kapitalisti solidarni proti delavcem. &&282SS3? gTKOM HA POMOČ. Boj med pekovskimi deUvd ia ¿ojitri je stopil v nora Smbo. jitte, Mont. — Boj med pe-fsnkimi delavci in mojetri pojmuje jasno kot beli dan, de ee porajo delsvci pri svojih izkori-Jieralcih učiti, sko hočejo zmagovati v boju za boljše življenj-lk« razmere. fioj med pekovskimi pomočniki Jn mojstri je ie v polnem zamaka. Zakaj t Buttc je poznano mezto, t ka tereni so se bili vedno trdi boji i izkoriščevalci delavcev, kadar je šlo za delavske pravice. Gospo dujon razred v Buttu je poznan kot trdoarčen napram delavatvu, ki Dima za delavstvo drugega kot trdo delo in trpljenje. In tak je gospodujoči razred is danes. Po izjsvi McOucrina, organizatorja pekovske organizacije, ao pekovski mojstri podpisavali po* godbo in vsa znamenja ao bila tukaj, da staVka kmalu konča, ko •o se vmešali v boj drugi industrijalci, ki nastopsjo pod imenom "Associated Tudustries". To je zavleklo mir in sporazum. Pekov-eki pomočniki zahtevajo poviša-nje mezde za dolar na dan in da drlo prične šele ob štirih zjutraj. Ker večina pekovskih mojstrov »oče ničesar slišati o sporazumu, je organizacija pekovskih pomoč-sikov odprla dve pekariji, v ka-tirih delajo dola vel v treh partijah, Druge, delavske organizacije [podpirajo p t; ko «vita „delavce ~in organizirani vozniki so odklonili dovafeti mqko takim mojstrom, ki tr<>vraAio vztrajno pri svojih ahtevsl» in hočejo onpravlti in u-aičiti organizacijo pekovskih de-kvetv. Organizirani restavracij-•ki in hotelski delsvci so izjavili, da ne marajo imeti opravka s produkti, ki jih izdelujejo neorganizirani delavci. Prizadetih jc sedemdeset pekovskih delavcev vsled » stavke, katero podpira Delavska federacija države Montana. Proti pekovakim delavcem se i* združilo vse, kar izkorišča dc-kvce. Kljub temu ao razmere u-Mne, da končno zmagajo le pekovski delavci. Solidarni »o izkoriščevalci delavstva, nmpak tudi delavci ao sondami v tem boju, ker se zzveda-da je od njihove aolidarnozti ¡zid stavke. Pregled dnevnih dogodkov. amerika. E La Follettove vrata ae večajo na vzhodu in severozspadu. Kapitalisti ao vedno solidarni napram delavcem. Šerif preprečil lin&anje treh zamoroev v lllinoisu. Zvezna trgovake . komiaija je odpravila "Pittaburgh plus". Sodna obravnava proti Leopoldu in Loebu je »daj v teku. NEMŠKI VOUL-Cl ZA PR06RE-SIVNO STRANKO. la follette ia wheeler boita dobila nemške glasove, ki ao pone» ■ gil l 1930. hardingu do smege. akbblftxi nbmoi bo pou itiöno dobbo oboanizotaia Zavezniki na londonzki konferenci ze bo najbri podali Mor-genu. Tritizoč civilistov ubitih v vilni vojni v Braziliji. Španaki diktator je zopet prišel v škripce. Suhači so zavladali v Norveški s pomočjo komunistov. Stavka kitajskih nameščencev v Kantonu. Pittsburški plut od pravilen. Polet okoli svets. BacLaren ae počasi pomiče. — Američani ie čakajo v Angliji. ^ndon, 23. jul. — Ameriški »vijatiki so po nekem poročilu pfjH. n«s„dila iz Washingtona, J» "»j skrčijo polet čez Atlantik. letalci zapuzte«Anglijo >r'"1 ' avgustom. T°kij0, 23. jul. — A. Stuart >M.»rrn in njegov spremljcva s zjutraj poletela t 141 ^ Murakemi, olbčje Kuriles. >0L MILIJONA ZA LA POL-LKTTOVO KAMPANJO. ^ New York, N. T. - Zastopnik •kovnih unijsšev in soel {•'"'"V. so na «rojem zborovsnju, | >riil0 v torek, odobrili La ,v° in Wheeler je vo kan-' ter naznanili, ds prlča-'«»•rati pol mil;jona do-U Follettovo kampa •'Mtor js bilo v celem 450. zvezna obrtna komiaija je nkaaa la jeklaraki korporaoiji odpraviti Washington, D. 0. — Zvezna obrtna komiaija je naročila jeklenki korporaoiji Zdruienih dr 2av odpraviti pittaburški plus-sistem, po katerem je omenjena korporacija določala ceno ameri škemu jeklu. Komiaija je prišla do zaključka, da je sistem nečedna in krivična kompetieija. Korporacija računa produkte, izdelane in odpoelanf ia .njenih : toraren is ven pittsburaha, po ^ j^ftsDnrŠkt cenil/ h tkteHTrjri-računa voznino iz omenjenega mesta. ' Takšno postopanje pa je v pro tialovju z zvezno obrtno poztavo in krši obenem še Clatyonov akt. Komiaija je nadalje ugrftovila, da ovira in izpodriva pittaburški plua-sistem kompetieijo, zadržuje tupčijo v vseh jeklarskih sredi i tčih razen v Pittsburghu ter dra ii izdelovanja jekla. Ne praska] »e tam ,H kjsr ts ss srbll Washington, D. O. (Federated Prem.) — Predsednik republike Nikaragve, Martinez, ki ga je ie pred nedavnim opoaoril državni tajnik Hughes na to, da ga ne bodo priznale Zdruicne države, čc bi bil izvoljen za nadaljno službeno dobo, je zaetavil državnemu depertmentu vprašanje, če sme republika Nikaragve reševati svoje zadeve brez vmešzvanja iz Washingtona, ali ne. Hughes se je skliceval na to, da ne more Martine», ki je postal predeednik vsled smrti predsednika Diega Manue la Chamorra, kandidirati zz predsednika. ker prepoveduje to u etava njegove republike. General Emiliano Chamorro, ki je bil že poprej enkrat predsed nik po milosti ameriških benklr jev in ameriške marine, je nazna nil, da hoče kandidirati za pred zednika. O njem pravijo, da je Izbere ameriškega državnega de partmenta. In kekor vse kaže, ga podpira tudi ameriški vnanji minister Hughes. Proti njemu se je orgenlzirsla Martinezova progresivna alijance. Polje * t 4id*?rj I». NEVARNI oazoli* pre, m. - itelpb Bapoj ''«tal ns cesti s svojim »v u,m* ie r.ronajde. kje eur Hm. l'rižgsl je uiigslieo in '^knjiro, skozi kstero tiha-Xa»'»I» je rszstrrlbs in , »mi.ije komaj re Houx Fall, B. D. — KmeČkods. vaka stranka v Južni Dakoti bo celoti podpirsla La Follettovo kandidaturo. Tako je rečeno v naznanilu, izdanem v poudeljek. Do zaključka, podpirati La Follette kot predaedniškegs ksndida-te, je prišlo, kakor je naznanil strsnkin ksndidat za governerjs Estssts se vsskskor poda Morganu. Cellogg vatrajno poeroduje in Harriot, ki ja baja bil Aa pripravljali oditi domov, aa bo dal pogovoriti. Ame-riiki in angločki bankirji eo dali pogoja sa posojilo Nemčiji In aagroaili Franciji s novo finančno kriao, če na odobri Davraeovega načrta v celoti. KBKA OHO JB PADLA ZA CBVLJBT. 