SZ. številka. I Ljubljani, v ponedeljek, I. marca NIZ. XLV. lelo. »Slovenski Narod v Ljubljani sa dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta • •••••• Cetrt leta •••••• na mescc...... 12 — 6*— o._ velja: v upravništva prejemali: cek> leto.......K 22"— pol leta ....... . II-— Četrt leta ...... . 5-50 na mesec . . . . . . 1-90 Dopisi naj se hankiraja Rokopisi se ne vraća ja. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5 (v pritličja levo), tolefon St. 34. Iskat« vsak dan sraisr li ■ nas i I aaaalf a ni srssalke. Inserati veljajo: peierostopna petit vrsta za enkrat po 14 vhi., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večVat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati iiđ. to ie administrativne stvari. - Posamezna številka valja 10 vinariev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira. ,lfarodBa tiskarni«4 telefon si. SS. .Slovenski Narod- velja po pošti: za A v stro-Ogrsko. celo leto pol leta . četrt leta na mesec • 4 K 25-— . 13-, 6-50 . 2*30 za Nemčijo: celo leto K 36 — za Ameriko is vse druge dežele: celo leto ... ... K 30»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo Knaflova ulica si. S (spodal, dvorišče levo), telefon št. 85 9% Največji socijalni boj. Ko se je lord Beaconsfield še pisal Disraeli je t enem svojih romanov s proroškim duhom napovedal, da se bodo tresli temelji angleškega imperija, kadar se bo delavstvo zavedlo svoje moči in bodo koraki delavskih bataljonov doneli po londonskih ulicah. Zdaj se je to prorokovan je še v večji meri, četudi v drugačnem smislu izpolnilo. V petek sc je na Angleškem začela generalna stavka pre- niogarjev. Po svojem obsegu je to največji in najznamenitejši socijalni boj, kar jih je svet kdaj videl, največji ne sarno po števila stavkujočih •lavcev, nego tudi po svojem vplivu na vse gospodarsko življenje in po svojem pomenu za razvoj socijalnega vprašanja na celem svetu. Kakor zrak. meso in kruh, tako je Angleški potreben premog. Če ni premega, ne morejo voziti železnice, ne morejo parniki dovažati živil, ne morejo delati stroji, mora nehati vse gibanje in življenje v tovarnah . . . Augleška J£ ona država, ki producira največ premoga na svetu in ga oddaja tudi drugim državam v velikanskih množinah. Posledice angleške premogar.tke stavke občuti ves svet . . . Okroglo hd milijon delavec v je zaposlenih v angleških premogoko-pih. Vsi ti stavkajo. Približno štirideset milijonov kron imajo na razpolaganje za čas stavke, taka da bi znali vzdržati stavko tri do štiri tedne. Če bi prišlo tako daleč, bi bila to strašna katastrofa ne le za vso an-irleško industrijo in trgovino, nego za vse prebivalstvo, kajti moralo bi zmanjkati tudi živil, ki jih parniki brez premoga ne bi mogli dovažati. Razne tovarne so že ustavile obrat in odslovile svoje delavce, druge jim bodo sledile . . . posledice te velikanske stavke &e že čutijo na vseh koncih. Angleški dela ve: i so bi že v ča->ih. ko je bilo na kontinentu delavsko gibanje se v povojih, ustvarili krepke organizacije in si ž njih pomočjo zagotovili razmeroma dober položaj in dobre zaslužke. Toda draginja, dasi na Angleškem ni tako velika, kakor v Avstriji, jim je oteži i a življenje in zaceli so zahtevati /višanje plač . . . Neposredni povod LISTEK. Menzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Balwer. (Dalje.) Tretja knjiga. Svoboda brez zakonov. I. frautier de Montreal se vrne na svoj grad. Ko so Gautier de Montreal in njegovi najemniki zapustili Korneto, bo hiteli kolikor mogoče hitro proti Kimu; dospeli so tja dosti prej, kakor baroni, a bili so na vratih podobno tako sprejeti, kakor oni. Toda Montreal je modro opustil vsak naskok in vsako grožnjo in se je zadovoljil, poslati svojega zvestega Rudolfa v mesto do Rienzija, prosit ga. aaj njegovemu vojaštvu dovoli vhod v Rim. Rudolf se je vrnil prej nego ?a je bilo pričakovati. »Torej, je rekel Montreal ne-}K5trpežljivo, »upam, da si dobil dovoljenje. Ali jih smemo končno pozvati, naj nam vrata odpro?« »Lahko jih pozovete — odpro nam naše grobe,« je odgovoril Rudolf, »Upam, da bom prihodnjič po- stavki je, bilo zahte vanje po uvedbi minimalnega zaslužka, Na Angleškem je zdaj na kr-miln liberalno ministrstvo, ki je v kratkih letih ogromno mnogo storilo za delavstvo in ki ima zaslugo, da je ne dolgo tega s srečno roko poravnalo železničarsko stavko. Angleški liberalci so pokazali pravi smisel za socijalno vprašanje. Uvedli so najmodernejša delavska zavarovanja za starost, bolezen, nezgode in brezposelnost, uvedli so državno posredovanje dela, uvedli obligatorni osemurni delavnik v rudnikih in ustvarili grandijozno stavbo — delavska stanovanja. Tudi pri stavki premogarjev hoče liberalna vlada posredovati na način, ki kaže, kako energično je prelomila s preteklostjo. Vlada hoče postavnim potom zagotoviti, da bodo morali lastniki premegokopov ugoditi zahtevi stavkujočih delavcev. Sicer so še neke diference med delavci in med vlado in diference so med vlado in lastniki premogokopov, vendar upa ves svet. da se posreči nasprotja poravnati in da bo morda že ta teden sklenjen mir. Ta mir v smislu liberalne vlade bi pomenil velikanski socijalni preobrat in tisti, »ki jim milijoni rase-jo na rokah« grme in jokajo že zdaj, da bo angleški izgled nsodepoln za vse civilizirane države in da se začne socijaliziranje velepodjetij. Ti ljudje jokajo že zdaj po tantijemah in po dobičkih pri borznih špekulacijah z industrijalnimi papirji, jokajo, ker čutijo, da bo angleški vpliv predramil delavstvo tudi drugod. Najbolj joka -*N. Fr. Presse«, ki vidi že v duhu, da odide njenim ljudem tisti lepi dobiček, ki ga narede na borzi, kadar skačejo kurzi »Alpine« in :>Prager Eisen« in »Skoda« itd. itd. Te solze niso neopravičene. Kar se zdaj godi na Angleškem, to bo imelo posledice tudi drugod. Gospodarske razmere so med seboj pretesno zvezane, da bi mogle take velikanske stavke, kakršno vidimo sedaj na Angleškem, ostati samo lokalnega pomena. Kakor se čuti zemeljski potres na tisoče milj daleč, tako se bo tudi sedanji angleški socijalni potres čntil daleč po svetu, najbolj v ostali Evropi, v Belgiji, na Francoskem, na Nemškem in v Avstriji. Od modrosti in spretnosti angleške vlade je sedaj odvisna takor^koč vsa Evropa. Metliške razmere. Priliznjen hinavčak . . . Zverino je dražil, vnemal prepir, Iz loga pobegnil je ljubljeni mir. Levstik. Kdor eitu ginijive dopise v »Slovencu«, kako strašno se godi ubogim klerikalčkom v Metliki, misli ^i gotovo, metliški liberalci jih peko na ražnju kakor sv. Lovrenca ali kakor Pravotinci ubogega Tu-ehačka. Dopisnik »Slovenca« — »mladi« ■— gleda skozi povečevalno steklo laži in zavijanj in radi mu pri-poznamo, da je v toni kratkem času, ko se je prelevil v klerikalca, prav dobro napredoval. Političen dečko je. Kadarkoli smo prijeli naše klerikalce za ušes?*, vpil je zaradi vse kaj drugega, samo zaradi naših očitanj ne, jih pač ni imel poguma ovreči, pa tudi ne po lisičje se izmuzniti. Iz vseh dopisov »mladegas doni le en refren: gerenta želimo in ta naj bo dosedanji župan, katerega je v 70. letu pamet srečala, kakor je trdil na zadnjem tukajšnjem shodn posl. Jare. Dovolj nam je teh podlih zavijanj dopisnikovih, zatorej hočemo stvar pojasniti, ker ni se nam treba bati resnice in postern smo bili v našem domačem boju. Pri volitvah dne 13. decembra 1011 pogorela je klerikalna stranka s sedanjim županom vred. Gospoda je vložila rekurz, ki pa sloni na precej šibkih nogah in župan je poverjen, da so mu dnevi šteti, zato bi po vsaki ceni rad napravil kakšno tako duhovitost, da bi bil zastop razpu-ščen, on pa absoluten gospodar. V sedanjem zastopa so 3 klerikalci in 15 naprednjakov, ?ato bi rad; da bi tvorilo število tri majori-teto, a ostali pa bi bili manjšina, kar po nobeni matematiki ni veljavno. Pa frmoglavec, kakoršeu je pač naš župan, misli, da se mu mora vse pokoriti in njegovo želje izpolniti. Ker pa naprednjaki niso ž njim enih misli, pa trosi dopisnik :AS^ovenca«, da vladajo v Metliki »prav indijanska razmere«. Radi verujemo, da bi rad župan igral velikega glavarja, posebno sedaj, ko kadi pipo tobaka v larovžu, to veselje mu privoščimo, samo z imenom je križ, niso pač edi- ni, ali naj se imenuje »Reloglavi jastreb«, da bi pohrustal vso liberalno zalego, ali pa »Plehnata streha«, računi pridejo šele po smrti na dan. Dalje trdi dopisnik, da mu občinski odbor ni hotel dovoliti tretjega stražnika, mi pa mu povemo v obraz, da laže prav nesramno. Pri tej točki »prve razbite občinske seje« odklonil se je županov predlog, da se policaja takoj nastavi, pač pa so bili odborniki za to, da se nekoliko počaka in da za ta čas pa opravlja pomožno stražniško službo dosedajni poljaci čuvaj, ki po zimi nima itak nobenega opravka. Po izidn glasovanja pa vstane Jutras mladi, stopi k županovi mizi z občinskim zakonom v roki ter pošepeče županu, naj po § 54. obč. reda sklep razveljavi, kar je naš župan seveda hitro storil in dokaza1, da kljub 14!etnemn župano-vanju še obč. reda ne nožna. Da se je večina temu protivila, je umevno, in oskrbnik Kukšinič je hotel to blamažo popraviti ter je predlagal, da sc to mesto takoj razpiše in o sv. Jurju zasede. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Zopet se oglasi »mladi« in slovesno protestira, seveda župan izjavi, da on stori, kar hoče. Ko je večina uvidela, da se župan ne meni za noben sklep, je sajo zapustila in zoper paševanje župana protestirala. Druga ■ razbita seja*. Čita so zapisn;k zadnje seje, la pravi, da so se pri gori omenjeni točki odborniki začeli prepirati in da so odšli. Zapi?nik ne pove oie o obeh glasovanjih in o nobenem anulira-nju sklepa od strani župana, overo-vatelja zapisnika sta bila oskrbnik Vukšinič in mladi Ju tras, ki sta ga po svoji kosmati katoliški morali podpisala. Večina je zahtevala popravo zapisnika in postavila oba ove-ro vatel ju ▼ čudno luč, nakar jo je cdkuril najprvo mladi in za njim pa Vukšinič, nakar je odprl mladi vrata v posvetovalnico in za-gromel: ;:Gosp. župan, konstatiram, da je seja nesklepčna,« ter zaloputnil duri Ljudje, sedaj pa vidite tiste tri metliške Indijance, kako se brigajo za občino in pa tisto županovo »najboljšo voljo.