri < h-tene-ku. V Ameriko oe prišla pred SI. leti' in je stalno bivala v Clevc-landu. Poročena je bila let. 2ENSKE POZOR! Imvjte krasno polt. BETTY NICOLLS "CLAY and BLEACH" bosta odstranila ogre* in guoe ter napravita koto ljubko in mehko. PoSIJite en dolar na: BETTY NICOLLS, HOLLYWOOD. CAL.. BOX 3C7. za veliko posodo. Zaeno s tem do* bite zrn n»»iitj«fi £aa brezplačno slike IVlflVI^^^pi^iHitifj^Movif - Igralca. NA RAZPOTJU. V gozilarski kempi je bilo nad trideset gozdarjev. ločenih od v»ega sveta. Vsake tri ali štiri mesece iso sjiiu-tili v precej oddaljeno iii est o. k jer .so .se nekoliko znoreli in zdivjali. Nato pa spet nazaj v gozdno isanioio. Oi> x>b(»t-nih večerih in nedelja.li je pe a harmonika, karte so padale na mizo. sem pata ni .so ga tudi kak kozarček stisnili. iw.». pn >aj je bilo to njihovo edino razvedrilo, edina zabava Večinoma v-si >o bili poročeni možje brez žena. Ž ne >o .se ubi-vftle po mestnih tovarnah, nekaj jih je bilo pa v starem kraju, kjer so od svojih mož nesi riv.n« pričakovale pičena in dolarjev. V godili .samGti č!ov. k nekako otopi in pozabi na svet. Nekoč je zašel v k-empo ]n>bo-žen misijonar. Kar otreslo ga je, ko so lmi povedali, ila že več let ^nLso bili pri .spovedi. Zdelo *»■.' mu ie. da ima opravka z bunehem divjakov. In zato jim je tudi v nedeljo izjutraj primerno pridigo napravil. -— Kam se odpravil;, dra- gi moji — v peke! ali v n.^brsa ' — je začel. , — Kje je bolje.' — .so hoteli ve-deti. Misijonar he je odkašljai in na-: dal jeva!: ! — V nebesih je vsega dovolj. SNIagari petkrat na dan boste sedli k mizi — in hop! — pred vami bodo po'ne sklede najboljših jedi. Niti kralji niti cesarji ne jedo jtako dobro kot bost e jedli vi tam zgoraj. Angelji vam bodo stregli od jutra do večera, pomoči v a.-, bo-I do izavrjali v tople odeje in ne-! presta no vam bodo godli ua luir-!monike in druge take lepe inštru-! meirte. Ivleti imajo pa v* nebesih ; tako velike, da ves sve.t ne premo-j re takih. Soojen. da nikjer tako. V po^otli> bo teklo najslajše vino. toda ko ga boste k ustam prinesli, se bo izpremcmilo v .spar jen o vodo. Jin ko boste si i zvečer ^-pat. vam bodo- hudobe v najhujši vročini \-se pt^-i zakurile. AH ne bo to nekaj strašnega, dragi moji .' — Hudiča — so si misiiti gozdarji — t a ni .spodaj pa- res ne bo kaj prida. Vztrajali so pri svojem prvotnem sklepu, da mora biti v nebesih neizmerno bolje, ko .se je oglasil najstarejši med njimi: — Kako je pa kaj z ženskami tam doli Misijonar se j- odkašljai in je tudi "nato kočljivo vpraša ni je «m!-govoril: — Ko bos najbolj zapuščen in nesrečen, ko se boš v obupu valjal po tr».li postelji, bo nekaj potrkalo na vrata in vstopila 1k» tv»»ja ljubljena žena. ki ti ja bi'« tolažnica ua tem svetu. Ve.s radosten *boš planil k'nji in jr> o!»-jel. Kakor hitro tve je b<»š pa dotaknil. ne bn več 1 voja -!jnba iu draga žena. pač fwi mlada nesram-nica v kratki kiklji. zidanih nogavicah. nAfrframih las. vsh na-paintana in na pud ni na. ki se bo kar zvijala v sami pregrešni stva- ,-sti. Gozdarji so kc globoko zamislili. Misijonar je bil že prepričan, da (jih je pridobil za sveta nebetfw. Naenkrat pa pravijo >koro vsi obenem : — Well, če je res tako kot praviš, se/bomo pa i tak.i iskreno koprnel po'nje-' |.od zemljo nekoliko življenja, naj- . pokazati, kako se jim luske v son- ploskvah. Žagarji >o se košatili in ni toploti. de in ojrreje in spomni na to. da je j eu izpreminjajo. Po skalnih stop- vabili. Samk-e so škilile proti obali. TRAGEDIJA IDEALNE ŽENE V A pat in u so odkrili pretresljivo tragedijo. 