10 Manikatere ledje je obtičale blat«. Cincinnati, Ohio. — Inženirji so pričeli edpirsti jezove, de u revneje tok r reki Ohio. Ko »o odprli prvi jez nad mestom, je vode v prvih štiri in dvejset orsh padls zs deset čevljev. Ladlje obtiéele v blstu sli ns peičeninah Le ledij«, ki se ss nehajale «redi struge, so labko nadaljevale svo jo pot. Zdaj edpro ie drug« je-rove. de teko uremejo tok r re-rr ki. Ne msoffih krajih > asetsU ■«MpHjsli s« gs t re ¡vods. nsprsvljsle »e se mlsk*. ki "*m v bolnišnico. Avto ao tvorila prikladna gnesd» ta ko-'jrorel in od njegs je e! »arje. Z wrsvaavo toka bodo te "P «vitega ieleza. Chicago, III — Nemški Ameri čanje, ki so pomagali 1. 1920. po kojnemu Hardingu do aijajne zmage, ae kar r krdelih zbirajo pod preporom bojevitege sena-torja La Folletta, da pomagajo zlomiti moč ameriške rcakcije. Voditelji med volilcl nemškega pokoljenja ao bili že več tednov pridno na delu ter priporočal svojim rojakom, naj kakor en mož podpirajo wisconsinskega se natorja. V niinoizu, WUconsinu ln dru glh arednjezapadnih državah bo ta akcija ameriških Nemcev naj huje prizadela republikenzko stranko. Ali to gibanje ze je tako posplošilo, da zavzema zedaj razsežnost, ki obsega celo deželo George Sylvester Viercck je svojem listu 'American Monthly kar naravnost odobril La Follet tovo kandidaturo, V uvodnem članku poživlja meriške Nemce, naj kekor en moi podpirajo Le. Follette. Ravno tako je pozval avoje rojake 1. 1920 ter jim priporočil Uardinga. "Pravi ameriški prijatelji, »kreni pri jatelji Nemčije, in eelo iskreni prijatelji Nemčije ne morejo glasovati niti za Dawesa, niti ne zu Coolidga," pravi Viercck. . Najznačilnejši korak aa to, da detli La Follette nemške Rlmovr je bil atorjen na skupščini nem ško*ameriških voditeljev, ki so natihem zborovali v Chicagu dno 7. junija. Ravno tisti dan se je pričela republikanska narodna j konvencija v Cicvelandu. Zborovanje se jc vršilo pod pokroviteljstvom Steubenovcga društva ▼ Ameriki. Ta organizacija jc ena najvplivnejših med ameriškimi Nemci. Ti so imeli svoje itopnike iz Štirinajstih držav. Med temi je bil tudi Thomaz L. Hisgin is Massachuscttsa. Hisgin js bil svojčaa predsedniški kandidat na volilni listi Hearstove neodvisne lige. Nadalje sta se vde-ležila tiste skupščine tudi bivši poslanec Richard Darthold in načelnik političnega odseka Steube-novega društva David Maier. Na čikaškr skupščini so sprejeli platformo, ki ee docela vjema z La Follettovimi načeli. Ogreva ae za številne priztavke k zvezni ustavi. Med temi jc tudi to, da mora odobriti vae bodoče prlstsv ke k ustavi ljudsko glaaovanje. Ameriški Nemci zahtevajo, da morajo vae dežele d<> zadnjega cen ta vrniti denar, ki so si ge izpoao dils v Združenih državah. KonČ-no se tavsemajo tudi za predela nje versajlskc mirovno pogodbe.] Nemška platforma je proti pri eelniikim poeta vem, ki de je jo prednost katerikoli tuji državi, med vojno zasežena tuja lastnina bodi povrnjena, slepsrstvo in ko rupcijs odprsvljens, šolsko knji ge, v ksterih js obdslsas sgodo vins, se morsjo naslsnjeti na rr» nico, narevnl zekladl naj bodo narodna last. in vlada naj slom ne temelju deželnih zakonov. Nikomur ne sme biti dovoljeno je meti poeteve v lastne roke. Vsi državljani naj bodo enakopravni Nobene razlike ne eme Wtl radi verskih ln plemenskih predsod kov Načele, ne katerih j« bila nate-novljens t s mogočna dežels — svobods v besedi in veri — so vo gelni ksmnl nsi" demokrseije, in rai morsmo gledati, ds ai jih o-hranimo In obdržimo kot nepre-eealjivo Ib dragoeeno dedščiso, js rečeno v plstformi nemških A-steričsnov. To, ds so nemški AmsriČenje obra li hrbet republikameki etren ki, bo imelo dclekoeeine posili v bližejo/i se prede^lniški ksmpeeji. Glseovi tek elementov »s »rrsli veliko vlogo v polHiki republikanska »tfOake r okraju (>ok. Vse fepaklikeasks sirski-se v Ckieega ae ei le eeše vreto A. L. Putnam is Timber Laka, na eeji ( državnega atrankinega odbo ra zzdnji potek ponoči v Mitchel u. "Mi smo bili prva strsnka i Združenih državah, ki je odobrila La Follettovo predsedniško kan dldaturo," je rečeno v naznanilu. "Izbrali zrno zl ga zA svojega kandidata na deoembrakl konvenciji v Pierru v smialu dršavne postave ter mu poslali šestdeset delegatov in delegatlnj v Rt. Paul, da bi podpirali njegovo kandida turo na kmečkodelavski konven ciji. j"Ker še ni bil U Follette Ime. novan za kzndidata, je šentpavel ske konvencija aačasno imenovala McDonald» in Boucka se ksn didats. Ko js bil Ls Follette ime-novsn ns clevelsndski konvencij sa predsedniškega kandidata, sta »e McDonald in Bouok odpoveda la kandidaturi, in tako smo mi ae daj Um, kjer smo bili lani meseca decembra — še vedno za La Fol letta — in tako ostanemo do kon ca te igre. i "Naši predsednUtf Jfbornikl, ls brani meseca marca ns primarnih volitvah, so zzobljubljeni La Fol lettu in bodo glasovali sanj, č« bedo izvoljeni. Nemudoma name rivamo odpreti volilno kampanjo sa senatorja La Folletta in voli stranka nk listo kmfčkodelavske v Južni ¿Skoti. La Follettovo vreto ee večajo na vzhodu. new York, n. Y. (Fed. Preae.) — La Follettove bojne vrste naglo naraščajo na vzhodu. Dve valni skupini sts ss priklopile progr»-. sivnlm sllsm v New Yorku dne 20. julije. Odsek Is sto urednikov, pisstsljev in socijslnlh delsv-cev ss js orgsnizirsl zs podpiranje senstorjs Ls Folletts v vo-lilni ksmpsnji. Letns newyorŠks držsvns konveneijs smeriško zveze zs priznsnjs irske republike je nspsdls stsrl strsnki, jima očitala, da sta v rokah mednsrod-nih benklrjev, ter odobrila kandidaturo wisconsinskegs senator, ja. Zveza predstsvlja s svojimi 77,000 Člsnl veliko število emerl-ško-irskih volilcev. V sprejeti re zolueiji je rečeno, da obljublja sveža v polni meri nedeljeno pod poro La Follettu v njegovi borbi, ki ztreml »a tem, da reši narod Iz rok pohlepnega Wall »treeta in ispod angleške kontrole. Med govorniki sta bila tudi unijski vo ditelj Peter J. Brady in kongrè»-nik La Ouardia. Odsek