« Kar se pa tiče maskarade, omenjamo samo toliko, da se ni kalil nikjer mir in red, dokaz temu, da vseh 6 orožnikov in policaj ni imelo povoda intervenirati. Da se je mask kar trlo, ni resnica, saj nam to potrdi lahko kaplan Natlačen, ki jih je raz okno ogledoval. Kaj ne g. Peter, dopisnik je slabo videl? Čudno se nam le zdi, zakaj se župan tako krčevito oklepa svojeg.j. stelea, morebiti . . . Okrajno glavarstvo v Črnomlju pa opozarjamo, naj malo manj verjame metliškim »gospodom«, parkrat &o je že pošteno potegnili, škoda takih nepotrebnih skrbi. Gosp. dopisnik ^Slovenca« naj le mirno spi in pusti svoje rojake v mirti, sicer mu bomo zagodli tako pesem, da mu bo zvenela še dolgo po ušesih.______ Ceško-nemšha sprava. Praga, o. marca. Češki radikalci so sklanili pri prihodnjih posvetovanjih o brambnih predlogah v avstrijski zbornici zahtevati naeijonalne koncesije od vojaških oblasti. V svojem strankarskem listu »Češke slovo« opominja poslanec Klofač češke poslance, da naj sedaj, ko stopa vojaška oblast pred parlament s tako velikimi zahtevami, zahtevajo najmanj nekaj koncesij na narodnostnem in socijal-nem polju. Če se to ne zgodi, morajo češki radikalci besedo opor t u nize m popolnoma drugače prestaviti. »Samostatnost« priobčuje članek o razgovoru z namestnikom deželnega maršala dr. Urbanom o sedanjem položaju spravnih pogajanj. Dr. Urban misli, da bo preteklo šc nekaj Čas>a, predno bo prišlo do popolnega sporazuma glede sekeijoni-ranja deželnega odbora, ker je prišlo v nekaterih detajlnih vprašanjih do nasprotstev. V zadnjem trenotka namreč so se nasprotstva zopet poostrila. Končno je naglašal dr. Urban, da more le sporazum rešiti bedno finančno stanje dežele. V nemških krogih se naglasa, da je uspeh Nemcev in njih obstrukeije ta, da so morali Čehi začeti s spravnimi pogajanji. Seveda dolže Nemci Cehe, da hočejo oni zavleči spravo med tem, ko igrajo sami več kakor dvomljivo vlogo. Da vstrajajo Čehi na svojih upravičenih zahtevah, imenujejo Nemci trmoglavost in nepopustljivost. Seveda take popustljivosti, kakor jo najdejo pri naših klerikalcih, iščejo med Cehi zaman, saj je znano, da je Kranjska od vseh avstrijskih slan kot glasnik na prijaznejši dvor.« »Kaj? Kako praviš ?<-»Na kratko rečem: Našel sem novega regenta ali kar je že njegov naslov v palači na Kapitolu, obdano-ga od stražarjev in svetnikov in najlepšem oklopu, kar sem jih kdaj videl zunaj Milana.« »Kuga naj vzame njegov oklop. Povej mi njegov odgovor.« »Recite Gautirerju de Montreal i — je dejal, če že hočete vedeti — da Rim ni več razbojniška jama; recite mu, če pride v mesto, da se mora podvreči preiskavi--k »Preiskavi?« je zakričal Montreal in zaškripal z zobmi. »Zaradi sokrivde pri zločinih Wernerja in njegovih tolovajev.« »Ha!« »Recite m a dalje, da je Rim napovedal vojsko vsem razbojnikom, naj prebivajo v šotorih ali v trdnjavah in da mu ukazujemo zapustiti v oseminštiridesetih urah cerkveno ozemlje.« »Torej, ne samo, da me hoče ogoljufati, tudi groziti mi hoče? Dobro! Nadaljuj!« »To je bil ves njegov, vam namenjeni odgovor. Mene je počastil še z dosti prijaznejšim po_varilom. Čujte prijatelj, mi je rekel, vsakega nemškega banditu ki ga pojutrišnjem dnevu še dobimo v Rimn, bomo pozdravili z vrvjo in z vešali. Spravite se.« »Dovolj, dovolj,« je za klical Montreal, ves rdeč jeze in sramu. »Rudolf, ti imaš dobro oko za take stvari: koliko mož je treba, da bi spravili tega srečolovca na vešala?« Rudolf se je popraskal na svoji velikanski glavi in je nekaj časa v mislih računal. Končno je rekel: »Kapetan, vi boste to najlaglje izračunali, če vam povem, da ima najmanj dvajsettisoč Rimljanov na razpolaganje. To sem slučajno izvedel. Nocoj bo sprejel krono in odstavil cesarja.« >;Haha!« se je smejal Montreal. »Kaj je zblaznel? Potem mu ni treba naše pomoči, da pride na vesala. Prijatelji, počakajmo na izid. Kakor se kaže ne bodo ne baroni ne ljudstvo napolnili naših blagajn. Pojdimo torej naravnost v Terracino. Svetnikom bodi zahvala« — Montreal je bil naj svoj način pobožen, ker je to smatral za bistveno dolžnost vsakega viteza — »svobodne kompanije niso nikdar dolgo brez strehe.« »Hura vitezu sv. Ivana,- so zaklicali najemniki. »Hura lepi Franciji in kljubovalni Nemčiji,« je dostavil vitez, dvignil roko, vzpodbodel svojega že utrujenega konja in prepevajoč svojo najljubšo pesem je ponosno odšel s svojo Četo čez opustošeno Kampanjo. Toda kmalu se je vitez sv. Ivana ndal mračnim sanjam. Njegovi spremljevalci so posnemali ta molk. Cez nekaj minut je samo še žvenke-tanje orožja in ostrog motilo tihoto I na širni žalostni planjavi čez katero so hiteli možje proti Terracini. Z grenko nevoljo se je Montreal spominjal svojega pogovora z Rienzijem. Ker je bil ponosen na svojo bistroumnost in na svoj spletkarski dar, ga je jezilo in se je čutil ponižanega, da ga je še spretnejši spletkar imel za norca. Njegovi častilakomni načrti glede Rima so bili zdaj prekrižani, da. vsaj za sedaj, uničeni ravno s tistim sredstvom, s katerim jih je hotel uresničiti. Spoznal je bil barone dosti dobro in je bil lahko prepričan, da, dokler bo živel Štefan Cclonna, poglavar tega stanu, ne bi mogel izlahka doseči tiste oblasti v državi, ki hi se mn mogla izplačati, oe bi se kakemu častihlepnejšemu, a manj boječemu in ne tako mogočnemu gospodu pomagal Rienzija pregnati. Na vsak način mu je kazalo, da gre iz obližja Rima. Če bi Rienzijeva moč rasla, je bilo od Montreala odvisno, da napravi baronom take ponudbe, kakršne bi mu najbolje kazalo; če bi pa Rienzijeva moč padla, bi ga njegov ponižani ponos pripravil do tega, da bi iskal pomoč pri Montrealu in se uklonil njegovim pogojem. Velika in smela je bila častilakomnost tega Provnecal-ca. a trdna in vztrajna ni bila Delovanje in bojevanje samo mn je bilo doslej še vedno ljubše, kakor s tem dobljeno plačilo in če je bil na enem polju razočaran je prav v duhu po-tepnškega viteza poiskal drugo polje za svoja junaštva. Ljudevit, kralj ogrski, ljut, bojevit, nespravljiv, hrepeneč, da maščuje umor svojega brata, nesrečnega soproga Ivani, (lepe, grešne kraljice neapolske, Marije Stuartske Italije), se je že pripravljal, da kampanjski vrt potisne pod ogrski jarem. 2e je njegov nezakonski brat stopil na italijanska tla, že so je nekaj neapolitanskih držav zanj izreklo.'že je vladar s severa naredil raztresenim vojaškim četam različne obljube, že so se ti drzni najemniki zbirali ob mejah italijanskega raja, kakor jastrebi okrog mrhovine. Na to polje je zdaj Montreal obrnil svoje smele poglede in njegovi vojaki so z veseljem uganili njegovo namero takrat, ko jim je Terracino imenoval kot eilj. Na vse pomočlcc misleč in ostreč svojo drzno in brez-načelno hrabrost je Montreal na prvo znake Ljudevitovih bojevitih namenov zavzel m utrdil močah grad na krasnem .»brežju onkraj Terraeine, kjer leži slavna soteska, ki jo je nekdaj Fabij ubranil proti Hanibalu in ki ga je narava za vojno in za mir tako srečno vstvarila, da zamore tod peščica oboroženih ljudi vstaviti celo amado. Ta trdnjava ob neapol-ski meji je dala Montrealu taKo važnost, da je upal, dobiti vsled nje od ogrskega kralja velike koristi Ker so ponesrečili njegovi večji in dalekosežne jši načrti glede Rima, si je njegov sangvinični in elastični duh čestital, da si je obvaroval to rešilno sredstvo. (Dan« priaodaiie.) dežel, odkar so prišli klerikalci na krmilo, pravi Eldorado. Kar se tiče finance kalamitete dežele, je ta prišla že tako daleč, da »Češka deželna banka« ne daje deželi nikakršnih predujmov več in da se je moral obrniti deželni odbor na dunajske denarne zavode. Falitna kršiansko-socijalna stranka. Line, 2. marca. Z ozirom na zadnje dogodke v 2gornjeavstrijskem deželnem zboru se je ustanovila v Zgornji Avstriji nova politična stranka, ki ne mara biti več pod komando koruptne kr-ščansko-socijalne stranke, katera je preglasila, kakor pri nas, politični bojkot. Nova stranka hoče zastopati srednje sloje in kmete ter si je nadela ime »Neodvisna deželna stranka«. V svojem oklicu proglaša stranka, tla je prijateljica vere, da pa kar najstrožje obsoja vsako zlorabo vere v politične namene. Na cel u te nove stranke stoji deželni poslanec Latt-ner. Danes popoldne se je vršil v Welsn ustanovni shod zanpuikov. na katerem je poslanec Lattner razvil program nove stranke, kateremu so pritrjevali načelniki vseh kmetijskih okrajnih zadrug. Načelnik zgornje-avstrijskega kmečkega društva je izjavil, da se bodo vsi člani tega društva oklenili nove stranke. Tako se svita celo v ua jkleriknl-nejših deželah, morda pride solnce prostosti od sera tudi med na*». italijansko - turško vojno. Mirovna akcija velevlasti. Velevlasti sn sp pridružile ruskemu predlogu, začeti g pomirjevalno akcijo med Italijo in Turčijo. Upanje, da bo imela ta akcija uspeh, sicer ni veliko, toda že samo dejstvo, da so velevlasti nastopile, moramo smatrati za jako važno. Velevlasti bodo najprvo vprašale v Kimn, nato pa v Carigradu za minimum zahtev. Po odgovorih, ki jih dobe, bodo velevlasti odločile, ali je posredovanje sploh mogočo. O odgovorih, ki jih najbrže dasta Italija in Turčija, poročajo sledeče: Italija hoče, kakor poročata »Lokal-anzeiger« in »Temps«. odgovoriti, da more biti suvereniteta Italije nad ozemljem tripolitanskim in nad Cire-uajko omejena le v verskem oziru. Bodoči italijanski državljani moha-medanskega veroizpovedanja naj bi si svojega cerkvenega poglavarja volili sami. Italija bi amnestirala vse Tripolitance. Vsa gospodarska vprašanja bi Italijani uredili s Turčijo v Carigradu sami in direktno. Po likvidaciji tripolitanskega vprašanja hoče Italija podpirati Turčijo, da si ohrani status quo na Balkanu. Velevlasti — pravi oficiozna nota italijanska — so molče priznale suverenitoto Italije na Libijo, ker se na podlagi te pogajajo za mir. Med pogajanjem bo Italija energično nadaljevala vojno. O stališču Turčije poroča Frankfurter Zeitung« iz Carigrada: .•Nastop velevlasti smatrajo za križarsko postopanje proti Turčiji. Dokler bo v Tripolitaniji in Cirenajki samo eden italijanski vojak, ne spregovori Turčija niti ene besede o miru. Ključ k miru leži v Kimu.