244etna Josipi na l ^ada je bila noseča in s svojim di jaz pogrešil bankovee, ki mi jejjaz pa komaj životarim in sem j ^"^oselnim možem je živela v izginil iz: žepa. Seveda sem tudi jaz i črno zadnjih deset let prebil brez ; bedi; Pred božičnimi pra- se paroma razkropile po obali. Po- "bdoižil brata, da mi ga je on u-j dela. In vsega tega je kriv spor za -izniki v milnem snežf si- tapljale so se zunaj nad plitvina- j kradel. Kadi tega sva se sprla. Xa- radi škaf! je sardin. .m-težu v sosednjo vas. da b severne gage in za kletve je bilo ko-jo večji in zopet večji, ki žive wi'"^ Toliko jih je bilo. in takoj so njih. I rne ribice hite tik pod povrsi po skalnih jto Pa j« brat izginil z doma. Silno *em se prestrašil, ko .sem nekaj dni za tem v suknjiču za podlogo našel tip in okorno racalo Hit je. ki mu roke in noge vežejo' zda; tu: fla je pomlad tu in da s-t ! nicah prihajajo trske iz temnih kjer si l>o treb* napraviti gnezko' ^'ec in se ta-Majhni, leni polži lezejo na bre-'ko-> ste1"l * vranom. Na strmih po-gu prek kamenov. Na ploske ka- bI,° VCflno galebov. še. A je pač samo toplota, ki pri- Got land i jo zmanjšajo brzino in se i menite klade zunaj v morju pa ple-f ^ raznovrstni manjši ga- kaja in v človeških očeh preobra- drže obale. Potem začudeni opazi-1 za jo morski i>si. da bi pomeziko- in škorci. Ostrigarji so žvižga-žujc obličje skalovja. Mrzli vetrovi j« kleči tam zunaj na širokem mor- ! vali v sonce. |Ji- ^ odmevalo od sten. In po- >o ga bili skrivali v meglo in t!a- ju in se zavedo, da je tudi tam Še j Celokupno morje je naenkrat o-,teni prvega toplega dne — so se Čili v vodo. , zemlje, ki jo je treba prebuditi iz i živela ohala. kleči in skalna stena. vrnUi nordijski ponirki in prena- pogrešani denar. To se je zgodilo pred sedmimi leti. Moj brat je či- snezenem bi r J* l)a ni l,i,4> nazaj, jo je govskem parniku. Iz neznanega m<>ž lska! P° "Golici. Toda šaman. vzr<»ka pa me krmilar ni mogel vi- deti. Porabil je vsako priliko, da slan in spoštovan obrtnik in redno mi je življenje grenil. Nekega dne dopisuje s starši, meni pa še do danes tu dal prilike, da bi ga mogel prositi odpuščan))ja za takratno krivično obdolžitev. Našli >o jo šele or(»žr>iki. zmrznjeno blizu apatiriskega kolodvora na skednju v slami. je An-gel vame konetr ladijske vrvi, ila sem pa tlel. To mi je bilo preveč. Planil sem vanj. spoprijela sva se in že se je krmilar kopal v morskih j {valovih. Nobeue priee ni bilo. Pre-J ISil sem sluga pri nekem manj-{strašil sem se, pograbil konec vr- Ko težke vode z daljnega se- spanja, se odpravijo proti njej in vera hrumele tod mimo. se je zde'o, z.ji-kajo nad otoki, kakor da bi se valile otoku prek! "Potem se žejna zemlja napije, temena. TcJa topli dnevi so zbu- zralila in prebudi. In v najmanjših Kajti miza. ki jo je pogrnilo in obložilo niorj'% je privabila tudi pti-, ee. | Prišli so s ploskih gotlandskih s Ptičjimi očmi gledajo v svet. polnili skale. Potem otoki tam zunaj zopet za-žive — početje ptie. jih oživlja in Ce je bila zima huda. je to zdaj d»li v otokih hrepenenje. Nič ni- jpi-čeh. v katerih je le mrvica. zem- j bregov, kjer so bili našli pozimi več majo pokoia. nič več ne morejo ea-jlje. vzklijejo najljubkejše cvetlice. I zavetja pred vetrovi, z vzhodno- ,zIirhka pozabljeno. Nihče se zdaj kati. Nič več nočejo upogiba t i tit-1 Zlati adonis dviga iz prodea svo- j morskih sipin in pa s čeri švedske jt£ln ne -spominja več mraza in pra-n?ka pod zimskim jarmom. Ivo so.jo še sanj.no glavo in odpira .svo-! (-eline. A večina je dopotovala >'emara vraM- Tako da- priromali valovi od juga sem v'je blesteče oko. da bi se srečalo s [juga — potovala je noč in dan. da!vetl sP°mm ,raa-sončnem siju. so se dvignili! Po»r soncem. Steblo je tako kratko. Tu- j b' slednjič prišla na gole iu puste' Nihče več zdaj ničesar ne ve o h so sidra. To niso več vo- di spomladni vetrovi utegnejo trdo j otoke morja, ki jih silneje vabijo,! snegu, ki se je še kopičil po rijav- briti ill sanio tista zel. ki cvete na ^ drugo na svetu. kah. Pa saj je to vse še "lanski kratkem steblu, doprinese kdaj se-' VK-in« je pač vedela, kaj jo tam- j sneg*', kakor )>ravijo Švedi. Zdaj je me. da ga mor«' razsuti. j kaj «"-aka. Kos obale, kjer si more I since in jttg. Sonee. da «i ie mo- s ine zelišč se s tiso,-; -nordo- ali Pa tudi le za ;nroče z njim pomežikuvati radostnih ^ f>1. ' /11K dlan prostora na skalni poliči, za Tiplje naj>rei. P azijo se prek ka-' i < i ^ , .... . . . . ' -kalei^ega m* bo treba z dnigjmi bo- menja in th-ipajo svoja telesa ka- ' „„;. „ : , , i . , ... . i iT j — najprej, da ga sploh doiK». kor kat-e svoje jrlave. da bi videla, če so se tudi drugi prebudili. Njihovi listi so bujni iu njihov