MOSTNINA plačana v gotovim 1 Leto XIII. 1 [Štev. 163 TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 20. julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din dostavljen na dom 16din. tu::' :i Cena din 1 — Veliko nemške vojaške priprave V kratkem bo v Nemčiji pod orožjem dva miii ona mož brez bolnih formacij nacionalnih socialistov — Priprave za proslavo Tannenberga — Napoved odločilnega Hitlerjevega govora — Gradnja utrdb, cest, žičnih ovir in naglo pospravi jan te žetve LONDON, 20. julija. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da se vrše v Nem-** sedaJ velike vaje rezervistov. Vrhunec pa bodo dosegle meseca avgusta, ko 1)0 pod orožjem po dobljenih zanesljivih informacijah do dva milijona mož, ne računajoč pri tem napadalne In vpadalne čete nacionalnih socialistov. Zahodna “trdbena cona, tako imenovana Siegfriedova črta je že sedaj popolnoma zasedena. PRVE proslave tannenberga [Zaoiski BERLIN, 20. julija. Po vsej Nemčiji so v teku velike politične in vojaške prlpra-Ve- Vse častniške šole bodo odšle te dni ®a bojišča svetovne vojne pri Tannenber-‘Uv Vzhodni Prusiji. General Brauchitsch f °®lo prekinil svoj dopust in bo imel vt»es pre(* spomenikom v Tannenberga •»k govor gojencem častniških šol. Tan» nberg leži komaj 15 km oddaljen od ***ke meje. Kakšno razpoloženje vlada Ofifflškem vojnem ministrstvu, se vidi ‘ftjboij iz članka generala Keitla v »Vol« »iScher Beobachterju«, v katerem navdušuje gojence častniških šol, naj »občutijo ♦opli duh zgodovine in se do dna zavedajo večne dolžnosti do svojega vodje in Vrhovnega poveljnika vojske, katero morajo izpričati z deli«. ODLOČILNI MESEC AVGUST Se mnogo večja proslava bitke pri Tannenbergu z mobilizacijo vseh stran-karsko-polltičnih sil In velikimi oddelki vojske ter prebivalstva Vzhodne Prusije, se pripravlja za 23. in 24. avgust, ko se bo slavila 25-letnica tamkajšnje odločilne bitke, v kateri so Nemci porazih Ruse In Jih nato vrgli iz Vzhodne Prusije. Teh proslav se bo udeležil tudi Hitler In zatrjuje se, da bo ob tej priliki spregovoril svojo zadnjo besedo o usodi Gdanska. Ta zatrjevanja seveda niso uradna, dokazujejo pa, da pričakuje nemško prebivalstvo v kratkem odločilnih dejanj. Na vsak način Je pa mogoče za konec avgusta pričakovati porast napetosti mednarodnega položaja. Upanja na pogajanja in sporazum postajajo vsak dan manjša. UTRDBE, ŽIČNE OVIRE, VAJE Nemški napori za izpopolnitev sposobnosti za vojno, se stalno večajo. Tujci ne smejo več na Helgoland, ki se spreminja v ogromno vojno trdnjavo, in prepovedana jim je celo vožnja na parnikih, ki vozijo v bližini otoka. Pa tudi nemški državljani potrebujejo posebna dovoljenja za pot na Helgoland. Goste v kopališčih ob Vzhodnem morju budi vsako noč grmenje obalnih baterij In pri izprehedih v okolici nalete često na žične ovire, ki jih stalno gradi nemška vojska. Rekvlrlranje avtomobilov se je pričelo s pomirjujočo razlago, da bodo potrebni za velike vojaške V2je v avgustu. CESTE IN POSPRAVLJANJE ŽETVE Koncem tega meseca bo v Berlinu In nkaterih drugih mestih več velikih vaj za obrambo pred letalskimi napadi. Berlin bo več noči v popolni temi. Strateško važna cesta Berlin—Vratislava (Breslan) bo že v kratkem izročena prometu, pa tudi avtomobilska cesta Bratislava—Brno —Dunaj se gradi z mrzlično naglico. Prav tako napreduje zelo naglo tudi cesta Vratislava—Beuthen ob meji poljske Gorenje Šlezije. Vse razpoložljive delovne sile so mobilizirane za žetev, ki je v polnem teku in mora biti čimprej končana, da bo dobila Nemčija proste roke za drugo naloge. Izjava maršala Rydza ^Oljska bo sla brezpogojno v boj, ako bo nemčija vztrajala HRI PRIKLJUČITVI GDANSKA _ MNENJE O BALTSKIH DRŽAVAH IN