« Boji za višine merghehske. M i 1 a n, 2. marca. >Corriere del-la sera« prinaša daljše poročilo o za- vzetju merghebskih višin in pravi, da so se Turki junaško branili. Turški oddelek, ki je branil Mergheb, je bil z napadom iznenađen. Nastala je zmešnjava, toda Turki so prišli kmalu zopet v red in so se s vsemi silami branili. Turkom in Arabcem je poveljeval neki zelo eleganten častnik, ki je junaško umrl. Na prstih je imel polno prstanov, gumbi na suknji so bili iz čistega zlata; na deani roki je imel zapestnico, spleteno iz ženskih las. Padel je kot junak. Ko ga je sovražnik od vseh strani napadal in so >e Turki začeli umikati, ostal je sam in se je z revolverjem v roki junaško branil, dokler ga ni neki italijanski podčastnik prehode! z bajonetom. Štajersko. Marckhl in Verstovšek. Klerikalni poslanec Verstovšek je v drž. zboru 7. decembra razpravljal o razmerah pri spodnještajerskib sodiščih. Kakšne so te razmere, je bralcem »Slov. Naroda« dobro znano, saj so bile v tem listu že neštetokrat s konkretnimi slučaji pojasnjene. Verstovšek je izdal svoj govor v poseb-ui brošuri in to je hudo razburilo celjskega poslanca Marckhla, ki je mimogrede omenjeno wsam sodnik in je dolgo služl»oval na Spodnjem Štajerskem. Marckhl je zdaj obelodanil odprto pismo na Verstovška, v katerem in u očita, da je v svojem govoru znese! neresnice, pačenja in sum-ničenja in ga poživlja, naj ga toži. Naj povemo svoje mnenje. Razmere >podnje>:ajerskih sodiščih so tako vnehovpijoče. da o njih ni treba nič lagati: ni jih treba pačiti in ni sumničiti; samo resnice je treba povedati, golo in čisto resnico, pa je dovelj, da hi vlada lahko treščila vmes z železno pestjo — Če bi imela dorbo voljo. Koliko se je Verstovšek držal v vsakem slučaju resnice, tega ne moremo preiskati; klerikalec je in klerikalec ni nikoli izbirčen v svojih sredstvih. Toda Marckhl si je stvar tudi jako komodno napravil. Če bi bil navedel iz Verstovškoveg.i govora konkretne trditve ic ponudil, da jih ovrže; če bi bil izjavil, da ne mara sodnikov, ki so najožji somišljeniki njegovi in po Verstovšku prizadetih justičiiih fnnkciionarjev, potem bi vsakdo rekel: Verstovšek mora tožiti. Tako pa je Marckhl le dokazal, da je popolnoma ua istem nivoju kakor Verstovšek. \Yastian contra Derschata. Svoj čas je bil graski odvetnik dr. Derschata vodja nemških nacijonalcev tia Štajerskem. Sedel je seveda tudi v deželnem odboru in je nasil zvonec v vseh važnih vprašanjih. Postal je potem železniški minister in ko je dobil za kratko, a slabo opravljanje te službe 20.000 K letne penzije, je postal Llovdov prezident s plačo 80.000 K. Mož si je torej dobro pomagal in je zdaj vse nemške nacijonalce pustil na cedilu. Kot štajerski deželni odbornik jo je s bolnico tako za vozi I, da je iz tega nastal velikanski škandal in je zdaj W*aetian Derschatto javno obiČal. ŠoŠtanjska sodnija. Konjederec iz Topol išice in šostanj>ki kazenski sodnik Sellvev sta menjala s službo. V nedeljo 25- m. m. o mraku padel je v Šoštanju na živahni ulici star konj \ jarek. Nabralo se je kmalu okrog kljuseta do 50 ljudi, nakar so konja izvlekli iz jarka in ga je konjederec s sekiro ubil. Čez nekaj časa mu ;»e še neki hlapec spustil kri, a kakiti 20 minut pozneje jo primana sodnik Sellyey s bridko puško. Ker se je vračal z lova brez vsakega repa divjačine, zahotelo se mu je pokazati na javni, živahni ulici svoj lovski talent. »Marseh weg! Marsch weg!« Ieh werde sohieasen«, je vpil nad zbrano množico, kljub temu, da mu je konjederec rekel: »schon vor 14 Tagen geta 11 en,« mu je sodnik vendar hote) še enkrat s revolverjem upihniti življenje, pomeril je na konja in zadel — kamen ob jarku. Krogla je od frčala tik otrok in zahtevamo od žandarmerije, da preišče ta dogodek (prič je mnogo); strel na živahni ulici v mestu vpričo množice ljudi in otrok menda ni dovoljen in tudi če strelja sodnik Sellyey! Sellyey je izvlekel še frankfurtarske vžigalice in posvetil rajnemu konju, se pogladi] po gladko obriti bradi in zmagoslavno pohvalil svoj strel: »Hal/ ich ihn aber gut getrofen!« (videl pa ni učinka svojega strela, ampak le rano konje-derčeve sekire). Ljudje so se posme-hovali: No, to je konjska smrt! Najprej ga pobije konjederec, čez pol ure ga zakolje hlapec, čez pol are pa ustreli sodnik. Zdaj še komisije ne bo treba, ker jo je kar sodnik opravil.« Kak ugled da ima po takih otročarijah sodnik, bo pač vsakemu uinljivo. Na sodnikovo mesto spada resen mož. »Slov. Gosp.« u« lovu za novimi naročniki. V zadnjih številkah »Slov. Gosp.« je najti vse polno reklamnih notie za širjenje lista. Napredne listi* se slika seveda ljudstvu kot hudičevo seme; sum ničen je, da smo naprednjak i nemsku ta rji, izda premalo pri klerikalnih kmetih, /nano najboljših obiskovalcih nemškntar-skih trgovin in protestantskih odvetniških pisaren. Ta lov za naročniki ima, kakor pripoveduje »Sloga«, prav posebne vzroke. V »Slogi« čitamo namreč tozadevno: »V naši vasi je IS »Slov. Gosp.« G. kaplan je že pred leti za vsakega poslal po eno krono, list pa še danes redno dobivamo. Če katerega tirjajo, ki že po več let ni plačal, jim list nazaj vrže in mirna Bosna! (V tem oziru si uspešno konkurirata »Slov. Gosp.* in »Štajere«), Tožiti si nas ne upajo! Takih so samo lani črtali baje »bližu« 300. Cez nekaj mesecev pošlje mož zopet eno krono in preskrbljen je z listom zopet več let! Urednik »Slov. Gosp.« pa vpije: Še en mase Ijc! Juhe! Zopet »bl'^n« 100 naročnikov več. Letos je že zopet po dveletnih zastojnikov 3000, »blizu« o000! — Kdo pa potem plača »Slov. Gosp.«? Najprej plačujejo »ustanov-niki kar. tisk. društva po 10 K na leto. Nadalje plača »Slovenska Straža«, ki dobiva ceneje list, za »blizu« 1000 prejemnikov »Slov. Gosp.« S takim podjetjem je težka konkurenta.« — Ta vpogled v gospodarstvo klerikalnega časopisja v Mariboru je prav zanimiv in človek nmeva sedaj mrzlično gonjo duhovnikov za novimi naročniki »Slov. Gosp.« Še zanimivejše pa je dejstvo, da podpira »Slov. Gosp.« ^obrambno« društvo »Slov. Straža«, ki nabira po celem Slovenskem groše in krone bojda za nmstveno in gospodarsko po-vzdigo obmejnih Slovencev. Ali je morda ta le cilj edino podpiranje napo! fali t nega klerikalnega časopisja? Kako Škodljivo je v narodnem in moralnem oziru dajati obmejnim Slovencem »Slov. Gosp.« v roke, kaže baš zadnja številka, v kateri se psuje Tžapredm) Slovence, torej dobro tretjino slov. naroda na Sp. Štajerskem, za ?>leno, zabito tu nesramno stranko«, gnjile in mršave ljudi«, -norce«, »svinje« itd. Koliko vas je še, ki bodete kaj darovali »Slovenski Straži«? Iz Maribora nam pišejo: V torek zvečer se je vršil v kazini shod. nu katerem sta crovorila mariborska dež. poti. W a s 1i a n in Neger. Utemeljevala sta znani svoj odpor proti že dognanemu premirju s slovenskimi klerikalci. Na predlog odvetnika dr. Mravlaga se jima je izreklo zaupanje in zahteva, da se naj z vsemi možnimi parlamentarnimi sredstvi a svojimi ožjimi somišljeniki upirata vsakemu odkupu slovensko klerikalne obstrukcije v štajerskem deželnem sboru. Obema poslancema in njunim prijateljem je bilo seve na tem, da se pred volilci primerno opere znanu Wa*>tianova politika proti delazmožnosti štaj. dež. zbora. Zato sta pretiravala, sumničila in obreko-vala slovenskoklerikalne dež. poslance in njune lastne tovariše v nemško nacijonalnem in nemškoklenkalnem taborn. O Negrovi modrosti ni treba zgubljati modrosti, pač pa zaslužijo Wastianova izvajanja kot zunanje znamenje skrajne narodnostne zagrizenosti gotovih nemskonacijonalnih krogov v Mariboru nekaj več pozornosti. MoJ; nam je kar odločno odrekal vsako pravico do kulturnega in narodnopolitičnega razvoja na Sp. Štajerskem ter pozival nemško večino v štajerskem dež. zboru, naj nastopa proti nam z isto brutalno nasilnostjo, kakor store to slovenski klerikalci napram manjšini v Kranjski deželi. Istotako je izrabljal »Slovencev«' odpor proti ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem za štajerske razmere. Pravil je, da 80 zahtevali slovenski klerikalci v odknp obstrukcije podporo za nekako samostansko gospodinjsko šolo v Teharjih iz fonda za — povzdigo živinoreje. Večina da sploh ni nameravala regulirati učiteljskih plač. temveč dovoliti učiteljem samo draginjsko dokla-do. Ostali vzroki, ki jih je VVastian navajal za utemeljitev svojega postopanja, so našim čitateljem že znani. Cel govor je bil prav plitek in poln pouličnih dovtipov — tako. d« dobi človek o duševnem nivoju volilcev, ki so VVastiana v kazini poslušali, prav čudne pojme. In še tndnejše dobi. če čita, da je trdil ravnatelj mariborska hranilnice, bivši dež. poslanec in, kakor pravijo, eden izmed najpametnejših mariborsKih meščanov. Kari Pfrimer: »Šentjurska kmetijska šola bi naj vzgajala vini-čarje — ampak danes tega ne stori in nikdo ne postane viničar, kdor je bil v Št. Jurju. (Splošno pritrjevanje!!).