krep- , Vra» J'1" bo nemara pokra! j.»j- traii so de, ki \ a love proti severu. To so o-Iol*i. ki so st> izuenada osvobodili vseh verig in jadrajo na jug In t'»;'je ob lož't ti i s sonenim zlatom kali'r neko-- ladj«« danskega kva-.ra, plujejo taisto pot. Ce je zima z mrazom in viharji trpineiia otoke, ima J-ato pomlad telil \e«» |K)ra\nati. Zato prili»ij.t Mažje volji« tja ven kakor v bogatejše in v«vje dežele; kak ;r da l»i se i j spričo ubornih kleči -rce g>'iii!o iti fgrelo; kakor da bi h 't*"'« |;opr«taviti vse hudo. ki se je bilo z-rrtiilo nad gole <>1<»ke. odk.i,- jih j* 1l«> H»kn Ihižii r-i-lo »•tii-ij« . da i.i mogla .slednjie pozabit; lolaži in vdihava življenje vsem maliin koreninieaui in semenom, ki kakor ]yivstrašeni stvori spe po rkainati.il kotih. '/. vsakim dnem prodira top »"a glohje v razpoke in tali ledeue <>r-ireKke pi.Vali. Snežni zamet, ki jih je bil skril notri zadnji vzhodni vihar, kopni in se izpreininja v *>ttniruee. I{esnobo in zbrano «iče-nj.ij « svojo j»or iz votlin v skdni »Jeni. a že v i r enot k u razprši v tenke eurke in neštete kaj>lj:ee. , riti — in poceni. da if a. oh ran r. ki vonj pri|K>v»*r. ki osuši per.ie. Zdaj je čas za žlabsdranje. in za rnvs in k.-vvs. Zdaj so dolgi, vroči dnevi, in tihe. mile noči. Zdaj je čas za izbiranje druga in osvojitev kosa skalne poliee za Kli-čevita stena pohlepno pobere >.>ak soneni žarek. Nad povribno s-, zliva jasen, zlat blesk, mraz in njegov.. temna vlaga izginjata. Oblieje 'dečevja po?taja mileje. I.išaji s» drža nem hrepenenju po razplodn. [ "plenil mladiee in sokol selee .. . Spodaj v ploskih dolinah pod u- »egiie planiti nanje nekega dne. ko M^niovanje. veh, lan>ko travo stoje orhideje »"' bo vee nobene rešitve. A v« n-1 Z,laj Jotn privoščijo komajda toliko f*dpočitka. vi. jo pomolil potapljajočemu se ter pričel kričati "Mož čez krov!", kakrr je to navadno na morskih parnikih. Kmalu smo ga imeli zopet na krovu. In mislite si moje presenečenje. ko je vpričo vseh izpovedal. da je sam po nesreči padel v morje. Ladij>ki poveljnik me je pohvalil, ker sem '' ponesrečftoie-mn" tako hitro priskočil na pomoč. Poslej sva si bila s krmilarjem dobra prijatelja. VAŽNO ZA T NAROČNIKE sem gledališču. Nekega due me je ravnatelj slišal pefei. Zahteval je, naj zapojem za poskušnjo ob spremi.je van ju klavirja. Razume se. da me je ta zahteva spravila precej iz ravnotežja, vendar sem se o|»ogu-mil v upanju, da si s 1em mogoče zboljšam življenjski položaj. Toda že sredi napeva je ravnatelj zamahnil z roko ter petje ustavil. Igralec klavirja, s katerim sem se pred nekaj časa spri. je nalašč napačno spremljal moje petje, pri pianu je igral forte, pri forte pa piano, to-j \ rej ravno narol»e. Pri preiskušnji sem toraj slavno propadel. Iu vendar sem še danes prepričan, da je bilo to samo radi tistega malega spora z igralcem klavirja. Zato pa že danes samo kulise premikam in prenašam kaprice igraleev.... Ca. D. Rlistova V mali angleški vasi Kintorju je praznovala te dni 1'red vet" ko 50 leti sem bil vaje- jWIetnico svojega rojstva in vsi an-nec v trgovini z železnino v Dun-j?IeSfe* so pisali o njej. Zakaj? dee ju, odkoder sem vsako soboto z j Zato. ken.-je Rustova mati 17 otrok, večernim vlakom odhajal tlomov k j^ >inov in 8 hčerk, ki danes še vsi 1 DRUŽINSKI REKORD V KINTORU rnlrg nusloia je razvidno rf.j kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli. da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko ji h imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA : San Francisco. Jacob I.aushin COLORADO: PueMo, l'eter Culin. A. Saftifi Wainenhiirg. M. J. Bayuk živijo in ki so sami že davno poro-j INDIANA: eeni ter očetje in matere neštevil-j indianopoiin i^its Baui.-h Tavo. Neke soljote v decern b m me?nHi °trok. Žal po. da niso mogli ii.ianois: .'•j i -t » ' staršem v Fife. Železniška proga je vodila čez sloveči most nad reko A to jim ne prizadeva skrbi. Skalne stopnice in plitvine ^o o-cromna. pomita miza. ki jo morje Krepki rdeči čelailasti cvetovi kralji in kraljice. Vitki, bledi, di--♦-"-i krni j ie i ne iu princesinje. Mali. ki sm se bili npaii poinešitti mednje ali pa so odšli naprej, kjer .)