MA- VARŠAVA, 20. julija. Zadnje vesti o fegledih na sporazum glede Gdanska so kakor se tu zatrjuje, razširjene z “®wške strani z namenom zanesti v sve-£j>o Javnost zmedo. Z ozirom na to je maršal Rydz-Smygli včeraj dopis-te« *News Chronlcla« izjavo, v kateri da bo smatra,a Poljska vsak poizkus za “asMno rešitev gdan-sJtj vPrašanja kot casus belil. Ves polj-p' "arod je do zadnjega človeka pri-ske bojevati se za neodvisnost Polj-tojti bojevati se za Gdansk pomeni ne 86 za svobodo Poljske. Poljska vm v°ine> so pa stvari, kl so hujše od Dra lzKUbitl svobodo! Poljska je prl-avUena izčrpati vse možnosti za mirno DŽARSKI rešitev gdanskega vprašanja, ako bo pa Nemčija vztrajala pri priključitvi, bo šla Poljska brezpogojno v boj. Gdansk je za Poljsko nujna potreba. Kdor nadzira Gdansk, nadzira vse poljsko gospodarsko življenje. Priključitev Gdanska k Nemčiji bi pomenila pričetek nove delitve Polj- ske. O baltiških državah je dejal maršal, da bodo po vsej priliki ostale nevtralne. Stališče Rusije zavlsl od mnogih okoliščin, vendar je Poljski zagotovljena dobava ruskega orožja, surovin itd. Glede Madžarske ne veruje, da bi dovolila nemškim četam napad na poljsko mejo čez svoje ozemlje. Prav tako ne veruje, da bi šia Madžarska na strani Nemčije v boj proti Poljski. Rusko-japonska napetost NEVARNOST RESNEGA SPOPADA ZARADI SAHALINSKEGA PETROLEJA. POVELJNIK KVANTUNSKE VOJSKE POKLICAN NA POROČANJE V TOKIO. LONDON, 20. julija. United PreB pojoča, da postajajo odnošajl med Japonsko ^sovjetsko Rusijo vedno bolj napeti. Pomembnejši kakor boji na mandžursko-mei* 80 pa spori okoli japon-. J*, petrolejskih In prflmogokopnih kon-na ruskem delu Sahalina. Ker so v "*°«Kvi japonsko protestno noto zavrnili, J**«, da hoče Rusija zapreti Japonski ' "dobivanje bencina na Sahalinu in s tem kf.°Z 1 iaPon8ke operacije na Kitajskem. gre tu za žlvljensko vprašanje Japon-Ke. ni Izključeno, da bo posegla po skraj nih sredstvih obrambe. TOKIO, 20. julija. Danes je prispel na poziv japonske vlade sem z letalom general Isoraj Rensuke, da poroča o položaju na mandžursko-mongolskl meji. Prihod po veljnika kvantunske vojske v Tokio potrjuje, da je položaj resen In da se pripravljajo odločnejše operacije, ako se bodo rusko mongolski napadi nadaljevali. General je Izjavil časnikarjem, da se rusko-mongolski vpadi v Mandžurijo nadaljujejo. Roosevelt ostal v manjšini ELO DRAMATIČEN POTEK ZADNJEGGA SESTANKA VODITELJEV POLITIČNIH SKUPIN V BELI HISI. WASHINGTON >ci v Beli hiši ni 'n senatorji 20. julija. Na konfe-ie prišlo med Roosevel-do dramatičnih scen. Roosevelt in Hull sta se trudila prekričati senatorje o miroljubnih namenih Zedinjenih držav v trenutku, ko preti Evropi vsak čas vojna. Ko je Roosevelt spoznal, da senatorji vkljub temu vztrajajo pri svojem, je vzkliknil: »Vsak od vas bo zase nosil odgovornost?« V nadaljevanju pogajanj ril: »Naravno, kdo drugi bo sploh nosil odgovornost!« V nadaljevanju pogajanj je Roosevelt pribil, da slone njegovi predlogi na dejstvih, oni senatorja Boraha na predpostavkah. Tedaj je podpredsednik senata Garner vzkliknil: »Gospod Roosevelt, čas je že, da se prepričate, da ne razpolagate s potrebno večino!« Prav tako je zastopnik demokratov dejal, da po zadnjih obvestilih vlada ne razpolaga v plenumu z dovoljno večino, ki bi mogla zahtevati nadaljevanje diskusije o nevtral-nostnem zakonu. WASHINGTON, 20. julija. Havas. Politični krogi trdijo, da bo zavlačevanje debate o nevtralnostnem zakonu imelo za posledico ohrabrenje napadalcev v bojevitih državah, doma pa malodušje, ki ne bo koristilo USA. Preprečena velika rudarska nesreča LIEGE, 20. julija. Havas. Električni vod, ki veže rudnik Lumberg ob Mozell z električno centralo, je uničil požar na dolžini 1500 m. Zaradi tega so bila vsa dela v rudniku ustavljena, prenehala je delovati ventilacija in rudarji so bili že v stiski zaradi pomanjkanja zraka. 