iz zto članov s urednikom lista "The Nation" na čelu aeatavljejo naslednje oaebe i 1'red nik Hearst o vega lista 'International' Norman Hepgood, pomožni u rednik lista New York American Charles Fleieeher. urednika liata 'The New Re publie' Alvin Johnson in Robert M. Lovett, urednl-es lists 'Birth Coetol Review' gs Mergsrrt Hssger. literarni ured. nik lista 'Century Marszine' fîar Van Dören, urednik liata 'tk* Criais' W. L. B duB«»is. MM pub Heist i in pisatelji so B. W II nebseh, Thorstein Vehlen, Amo« Pinehot, Theodore Dreiser, Ka tbrrine Anthony. Frenk Tannen-beum. Med soeijslnimi delsvel ss Jobn Heyne« llolmea, John B Andrew. Will Durant, John L. KU «ott, Owen R Lovejey, Henry Seemen. Med délavai ao Kidney Ki Uma n, Urey Peterson. Oeorfs H«'nie. NormsB Thomas. Henry k UaviOe, 23. jul. — Kakor danes isgleds, se bodo vodilni sa-vesniki podali Morgsnu in dru gim ameriškim bankirjem, ki sa-htovajo brespogojno sprejetje Dawesovega načrta, predno ao pri volji podpisati svoj del poso-jils sa Nemčijo. Bnoči so poročali, da je ameriški zaztopnik Kellogg rešil konferenco, ki je bila na robu reabitje še predno je zborovanje trajalo teden dni. Francoakl premijer llerriot je baje bil ie pripravljen oditi domov, ko so njegove aahte-ve o garancijah varnosti se Fren-cijo obvisele ne mrtvi točki.. Nato je sledila dolga privatna konferenca a Kelloggom, potom pa s MscDonsldom. Na tem seetanku je Hcrriot menda sposnal, da dru ge poti is kaoaa ni kekor sprejeti pogoje ameriških in angleških bankirjev, ki mislijo podpisati 200 milijonov dolarjev osmškega posojila, Čs bo Dawosov načrt sprejet v celoti. O Herriotu poročajo, da j« rekel prijatelju i "Jas sem kakor Kristus t ta konferenca je moja KslvsHja." Kočljive vprašanje, ki je preti lo razbiti konferenco, je is vedno Kdo bo sodil e krivdi in kasni si Nemčijo, Čs atpede s plečllit — llerriot ¿o V imenu Frau vztrajal, da Francija si mora ob-držsti "svobodo kkclje", ki ji gre po versslaki pogodbi. Tu prihsja pogodba v konflikt s Daweaovim nsčrtom. Kellogg, ki pridno po sreduje, je sugestiral — kot po ročajo — da rcpsracijaka komisi t naj obdrži pravieo, raaaojati kdaj zspsdejo plsčlla Nsmčijs, tods prsvieo kaznovanja (sank cije) sme izvsjstl le tsdsj, čs se prej posvetuje s petimi finančni mi svedenci, ki so služili v Dawe sovi komisiji. Zavezniki morajo podpisati protokol, v katerem ssvežejo, da ne bodo naložil Nemčiji nobene kasni, katera b po mnenju omenjenih petih zve deneev ogrožala jamstvo nemške ga posojila. To formulo ae najbri zdelali bankirji sami in Kellogg jo je uslužno predložil. ■Ker se ravno zdaj nahaja Londonu smerliki finančni tajnik Mellon poleg dršavnega tajnika Ifughesa, nI izključeno, da tud on in Hughes vplivata na Kellog ge. Thomss W. Lsmont, M orgs nov zsstopnlk — ki je dsl ultirast »svetnikom, ds mors biti Porurje izprasnj'-no prej kot bsnkirji po-sodijo densr Nemčiji — js včersj konferirsl s Kellogom, O. D Youngom in Mcllonom. ■Ameriški bsnkirji so deli Frsn eosom vedeti, ds vrednost frsneo skegs frsnks spet strahovito psde, če se londonske kouferenss razbije, Wsll Htrest ps ne bo več pomaga! kakor je v zadnjem mareu. Pariz, 23 jul. — Franeoakl nacionalisti pod vodetvom Poinee-reja, ki inejo močno čaaopiajo v Parizu, strahovito nspsdejo Her* rióte redi "koncesij in žrtev", ki jih dels v Iyondonu Nspoveduje-jo mu porss v pe r lament u. let prissdevsle dobiti ssseriške »Isaove vesks zess. Zs ftsas republikeaake meat ne edmi nielreeije so vas peli^M ES tem. ds bi i in telmjem nemške^ ale Bojevanje v Braziliji eo nadaljnjo. 8000 oivtliatov ubitih v bitki m pceest maata bee paale. v llaadea, 23. jul. — Bresžlčna brsojavka s parnlka "Androa" v brazilskih vodah sporoča, da vsta-ii liombardirajo brasiUko bojno edjo "Mlnss Graes" v luki Ban-tosa. 20,000 vladnih vojakov ie vedno oblega Sao Paulo. j Montevideo, Umgay, 23. jul. — Po sadnjlh poročilih ls Bsntoea ao brazilzki vstaši isvojevali veliko zmego. — Druga vest se glasi, la so Italijanski naseljene! v Bao Paulu organlslrall prostovoljsko egijo, ki je stopila v rebelno armado, waehlngton, d. 0., 23. jul. — Poročila, ki jih js dauee prejel državni departmeat, pripovedujejo o krvavem bojevanju sa posest Sao Psula v Brssiliji. Ljutl napa-di in protinapadi so neprestano v teku. TrltlaoČ civilistov je ie oble* tal o mrtvih. Nijnujše bojevanje se je vršilo v noči 10» julije, toda Isid bitks nI ispremsnil poloiaja. rebelne čete so dobro opremljeno a orožjem, tnitnieije lo uvelem. njihova moč ae osni aa 10,000 mol » -a* i neko draga vsat as glasi, da oi vstaiks čete pomikejo proti rio de Janelru, glavnemu mestu Brazilije. Španski diktator Jo prliol v ikrlpoo. odslovi tev generala bereagaerja redi por asov r maroka je lazvala vihar. madrid, ipaaija, 33. jul. -General Primo de Rivsra in njegov vojaški dlrektorlj, ki nado-mestu je redno vlado, sta priila v veliko krlso. V armadi as je po-jsvllo sovražno glbsnjs proti diktstorju radi odslovitvs generala Bsrenguerjs is sktivne služIle. General Berenguer j» bil ob-tožen, ds js sskrlvll velike porese v Msroku v letu IB21. ko so fipee-ci izgubili 10,000 mož in velik del teritorije. Vrhovno vojeikl eodl-iče je po dolgih praiskevsh in ras* pravsh »poznslo gen. Berenguer-js krivim In zsključllo, de more biti odstsvljen. Berenguer, ki ima prseej pri-stsšev v armadi, je sds j obdolžil diktstorjs l*rlmo ds Rivero, de je vojno sodišče sodilo pod njsgovim pritiskom. Berengucrjavl prUtsši sshtsvsjo odškodnino. Ds potole« fi rasburjena duhove, je diktstor obljubil smnestijo odslovljenemt« gensrslu. Uliti* ^ ^xiàjiL. ... B» UBIL OCBTA. Y sinovih mošgMlk nsjbrt al m Hsdeon, Mlak — Od zednjegs čet rt k s «o pograšell fsrmsrja Otto C Krugerja. Končno so po dolgem iskanja aašll njegov grob pod evinjekom. Prijeli »e »iee Willard», kl js »tsr 21 let, kot nserilee. Hie js ispovedsl, ds js udsril »vojegs očeta a želesnim drofom pe glevl. ker je preve* proklinjel ns fsrml. H sa bodo eddsli »drsvnik«m v proaksvs, ds pronejdejo. eko alms anees ko less preveč sU ffeme-lo v glet> \ nbbbboa z lbtalom Wkeeling, W. Ya - Ujteeet Thomas llrooks, srmsdni letalec, se je zaletel s svojim letelom v drevo, ko se je spuščel ne tU. Brooks je smrtno poneerečil, njegov mahsaik Thomss C. Hsrber je ps tadobil tešks poškodbe. ieain In aeveeU le Imele 9T otrok. Dunej, Vi jul. — Vdovec In vdove, ki še imsta od prej 87 otrok, sta se včeraj porolila v Reut tu. £«nin, Daniel Feiger, je etar 02 let, neveete, Hedwige Poeeehl, pe 4* One je pripeljeU ne evoj novi dom 21 otrok, on je pe prlepeval 10 glev. Cela vss ae je udeležile ts nenavadne cvetke. Chicago in okoliea: V psUk oMe'ru) in hladno» aevernosapad-ai vetrovi, said, ob 110. PROSVETA GLASILO flHLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JED NOTE . mmmmiênêmmmmêmammêaêmêtmimmmmkimcscaêb*3ewmaembe^m?. sa i j ji na i i. - ".