<■ zemlja fikojiejša. to so pay.i in konjiki. \'orožila navzgor proti klečem nežne roke v ».pravo. Valovi rahlo pljuskajo ob ; V1 jgarjevo samico, ko vali v svoji raz- južno obal in zatrjujejo, da nis i! Najprej so prišli veliki galebi s Ipoki. Tjekaj st- ob zori ukrade z nikoli nam-ravali hudega. In z /m- sv°-iinii spomladansko novhni heU-l^ezda v kotanji go« dupianva. da boren jem valov j»iliaja celokupno!,nl Ž njimi d^li ža- j molaži Tja ven blodijo ne- živi jenje morja. j S«rji z gotlandskih divjih sipin injm;Pnj pogledi tiso."-ev i»garjev in d.a se nažro. Dalje. !e dalje, s po-1 bogato zal iga s svojim preobiljem, rot jo pri peroti. O snnek vetra i/.- j Morje hrani v sebi vse. kar si more trga katerega iz vntfe. mora u-jiiaka ptica goTi v skalovju le pože-preti s poilv.»jeno silo. e zopet,ce so t*> hotele menda *amo • zpenjajo po stenah v polneiid: zbirajo iu ranože " " " zimsko, iia dno. vre zopet kvišku. že. Z njimi prihaja-j pričati, da njihovi otoki š? stoje. pre- Koledar L Bomback piše o "BOULDER DAMU1'; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH-* ter o "KRI2IH IN TE2AVAH"; Rupnik pa kla-•ično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — v»e to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le-tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA 50 CENTOV i | Slovenic Publishing Company Cena ponirkov. Vrh skalovja sede, a njihovi čuti ko neprestano budno obrnjeni na morje, včasih zaradi kake nevarnosti. večinoma pa zaradi h ranic in življenja samega, ki je zanje morje. Kajti tam so vendarle vsi doma. Xa kopnem so zgolj tujci. Nji-ibova doba na otoku je tako kratka. Pravzaprav ni nobenega med njimi. ki bi se znal tam okretno gibati. Seveda pa znajo letati in plavati in se potapljaiti v čis-tih globinah kakor ribe. Kopno nimo zanje nič vabljivega, -razen ob času parjenja. ! Takrat, ko se po dva in dva odpravita v skalno razpoko ali na pe- Idenj skalne police, zaradi česar so x jim otoki pač tako priljubili, j Saj morajo tja zaradi jajec. Toda ves čas, ko je treba sedeti na jajcih in odgajati mladice, pomenja zanje eno samo dolgo tjobo čakanj i na uro. ko se zopet vrnejo na mor- j« • Pač je prečudno lepo za ptico, presedeti gori v skalni .steni, vsi razžarjeni od sonca, poletni dan: z i;jo je veliko pi&ano jajce, tako mikavno očesu. Toda varna in vabljiva pri tem je vendarle v prvi vrsti bližina morja — gotovost, da .ie živa.' neskončna globina tam doli vsako uro pripravljena, da »prejme k sebi vse, ki so njeni. ŽENA NAJ PA ZGORI.. 216 West 18th Street New Yerir, N. Y. Ponoči je začelo goreti v li Si mestnega redarja Petra Pisme-trovič* v Mitrovici. Mož je brž za«Vl gasiti, ženo j*» pa pustil, čeprav »e »je bila obleka na nji že vnela. Mirdil si je pač. naj žena le g«»ri. glavno je, da reši hišo. Ne-*srewnie» j« planila iz hiše in se vrgla v .sneg, wtxlar je pa zakioUila nevarne opekline. je moj gospodar pošteno ozmerjal, ker sem po malomarnosti neko naročilo pustil neizvršeno. Xa gospodarjeve očitke v svoji lahkomišlje-n ost i nisem molčal, nakar me je gospodar k rat koma! o pognal iz službe. Tiste sol»ote se zato nisem pe-ij;:l domov z vlakom, kateri pa ni nikdar privoži! na f>no strait mor>tu. pač pa je z vsemi svojimi potniki eašel konec v valo\jh Tave. S[)or z gospodarjem mi je bil torej v rešitev. .Moj sosed je imel u. ki je prosto letala po vin. njegovem in mojem. Večkrat seru udeležiti slavj i svoje matere, kajti vsi živijo v Ameriki. Življenje stare »je. Uustove je potekalo v ostalem brez velikih do-C<»dkov. Sama ni nikoli ostavila rojstne vasice. Z 20. letom se je tnožila in odtlej je imela \-sako let<» i.o eue«ra »»troka. Vsakega je skrbno v/gaja la do leta. ko je bil iro-za potovanje v Ameriko, kjer je bilo v tedanjih časih še vedn^ mogoče, da napraviš kariero. V resnici ne «rre tam niti enemu njenih otrok slabo. Na star<» mater niso pozabili. Vsak ji pomasra po svojih močeh in stalno ji pišejo jvisnia. — T eh pisem j*« toliko, da obstoji glav. jo naletel tudi v svoji sobi. kar raii,to vsakdanje delo v tem. .la pa seve ni bilo po volji. Končno j.i'"1 «d«ov..irja. Nobenem« ne .