1200 rudarjev se je zbralo na dnu glavnega jaška in čakalo na rešitev. Upravi se je končno le posrečilo, da je v naglici postavila nov električni vod in rešila vse rudarje. CVETKOVIČ IN ČVRKIČ V KRALJEVU. BEOGRAD, 20, julija. Predsednik vlade Cvetkovič in minister čvrkič sta včeraj pregledala tovarno za letala v Kraljevu. Obiskala sta tudi letalsko pilotsko šolo. Iz Kraljeva sta odpotovala v Vrnjačko Ba^ijo. PREBIVALSTVO ITALIJE RIM. 20. julija. Stefani. Službeni list prinaša rezultate zadnjega popisa prebivalstva v Italiji in Libiji. Skupno biva tod 44,300.000 ljudi. Alfred Duff Cooper Med tistimi angleškimi politiki, ki se zavzemajo za spremembo ali vsaj rekonstrukcijo Chamber-lainove vlade, zavzema odlično mesto zlasti konservativni poslanec Alfred Duff Cooper. Rojen je bil 1. 1890. in je študiral v Oxfordu moderno zgodovino. Pozneje je postal državni podtajnik in 1. 1937. mornariški minister. Ko je lani Ghamberlainova politika pripeljala do Monakova, Duff Cooper ni hotel prevzeti odgovornosti za ta korak, ki ga je obsojal, zato je odstopil s položaja ministra vojne mornarice. Poslej smo često čitali o njegovih energičnih govorih v zbornici, v katerih se je boril proti Chamberlainovi mahedravosti. Postal je v lastni stranki opozicionalec, kakor bivši zunanji minister Eden in nekateri drugi. Tudi sedaj je med prvimi, ki ne zaupajo povsem Chamberlainu in bi ga zato radi postavili pod kontrolo VVinstona Churchilla. Zanimivo je dalje, da je voditelj madžarskih opozicionalnih agrarcev, Tibor Eckhardt, ki se je te dni mudil v Londonu, kjer je opozarjal na nevarnost nemškega protektorata nad Madžarsko, obiskal najprej prav Churchilla in Duffa Cooperja. Angleška politika do Italije Profesor univerze v Cambridgeu, Simpson, je napisal v »Timesih« članek, kjer pravi med drugim, da je pred vojno lord Grey s tem, da je odobril Italiji napad na Tripolis, pridobil tri leta kasneje Rim za zaveznika. S popolnim odvračanjem od te Greyeve politike so pognali zdaj Angleži Italijo, ki je prej še sama rešila Avstrijo, v Hitlerjeve roke. Neposredna posledica tega je bila zasedba Porenja, Avstrije, Sudetov, Češke in Klajpede. Ne bilo bi teh dogodkov, če bi Italije ne izgubili kot starega prijatelja Anglije. Poljska naj posreduje Prejšnji predsednik gdanskega senata, Rauschning, je objavil v »Petit Parisienu« članek, v katerem strahovito napada sedanji gdanski senat in Nemčijo. Sedanji senat imenuje družbo gangsterjev. Med drugim pravi: »Ako Poljska ne intervenira v Gdansku in ne napravi reda, bo pomenilo to njeno kapitulacijo pred terorjem in pogubo obeh, ako pa bi intervenirala, bi jo v Gdansku in Nemčiji označili kot kršiteljico gdanskega statuta in napadalko. Vendar se Poljska ne sme vkloniti, tudi ako nastane zaradi tega evropska vojna.« »Tagesposta«, ki to poroča, pravi, da pomeni tako pisanje podtikanje ognja pod sedanji mednarodni položaj. Neka! drobnih iz Čeike Nemške oblasti na Češkem so odredile stroge kazni za primer, da bi se spet ponovila sabotaža, ko so neznanci pretrgali telefonske zveze nemške vojske. — »Na-rodny Listy« so napisali članek pod naslovom »Govorite češki!