■.. ■. t . . ■ year xvn. s^-jsssrsrs: iry&üiV««^.^ chu*t°, m, ¿«m«k. 24. julij. (j«i, 24). i«4. w 00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAJtOPWZ POPPORWE JtDH€J* LATINA SLOV8»S¿S JtfmOT» Udtojeo« drUve (Izven CbU-«go> 16.00 u Naročnin»: Zedinjtne H l«U In $1.25 to tri m il.Si u tri weess. in — b___________D M as S «if m Uto, SS.SS aa pal lata, oo __ M..lo* m ta, bar tasa »t* » "PROSVETA" 1SS7-SS Sa. Lawadala Avaaa». CbUafa, «TME'EMLIGHTEWIlEBir Oraaa af tfca SlaaaaU Watla-I B^flt SaeMv. - 5 ^ ^^ El A4v»rti>i»>| rata» »a agT—meaU n: ÛnKed" States (eme* ¿kJc««e> aa4 Cmii l»P« libwfi____ __ pifgo »CÍO, »ad faralra cotia tri— M.00 "MEMBEI a/ Tba FEDERA » Rata, a ablapaia a. pr. (Wf !-*•> H* p.-..i ¿m rmm ^ , tmm ámmwmm pataU* mmrmUimm. Paaarfea ja l**aa> 4a m va« aa astaaé IU«. __ NERED V GOSPODARSKEM REDU! I.P&.-Nasnanjsut, da jo u veono aaapal član Jožef Belič dne 10. julija Pogreb m jo vršil lt. julija. Umrl j« po brat-ki mučni bolezni. Pokojnik jo bil doma It Litija, Ograja ves, Breg pri Smartnem, po domaČ« M«dv«dov Jože. /*ri padal j« k dvema podpornima društvoma, k št. 200 8. N. P. J. in 86 8. S. P. Z.' Pogreb a« j« vr«U v najlepšem reda. Zahvalim a« članom obeh društev aa udeležbo pogreba. Tu po-kojnik zapušča aoprogo ia tri nedorasle otroka, v atarem kraju pa mat«r. Lapa hvala vsem, ki •U mu darovali kraaa« venec, družini pa izrekam solalj«. Neporabljeni «obrat, počivaj v miru v tej obljubljani deželi. — Mika Pavšftk. tajnik It 200 8. N. P. J. in 86 & 8. P. Z. Kaaneje amo bili pova bljeni "Današnji gospodarski red je popoln, d» popolnejši biti ne more". Tako govore zagovorniki in podporniki sedanjega gospodarskega reda, finančniki, industrijalci magnati in razni privatni bizniški interesi s svojimi najemniki, ker ne mislijo Uko daleč, da jim vsak človek zdrave pameti lahko pokaže, da je v toliko hvaljenem sedanjem gospodarskem redu zelo velik nered, ako le seže po faktih v industriji. Na pr. oglejmo si premogovo industrijo in takoj imamo koš dokazov za nered v sedanjem gospodarskem redu. Zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema pravijo, da količina blaga prihajajočega na trg in količina blaga odhajajočega s trga odločuje ceno za blago. ' Ako je to resnica, tedaj bi morali lastniki produk cijskih sredstev in naravnih zakladov skrbeti, da blago prihaja redno na trg, lastniki distribucijskih sredstev pa, da blago redno odhaja s trga. Ampak to se ne zgodi in se ne bo zgodilo, dokler postoji kapitalistični gospodarski red. Po zimi vidimo, da rudarji delajo nekaj mesecev, posebno če je huda in trda zima. Takrat se seveda premog podraži. Gospodje, ki imajo odločilno besedo v premogov! industriji in pri distribuciji premoga, se izgovarjajo, da je povpraievanje po premogu na trgu večje, kot pa dohod premoga na trg, da utihnejo tiste, ki godrnjajo zaradi navijanja cen. Komaj zima malo popusti, pa lastniki premogovnikov skrčijo število rudarjev, ki kopljejo premog, ali pa omeje delo v rudnikih na eden, dva *li tri dni v tednu. Ako rudarji kritizirajo tako ravnanje premogovniških baronov, se izgovarjajo, da ne morejo postopati driigače, ker primanjkujejo naročila. In ko pride poletje, dobita skoraj dve tretjini rudarjev neprostovoljne počitnice. Ako bi bil red v premogovi industriji, bi bilo delo v premogovnikih enakomerno razdeljeno v rudnikih. Res je, da se pozimi porabi več premoga kot poleti, ampak ta resnica ne zabranjuje razdeliti dela v premogovnikih enakomerno skozi vse leto. Premog ni produkt, ki se pokvari, ko je nakopan in se hrani na primernem in pravem prostoru. Ampak ker je nered v vsem sedanjem gospodarskem sistemu, je tudi v premogovi industriji Ljudje, ki so za odpravo sedanjega, gospodarskega sistema in za red v gospodarskem sistemu, zahtevajo, da se premogova industrija nacionalizira, kajti nacijona-lizacija premogove industrije bi prvič napravila rtd v produkciji premoga, drugič bi znižala cene premogu in tako znižala trpljenje siromašnih ljudi pozimi, ki dostikrat podležejo vprav zaradi tega pljučnici, ker ns morejo sbog previsoke cene kupiti premoga. Privatni biznISki interesi in vse kar je s njimi v zvezi, so seveda proti nacionalizaciji premogovnikov. Kajti nacionalizacija premogovnikov bi bilo znamenje, da se je pričel rušiti kapitalistični gospodarski sistem in če se prične gospodarski sistem rušiti, katerega zagovarjajo s vso ognjevitostjo, ki je v njih, ne ve nihče, kdaj in kje ae ustavi. Drugič, privatni premogovniški interesi bi bili di rektno prizadeti, ker bi ne mogli več izkoriščati premogove industrije v svojo korist Ampak ljudstvo si lahko pomaga, akotudi privatn biznttki interesi nasprotujejo nacionalizaciji premogov nikov. Ljudstvo lahko Izvoli v kongres večino, Id je za nacijonaliaacijo premogovnikov in se ne bo ozirala na želje privatnih biznilkih interesov, marveč bo služila Ijfid- johnattma, h. - Članom za sklm interesom. d min« prodajala« aa Moshamu. V letošnjem letu so volitve. In dobro Je, da se ljud- f^^gjgfi? *• vHU pri stvo razgovarja o Ukih gospodarskih vprašanjih, Id so izredno važna za ljudstvo. Na shodih naj ljudstvo direktno zahteva, kakšno