>st«-sem se s sosedom pošteno spri ter 1: r daialua je dobro uspevala in b:!i sva ei s prijateljem dobra družabnika. Neko jutro pa sva se sporek- vprašal. kaj misli o zakonu, je odgovorila. da bi iu ima za seboj že zelo pestro in pustolovsko preteklost. čeprav je staro komaj let. S 14 leti je pobegnila od doma i« se klatila po vseh romunskih mestih. V njeni prtljagi so našli pravniške knjige in cele kupe pisem zaljubljenih odvetnikov, zdravnikov, inženerjev. višjih častnikov in veleposestnikov-, ki so bili vsi do n-šes zaljubljeni v očarljivo Ančko. Zanimivo je, da v seznamu rumun ske Done Juanc ni državahnih u-radnikov, če ne štejemo dveh ali treh generalov. Državni uradniki si kaj takega ne morejo privoščiti. Policijska preiskava je dognala, da se je lepa pustolovka v 5 letih 70 krat zaročila in vsi opeharjeni kavalirji so premožni. Xekaj dni po vsaki zaroki je pa izginila ter odnesla s seboj za spomin vse, kar je mogla v kratkem času dobiti od zi«ljubljenega kavalirja. Za svoje pustolovščine in sleparije se bo moral* zagovarjati pred sodiščem in dilruga .7. Rev«" i i* J. r.uk.tni*-h Cicero, J. Fabian (Clih-Hgn. < irero in IlUtiois) Jolli't. M.-iry Il.*ini)>i(-li. J«>«ejJi liro vat La Sal le. J. S|ielich Mawoutah. Frnok Atiausilin N'orth Clileago. Jože Zelene KANSAS: tirani. Ajrnes Mofnik Kansas <*iir. Frank ^»rar WAKYLAXU: Kitzntilhvr. Fr. Vmloptrrc Ste.ver. J. Černe (za Pemi«-W. Va. in Mrt.) MICHIGAN: IH-Ipnir. Frank Stular MINNKSOTA: rhishnlm. Frank fJonže Kij-, -los. .1. 1'esliPl Ereleth. bmis Goože Gilbert. Ia je mogla k;*j odgovorili, pral v i Oily naglo: Sedaj pa vas puathii .>amo. (ii«k Sedaj r»e boste preobleki i. Pošljem vam *vojo strežnico, da vam nekoliko puuia^a. Vaši kov-eegi. ki so bi!i polnili na.avnovt iz llerliua, se naliiajajo v vaši toa letni s«,bi. Kaviar jih hočete izprazniti, vam bo pri tem jvomagala moja strežnica. Potem f»a gremo vsi >v <»boba je bila obrnjena iva- morje, drugi dve pa na vzhodno srtran. T«*la tudi otl tukaj je bilo mogoče videti daleč iui morje. CiilJa odpre okno in .se .skloni čezenj. Kako so morali tuim spodaj d viharju va'ovi butati ch skalo! Že sedaj je vse šumelo in vrelo. — Kilor pade tukaj doli. zanj ni več renitve — si misli in pri tem se strese t«*r .se zopet dvignr. P«>«";i- i zapre okno in -njen po^Vil -\-pre v daljavo do obzorja \"a morju .se jh-IJo cela vr.sta bojnih ladij. Y solnčaem svitu sc svetijo in člov-ku se i tli. kot tla bi plavale po zraku. V dolgi črti se dnu za njimi. Ctilda j • vedno inie'a rada morje. Prosto je bila s svojo redni-«-o v morskih kopališčih in se je na nj«an vedno vesel Pa, Itn -e.laj jt- v t^*m gradu ob morju našla .svoj dom. O. kako .srečna bi mogla ibiti tukaj, ako —! Da. ko n«« bi bi'o nekaj, kar ni da-*o miru njeni dt^i; ako ne hi proti svoji volji svojega srca poda-lila gospodarju tega gradu. T>i 1 je. mož druge, hi vendar je hotel '.j ne t i ž njo gn^-iro igro. Požel je nje. da bi to napravil, mu j- sijalo dovolj \t oči. (>ilda se \ Iscoko vzravna. Nikdar >e mu ne >me posrečiti. Njeni ljubezni je stal nasproti njen pouos. Njen ponos ji zo pomagal, da bo močna. Pred ob w seje zdela za igračo :rrot'; Iltnlibcnga. In če r-e ji pri tem srce raizbije na !*•*-«•. .spoznati ho moral, da so l>ile tudi ženske, katerih ni omamil' Ide oži vi navinehl.ia j. Ta misel ojači njeno voljo im. jo pomiri. Močna je morala biti. zaradi vime M-be in zaradi njega. Na svojo dušo ne sme izvrniti krivice. Naglo stopi nI okna ter gre v svojo spalnico. Xad posteljo je bil r ve' i k baldahin. ki so trn podpirali štirje močni vtnhri. Ob stenah so biV velike < mare. gladka parketna tla so bila pokrita s težkimi preprogami Te se ji s tako (ličnostjo. Moral jo bo spoštovati kot svojo svakinjo: potem ue ho vit uboga družabnica. temveč žena Werner-ja IVrrsena. Zapeljivo ji vstajajo misli. Toda takoj strese glavo. Ne. nič boljšega ,„. bilo. Svojemu *rcu ni mogla zapovedovati, in kar J( čut i'a do -rofa JL.ralda. je bil dvojni greh. ko bi bila žena druge«. Werner Laism pa je bil poleg tega tudi zapisani smrti. Nič bolj je ne bi mogel rčititi. kot .se je sama. Zato zopet od pod i te