« Nesreča je samo ta. da šentjurska kmetijska šola danes sploh ni urejena za pouk v vinoreji in nima sploh istih nalog ko takozvani vini-čarski tečaji. Neumnost in nevednost Pfrimerjeva je torej prav tako velika kot za starega moža smešna zlobnost imenovati kmečke fante in bodoče gospodarje večjih in manjših posestev »viniearje«. Slišite, nen> Škonacijonalni gospodje v Mariboru! S tako ignoranco in tako zagrizeno in smešnozlobno politiko se danes na Štajerju ne dela več politike! S tem samo dražite naše ljudi, ki, zdi se nam, poznajo Sp. Štajer bolje ko zabiti in večno pijani mariborski za-plotniki, onemogočujete klerikalnim voditeljem okrog Robiča in Korošca slpoh vsako spravo v deželnem zboru štajerskem, če nočejo priti ob prav ves svoj politični renome. Nam je to tudi prav! Kakor smo za dela-zmožnost štaj. dež. zbora, tako zelo bi obsojali vsakogar, ki bi sr udal blaznim poliličnim zahtevam male nemškonacijonalne klike v Mariboru, ki dela politiko po oštarijah in misli, da bo jutri ali pojutrišnjem komandirala celi deželi! Zato bo v prihodnje, g. dr. Korošec, veliko premalo zahtevati v odločilnem momentu samo brezpomembno razširjenje dež. šolsketra sveta, treba bo seči viš- je, če nočete, da vas obsodi celi Sp. Sta jer za narodnega izdajalca! Višje in več vprihodnje — in zadovoljni bodo p vašo politiko morda tudi na-prednjaki. —n— Koroško. Samomor četovodje. Od dne 29. februarja t. 1. so pogrešali poslujoče-ga četovodjo 3. stotnije 8. lovskega bataljona v Beljaku, Viktorja Maier-ja iz Gradca. Pozneje so ga našli pod streho streljišča, kjer se je bil ustrelil s svojim službenim revolverjem. Ponarejen denar. V novi celovški klavnici so dobili ponarejeno krono iz slabe kovine. Na trgu pa je pred kratkim nekdo plačal s starin,, dvogoldinarskima tolarjema namesti s petkronskima. Kmetica, ki je izvršila to goljufijo, je izginila, predno so jo mogli prijeti. Grad ha novega poštnega poslop. ja v Celovcu. Že letos poleti začno baje graditi novo poslopje za postno ravnateljstvo. Upati je, da se preži da tudi poštno poslopje, ki nikakor ne zadošča več svojemu namenu. Tre ha pa je, da ostane pošta v sredini mesta, tudi če je ravnateljstvo tako daleč zunaj glavnega prometa, kakor to sedaj nameravajo. Pričakovati je to tem bolj, ker bo pošta brez strehe, čim podero hiralnico. Primorsko. Goriški deželni zbor odgođen. Zadnjo sejo je imel goriški deželni zbor v soboto. Napovedna je bila za 11. uro dopoldne, pričela se je šele popoldne- Bila je prekinjena ter je začela zopet po 4. uri. Na dnevnem redu je bilo 278 točk, med temi proračun. Primanjkljaja je pol milijona. Sprejet je bil načrt zakona za uravnavo Soče, Tera z obmejno Idrijo in za uravnavo Vika v?; načrt obsega tudi zagradbo hudournikov ? pod reč j u teh voda. V Trstu so se vršile konfrenče radi omenjenih regulacij, kakor smo že poročali, in plod konferenc je omenjeni zakonski načrt. Uravnati se ima Soča v čelen} teku. Potrebščina za to celo regula cij° Je proračun jena na 7,200.000 K; za Vipavine pritoke 400.000 K. Za Ter in Idrijo do meje 2,400.000 K. Celokupna potrebščina z zgradbo hudournikov vred znaša 11.000.000 K. Celokupna potrebščina z zgradbo hu dournikov vred znaša 11.000.000 K. Delo si ima izvršiti v 10 letih. Deže! ni zbor je sprejel zakonski načrt t zboljšanju gmotnih razmer učneoi osobja na meščanskih in ljudskih šolah. Službenih let jc 35 in uvedejo s< petletnice. Sprejto je bilo še polno drugih več ali manj važnih reči, pred vsem so bile dovoljene razne podpore — ki ne bodo nikoli izplačane. Leta 1910 so zavezniki dovolili deželnih podpori.800.000 K, ali izplačano ni uiti 300.000 K. Sama farbarija so te deželne podpore. Ko je šla seja ie bolj proti koncu, je omagal deželni glavar dr. Pa jer. Mož je pač star, ima nad 80 let. Prišlo mu je slabo in m^> rali so ga odnesti iz dvorane. Predsedoval je nato podglavar dr. Anton Gregorčič. Ob zaključku so govorili dr. Gregorčič, vladni zastponik Re-bek in poslanec Bombig. ki je hvalil neumorno delovanje deželnega gla varja. Načrt za premembo občinskega reda in volilnika za občine Goriške dežele v tem zasedanju ni prišel v pretres in tudi ne zloglasni načrt o novem statutu in volilniku za goriško mesto. Okraden redar v Št Petm v Gorici. V noči od petka na soboto BO Prava in nepravo ljubezen. iPovesL — Spisal Blaž Pohlin.j f Dalje. > >Ti si silen sovražnik žensk,* pravi Hruševec, »ali si sam kdaj skusil, da je toliko hudobnosti v njih 1« »Skusil, dosti skusili zato sem pa tudi prepričan, kar govorim,« odvrne Matižar, »ženska je hudičeva namestnica na zemlji. Ko je Bog ustvaril Evo. precej se je hudič pritaknil k njej in jo zastrupil, potem rto pa Adama izgnali iz rf?ja, ko ji bil čisto nedolžen pri tistem jabolč-niku. Hudičev strup je še danes v vsaki ženski in Če ga je v kaki manj, je to znamenje slabe kr^i.« »Povej, no, povej, kaj si posku stl»* sili Tomažek, »jaz mislim, da je nekaj žensk vseeno do! rib na svetu, nekaj pa slabih, kot je to tudi pri nas moških.« »Torej ti sodiš ženske po nas?« razljuti se Matižar, »kdaj si pa še slišal, da bi ženske nas oo sebi sodile, ko se imajo vse za tako strašno dobre! Da beste videli, kakšna je ženska, vam bom povedal, kar se je dogodilo nekoč meni.« Matižar je izpil kozarec do dnu, potem pa pravil: »Ko sem bil študent >n sem hodil zadnja leta ▼ šolo, sem bil še ves neumen, zato so me nau enili v le-menat Ce *em videl ženske oči, sem bral v njih samo čistjst, prijaznost, poštenost, sploh same c'ohre lastnosti. Ko '.f' č*e sezninil z nekim dekletom, ki ji je bilo Antonija ime, sem se za te le bal vanjo hi v njene rjave oči, kajti zdela mi je sama ljuba popolnost. Vsako uveno besedo sem si zapisal na posebne papirje, imenovane dnevnik, kdaj jo je izgovoril*] in kako. Ce so mi je poeme -jala, sem bil od veselja vre moker in če mi je stisnila roko ali me vščipni-la v lice, čutil sem se tako počešče nega in odlikovanega, da t* bil najrajši vsemu svetu oznanil svojo srečo. Seveda sem spet verno in vestno zapisal vsako tako izkazovanje nje ne ljubezni ter se kar rcu-1 blaženo sti. da sem dobil tak vro- ženske popolnosti. Celo pesmi sem skladal nanjo in konec vsake vrst^ se je moral glasiti na i-a, kot se je koncavalo nje no sladko ime! Noč in dan sem mi* lil nanjo, svojo izvoljenko Antonij. Pošiljal sem ji vsak teden po štiri debela pisma, ki so kar gorela -ju'.K-zni in če sem pristradal kak denar, šel sem kupit za njo rož in drag h prijetnih reči. Ob nedeljah zjutraj sva hodila skupaj k maši in jaz seir prihajal pod njeno okno že ob treh, da ne bi zamudila šeste maše. Ljudje so kmalu iztaknili mojo ljubezen in se mi posmeh ovali, češ kako sem bedast. Ona da ima že zdavnaj drugega in če m*ui da prijazno besedo, naj se ne dam zapeljati, da me pozneje ne bo sram. Takim govoricam nisem verjel, ker sem bil tako trdno prepričan o njeni zvestobi do mene. da si sploh nisem upal dvomiti o njej. Nekoč se»m jo poprosil za poljub, kar je tako-Ie "pri tako imenovanih boljših in izobraženih mladih ljudeh v navadi, da se ljubezen podpre in da ne omahne na stran. Prijatelji so mi pravili, da 6o pri svojih ljubicah precej to dosegli, meni pa Antonija ni hotela dati poljuba. Izgovarjala se je, da je tretje red ni ca, da ji ta red prepoveduje vsak telesen stik z moškim, da bi mi pravzaprav še roke ne smela dati, ter mi v dokaz teh svojih trditev kazala ped dolg križ, ki ga jc potegnila izza prsi. Bil sem tako zaljubljen v Antonijo, da sem ji odklonitev poljuba štel v krepost in še ljubša mi je bila od prej. Tu dobim pismo brez podpisa, da me moja ljubica goljufa, da ima drugega, ki da hodi ponoči k njej pod okno in morda celo noter. To me je dregnilo, da sem se sklenil prepričati, koliko jc na tem resnice. Prvi večer hodim gori in doli mimo hiše, kjer je stanovala. Klobuk som si pomaknil na oči in se zapel, da bi me ne spoznal pri mojem opre-zovanju vsak mimoidoči. Trikrat sem že premeril cesto na sto korakov daljave, pogledaval pozorno proti njenemu oknn, kar me zgrabi za vrat policaj, ki je pazil, da bi ?e v tisti ulici ne skalil mir in red. Cefral me je kot snmljivega hudodelca na policijski urad. kjer so me vsega pretipali, če nimam pri sebi kakega kanona, ko pa so našli pri meni lo žalosten skrhan pipce in ko sem jim povedal, da imam Ie svojo Antonijo tako v časti, da jo ponoči stražim, da je ne vzame kak strah in tako slavni policiji na strani stojim, 60 me izpustili, posebno ker sem bil študent. Drugi dan sem bil » Antonijo skupaj. Na razne moje besede se mi je smejala, tako da se mi ni zdelo vse prav in pravično. Kaj, ko bi tisto pismo ne bilo čisto brez vsake podlage? Kaj če ima Antonija res koga drugega kaj rada? Tudi malo ga ne sme imeti. \sem določil in v tem skle-ou hotel priti resnici do dna. Seveda sem^Antonijo še vedno tako neizrečeno ljubil, da bi bil zanjo dal vse, tudi življenje. Nasproti hiše njenega stanovanja so zidali novo h-šo: last kramarja Pečarja, ki si je pri samem sukancu, šivankah in taki drobnariji prihranil cel predal hraniluičnih knjižic. Hiša je bila ravno do vrha surovo dodelana iu so zidarji posta- vili na ogel smrekov vrh ves okrašen z zastavicami in raznobarvnimi trakovi, potem so šli pa na likof. Ta nova hiša se mi je zdela prav primerna za opazovanje, in noben policaj me ne bo preganjal z nje. Zato sem stopil k Pečarju in ga prosil, če mi dovoli prebiti eno noč vrh njegove hiše pod smrekovim vrhom, ker bi rad študiral tek nekih novih zvezd. Mož me je sprva nezaupno gledal, ko sem mu pa povedal, da študiram same učene stvari in sem mu ponudil za prostor goldinar, ki mi je ostal od zadnjega poučevanja treh smrkovih paglavcev, je bil precej prijazen z menoj in mi potrdil, da sem videti golant gospod. Ponudil mi je še stol, da mi ne bo treba vso noč stoje ogledovati zvezde ter me spremil po vegastih zidarskih deskah do ozaljšanega smrekovega vršaca. Da bi ga čisto preveril, da bom res zvezde gledal, prinesel sem #el>oj neke papirnate cevi, o katerih sem n»n pravil, da se nanje vidi vsaka zvezda, samo ne vsak čas. Sedim torej vrh hiše ua presto-lu in gledam in čakam. Vsak šum se mi je zdel sumljiv in če je le kod zalajal kak pes, že sem sodil, da gre k Antoniji tisti njen drugi, o katerem je govorilo brezimno pismo, (Dalje jrihodiiJiA.) so dfcradii neznani tatovi redarju Ivanu jfemca; pobrali so mu obleko in rasno drngre reči. Kradli pa so še pri Hrugih i>osestnikih, pri Karani §4ei fanu in Jos. Mučiču. svinjino. Mu-firu pa m odnesli tudi šivalni stroj. Marsiljezo so zapeli v Gradišča <> areti-ali mornarja Karla Lopeza. stanujo-« ga v ljudskem prenočišču a- nliei «r. Gozzi, dninarja Justa Pertota pa, icer je ukradel v neki gostilni v ulici Ifiramar dragemu gostu površnik. Stavka Iitografov v Trstu. Ka-cdr smo že poročali, je izbruhnila Trstu siavka iitografov. Imeli bo delodajalci tarifno pogodbo, ki je nrenehala 28, ta. m. in je določala Biedsebojno dvemese)čno odpoved. >0. decembra L 1. je zveza Iitografov odpovedala pogodbo ter zahtevala na -.»mi pogodbo sledečo jiodlago: -krajšanje delavnega časa o«! S \ na - ur. letni dopust f> dni namesto 4, rrišanje plače za tedenske 4—ob* K » pri višjih plačah po 3 K. za pontone delavke za 2 K. Skrajšanje delavnega časa za pomožne delavec na S rr od t) do U1 fz ure in določitev njih lače rta Hfi K. Ker ni prišlo do spo-»znma, so začeli kamenotiska rji ' rkati in jih sedaj stavka 120. Dezerter. Od 97. pešpolka v r! r->m je dezertira! 