stališča zavzema kandidat napram nacionalizaciji železnic, premogovnikov, rasnih drugih industrij, virov naravnega bogastva, poduka itd. Kandidate starih strank bodo taka vprašanja spravila v veliko zadrego, hodili bodo okoli njih kot maček okoli vrele kaša, njih odgovori bodo pa najboljši dokaz, da so nasprotni ljudskim interesom. ■ ■ SLUE IZ NASELBIN. Ohishoks, Minn — V skupini več čikaških Sokolov ia SokoUe in s Waukegančanom amo «spustili velikomestno življenje, trulč in prsh ter se odpeljali v ssverno Minneaoto. Po zanimivem potovanju smo dospeli 12. julija v Chiv holm, Minn. Is Dulqths smo se odpeljali s veliko avto-karo "Miss Minneaoto", katera ima proatora za par dueatov ljudi Grmelo je in treskalo, nevihta j« lomila iibka drevess, da so piska ptice preletavala v zatilje. V Cbizholm smo dospeli popoldne. Pri Teksvčevih «o nas sprejeli prav po gosposko, la dssi j« CbishoJm auh Ur i« imenovan indijanski teritorij, so nam dobro postrsgli prvi kot slsdnji dan z dobrodejno vplivajočimi sredstvi. Rszvrstili smo s« pri ondotuih dobrih rojakih na stanovanja, So kolies ao bile pri Pueljevih, Sokoli pa pri Grueljovih. Prvi večer ■nsm j« mali osemletni deček igral na harmoniko tako aprotno, da amo ss mu vsi čudili. Mali boso-nožee si je del čepico pod noge, ko nsm js igral Le eden ma je zažvižgal sokolsko koračnico, la jo je bosonogi fantiček ponavljsl in igral 13. julija. Na ondotnem perku so priredil psr sokolskih telovsdb, kst rasan "«-lektričnega svežnja" je ianelal Tssls tudi possbne vrst« lstslo, nsksk torpedo, ki js popolnoms Is aluminij«. Nima na kril, ne plina, eplok nikakega motorja in tu-di nima nikakaga krmila, ampak, da povsmo po domača, pUva po zraku oprt na elsktri&ns vslov«, hodnje delničarska «ej« dn« 27 julija v Slovenakem delsvskem domu na Moškemu, Pa. Točni pričatek ssja je ob dvsk popoldne. Kot tajnik zadruge poživljam vs« član«. da «• v kolikor mogoče velikem številu ud«bžtt« «kupa« «eje, ker m delaičsrak« «ej« U sad nag« vršijo aamo «akrat aa tri meeaaa. veš« vaakega d^Ub»o«t. da a« udeleži. — Prank tajnik. djo ali tračnice vlak. To letalo je UleavUma. Električni valovi dvign«jo na poljubnem kraju in na poljubno rasdsljo U vozilo v srak, ga vodijo po njsm a neverjetno kitrostjo in ga apuate ne Ua, kjer ss voditelju siju bi Telo-avtoms se bo naravno, ksr so se poskusi obnesli, razvijal in ispo-polnjsvsl. Morda dobi stesoms fte priklsdnejšo obliko, da bo čimbolj natresel svojemu namenu. Teaia meni. da bodo vsa druga prometna sredstva v doglednem čssu spsdaU med staro laro ln da j« 1« Ulsevtosaa sposoben, da stopi na njihovo mesta, ker jih tae skupaj delal preksša. 8lavni Isamltslj si ssmillja promet bo-dočnosU tako, da se ustanove po vaem svetu posebne sralne proge, enako kakor a«daj a ladjami po morju ali po rekak. Na goUvih krajih bodo peeUvlj«a« ogromne naprav«, ki bodo pošiljal« «Uktri-In« sv«šaj« v srak, aa katsrik bodo prevsUH teU«vUmi ljudi in tako s kitrostjo, ki si jo dan«« niti a« motam« misliti, is kraja v kraj, aa tisoč« kilom«trev daleč. Kaj pa v vajaif Odgovor je aa dlaai t Teleertoma ka. kakar miaU Teela, bodoči vojni instruaseat, ki ka «dpravU vss daeedaaj« orožje, pušk«, topova, veja« Ud>, kam-b«, letsls ia drag« aauioaoen« ropotija V bodočih vajaak — kda misli, d« jih a« b« vrč» ~ ss bedo dvignili vojni uUavtami ti ka v srak poleteli bodo ia valed brzin« skoraj in ine ali kaj la aa saak as ka val celih armad ali tisalev nedolžnih prebivalcev. Zona mora ubliti vsakega, kdor se zamisli v bodočo morijo med ljudmi. h daljnega jvga, dežela bombaža. (Leland Olds ss Fed. Press.) Izkoriščanje razreda industri-jalnih sužnjev po krsjih s bom-bsžnimi predilnicami in pUntaža-mi na juga je preeej slikovito o-riaal Frank Tannenbaum v spisu "Črn« alike s juga". Pisatelj o-pisuje, kako so kspitalisti s severa sspopadli, da j« na jugu š« polj« zs rasvoj nižje rrsts belih delsveev, ki so brez vsakega umskega obsorjs, bres političnih interesov in uganja na izboljlanje: Uvedli so industrijallsem, kateri je epremenil bombažna polja v veliko tovarna bres sten. Tsnnsnbaum pokasujs, kako monotonost in dulevna revščius življenja, ki sU posledica izkoriščanja mas prebivalstva, ustvarja-U sgreleno psihologijo, ksUrs js zopst posledica krutost in potU-vjsnja mas, dulevna zaosUlost, Kukluksklsn In odurnost ječ na jogu. Delava« pri bombažni Industriji js popolnoma odvisen podsnik bombažnega podjetnika. Tannenbaum prav dobro razlaga U nečloveške odnolaj«. Mož ee e svojo družino priseli v kraj, kjer je bombsŽna predilnic«, ker je bil kmeUvalee in pridelovaleo bom-bsžs, pri čemur pa j« bankrotiral, ker se ni ttog«l izkopati iz dol-gov, v katere so ga bili izvsbili bsnkirji Ne sna nobene obrti in d«n«rja nima, bombažna pr«dU-niča pa nudi d«lo njemu in njogo-viip otrokom s večjim ssslužkom, kot «• j« kdaj nadejal. Po doslednem preučevanju v dvsk o-krajih 8everne Karollne pravi Tannenbaum, da je dognal, da je povprečen saslulek farmarjev, ki pridelujejo bombaž v centih na oeebo, kot eledi: belopoltniki lest-niki farm po 34c na dan, črnci po 82«, zamorski najemniki po 18c, Mi najemniki 14«, pobiralci bombaža t zamorei po lOo in b«lei po 8 centov. V povračilo sa U, da narodi svoj« otrok« sa mezdne sužnj« in dela tudi sam, si družinski oče zagotovi preživljenjs. On in otflMi morsjo delsti v tovarni. In ko otrok posUns tovarniški delavec, ss spremeni sa vedno v tovarniškega d«Uv«a. Pa Uko ostanejo I« otroci otrok tovsrnilki mezdni sužnji sa T«dno. "Vaški predilniški delavec", pravi Tannenbaum, "nima svojega življenje. Vss ssms, kjer Živi, nI ssmostojns, ker j« družbina last. doU, učitelj, cerkev, groce-rije, kinogledilč«, drogerija, zdravnik, vs« j« v rokak bombažnega podjetnika. 