misli. Nagla se prcobleče. Olivna strežniea vstopi. <1» <;Hdi pomaga. Naglo izprazni Ciil-din kovčeg in zloži obleko in druge stvari na odkazane prostore. Medtem je prištd eas. da obiš,'e Oliv. Na gradu Hochberg je bilo kosilo oh dveh. V Olivnem saJonu že najde Wernerja. Oliv in Werner, držeč s« iea Grlda. ali mi to zares krasen grad.' — vpraša A\ erner. Grl da prijazno prikima. — Nad vse krasna, stara stavba. Tudi iz svoje sobe imam zelo lep razgled in .mi obenem gledala v mogočno in grozno globoeino — To sva tudi midva gledala. Oliv in jaz. Ali veste, nakaj se vest Jim: — Kaj * -- Da bi preiskoval kroniko tega gradu, ali boljše, zgodovino redo v »ne grofov Hochbu-g. Take stare kronike so pogosto zelo za-mrnive. In v to kron'-k o .sc .bova skupno .zatopila, kaj ne, gospiea Odda.* 1 — Ako nama grof Iloelvberg dovoli, seveda. — cdVrne Grlda TsM trenulek pride grof Ilarald in je slL'al Gildine- besede — Kaj naj dovolim, milostijiva gespica! — vpraša uliudno. Grlda s. mora v svoji jezi priznati. da ni mogla im-ledati v njegov obraz, ne da bi zardela. ~ Lar^n govori* o kroniki vaše rodovine. gospod grof. Kad o gradu in vama bom pokadi stvari, katerih vas bo »tra«li. Tukaj so še podzemske ječe. ki so vseksne v skalo in .strašljivi prostori v stolpih. Oliv je že enkrat šla z menoj po gradu, toda vsega »e ni videla. Ppam pa, da se ne strašite preveč Grlda se prisiljeno nasmeje. Posebno junaško se ne ,bom »bnasala. ako ravno srečam kak strah, ali pa še pogledam v podzemisko ječo. Grof se xmxije. Toda zelo mu ugaja, ker je boječa Oliv je šla ž njim brez vsakega strahu v temne grajske kote. flarald pa žensk z močnimi živci ni imel rad. Zanj so bile /boječe, strahotne ženske bolj privlačne. (Dalje prihodnjič.) pravi Ilarald in ji pr Z velikimi slovesnostmi N<«-veža-' l ike. Zaman je |»n^il Nemce, naj iii vsako leto obhajajo 14. decern- hi mu posodili veliko nemško letalo ber v spomin na svojega udarnega "Dornier Wal'\ Vse njegovo pri-junaka. ki je leta 1928 izginil ne- zadevanje je bilo zaman, kje v ve'-nem ledu in ki je po elo-l ... i! - - i ^ i- Onevi so minevali, o ooiieso:-«M-e- . trski siulbi ze davno mrtev. \ en- f . .. ... , . ... , „ . - v- ... . 'ni ekspedieiji pa se vedno ni bilo /dar vsi Norvežani se vedno upajo. 1 .... . , , . glasu. Pomoči jim je treba takoj, ali pa je sploh ne bodo več potrebovali. Dva premožna Norvežana -sta končno kupila francosko vodno letalo tipa "Latham*'. Toda takoj se je izkazalo, da je to letalo sicer I prav dobro za vroče kraje, da pa bo , vožnja z njim po polarnih krajih zi*lo nc\arna. Ampak za popravila j ni bilo več ča-a. Treba je bilo zastaviti življenje. Amundsen je moral priti na "Plošče l-elega medveda"" ter odtod iskati izgubljene Italijane. V Tronisoe se je dvignilo letalo. Vse mesto jt bilo na nogah, da bi še enkrat videlo norveškega junaka Aniundsena. preden odleti. To je bilo dne IS. junija 1!>*28. Svitlo je sijalo solnce nad norveškim fjor-dom. Mirno je ležalo morje. Amund sfii je bil. ne da bi bil jtonoči za- jčjo svojega narodnega junaka Amulndseua. vendarle še stopil prednje živ in zdrav. V glavnem mestu Norveške so pravkar slavili oba i«neriška letalca Wilkinsa in Kilsona. ki sta preletela polarno morje od vzhoda na zahod. Oba gosta je pri slovesnosti spremljal Roald Amundsen. Slav. iiosti so se udeležili vsi ugledni znanstveniki in poznavalci Severnega tečaja'. Naenkrat je okrog mize utihnilo. Amundsen je sprejel daljšo brzojavko, v kateri je bilo v suhih besedah povedano, da za italijansko se ved no polarno ekspedi-eijo, ki se je odpeljala na tečaj z zrakoplovom Italia", ni nol»enega sledu več. Norveška vlada je vprašala Amiuidsena. ali je pripravljen udeležiti se pomožne ekspedieije za pogrešanimi Italijani. radi zadnjih priprav zatisnili oko. vendarle svež in odločen. Ko so ga Oči vseh navzočih so se uprle v hoteli pregovoriti, naj si privošči Amnndsena. o katerem je bilo zna- vsaj nekaj ur spanja, jih je odločno. da se je bil z Italijani spri. N h- „<> zavrnil: 14 Vsaka ura je dragoceni črlinil besedice. Amundsen py cena." Ob Štirih je bilo vse pri-jv kratko odgovoril: "Right away! pravljeno. Reševalci