211etni Avguštin Pe-erin iz Isočnika. Zgiasil se je v lazim Vidmu ter povedal, da ni mogel eč str peti pri vojakih. Plavajoča ladjeniea v Tržiču, tvajoea ladjeniea, ki jo je nakupil ' antiere navale triestino v Tržiču in i sta jo privlekla dva parnika ofl bavarskih otokov, lahko sprejme vse največje domače in Inje trgovsko adje, ki plovejo v Jadranskem mor-Ladjedelnica je dolga 137 m i it 35*6 m široka, razdeljena na 7 potBSO-tov bar dvigne lahko L5.000 ton. Zločini y čenstoJiovskem samostanu. .P i o t r k o v , l\ inarea. Prt včerajšnji popoldanski raz-pravi je prišlo do grozovitega priso-ki ga je povzročila neka, kakih 25 let stara žena. oblečena v tiaro* I -no nošo. Ko je predsednik modnega dvora zasliševal priče, se je naenkrat slišal z galerije, kjer je bilo natlačeno polno občinstva, grozen vsklik. Veka kmetica se je pridrenjala skozi množico prav do ograje galerije ter /stegnila dolg kuhinjski nož. ki ga imela skritega pod obloko. Hotela ga je vreči v patra Macoeha. Nekdo :n je iztrgal nož iz rok. ko je ravno hotela zamahniti z nožem divjo prekinjajoč Maeoeha kot skrunilca nje-ae Časti. Med občinstvom je nastala velika panika. Mnogo žensk je zbežalo iz dvorane. Predsednik je moral prekinili obravnavo. Kmetico »o sodnijske sluge mi-^edli v pisarno. Tam je izpovedala, da se imenuje Parašiva 01echnowska in da stanuje v Čenstohovu. Kot sedemnajstletno deklieo jo jc pater Maemh zapeljal hi je imela z rajem tri otroke, na kar jo je zapustil. Zdaj jo prišla v Piotrkov, da z galerije vrže na Maeoeha ostro nabrušen nož. Danes je bil kot priča zaslišan bee umorjenega Vaelava Macocha. Izpovedal je, da ni bil zadovoljen i zakonom svojega ^ina. Ko jc kot občinski predstojnik imel neko revizijo v svoji vasi, jc dobil v roko tudi fotografijo umorjenega. Spoznal jo takoj svojega sina. Brat umorjenega Vaelava Maeoeha, Frane Macoch, ki je nekoliko slaboumen, je izpovedal, da je hotel pater Da mas Maeoeh prvotno njega poroeitj s Heleno. Vendar je pa ni hotel, ko mu je Helena rekla: »Ne smeš pa biti v zakonu ljubosumen!« Sedanji prijor čens to bovškega r»amostana^ WeIonski, ki je poslal zdravniško izpričevalo, je izjavil v svoji pismeni izpovedi, da so vsi tri-je obtoženi duhovniki Maeoeh, Oles-niflki in Stirczevvski živeli zido razuzdano. Zahvaliti se imajo prejšnjemu pj*ijorj»i Keirnarm. da so zavzet mali v sarmostann tako .stališče. Eei-inan, je patra Macocha vedno iu po-vsod odlikoval in mu saajsikaj pregledal. TZr* od L l>^t>7 je i>ila disciplina v samostanu zelo slaha. Zakladi so l>iti i »rez vsake kontrolo. VeČ samostanskih godcev je iz-p4»vodalo, ihj j*« Helena opetovano pri njih stanovala iu da je imela z Maeo-«'Viom sestanke. Dirigent godbe Mal«', ki je bil po umora odpuščen., je kot priča izpovedal, da je. imela njegova heer s patrom Starezewskina razmerje, iz katerega se je rodil oJrt^k. Pater Stnrezewski je njegovo hčer spoznal in zapeljal v spovedniei. Tudi ostala dva meniha sta imela razmerje z ženskami. Opetovano so prišle ženske v Censtonov ter obiskovale menihe v samostanu. Ostale priee so potrdile naved-r obtožnici. NTato je bilo doVsaiTao pootopa nje koocaao, v ponedeljek govori državni pravdnik. nato pa odvetniki« Obnašanj«- obtožen«*v se je med obravnavo zelo izpremenilo. Selena Maeochova, ki je bila začetkoma obravnave zelo potrta in venomer po-vešala oči, je ixistala nekako saneaa-vedna in z vzdignjeno glavo sledi razpravi. Tudi Da mas Maeoeh se je bistveno izpremenil. Starczewki pa še vedno skriva svojo glavo za barijero. To izpremembo je pred vsem povzročilo dejstvo, da se nihče izmed prič ni dotaknil oropanja Marijino slike čenstobovke. Dnevne vesti- ^Nobenega i>ardt>na!<^ \"i?elej, kadar 90 klerikalci v zadregi, da ne morejo izpodbita na]irednih kritik, se pojavi v Silf>venčevihr predalih rodoljube, ki ni somšsljeaik Kse-leece, o!a seznani slovensko javnost s svojimi globokf^urnn i m i raztriišljeva-njL Tega ino/i;, ki seveda ni pristaš stranke »Eeclceovg, je prezentiraj svojim čitateljem sobotni Slovenec^ ter mu položi! v usta lo4e modrost: »Vse }H)iitiem' grehe bi rail liberal-cm odpustil, le ono je, s čimer so sto in stokrat zasluzili svojo politično -[r»rt — njih nemoralni tisk, s katerim dan Zx! dnem zastrupljajo Ijud-sko dušo, zlasti mladino. Radi teir^ zaslužijo, da se dr. zadnjega poteptar S tega razloga odobrav brez-Mo/irni lv>j slovenakesa »jud va p^'-ti liberalizmu in k le veselim, da je ^» ljudstvo še lako zrlravo ^ svojom jedra, tli-1 se je v pretežni eeiofi uprlo ■ >tn m v;rnernw strupu. Saj gre do kraja >n i/trebi zadnjega iibendca iz svoje srode: — Katoliška gospoda, zelo slabo spričevalo aj izdajate - tem, da mora -moralni katoliški fcisk<2 braniti z nipadi aa "■?»• -moralni liberalni tisk« najel anonimni k, ki ii somtšlji n?i. ESselea«! Steer »m je stvar razumljiva. Kdo bi si ima) s svojim imenom hraniti škofovo rdečo brosurico tn njegovo začinio okrožnico duhovnikom! Je pač udobneje kričati o nemora 1 uosti<- naprednoga tiska ter klicati ogenj iu žveplo z nebes na naprechajake, kakor no ]>rati Tnožfj. ki je v svoji perverznosti zagrešil toliko pohujšanja h< toliko nemoralnih đejanj V slovenskem narodu, kakoj- nihče pred njim i*i najbrže nihče za njim! Anonimni k. ki »ni sosBlaljeaik Eselesc pi*oglaia za načelo: ljudstvo naj gre do kraja in tu\j iztrebi zadnjega liberalca iz svoje snide.c Pobožna želja, klerikalna gospoda, ki izdajate sedaj panda: T>Nnsproti liberalcem nobenega pardona, nikdar in nikjt^r. . zakaj eno je čisto gotovo, da bo preje tekla Ljubljanica uazaj profi Vrhniki, prodno l>o legel v grob zadnji slovenski naprednjak. Sicer pa se tudi lahko prigodi, da se bo tudi na klerikalcih uresničil znaui pregovor, ki pravi: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« -J- Klerikalni neuspehi v Beli Krajini. Po Beli Krajini so klatita profesor Jave in klerikalni kandidat Dermaslia, tisti, ki rnu je ministrstvo prepovedalo, da bi si prisvajal ime profesor j ax . Včeraj sta tn moža priredila »hod V LokU ^ « wSvojim shodom, kakor se nani brzojavno sporoča iz Črnomlja, temeljito pogorela. O tem sliodu bomo Še govorili, eim dobimo točnejse informacije. -i- O klerikalni »Zadružni zvezi« in njenem revizorji!. V spljetski »Slobodi« čitamo: rKev ,te še vedno v našem časopisju aktu valno razpravljanje o nekorektnostih ljubljanske klerikalne »Zadružne zveze«, je umestno spraviti v javnost tudi fakt, ki ga ne bosta mogla dementirati niti -Zadružna zveza ■ uiti njen revizor Ženko Don a d in i. Bilo je pred volitvami v državni zbor, ko je prihitel Dorta-diul v vas Koljane. da opravi tamkaj revizijo. Da je prišel tjakaj v to svrho, bi naj pričala činjenica, da je posojilnica za ta njegov pot morala plačati 200 K. Da pri tej priliki g. Douadini ni izvršil revizije, dokazuje dejstva, da je par mesoeev kasneje, revidirajo«- posojilnico ob priliki smrti tajnika - blagajnika, našel primanjkljaj, ki .je znašal nič manj kakor 4*000 K. Prvi obisk g. Donadinija je imel namen, da tajnika - blagajnika prestraši, da bi ne deloval za kandidate hrvatske in demokratske stranke pri d^aavnosborsklh volit« vab. Altro ehe korektnost! In take in ua tak način upravljane in revidiran*' jM>sojilniee je hotela sveta j ljubljanska ^Zadružna zveza< naprtiti dalmatinskemu :Sovezii< ! Vedno Kep5e vesti dohajajo k nam o delovanja riiušib klerikalcev v Dahna*-i-ji: primanjkljaji, tožbe, rubeži ttd^ bojimo se. da bo klerikalne zadružne organizacije v Dalmaciji kmalu konec i u da bo prišlo po tem do poletna tudi na Kranjskem. ' Klerikalni agitatar — tat. ESdea iznn>d najagilnejsih in najne-sramne;jših klerikalnih agitatorjev je bil splošno zTiatii Autoučič. Pred časom je bil uslužbeu na magistratu, odkcKler ^so ga pa vsled raznih uina-zaniii afer spodili. Ker jc pa vedel, da ima \*se zmožnosti in talente za politično karijero, pristopil je tisti stranki, kjer z odprtimi rokami spre-jemiajo vse. človeški družbi nevarne elemente. In ta.ko je rcs«5 kmalu postal elan tajništva S. L. S. in poročevalec klerikalnih listov. Svoje največje delovanje je razvil pri zadnjih občinskih volitvah, kjer so inu klerikalci zagotovili, da lw> v slučaju klerikalne večine v občinskem svetu imenovan za — nadzornika policijske straže. Antončič je dobro pozual moč klerikalne stranke. Zavedal se jc, da se dobremu klerikalen bi treba bati policije, niti orožnikov, nit} sodišča. Vendar je pff'tb moč klerikalne stranke nekoliko preveč cenil. Autončič je bil jk* tudi mnenja, da irna kot zvest in agi len prisiaž klerikalne stranke tudi pravico do denarja natakaric, oslmsbettib v klerikalnih podjetjih. To svoje n medije, je udejstvil v soboto zveer. Prišel je ta večer v Irniouo\o<: klef ter s.- tam obnašal, kakor bi bil Cnion-;r njegov. Na rafiniran način je izmaknil uata-kariei ključ <* imela denar. Xato ji je ua sirov način ukazal, aaj nuj gre iskat črno kave v kavarno. Natakaiiea se je začetkoma branila, ko ji je pa Autončič razodel svojo moč, kj jo ima kot klerikalni zaupnik, je vendar sla v kavarno po kavo lar pusiila Anfnnčičn saaoega v kleti. M«'d tem časom je izmaknil An-toučič iz predata tri zlatnike po *J0 K ter jih skril na ousaari ?