6e policijo plača podjetnik. Ljudje Uk« vasi ne poznajo političnega življenja. Glssu pri volitvah nimajo, od «v«U so ločsni, pri njih js uvsljpvljen sistem po ksstah. Ničesar drugega nimajo predilnižki deUvei kakor življenje, da lahko rabijo svoj« rok« za bombažn« podjetnike in da akrbijo ss nov ssrod, ki bb ravnotako suženjski bombažnim mogotcem, kot eo oni ssml" Poljedelstvo bombažnih plantaž js industrialisirano, revni farmarji eo vsi propsdH, sli ie propadajo, ker nikakor niso v stanu konkurirati s podjetniki, kateri Imajo zs obdslovsnje drsfcoeene stroje in tudi vso trgovino bomba-la v svojih rokah. Tann«nb«um Uvaja: "Večina pridelovalcev bombaž« so najsmniki, ksr so prodali svojo dsdlčino in kot taki navadni deUvei. Zase n« deUjo, svo-jik kil n« lastujejo, nič ponosa ni v njih, ksr ao b«rači, veaelja nimajo, k«r a« vlivajo aadu evoje-ga dela, saupanja v ssmega sebe ne posnajo, neodvisnosti tudi ns* in as prave s« drlsvljaastva. Oni so tlalsni v najaUblem pomenu beeed«." Ns drugi str sni podajs Tsnnen baum sliko o življenju bombažnih mogotcev, trgeveev, bankirjev In velep««««tnikov bombažnih naaa-dov, Id eo kakor bogovi v takih krajih. Ta blagoalovljeni resred ljudi lastuj« rodovitne bombažne plantaže, oljne tovnra«, banke. akladUČa itd.; diktira prebival e«m pri velitvsk zs Mrife In lo-kslae sodnike Zskoaodajei U di striktni koagrešniki so njih pre Uliraael Tsnnsnbaum j« dobro opbal rasmere tam doU aa selalaem. lepem Jagu. Po njegovem isvsjaaju sa bombažna industrija koaeentri ra U prekajs «edsljs v msnjle Msvile rek pedj«Uikav, od k«t« rik ee edvisai deUwl Odkar Je taka razkritja, m W«U v New Torka prisad«va aa vse kripljs in troši miljonov «a propagando, dTM ■rtogal še bolj omejiti števil« nikov bombažnih podjetij J^M gu in ostale dobiti v tv*U da bi bili končno samo njewiH gentjs. * H 8kosi vsa spis, ki tsagalk >1 ničnost življenjs ns jQjru 1., J vseskozi slika uboitvs. utiruH nizkega ztandarda živijenj^IB notonoati, neaanitarnosti, desJ^I lizacije in ponižanja južnem*! lopoltnega kakor zamorske^ nH atva po bombažnih predilDie«š^| kor po okrajih bombažnih dov. Knjiga a« imenuje "Ov^l Phaeea of th« South", ki jo aal Frank Tann«nbaum iB m^H bi pri tvrdki G. P. ratlu* Sons, New York. M Vssti Iz Jigoslavijem Tudi sala komisija obstrsljsnfl Železniki, 8. julij«. - J popoldne je prispela v Sorieo tH la komieija, da preišče dogodB na meji. Komieija obstojs ii «B kega poglavarja Žnideršičs fl orožnižkegs msjorjs BarletaiS mimi možmi žsndarmerijtke iti nie« in finančn« kontrole. Ko H naša komisija na atezi pred mrjfl približno tiaoč korakov severoB padno od kote 1207 iskala fi&znfl njeno, na mejo dirigirano itafl Janako policijo, j« bila od itafl jansko patrulje napadena ia ofl atreljevana. To ae je zgodilo ol 18AO popoldne. Le slučaju aa jI zahvaliti, da ni bil komandir erofl nilke sUnice is Podporen« |. Šl pan sadet v glavo. Naša komijfl ae j« radi Uga Ukoj nato vrnB v Sorieo in bo lakala jutri vnorfl zvezo s iUlijansko komisijo. I Rasna nesreče In nesgods. -.fl vozečega avtomobila je padel dfl Uvec Blaž Trontelj Iz Fužin B žireh. Pri padcu j« dobi} teB notranjo polkodbe. — 81ztB Tomšič, hčerka delavca na šiB jevi žagi v Ravniku pri PleaiaiB prevrnila nase lonec vrele voB in se močno oparils po životfl Njena opeklina js zelo aevtnfl — Anton Pečar, mizar iz Črzsfl in posestnik Janes Črnivec »U M sprls in nato stepls. tBrnivee jI pograbil svojegs nasprotnika m ga tako močno trelčil ob tla, dfl mu js zlomil lsvo roko. I Slučaj drema vioe v Zafratal — V sagraSlko zakladno bolaiafl ao pripeljali služkinjo Alojnjfl Kalinger, ki je pred tremi daaifl zaapala in j« nikakor niso mo|ifl sbuditi. OboleU j« ns drrmanel sli spalni bolezni. N«d«vno ja bil lo v Beogradu in Novem Sada rm Ukih elučajev. Tam ao neksfer« bolnici spali po osem do deset dniJ V smrt saradi nosračn« ljubsal nl — V Zagrebu s« j« v torek dol poldne hč«rlu krojaškegs mojitrd GabrijeU Siegel vrgls s pojfctrifl šjs dvonsdstropns hiše ns easttl tisk. Polomils si je pri psdcu rol ke in noge Ur s« tudi sicer tdj ko polkodovala. Prepeljsna ja Hi U v zakladno bolnico. Motiv poial kulenega aamomora je baja nesrečna ljubesen. Gebrijels ja bil* ssročdhs s nekim bknčnim uradnikom, ki pa js ssroko preklwal, ksr je na mUdcako delovslo taka, ds je živčno oboleU ter izrrals usodni akok s drugegs nsda«. pjs ns ulico. FrakalJ je čudno ime, v***** še, č« g« nosi možsksr, ki se vos-ms za redovnižki poklic. To pr* ticirs ssdnjs čase po deželi m Frskelj, zvsn tudi "pater rrt-kelj", doms U Ovziš pri ljici. Izdsjs se nsmreč ss u«nil^ nega brata-duhovuika, pridiga p* hišah, pobira milodare Isisssis seboj velik molitvenih. Pn pa v Osnutku nepssljivosti h» nih stsuovslesv izmskne ts SS ono vrednost. Vsrnoetne oblaja so mu sarsdi vsč Utvin ie ns a* du, ptiček pe se jim vendsr ma apretno skrivati. . Vlom U talka Ulssns poškodba. - Pred nekaj dnevi je vloai-le šeeudo osem moškikvbrsst Jožefa Piatariča v Podgorju. terem pa niso aažli aič«Mf. Sedaj ja hotel da je pr^*,® "* kočarica Ana Slak. ki *> rilci a«padli, jo s fnojai» kra» pom tsžko ranili, nsto pe ^ •• streljati s vojaško «¡kajJ^ Takoj sa Um so storUei ^ U ia pasaaia v noči miri. fc posestnik« Aodr«j« Brsčni vasi. Poskušsli e« srečo š« pri treh hlšek in ^ razno bUgo i. «¡a dv« i» tednov «ura praltta. S^P^ «^ d« ea neznanci napravili M ^ ^ 4000 Dla. u S ljubljanske «bera» --dekana' fissMN fekeHH« v PJ dijskem leta 1W4 * isvoljea g. pref dr H.npfmann K«t SWd^jT fangiral de«ed«njl 6*» • dr. J« van Kt 24. JULIJA, 1024 PROSVETA STAVKA KITAJSKIH RAKE ÈÔINOSV V KANTONU. Pidpsrsa Jedstti Slo? eatki Ntrtèu glavni stan. mi7-m sa lawndale ave.. cnicaoo. illinois. , Imitvtloi odbor: UPRAVNI ODSEK. PrifcifcS VImmI C*Mor,A»u« Cbleaf. IIL VSI SAPSVR BOLNIŠKE PODPORS BB NASLOVBi Befaallhe taj. •Um S. N. P. A. SSS7-SB Bo. Uwi4U Av^ ChM««, UL DENARNE, POSIUATVR IN STVARI, kl M IMJo >1 lavrlnMvo U MmIi mM« m utltni TiJtUtn S. N. P. J., BBS7-SB Bo. Uw» 4*1« Avon IIL VSB ZADEVE V ZVE I S BLAGAJNIŠKIMI POBU aa follljejo na aoelevi BU«ajoUl*o B. N. P. J* BSBI-BB Bo. Uvndale An., Ckieeto» IIL mIIIÉIM f M p^MJ^Js KM^ USIL ORMIMÎAÉ AOMMÎMOO ^J^BÊÊ^m ttilÊB- âiflfeÉ H flMM& Val mM*I aa «i pinlil »M m mJ palllKJt aa naslovi Joka UoBav Llnčanjc treh zaaor-cev