so stopili v le-— Seveda!" ta'o že davno rešeni. I>rzni Norvežani pa se niso več vrnili. Visoko gori na severu, tako pripovedujejo. sedita dva moža na skalnem obrežju in nepremično zreta i a morje, kjer so izginili s svojim letalom norveški reševalci. Nobeden i'.iued obeh teh mož ne zapusti i vojega prostora, vsak bi rad prvi zagledal vračajočega se Amunds«-na. Tja na skalo jima sosedje prinašajo jedi. Tam gledata in čakata. čakala, ali morda "veliki mož", njihov Amundsen, vendarle najde pot nazaj v svojo domovino. Moskovski dnevniki pišejo, da so našli sovjetski raziskovalci na tečajnem otoku Alekseju beležnico z vremensk'mi zaznamki in znanstvenimi opazkami v norveškem jeziku. Strokovnjaki v Moskvi so spo-'.nali Amundsenovo pisavo. Zadnji zabeležen dan je 20. maj 1 !>2fJ. Norveški raziskovaltc je zapustil Trcm. >i»e dne iS. junija 1928. Najdena i>eležnica muli torej nepričakovan zaključek, da je živel Amundsen najmanj še leto dni potem, ko je izginil. SLOVENIC PUBLISHING CO, TRAVEL BUREAU SIS WEST 18th STREET NEW IOSK, N. T. PlftTTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ———————g neštetih velikih in malih živih bitij i a ».-»vet! ju je neizmerne morske globine. kjer je boj za obstanek še hujši ko ua suhem. Še isti dan so norveška mornari- '"V štirinajstih dneh hočem o- RIBA, KI SAMA RIBARI L ■ ška letala odletela proti severu. Sle- praviti ta |>olet. Morda pa bo tra-dili so jim drugi letalci. Vso pa ^o ;a|0 et-l mesec." To so bile njegove se vrnili. ne da bi bili kaj Opravili ^ zadnje besede, ki so jih še razume-in ne da bi bili o iskanem itaJijau- ]i. preden so za buča li propelerji, skem zrakoplovu našli najmanjšo sled. Slednjič so se začele širiti govorice, da je neki letalec vendarle zagledal znamenja ž"vih ljudi na tako zvani 4'Plošči belega med ve- da" Amundsenova pomožna eks|>e- f ,,u Brezju in z očmi spremljaj,) | dicija je bila slabo pripravljena. Amundsen je zaman prosil italijansko vlado za pomoč, da bi mu dala primernih sredstev, s katerimi hi I Minili so dnevi, tedni, meseci, lahko naš"l pogrešane italijanske leta. Preživeli udeleženci italijan-državljane. Zaman je prizadeval, ske ekspedieije. katere je šel reše-da bi dobil denarno pomoč od A me- vat Amundsen v Polarno morje, so Stroj s»* ji* le s težavo dvignil, izza okna kabine nekdo maha z belim robcem. Letalo je že zavilo v fjord Mala n gen. Tisoči in tisoči sto- k-talo in svojega junaka. Daljne severne megle končno zakrijejo letalo. Pred nefc j -tedni umrli danski učenjak prof. Selim dt je razi k val gl (bo ko morsko ž valstvo in od- metrov in je opazovanje /i val i nemogoče. Pri globokomorskih bitjih nam nudi narava vso svojo mogoč no d v oblikovan ju, ki daleč prekaša vse. kar vidimo na .suhem. Kakor je dognal lansko leto pr< f. W. lJeebe. ji> na nekaterih kraj Mi na morskem dnu dovolj svetlobe. Kosforeseenea CERKVENI BOJ V NEMČIJI Policija je preiskala stanovanja pastorjev. — Državni škof pri predsedniku Hmdenbur gu. Vlada naj posreduje. Berlin, Nemčija, 12. januarja. V datljem verskem 'boju za vodstvo protes.tant.ske vere je poliei-ja preeskiilla stanovanja pastorjev, ki so člaaii j>a.-tors-ke .pomožne federacije v Dortsiuundu ter je za-j-liiila suma in članstva. V Schne-iv.b ninehl je bi! areti-i*iu:i pastor sl9zadki in je bi! odi>e-ljan v koncentracijsko taborišče. Državni škof dr. L lid wig .^luel-ler je bil poklican k predsedniku llind tiburgu. kjer »►stal dolgo časa. Med njima ni mujbrže prišlo do -iiikakega .sporazuma. Notranji minister Wi'lielm Frik je po konferenci z voditeljem nasprotnih pastorjev Frie- drich' ni von lioder.sebwingliom priznrt. da -so rarnn ri- v protestantski eerkv-i nevzdržl ji ve. Pr konferenci je "el Friek li kanclerju 'Hitlerju in nato v urad pruskega 'najvišjega cerkven ga sveta. (ilede teli k« r.rfercne pa vlada i ; st r< 'ž j a t f:«j m >st. Na.zijski Ust eut.sehii Chri-.steiii". ki je tpodpiral :kofa Mu<'l-!erja. /rihteva. tla vlada pesreduje v cerkvenem b<».jn. } - ..A"| V tem seznamu : : : Poučnih Knjig boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo ..........$2.