>o!eg pralnice. Ko je Autončič izpit kavo ter štel v kavano bilja rdi rat. je natakarica koj zasledila tatvino. Sumiti ni mogla nikogar diugngm nege Anton-eiča. AntonjSič se je nate vrnil v kle3. ter zahteval vina. Ko je sla natakarica po vino. je šel Ainoučič po denar. riniftisi nra pa js med tem že poklicala stiaaaikav lt» ravno. k<» jc stražnik jnrišel z uatekarieo \k> stopnicah, j« hotel Antončič z omare pobrati nkradene t^ri zlatnike. In tako je bil Afitončič zaanaan in flagrauti. Odpeljali sr> ga na poficijo, odkoder gn Ih»-j&o oddali deželnemu sodišču, Autončič je bil personalu v »Union« že I del j easa sumljiv. Prihajal je ob vsa-1 ki uri v hotelske prostore ter iskal predvsem prilik«*, da bi l»il sata. Dobili so ga zc večkrat samega v por-1 irski toai — toda Antončič je vedno naglasa L da je klerikalni zaupnik in da ima kot tak to pravni). Vaj brže l>odo prišle še prav čedne stiari na dan o tem klerikalnem agitatorju in zaupniku. Značilno je, da znajo klerikalci tako dobro rabiti ključe do tujih prostorov i u predalov. Sicer se pu prav nič ne čudimo nogama An-tončičevemu, saj m« je moralo posto, panje klerikalnih poslancev napram justici in orozništvu vcepiti prepri-čanje, da je vsak klerikalni zločinec i man. Iu morda se zgodi, da bo v prihodnjem deželnozborskem zasedanju kak Hladnik ali dr. Pegan napadel ljubljansko policijo ali pa sodi-šoe, ker se jc upalo nastopili proti članu tajništva S. L. S.. Antončičii, ter ga osumiti tatvine v klerikalnem podjetju. Pripominjamo, da je pri vseh lanskih volitvah reklama* eijsko postopanje sa klerikalne stranko vodil Antončič iu da je vse klerikalne reklamacije 1 »odpisal cm. Ker inoz tudi ui pustil pri miru naših somišljenikov, smo x našem listu podali površno sliko poštenjaka Anton-čiča. Takrat je »Slovenec« kar planil pokonci ter je z vso vneino branil ^odličnega svojega pristaša« pred baje »neupravičenimie našimi napadi, Antončič pa je priobčil v istem »Slovencu^ izjuvo, v kateri je nam sporočil, da je vložil proti nam tožlio. Te tožbe nismo dočakali, pač pe smo pričakali, da so klerikalnega agitatorja prijeli radi sličnoga zločina, kakršnega smo in u svoječasno očitali. Radovedni srno, čr^ ho »Slovenec« sedaj tudi branil Antončiča tako, kakor Oražina v Mostah. Vsekakor bi bilo to umestno, zakaj Dražom je samo gerent, Antončič |>a je bil izvrše-valni organ izvršilnega odl»ora klerikalne, stranke. -f- Pristav defeetriega ih «j a ua dopustu radi volitev v Beli Krajini. Pristav deželnega muzeja dr. Mal je doma iz Bele Krajine. Kakor se nam I>oi-oča, je dr. Mal dobil sedaj dopust ter je odšel v Belo Krajino, da agitira za klerikalnega kandidata Derma-stijo. Ker tej vesti ne moremo verjeti, vprašamo ravnatelja deželnega muzeja dr. Mantuanija i 11 deželni i>d-bor, če je res dr. Mal dobil dopust v svrho, da gre na agitacijo v Bele Krajino, in da se vrar šele, ko I»odo volitve končane? -~ Učiteljišča in meščanske šole. V državnem zl>oru sta se v odseku za službeno pragmatiko državnih uradnikov razpravljali te dni tudi »Ive, za Šolstvo in učiteljstvo jako važni vprašanji. ^ 6*8. vladne predloge razdeljuje drsa v ne uradnike v i>et skupin, na katere je odločilna predizobrazba u radništva. Skupino -G<- tvorijo uradniki z dovršeno srednješolsko izobrazbo. (>ri posvetovanju o tej skupini uredništva je predlagal in utemeljeval poslanec Glorkel nastopno resolucijo: »Vlada se poziva, da se naj sprejmejo tudi učiteljišča v kategorijo srednjih šoL« Minister an no-Iranje zadeve, ni. Heinold, je nato izjavil, tla se bodo učiteljiščem priznale iste pravice, kakor drugim srednjim šolam, zakaj ze do^edaj je veljalo to pravilo, a tudi izkušnje uee, da sa s*e bivši učitelji prav dobro izkazali v državni službi. —» Za skupino i\Dc držav ni Ii Mradnikov je predpisana ukivrštiev nižjih razredov srednjih šol iu povoljna strokovna preiz-ktišnja. Pri tej točki je predlagaj po-slanec Boriva I, da naj se doA-ršeni 4. razred meščanskih šol šteje kot enakovreden četrtemu razredu srednjih šol. Pri u tem* sijevanju toga predlogu se je poudarjalo, da dovršeni 4. razred meščanske šole j »odaje zaključeno in zaokroženo znanje, da je učni načrt meščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s »eni razbremenile srednje šole. Široki stoji ljudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač p»a jim I*o meščanska šola odprla }»ot v praktične stanove. Zastopnih naučnoga ministrstva, dvomi svetnik Haemer, se je tudi izjavil zn nasvetov ano izenačbo uiž;jih srednjih šol i u meščanskih šol ter sije nate sprejel predlog BuT-ivalov. ■—• Ta sklep je največjega pomena za razvoj meščanskih šol sploh in osobito pa se za ustanavljanje če-rtih razredov na meščanskih šolah. -f- Odpravljeni prazniki. Predsednik trgovske in obrtne zl*uuiee v Bolcann (Bolcau opndn ]>od trideni-sko škofijo, kjer so prazniki odpravljeni* se je minole dni mudil na Dn> naju in se je obrnil na trgovinsko ministrstvo z vprašanjem, kako stališče zavzema državna uprava glede odpravljenih praznikov. Izvedel je, da se je -vlada obrnila na rimsko knrijo in da zeli z njo doseči sjporazu m ljenje: kadar bodo i>ogajanja končana, izda vlada posebno nav«»dilo, s katero se bo uredilo vprašanje o praznikih, v kolikor bo namreč sploh mogla to storiti. Dokler naredba ue izide, sc bodo v drža* ni h n rad i h iti v šolah praraiki tako praznovali kakfn* doklej. K slovenski Matici« je jrt'iKio-pi] ko: rirtanrTuilr g. Anton Kajtež, sodnik v Velikih baofrafc na Dolenjskem. Vipava —- posadka. Pise se nam iJrn: 1. t. ni.: Prvi marec je bil za Vipavo zgcdovinksi dan. Dosedaj je bila vipavska dolina kljub vsej svoji opevani krasoti malodane pozabljena od celega sveta, nje zgornji, kranjski 4lei. odtrgan od vsake varnejšo prometne zveze; nekdaj jako lepi:* državne ceste so v zadnjem času tako zanemarjene, tla bo že res nevarno po njih voziti. — Danes pn je dobila Vipava svojo garoizijo, a tem postala drugo garnizijsko mesto Kranjske, vsled česar upamo, da bo rešena pozabi jen ost i ter da ji nai>oči 8 današnjim dnem 110va doba, novo življenje. - Ni čuda tedaj, da je občinski odbor po svojih močeh vse potrebno ukrenil za čim najlepši sprejem prihajajočega vojaštva. — Pa tudi prebivalstvo Vipave ja na splošno hotelo dokazati svoje simpatije novi garniziji s tem. da je razobesilo raz svojih hiš bele-modro-rdeče ter črno-rumene zastave. — Trg je izgledal praznično, kakor že dolgo ne. — Okrog poldne abrpla se jo velika množice Ijudslvjt na trg« predi graščino, ter nestrpno pričakovala* prihoda vojakov. Ob 3. popoldne od-čel je g. župan Petrovčič in nekat*** občinski svetovalci z godljo 47. pes-fioika 'm Oorirjc dohajajoči tenk»is hanbicni diviziji naproti do obe. kopališča. — Kmalu za tem dospe divizija pod po ml jat •nm gospoda mar-jo rja Wernerja ob zvokih Tojašk*' godbe na prostor prcnl graacino, kjm se jc vršil ofieijalni pozdrav in sprejem vojaštva. Za tem stopi vojaštva raz konj, pred častnike z majorjem« na čelu pa sto]ii župan Potrovčic * občinskim i«lborom ter govori častniškem u zboru i n vojastra VrepMc dobrodošli pozdrav in sicer prvo slovensko potern Še nemško, na kar so ha množice zaorili navdušeni žrvie-kl*-eL — Na rx»Kdravn >se zahvali g. mv mandaat nove garnizi,je. prosi prv» oproščen ja. da «e zal ne mor« »n h valiti še v slovenskem jeziku, a apu^ \h> v enem letu tu
  • % (Ameriška veseloigra.) - - Samo popoldne. Moč zlata. (Krasna dram-A ste Nielsen.) Samo zvečer! — Velika privlačnost! Poletne počitnice-. (Velekomično.) V petek, S. marca specijalni večer z izbranim spore« dom. Od kobote, D. do ponedeljka 1%. marca: Skrivnost dveh du^. (Vi!« pretresujoče tragike z lK)gato vsebin* v skrčeni obliki.) Poletno ljubimkanje. (Krasna veseloigra.) Maks kraly mode. (Velekomično.) Pripravlja ase afadame Sans - (lene od Vietorie« Sardoua. — fJnietni^ki film pt*™* vrste. — Večerne predstave trajam V fl ure. Tujski promet v Izubijani. ^* noli mesce je prišlo v Ljubljano 4fl££> tujcev 10 vež kakor meseca januarja in 341 več nego lani meoeoK februarja. Nastani Iu pa se je v hofoV« Union 117*2, Slon 10o4. Llovd 401, Cesar avstrijski 237, Ilirija HU. Jaf£> ni kolodvor 137, Malie l&h Strtike>j 91. Tratnik SJ in v ostalih gostilna! iu prenočiščih l!2l'7 tujcev« Bilo jih > s Kranjskega *«76\ z Dunajn 735, ie smveuakifa dežel 915. iz dežel 01 ške brone -05), iz drugih avstrijskrkt dežel 1014. iz Ogrske 156, iz flrvat-ske ij» Saavonije iz Bosne i^i Hercegovine 39, iz Nemčijo 127. i* Italije 45, iz Rusije 7. iz Anglije 5, rt Kiancije 6. k balkanskih dežel 50, v/. Romunije 5, iz drugih evropskih žel 06, iz Severne Amerike 34, m ostale Amerike 3 in iz Az*ijc, Atrikr in Avstralije 5 tujoev. Prosjaka ukradel. IV dni je spal v neki goMihii v Kolodvorski ulici nek star beraček, kateremu je bik* med spanjem ukradena denarnic« ? 17 K. Kot osumljenca je policija a**e-tovala kroanjarja Martina Ceglarj« iz Baven na Dolenjskem m ga izrnr čila sodišču. Pozor pred goljulico: V" sekan* rib tukajšnjih trgovinah sc je poja^ vila neka okoli *J4 let stara deki« rdečega obraza, ki acnj «:rno jopo m bel predpasnik — kakor >1 »»kroje in vnnla na Une raznih boljših strarAi več blaga. V soboto .jo po>kiiMia srt», jo srečo pri nekem urarj* in hotela vzeti na ime neke stranke, kateri; r** ni navedla pravilnega naalova, budilko. Ker je urar rekel, da boo> uro sam tja i»oslal je dekle odšla, ran dotični stranki je pa potem arar rz* vedel, da ni poslala, nikogar po nt**, vsled česar se je nadeva razjasni Ir. Neusmiljen gospodar. V sobota oh polu 11. zvečer je nekem« noseat-uiku 1 Rudnika na DoJenjaki cesuj vsled onemoglosti padel na ce^Ti konj. Ker ni mogel Hstati, je goepc-dar odpel pri vozu takozvano vany* in začel m njo konja neusmiljeno pretepa vat i. Na pomoč so prišli aamfi« ljeni ljudje, ki so hoteli konja dvigniti, a ga niso mogli. Veuamiljencz je potem zopet začel vihteti nad ubogim kl juse tom z vago ter ga šeJe okoli 2. ure vsega pretepenega spravil dalje. Pi^krbljemo je. da w*mgm- Umni Sudnica© ne odide zasluženi kazni. Po sili ▼ sapor. Stara rotovaka kisa, znani ljubljanski, že neštetokrat policijsko in sodnijsko predkaznova-ni zpranjar Ferdinand Gock, menda bre% zapora ne more živeti in ker ga v soboto zvečer ni dohitela usoda, je izsilil sam. Prišel je pred stanovanje magistratnega ječarja in tam to-Mko časa nagajal, da so ga ntaknili v njemu že itak znano celico. Mlada begunčka. V petek je policija prijela dva mlada fantalina izmed katerih jo je bil eden popihal iz nekega tukajšnjega zavoda, drugi pa od svojih starišev. Oba so i ročili zopet prejšnjemu varstvu. Zamenjan je bil v soboto zvečer W garderobi deželnega sodišča polnilna t dežnik. Kdor se je zmotil naj a tem obvesti kotlarja Jožefa Erbež-siika na Marije Terezije cesti št. 16. Zaradi prepovedanega povratka je bila včeraj aretirana slaboglasna Atarija Babnikova roj. 1860 leta v Ljubljani ter pristojna v Medvode. iva p zadela je včeraj v lastnem Pianov a nju na Mestnem trgu št. 8, vpokojenega železniškega nadspre-vodnika Antona Klopčaverja, Poklicani zdravnik je zamogel konstato-,vaii le še smrt. Z zaprtim nožem je včeraj po-Moidne na Ambroževem trgu delavec .Jožef Prime brez vsakega vzroka tako osuval kamnoseškega vajenca Jo-iefa Jaševca po obrazu, da ga je mamo telesno poškodoval. Prime se bode zaradi tega moral zagovarjati pri sodišču. Ukradena je bila v Novem mesta /Jata zapestnica, nekoliko v obliki za-klopne verižice, katera jo imela pri raponi za obesek tenko verižici). Za-je.stnica je vredna 76 K. Ker se sumi, da sled vodi v Ljubljano, se občinstvo pred nakupom tem potoni ^rvari! Z dvornim vlakom se jo dane^ ponoči peljal z Dunaja mimo Ljubljane na brionske otoke prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 136 Maeedon-eev, 15 Hrvatov in 24 Slovencev, v Švico je šlo pa 60 Hrvatov. — Včeraj na je v Ameriko odpeljalo 27 Hrvatov in 120 Maeedoneev. naza.i je pri-.sk> pa 180 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Hlaj)ee Karel Ecker je ivigubil bankovec za 10 K. — Gdč. Vera TJrbasova je izgubila denarnico i manjšo vsoto denarja. -— Zasebniea g. Jakobina Ga-hlovoeva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Ga. Gudula Marnova je izgubila denarnico % večjo vsoto denarja in dvema pobotnicama. —- Vdova ga. Marija Horva-w>ra je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela dva ključa in neko oLsmo. — Mizarski pomočnik Jakob Žagar je izgubil bankovec za 10 K, .kakor tudi ga. Hedvika Krosi jeva. Stražnik Ivan Tičar je našel pono-r--n zimski suknjič, katerega dobi iz-gnbitelj nazaj v trnovki stražnici. Šolska učenka Ana Lebnova je >taela srebrn obesek. Popravek. V soboto smo pomotoma poročali. «h\ je napravil izkušnjo rAa zidarskega mojstra Janez Oerne iz Ljubljane. Izkušnjo je pa napravil Andrej Čer ne iz Stožice pri Ljub-Ijani.