preprečeno. mi v öl0vsku sb ji sbu dxla n zahrbpbm1la ji PO K1VL 0ri0ikalma kaxbn sa avto ista. Dolan, «Ur U lat, in Edward Murphy, atar 13 lat. ao a« kopoli v nskl tukajšnji luži. Voda jih ja ssnesla v jarek. Pavel in Edward ata a« oklenila obaidja ob uatju oestnega kanala. Potegnili »o ju po vrvi na varno. Jameaa j« vo-d« odnaala «ta ëevljev daleš v podiemskem kanalu. Tam M je oprijel obaidja k«n«l« ter «ple-aal do o«u*šene odprtine, odkoder «o g« potegnili potem n« v«r no. v Vihar je divjal po vshodnl Io wl ter nekoliko ohladil hudo vročino. Uliee v mnogih mratlh «o bile poplavljene, drevtaa polom I jena, telefonska «ves« pretrgana in polja hudo poškodovan«. mqwaakoe, wla. — Skoro oelo mesto je bilo pod vodo, Uko j« lilo v pondeljek, ko «e j« ravno poslovilo vroès sol nee. Nopravlje-n« škod« p« nI vsllk«. Ali v«liko ljudi j« neurje sedel«, ko so bili v prosti nor«vl. Veliko obleke je pokvorjene, in ljudje so k«r dir-j all, da bi prej prižli pod «tr«ho. Los Angsles, Cal. — W. C. L* well .kl je bil obtožen prehitra vožnja s avtomobilom, je bil 21. t. m. obaojeu pred tukejšnjlm sodiššem, d« mora leet meeeoev čitatl vsak daa vse liste, ki lah«-js jo v Los Ange losu in lastno* rotao prepisati vse vesti o neere-Os h i avtomobili. Paw Paw, Meh. — Trlj« otro-e| — enoletna Laurena, triletni Donald in šestletna Oaaovofa bhsldon — «o sgoreli v šotora, ko a« j« prekuenila peš na gaaolia. Oenovsfa jo skušala rešiti «voja ssstrioo in brit«« in j« pri Um sama našla smrt. Družina j« prišla m« U South Beada n« pošli-niee. orožjem. Borlin, Vemšija. - Modrokrv-nlka nemški baron "von" Seid-lit« ia ruski baron " pl." Kl«en «U M «pri« v kavarni. N«ta «U posvala drug drugega na poboj « pištolami v Meeklenburgu. Seid-lit« j« dobil kroglo v koleno In C««t j« «daj rešena Ako bi živeti v pametni «loveškl dražbi, bi ta* ka norea oddali w blaaalee. dvojčka duhov aha '000 udob di 'kill amd «tiske vode? London, Anglija. — V nižji sborniei «o rasni poslan«i «Uvili vprašanja mlnlatrakemtL predaed-aika MaeDonaldu saradl hoiaatij v Braailiji. MaeDonald je odgo-ver 11, kadar aastaaeja take ra«-mera. da bo trebe odpoalatl brit-ako ladijo v brasilake vode, ae t« agodi, ako vlada uvidi, d« j« tak korak potreben. ***** o parad ja aa raa. M. joL - Težka opera-* *«a, katero sta itvriila *** kirurga dr. W«her B dr. Uronra, oba ia San na neke« tukajšnjem "" * * doeela poeretila ia Preval. Hrtna bolest, r "magala « operacijo, ¡J®-v »ngina peetorie" in * " laik« ailne M«*ine v i« are«. Uspe*, ki je pokaaala. da a f. , ntJ ^'"•iii «rgaa teUaa. j» tbn t /i".1 »cd sdrav- Avatrsjl ia H» DA SKUHA* DOBRO PIVO. PIS1PONAÄE PRODUKTE. irr *Oreeer1Jeaa. Uo4Mer)em la e pre-blasaisri|« aei FRANK OGLAR« Ivan Vuk: Zajec—šakal. {Indijska ba»«*n — pravljica.) (Konec.) '•¡u pa, ' K» J« podrezal pod rebra, "Obleko našo noeiš. Vidi %t, da niai n*uni«'u in gotovo veljaš tudi med svojimi za učenjaka. Znal jih boš prepričati in jim dokazati, da si ravnal pravilno in po njih ieljah. Bicer pa, kdo trdi, da ai primoran povedati vso rea-nieo. Resnica je vedno neprijetna in nikdo j* ne čuje rad. Zato povej drugače, tako da bodo'pokušali in v učeno ne bodo znali, kako je prav za prav. Z navdušenim govorom, pomni, 011 mora biti navdušen, jim povei VM P° avoje. v navdušenem govoru »e namreč ne ališi resnica, nego to, kar govoriš. Totem pa . . . ne zameri . . . ali bi ti meso škodovalo! Puati travo in akorjo in mladike! Meao jej, ker ga zaslužiš." "Zajec eem," je odvrnil poslanec z jezikom. V mialih pa je bil pri meau. "Tembolje. Tvoji ae te ne bodo bali in lahko bolj izbiraš, nego mi. Kaj mar za avoj trud ne zaslužiš plačila f Za tak trud, kakor ga opravljaš ti? Kdo iz njih ai jc upal med naaf Nikdo. Ti e-dini. To je, dovolj, da to občudujem, to j« junaško delo. In vi zajci vedno in poveod trdite, da mora biti plačano vsako delo. Hic Rodhua, hic salta, poalanec." Vodja zajcev je omahoval. NI dvoma, šakal govori rcanico. Premišljeval in vedno bolj jo bil u-verjen, da drugače ne more biti. "Trebalo bo previdno," je rekel. kot v odgovor avojim mislim. Šakal pa je vedel, da je pridobljen. ' «oglašam," je rekel. "Da dobiš popoln ugled in zaupanje, ao mi nekaj čaaa kar najbolj vzdrli-mo izkoriščanja." "Vsekakor uapeh," je pomialil vodja in poslanec zajcev. "Poéof si »c gre do cilja, počaai pa sigurno." Zato je rekel a poklonom: "Soglašam." šakali ao se posvetovali in potrdili dogovor atarega šakala. In zajec-poalanec je odšel z lahkim srcem in najboljšimi nadamL Zopet ao poalušali zajci grmeče in navdušujoče besede avojefa voditelje, ki je stsl pred njimi v šakalaki obleki in se trudil, ns migati z ušesi, ki ao mu postajala nadležna. "Uapeh & popoln," je govoril v zmagovalni pozi. "Ne bodo vao več izkoriščali. Zbali ao ae, ko sem jim zagrozil z uporom in vojsko. Kot skušeni zajci*pa veste sami, da drevo ne zraste v enem dnevu, zsto pa boste tudi razumeli, Če os tskoj ns poksžc ssd mojih smafc. Ootovo še bo tuintam kak nepo-slušen šakal pojedel zajca. Naj vaa to ne vznemirja. Zsnesits ae name in mi javite vaak tak alu-čaj. Zakaj, rečem vam, kruto bo ksznovan kršitelj dogovore." • B slsdko nsdo je poalulal zbor zajcev beaede avojega voditelja in mu ploakal. e • e Od tistegs čsss se je voditelj in poslsnec zsjcev brezskrbno sukal med šakali. Užival ja med njimi vao čast, ki mu gre kot zastopniku zajcev. Zahajal je med sajce, dasi nerad, kjer je grmel zoper sovrstnike in sprejemal pritožbe. Obljubljal je strsino kssen sločineem, ki so se drgnili kršiti besedo in so obedovali ssjee. Zakaj, po nekoliko dnevih miru, ki ao ga držali šakali in ki je utrdil ugled in moč zajcu4akalu, so is s večjim ape-titom obedovali in večerjali sej-čje meso. Obupali bi zajci, da bi ae ne tolažili s svojim voditeljem in po-alancem, ki ae zavzame sa preganjano in kaznuje zločince. Za-kon-pogodba, ki je bila sklonjena med Jokali in zajcem-fakalom, jO bila pravomočna in njib poslanec je vedno poročal o kasni tega ali onega kriitelja tega sako-na. Dasi se je