— Amerika in Amerikanci (Trunk)____5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............75 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači zdravnik po Knajpu: vezano .... $1.50 broširano 1.25 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1.50 Hitri računar ......................75 Gospodinjstvo ......... ........... 1.20 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek.....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80 Kletarstvo (Skaliekv) .............2.— Kratka srbska gramatika.............30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov........................3D Kako se postane državljan Z. D......25 Knjiga o dostojnem vedenju.........50 Kubična Računica................. .75 Liberalizem ..... ..................50 Materija in eneržija ............... 1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75 Mladeničem, 1. zvezek ............. .50 2. zvezek.............50 (Oba skupaj samo 90 centov) Mlekarstvo .................-..... 1._ Nemško - angleški tolmač............1.40 Nasveti za hišo in dom...............1.__ Najboljša slov. Kuharica, 6G8 str. (Kalinšek), lepo vez.............5.__ Nemščina brez učitelja: del.....30c 2. del.....30 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem ..........................75 Ojačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo...............2.50 Praktični računar...................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko ....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Prehodniki in idejni utemeljitelji ru. skega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano .... 2.—..broširano .... 1.75 Slovenska narodna mladina, (obsega 452 strani )........ 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezano............... 3.— Sadno vino____>. ..................40 Sadje v gospodinjstvu...............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega je. zika........................... 1.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez .... 1.50 broširano .... 1.25 Uvod v filozofijo (Velbcr) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Voščilna knjižica...................50 Zbirka domačih zdravil.............60 Zdravilna zelišča...................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .......................... 1.50 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine ................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik) IT. zvezek .................80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri KNJIGARNI GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 17. januarja: Washington v Havre 19. Januarja: Uljnij'i*.- v Oteibourg1 20. Januarja: Clutinpl:ini'»' v (.'herliuurs 10 februarja: «'h:iiiiptaili v Havre Ure me 11 v Iti « melt 14. februarja: IVreiiKiit:^ v Cherbourg 15. februar j j: Washington v Havre 17. februarja: l*aitK v llavfe Kuro; a \ Ure men 23. februarja: AIaj«-stu- v Cherlfoiiiv 24. februarja: Vcleltdatn v UouUigut: 27. februarja: Saturnia v Trst 28. februarja: Manhattan v 1 l.ivre Hamburg v Hamburg 2. marca: »-Iviii|>n v Clieilniun; 3. marca: Uremeii v lirrtm n «*hani|jlain v ll,iuu Ilex v (Jell' a /. marca: UereiiR.iria. v C(u-rl«>urg .N«-vv York v Hamburg 11. marca: 1.a lay el te v Havre 14. marca: Washington v I l.i \ n-10. marca: Kur<>]*i v Urtttien Majestie v Ch« rbi»urg 17. marca: »"a 1 is v Havre Oolite «li ouvoia V Ilenoa 21. marca: 1'ei engariit. \ I'herlmurg I »etltsetilaiul v Hamburg 24. marca: lie Je Frauic v lluvre 28. marca: Alalihutla;i v Havre Hamburg v Hamburg 29. marca: Olympic v Cherbourg 31. marca: Bremen v Dremen VolenUam v lk»uJognt. l*ex v Ueliiiu V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE .7. F KULT AT./A Marca PARIS 17. Februarja — 77. Marca CHAMPLAIN 20 Januarja — JO. Februarja NIZKE CENE OO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent* 9reacK«4jie 19 STAT K STREET. NEW YORK CENA OR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER ST AXE SAMO $2 Naročite ya pri —. KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY 2&ALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 5a CENTOV - NAROČITE GA SHANES