____ Društvena naznanila. Akademično društvo »Kras« na Dunaju priredi svoj IV. redni občni ttbor dne 7. marca ob 8. zvečer v restavraciji »Jaitner« XVIII., Laden-burggasse. Društvo slovenskih svobodomiselnih akademikov »Sava« na Dunaju naznanja, da je 2. marca t. 1. gromovi ral njen član Josip Brtoucelj •jm živinozdravnika. Fposveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se igra drugič efektna psihološka drama »Tekma« prof. Antona Funtka, ki je dosegla v »oboto resnično velik usp di. Igra je vzorno pripravljena in inscenirana, lako da spada med najdovršenejše predstave na našem odru. Glavne vlo-#e igrajo ga. Šetrilova, g. Nučič, g. »Si maček in g. Danilo. Pmlstava za par - abonente. Gosta is Zagreba, ftnočnje pred-ntnve opere »Busalka« sia se udeležila ravnatelj zagrebške opere, ravnatelj grap. Srečko A 1 b i n i in I. operni kapelnik Zuiia Milan. »Tekma«. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. Režiser Hinko Nučič. — Lesovin, odličen kipar, ki ima priliko, stati v prvi vrsti kiparjev - umetnikov in biti sam prvi, ni dobil pri neki konkurenci za fcrtroj osnutek prve nagrade. Dobil jo je Danej, mlad človek, ki je bil še nedavno tega njegov učenec. Lesovin apozna prvi znak svojega duševnega propadanja in io spoznanje je zanj tako grozno, da ga popolnoma vrže iS tira njegovega dosedanjega življenja, da mu preplavi vso notranjost z viharji nervoznih misli, da vzame njegovim močem pokoj in spanje in ga sili, da sa opaja a morfijem in s njim šele doseza aaželjeni in goljufivi počitek. Danej, dober fant, pride k njemu, da se mu zahvali za umetniško vzgojo zdaj, ko vidi, kako daleč mu je pomagala mojstrova roka. Lesovina zmaga, umetniški ponos, ki se meša z vsakdanjo življenjsko zavistjo, ne more ostati pri sestanku miren, razgovori se, razvname, razburi in zahteva, da se snideta pri novi konkurenci in tam vnovič zmerita svoji ustvarjajoči sili. Ta veliki,stari in genijalni kipar silno sovraži nadarjenega mladeniča in sredi tega zagleda, da je zaljubljena vanj njegova hci. Zdaj peljejo čustva kot bi se prelivalo morje. Stana ljubi očeta in ljubi Daneja, oče sovraži Daneja in ljubi hčer, Danej ljubi Sta no in zaradi nje bi rad za vsako ceno sprave z očetom. Med temi vsemi pa hodi Grušč, star človek, ki ve, da gre mladost kvišku in da je starost tista, ki «e ji mora umakniti in propasti. Svojega prijatelja Lesovina bi rad pripravil do istega prepričanja. Svoje dni, v letih življenjske sile, je bil na vrhuncu on, zdaj je ostaral, izčrpal se je, obrabil, zdaj mora na njegovo mesto mladina. Kipar ne prenese tega, v mislih se mu splete zadnji boj onemoglega starca: zastrupiti hoče Daneja. Ali zavest, da bi postal morilec, ga zmaga. Svojemu mlademu nasprotniku izbije kozarec iz rok,v zmedenosti misli in čuvate v ga zadene kap. — Ta drama torej razgrinja boj med tisto starostjo, ki se je zagrizla vase in v tisto moč, ki je plala v njej nekoč, a je zdaj že usahnila, in med mladostjo, ki vihra na višino. Staree propade zato. ker ne razum«' svoj*iga časa, ker se ne zna umakniti in se bližati grobu, s tisto široko mirnostjo, ki bi olajšala in olepšala zaton njegovega življenja. Vzpel se je na višino, zgrabil jo je in zdaj, ko so mu že pošle sile, noče slišati klica moči in mladosti, ki hrumi nadenj, ki ga izpodrine in sama zasede svojo visoke cilje. Kos realnega življenja je tu zgrabljen s spretno in veščo roko in ne majhen ali malenkosten kos, ampak velik in važen. Boj, ki se ponavlja v naši okolici mnogokrat in mnogokrat, vrši in buči tu z odra, zedi-njen in stisnjen v dosti krepko celoto, pomešano z mesti velike in jake ubranosti, srečno zaokroženo in dovolj zanimivo, da sili čitalea k premišljevanjem o svojih mračnih in resničnih problemih. Vidi se, da se je pričelo zdaj svitati tudi na polju naše dramatu m brezdvomno je, da je delo gosp. Funtka edeir^^rvih močnih kamnov, ki i>odo pomogli nositi temelj bodoče slovenske Tali je. — Igralci so bili vsi po vrsti jako dobri, istotako režija. Ga. Šetrilova je opremila svojo vlogo s pravim naravnim čuvstvom in jo vseskozi fino niansi-rala, g. Nučič je s krepko umetniško silo kreiral nesrečnega starca Lesovina in dosegel jako časten uspeh, g. Danilo je bil izvrsten v maski in igri, g. Siraaček je tudi svoji vlogi popolnoma zadostil in enako ga. Bukšeko-va. Gledališče je bilo ]>olno, u tisk najboljši, publiku zainteresirana za stvar in polna hvale. Izmed večerov, ob katerih so se igale v letošnji sezoni slovenske novitete, je bil najlepši. — V nedeljo popoldne so igrali »Lumpacija vagabunda« in zvočer »Rusalko«. P. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Nevarni vlomilec. Jakob Taub-man, cigan pristojen v Beljak, brez stalnega bivališča je prišel v družbi dveh drugih ciganov in ene ciganke na Kranjsko. Obiskal je s svojo družbo vasi Sestranska vas in Dol. Dobrava, ker je hotel kot prefrigan sve-drač in vlomile«*, svojo srečo poskusiti. Bil je že lokrat zaradi tatvine predkazuovan, seveda vselej po nedolžnem. Med tem, ko se je njegova družba nastala pri Franju Miklav-čiču v Gor. Dobravi, si je Taubman te vasi malo ogledal, za njegovo na-daljno delovanje. Obiskal je branje vko Uršulo Bohinc ,ker je neke malenkosti kupil, pri tem si pa vse prostore dobro ogledal, kar se je prodajalki dokaj sumljivo zdelo. Pri prodajalcu Janezu Jerebu, v Sestran-ski vasi, kamor je prišel 25. januarja zvečer, je tudi nekaj malega kupil, potem pa spustil vedoma svoj drobiž med Jerebov denar, med tem pt brskal po njem, češ, da išče ogrski denar, katerega bo rabil, pri tem mu je pa izmaknil za 3 K drobiža. Tudi tu se je pa jako sumljivo po prodajalni oziral, na kar je odiše',. Šel je na to v Kržišnikovo gostilno, ker je z delavcem Antonom Kržišnikom do-polnoči popival, okoli polnoči sta se razšla. Kržišnik, ki je bil pijan je šel domov. Taubman pa, ki je bil popolnoma trezen je šel pa po svojih potih. Okoli polnoči se je Taubman iz Ki-žišnikove gostilne takoj napotil na delo. Najprvo je poskusil vlomiti v stanovanje Antona Pintarja v Se-stranski vasi, kjer je pri oknu vtrl le eno šipo. Ko je pa uvidel, da mu za- brauuje težko železno omrežje vhod, zlasti ker je obdolženec majhne, šibke postave in spoznal, da temu delu ni kos, je opustil nameravani vlom. Takoj je pa poskusil svojo srečo pri Jerebovi prodajalni. Tu je odtrgal lesene »polkne«, a ker je bil vhod zastavljen in je nepretrgano lajanje psa zakonska Jereb probudilo iz spanja, je vlomilec pobegnil. Razen blaga, bi bil dobil tu tat lahko 5000 K, ki so bili v prodajalni shranjeni. — Vztrajni tat se je takoj podal v Dol. Dobravo, kjer je skušal vlomiti v prodajalno Uršule Bohine. Tu je utrl 5 šip, ter je skušal z železnim drogom omrežje dvigniti in ga je tudi že skrivil. Vsled sumljivega ropota se je Bohinc prebudila, vžgala luč in šla gledat, kaj da je. Med tem jo je pa Taubman odkuril. V tej prodajalni bi bil našel 250 K gotovine in raznoterega blaga. Trdovratno tajenje obdolžencu ni iKjmagalo, zlasti, ker so se našli na licu dejanj sledovi, ki so bili neovrg-ljiv dokaz, da je bil Taubman vlomilec. Bil je soglasno od porotnikov spoznan za krivega in obsojen na 6 let težke ječe. Razne stvari. • Mlad morilec. Z a d e r, 2. marca. Devetletni Sil vio Ra vic je pri igranju zaklal svojega tovariša, nekega dvanajstletnega dečka. Mladi morilec je že pred dvema letoma težko ranil nekega tovariša. * Vlom pri belem dnevu. Rim, 2. marca. Neznani tatovi so vlomili v Genzano pri Potenzi v hišo županovo, vlomili železno blagajno in odnesli lišpa in vrednostnih papirjev za stoti-soc lir. Vlom so izvršili pri belem dnevu, čeprav se nahaja hiša sredi vasi. • Davčna eksekucija s krvavimi posledicami. Petrograd, 2. marca. Povodom neke davčne eksekucije v vasi Somoha je prišlo med kmeti in policijo do krvavega spopada. Štirje kmeti so bili usmrćeni, mnogo jih je bilo usmrćenih, mnogo jih je bilo težko ranjenih. * Samomor bankirja. Berolin, 2. marca. Veliko senzacijo vzbuja v Spandavu samomor bankirja Bathgeja, ki se je danes zjutraj v svojem stanovanju ustrelil. Imel je veliko banko in je najbrže poneveril zaupane :nu depoje. Nesrečno je špekutiral in je hotel svoje izgube v znesku enega milijona mark, pokriti s tujim denarjem. ■ Aretacija dveh ponarejevalcev denar>a. Luice, 3. marca. 