zsjee-iakal debelil, mu tega niso prav nič samerili zajci. Mnogi niso tega niti opa-sili. Saj ss ne debeli od njib mesa, kakor iakali, nego od korenin in mladih vriičev dreves, ki mu jih ppnaia^ zajci za trud in o-krepčilo po mučnem govorenju in poročanju. Naill so se aicer rovarji, ki so trdili, da se udeležuje njih poslsnec pojedin pri iakslih, kjer z veliko slastjo požira meao zajčje, a kdo bi jim verovaL Našli so se puntarjl, ki so poživljali zajce, naj poženejo iz svoje srede sajes-iakala kot izdajalca in naj aami primejo sa svoje odrešenje, sil kdo se bo spdičal v take nevarnosti. Pa tudi sajeo-poslaneo jib js pobil v ognjevitem govoru m jih imenoval kot klevetnike in zavistnike, kot utopiste in neodgovorno elemente ter si jih sasna-moval, da jih pokliče na odgovor — pred isksls. Tsko jo pripovedoval modri Ca-Usta učenca svojemu Jangi-Habaru, ki js toŽM, da ni Človaks, ki bi učil ljudi prsvice, ter so sa-maknil v žuborenje potoka, bolečega mimo njih iotora. (Dalja.) m 4 "Ljubeznivi ain, presrčno detet Kod ae ai-rotiiče ubijaš po avetu; ali ti nič na toži po domu, po materi in očetu t O pridi, pridi, odpusti svojemu očetu, ki ae je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! ~ Ali bi bilo tako prav, kajf" "Ne norčuj ae tako, Andrej, aaj ja vendar tvoj sin!" "Ti ai mu vedno dsjala potuho, zato je zdaj tak. To ti ps prsvim, zapomni si dobro ln tudi nJemu sporočit ako čaka, ds bi ga jsz prosil ln kliesl domov, Čakal bo do sodnegs dne: prej bo pobrsl vse ježiee ln opsrniee, vea želod ln lir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po Čem ao koamačii" Rekši krepko pritisne kljuko ter odide. Te beaede niao bile kdo ve kako prijazne j vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrejček a pismom na pošto. Materino pismo nI prav tako govorilo, kakor as js norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, aamo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. X. Tržani in okoličani ao bili vsi kakor vrtoglavi. Mirno in zložno ao zigravajo ribico v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka ispre-memba! Kako gibanje, ¡pehanje, prekopioevanje 1 Kako hlastno hitanje, katera bo prej, katera več, najbolj vae, ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kedaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; prnano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni |k) njegovi pameti; glavo maje p»>*mehujc se novemu podjetju, ne obeta mu dobrega uapehat ali ko izprevidit tu bode kaj dobička, ne pomiš-• IJa se dolgo; zlasti ko je eden začel, potem vae dero «a njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba gn je pobirati, naj ga tro«l sam antikrist! Vsak akrhi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to ]>očetje; to naj premišlja on. ki je stvar začel. Tako ao mialili. tako so ravnali Andrej Sodnik in njegovi soeedje. V trgu ni bito akoraj hi-še. ilk bi se ne bila tako *li tako udeleševela novega podjetja. Tu je bilo dela. dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz a konji ali vola ali (»a «tudi prosto aamokolnico; le trga nI bilo treba, dobrn je bilo vsako orodje t rovniea, moti-ka, sekira, lopata. Delo Je bilo mnogo vratno, težko in lahko, ra molke. Ženakl in eelo za otročjo roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, peeek voziti, zemljo kopati, pri ridanju p<>oslan»kam ca izbrala predsednika, nI podpredaednika. Stvar je J povsem mogoča. L>ne il atopi v službo novoizvolJ «lanska zbornica, kakor tJ voizvoljena tretjina senl Prav mogoče je, da je komi ja atrank v kongte.su taka] prepreči izvolitev predi«« poslanski zbornici in podpl nika v aenatu, dokler ne ] novi kongres. Prišlo bi t<3 4. marca, ko prejšnji predi konča avojo službo, a nil predsednika, ki bi stopil j "govo mesto, niti novega pol sednika, ki bi avtomatično | predsednik. Kuj 'tedaj! V I alučaju aedanji državni tajni stane takoj predsednik, I ni pravilno izvoljenega pJ nika. Ako on ne ipore ali noj pridejo na vrsto.drugi čld bineta v določenem redu pogojem -aeveda, da imajo kj kacijo za predsednika, t. j. vaaj 35 let stari, tukaj rojd žavljani in vsaj 14 let nast^ v Združenih državah. Ako zgodi, državni tajnik oziromi gi član kabineta ostane pre nik Združenih držav tako J dokler aenat na gori napisac čin ne izbere podpredsednik avtomatično postane predi« Kajti poalanaka zborniea je kem alučaju zamudila svoj i izvolitev predsednika. Že dvakrat se Je zgodilo, < kongrea izbral predsednika i najuspešnejših kandidatov. viČ ae jo to dogodilo 1. 180( sta Jeffcraon in Burr dobili ravno toliko eleletoralnih gl potem 1. 1824; ko so štirje k datjo dobili elektoralne gla in je "House" isbral Adami predsednika. — T. L I. 8. RAD BI IZVEDEL za mojega braU John Mele bratranca Gregor Mele, ki m hajate nekje v državi Pennq niji. Kdor bi kaj vedel o p ali drugem, prosim, ds mi to roči. Ako bosta pa ona dva ta oglaa Čitala, naj se nen javita na moj naslov: Mele, 1425 E. 53rd Street, land, Ohio. 1 KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. . • Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malarontura. Spisal Zvonko A. No-vak. ilzvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovansko-nngleika slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jhnmie Higgirts. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijaU za časa velike vojne. Trda ^ezba. Cena $1.00 s poštnino vred. ZajadalcL Spisal ivan Molek. P?™*.*2 doalejiskrite?a kosa življenja slovenskih lavcev v AmerikL Trda vezba. Cena $1 a poštnino vred. Zakon btofonezijo. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjj«. Id tolmači mnoge naturne zakone in poka-zuje, kako se ipTofoi razvoj ponavlja pri P<>-aamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1^0 a poštnino vred Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj. bite za tri dolarje. Vse zadnje itiri knjige u šest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poalsti denar, sprejema Književna Matica MS74» Sou Lawmdala Afe, CWkago. «i-