361etnega Sitarja Franca Sohwaigerja, doma iz Harta na Tirolskem, in njegovo ženo Ano so prijeli v Mattighofnu, ker sta spravljala v promet na Gor. Avstrijskem, v Solnogradu in na Tirolskem, ponarejen denar. Dokazano je, da sta bila oba agenta ponarejevalcev denarja. Pri njima so našli večjo svoto ponarejenega denarja. Telefonska in brzojavna poročila. Porotniško vprašanje v Trstu. Trst, 4. marca. Porota je razpu-ščena na nedoločen čas vsled pritiska Iialijanov na vlado. Belokranjska železnica in nemške skomine. Dunaj, 4. marca- »Deutseh-Oster-reichische PJisenbalinerliga^ je poslala nemškim poslancem memorandum, v katerem zahteva, da naj nemški politični krogi skrbe, da naj se na Belokranjski železnici nastavljajo tudi nemški uradniki, ker obstoja nevarnost, da se vsled hujskajoeega dela fige jugoslovanskih železničarjev ta proga popolnoma slovenizira. Dunajska eestna želczuiea. Dunaj, 4. marca. Ravnatelj dunajske cestne železnice je prepovedal pristop uslužbencev cestne železnice k državni zvezi. Uslužbenci so izjavili, da napovedo takoj boj, kakor hitro se proti rnemu uslužbencu uvede disciplinama preiskava. Avstrijski prestolonaslednik. Dunaj, 4. marca. Prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki se odpelje v prihodnjih dneh na Brionske otoke je poklical k sebi, kakor se v političnih krogih zatrjuje več slovečih avstrij-kih državnikov in politikov. Novi predsednik poljskega kluba. Dunaj, 4. marca. Frakcija poljskega kluba je imela danes 3ejo, v kateri je izvolila za predsednika dr. Julijami Lea. Dosedanji predsednik Bilinski se je v daljšem govoru poslovil ter je odložil svoj deželnozbor-ski in državnozborski mandat. Potovanje nemškega eesarja. Berolin, 4. marca. Nemški cesar pride 24. t. m. na Dunaj ostane ves dan pri cesarju ter se odpelje zvečer v Pulj, kjer se sestane s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom. Dne 27. t. m. se odpelje na Krf. Cesarica ga ne bo spremljala. CeŠko nemška sprava. Praga, 4. marca. Danes dopoldne je imel odbor nacijonalno politične komisije sejo, v kateri se jc razvila debata o § 33. in 42. glede sekcijoni-ranja deželnega odbora. Doseglo se je precejšnje sporazumljenje in ima danes popoldne plenum komisije svojo sejo. Situacijo presojajo precej ugodno. Ogrski državni zbor. Dunaj, 4. marca. V ogrskem državnem zboru je kriza zelo ostra. Ministrski predsednik Khuen je bil danes pri cesarju v a vd i jene i in mu je poročal o obstrukciji. V j)olitičnih krogih se zatrjuje, da na eni strani ni izključeno, da poda Khuen še danes svojo demisijo, na drugi strani pa zatrjujejo vladni krogi, da bo cesar brez dvoma odobril Khuenovo stališče in mu izrekel svoje zaupanje. Vladni krogi zatrjujejo nadalje, da bo prišel Khuen v Budimpešto s pooblastilom, da razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Socijalno • demokratične demonstracije v Budimpešti. Budimpešta, 4. marca. Danes se je tu začela demonstracijska stavka. V tovarnah počiva delo in kavarne in gostilne so zaprte. Doslej stavka nad 1000 delavcev. Ob 10. je vprizo-rilo do 50.000 ljudi demonstracijski obhod po Andrassv utci do kluba Kossuthove stranke, kjer so se vršile velike demonstracije. Nato so šli de-monstrantje pred narodno kazine, ter klicali: Doli z aristokrati. Parlament je bil zastražen, vojaštvo je bilo konsignirano. Ob 11. imajo delavci v mestnem gozdu zborovanje za splošno in enako volilno pravico. Izgnani žurnalisti. Carigrad, 4. marna. Listi poročajo, da je vlada sklenila izgnati vse inozemske časnikarje, ki pišejo nepravilno o dogodkih v Turčiji. Govori se, da je več grških časnikarjev že izgnanih. Angleški kralj pride v Petrograd. Petrograd, 4. marca. Kakor se čuje, pride angleški kralj Jurij tekom aprila v Petrograd ter ga spremita kraljica Marija in princ Wale-ški. Italijanski kralj in nemški cesar. Rim. 4. marca. Kralj Viktor Kmanuel se odpelje 21. t. m. v Benetke, kjer se sestane z nemškim cesarjem Viljemom II. Kralja spremita ministrski predsednik Giolitti in zunanji minister San Giuliano. Sestanek ima tem vbčjo važnost, ker se nemški cesar sestane neposredno poprej z avstrijskim cesarjem na Dunaju. Odkod? Rim, 4. marca. »A&anaia Ste-phani« poroča, da znašajo glavni prejemki italijanske države izvzemši carine na žito samo meseca februarja t. 1. za 16 milijonov lir več, kakor istega meseca lanskega leta in da so glavni dohodki v prvih 8 mesecih t. 1. za 49 milijonov lir višji, kakor lani ob istem času. Upravičeno se vprašamo: »Odkod ta denar?« Poueverjenja pri Neapolski banki. Neapol, 4. marca, V Neapolski banki so odkrili velika poneverjenja, katerih višina doseza nad en milijon lir. Več uradnikov so že zaprli; ti so izvršili ponever jenja s pomočjo ponarejenih čekov. Sumljiv deinenti. Rim, 4. marca. »Ageneia Ste-phani« demontira vest nekega dunajskega lista, da bi bili Italijani pri Slittenu poraženi in da bi bili primorani zopet vkrcati svoje vojaštvo. Dunajski list je vedel celo navesti imena padlih in vjetih častnikov, toda »Agencia« pravi, da ti Častniki niso služili nikdar v italijanski državi. Ista korespondenca pravi nadalje, da so izvršili Italijani pri Slittenu le izborno posrečen manever, da lahko med tem napadejo Nergeb (ki ga pa tudi niso zavzeli) in da SO se čete nato zopet vkrcale. Mir med Italijo iu Turčijo. Carigrad, 4. marca. Porta je bila včeraj obveščena, da nameravajo nekatere velesile intervenirati zaradi miru med Italijo in Turčijo. Včeraj in danes sta se vršila ministrska sveta, ki sta vzela vse te mirovne vesti v pretres. Italija ponuja za slučaj mirovnih pogajanj 14dnevno premirje. Turški listi poročajo, da je italijanski ministrski svet to odklonil, ter da stoji na principu, da mora Italija, čc hoče stopiti v i>ogajanja najprej preklicati aneksijo. Italijansko brodovje pred Dardane-lami. Carigrad, 4. marca. Kakor poročajo iz Pere, je italijansko brodovjo dospelo tik pred Dardanele. Stavka na Angleškem. London, 4. marca. Po dosedanjem statističnem progledu stavka poldrugi milijon delavcev. 16 londonskih kolodvorov je zaprtih. Železniški promet je minimalen vsled pomanjkanja premoga. Mnogo ladij ne more odpluti iz pristanišč. Stavkujoči imajo dovolj denarja. Povsod je konsignirano vojaštvo. Razstava v Liver* poolu, ki naj bi bila otvorjena dne 25. maja, je preložena na prihodnje leto. Med železničarji in transportnimi delavci se vrše pogajanja zaradi stavke iz simpatije. Z napetostjo se pričakuje sklepa parlamenta, ki hoče z nujnim predlogom urediti razmerja med delavci in delodajalci ter poza-koniti ta predlog tekom 24 ur. Dogodki v Pekingu. Berolin, 4. marca. Vesti iz Pekinga so vedno resnejše. Evropsku poslaništva so zahtevala ojačenje ect, Vojaške Čete so obkolile mestni del. kjer se nahajajo Evropejci, tako da so ti popolnoma blokirani. Juanšika.i je pobegnil v francosko poslaništvr ter prosil za varstvo. Izjava.^) Pri zadnjem požaru v Mokronogu mi je zgorelo precej hišne oprave, katero sem imel spravljeno v sorodni hiši, žalibog nezavarovano. V domači hiši pa, katera ni po gorela, smo vsled preteče nevarnosti nosili na prosto obleko, perilo, vso hišno opravo, trgovinsko blago, dragocenosti itd. Med tem časom pa so romarji kradli kakor srake, ukradenega mi je bilo gotovo nad 1000 kron skupne vrednosti. Ker je deželni odbor delil podporo pogorelcem in drugim oškodovanim po občinskemu zastopu — me ljudje povprašujejo, koliko sva dobila podpore jaz in moja žena! Da bode tega povpraševanja enkrat za vselej konec, izjavljam, da nisem bil deležen ne jaz ne moja žena niti vinarja podpore, kar s častno besedo potrdim. Za vso to dobroto moram seveda vzklinit: gospodom razdeljiteljem tajni: „Bog Vam vrni onkraj groba", kjer pričakujete plačilo za delo tega sveta! Peter Strel, trgovec v Mokronog. * Za vsebino tega spisa je uredništva odgovorno le toliko, kolikor doloma zakoL. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti« Dne 4. marca 1912. Termin. Pšenica za april 1912 Pšenica za oktobeT 1912. Rž za april 1912. . . . Rž za oktober 1912 . . Oves 23 april 1912 . . Koruza za maj 1012 . . za 50 kg za 50 kg 1173 za 50 kg ia9i za 50 kg 1040 za 50 kg 1004 za 50 ks 878 Speciaiitete ..ACHAIA". d. d. za prod. vina. PATRAS, (Gršk*) kot zdrafiloa in namizna vina &etana Grška vina (mila, sladka, pitna) 'j vsi poznavalci posebno cenijo. Glavna za!oga 4298 "^N^ Sigm. Winierf Duaaj, XII i — -1 Meteorološično noročflu Vššiaa sad morjem ;*»«»-.' Srrdiji zračni tlak 3**7f ar i rz '—> 1—r Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° Vetrovi Nebo 2. 2. pop. 9. zv. 738*2 739-0 10-0 7-8 si. jzah si. jug dež Isk. oblač. 3. 7. zj. 7367 53 sr. svzh. „ n n 1 pop. 9. zv. 734 1 7324 10-8 100 slab jug si. jzah. • oblačno. 4. 7.ZJ. 730-6 S-3 sL svzh. dež Srednja predvčerajšna te m p a ratu re 8*8' norm. 1'5* in včerajšna 8 7°, norm. 16», Padavina v 24 urah 6*3 mm in 152 mm Koucčnicc se odda s 1. majem 1912 na Rimski cesti štev. 17 v Ljubljani Obsega dva prostora in 2 shrambi xa oglje ter dve sobi: ena za vajence, 848 druga za mojstra. is tudi za Kiinitaria. Polive se pri Boltetu ravnotam Vedje število modernih •i 847 (klobuki in slamniki) se bodo 5. t. m. prodajali rti. • i umni uliti m. i Tam tudi prof* pepelu G. kr. 0 prtT. občna zavaroval Assicurazioni Generali U»Unovl|oaa lata 1S3L Jamstveni »kladi enašajo Mi 301 BSlll|0 nioa v Trstu ■ on kron. V| Poslovni lskaz zavarovalnega oddelka za življenje* Vložilo se je ponudb .11 zavarovano vsoto . . I l Izgotovljentb polic je bilo . . ■n zavarovano vsoto . • « « Naznanjene škode znašajo. meseca februarja 1912; K K 2188 17,37860145 1952 16,040 490 28 1,250.771 62 ed lamnarja 1912 4M8 K 37,678.19919 4005 X 33,843.339*23 K 1,812.201-33 Svarilo! Itarta vtaksisr v njogovi Mota, o katarln ao Mrlja sadnja dal rasna latarica. „Oranarjava" bi aa oaeejla lanaaavatJ nainala moja iana, kl pa a ateo-e alaaa noaaaaeja »tika. Orapar Anton. arknstavao In naaantalk na Gllnoah. 2 liTaT|eaa la troiaa 786 stolarja aa iEdelosanje neipognjenih atolos x X X X X X X X X X X X X X X X X X si. za se v 1 točno f II l. dopošiljatcv siadnega čaja z resnici jako prijetno in je boljšt Na^sfcreneia zahvala znamko „Sladili". — Pije slasti nego kitajski čaj z rumom. Budimpešta. 19 oktobra 1911. Z odličnim spoštovanjem Franc Maverhofor. Varčne gospodinje! Dočim daste ta vspZ^htevqjte cenik. Pooblastila liiiske nHn 10 sestavi izvrŠewalnega odora nar*, napredne stranke se dobe uuiuuui Ktinoarm""' )ena za IOO komadov 4 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka »• nvtkv Is«« v dTtb svecklk, U •bstgati clmpaj 45S strani. Oba svssbs valjata broširana Z S 40 v, vasana S ■ 10 posta 20 v vaa. PasUJs aa aassa na nnvsattn ali aa aa daaar aapral paslfa. t-ociraem knj tcarna, sUJutnlJ priznana špecialiteta Namočena surova polenovKn na posebni način pripravljena in v to porabno olje 6