« in zato tri dni niso smeli izhajati. — Češko ministrstvo narodne obrambe je izdalo odlok, po katerem bo od 1. avgusta dalje prepovedano nošenje bivše češkoslovaške vojaške' uniforme. Japonci ae izbirajo Ameriški konzul v Šanghaju je protestiral pri japonskih oblastih in zahteval stroge kazni za japonske straže, ki so slekle in preteple dva ameriška misijonarja, tri mlade Aneričanke in dva dečka. Maribor, 20. julija. V boju za orientacijo v velikem evropskem mednarodnem sporu, ki se vse letošnje leto stalno poostruje, je nad vse zanimiva taktika nekaterih malih in srednjih držav. Odkar sta se po zrušitvi vsega povojnega kolektivističnega sistema ustvarili dve izrazito nasprotujoči si fronti, ena pod vodstvom Nemčije in Italije in druga pod vodstvom Anglije in Francije, si prizadevata obe enako, da bi pritegnili v svoj krog čimveč zaveznikov ali vsaj blagohotnih nevtralcev. Za diplomatskimi kulisami se bije po vseh prestolnicah malih in srednjih držav že več mesecev srdit boj, ki pa ostaja iz razumljivih vzrokov javnosti večinoma prikrit in včasih celo popolnoma neopazljiv. V kolikor ga pa le izdajajo zunanji znaki, se zakriva resnica v gostobesedne in včasih hudo bobneče fraze, katerih edini namen je prikriti dejanski položaj. Tako vemo n. pr., da se vrši koncentrični pritisk na eni strani velesil osi in na drugi velesil zahoda na nekatere male in srednje zahodnoevropske, severnoevropske in baltske, srednjeevropske in balkanske države. Obe fronti bi jih radi pridobili popolnoma na svojo stran, tako da bi jim v primeru vojne služile bodisi kot operacijsko ozemlje in pomožna bojna sila, ali vsaj kot vir surovin, orožja, municije, hrane, delovnih sil itd. Pri tem boju se poslužuje diplomacija najrazličnejših sredstev, od blestečih ponudb in obetov do prikritih in neprikritih groženj. Istočasno je na delu široko zasnovana propaganda, ki si skuša včasih osvojiti teren celo na ta način, da razglaša svoje želje kot že dovršena dejstva. Zato je treba sprejemati vse take »bombe« vedno s skrajno rezervo in luščiti resnico iz tistih znakov, ki so sicer dosti bolj tihi in skriti, zato pa tem bolj prepričevalni. Ako pregledamo dosedanje uspehe tega boja obeh skupin velesil za orientacijo malih in srednjih evropskih držav, moremo ugotoviti, da so prav za prav vsaj zaenkrat precej skromni. Skoraj brez izjeme pri vseh teh snubljeni^ državah opažamo močan odpor proti vsaki obvezni opredelitvi. Velika večina njih se celo krčevito oklepa nevtralnostnega položaja, katerega bi hotele ohraniti tudi še po izbruhu eventualne vojne. Celo tiste države, ki so sprejele garancije Anglije in Francije, z edino izjemo Poljske, ki pa spada kot velesila že med velike partnerje, in Turčije, ki tudi že aspirira na položaj velesile, se doslej še niso hotele brezpogojno in pogodbeno navezati na zahodni velesili. Tako niso n. pr. Romunija, Grčija, Švica, Holandija itd. prevzele v zameno za dane jim garancije nobenih obveznosti s svoje strani do garantov. To pomeni, da sicer sprejemajo zagotovilo, da jih bosta Anglija in Francija branili, ako bi bile napadene, da pa same lahko ohranijo še nadalje nevtralen položaj, ako bi kdo napadel garantinji, ne pa tudi njih samih. Druge, kakor n. pr. baltske države, se pa branijo tudi garancij in nordijske celo že samih nenapadalnih paktov, ker fnenijo, da bi tudi že to utegnilo ogroziti njihovo načelno vztrajanje v položaju absolutne nevtralnosti. Prav enak položaj opažamo pri državah, ki stoje pod pritiskom Nemčije in Italije. Niti ena sama se doslej — kljub raznim svečanim napovedim in prerokovanjem tiska osi — še ni obvezno priključila osi v tem smislu, da bi v primeru vojne morala poseči na njeni strani v boj. Tega nista storili in po vsej priliki ne bosta storili niti Španija in Madžarska, čeprav se v javnosti često računa z njima kot z že vključenima silama. Na tem niso ničesar spremenili niti razni diplomatski obiski v Španiji in Madžarski ter narobe v Nemčiji in Italiji. Enako brez obveznosti za Bolgarijo se je vrnil tudi bolgarski ministrski predsednik in zun. minister dr. Kjoseivanov nedavno iz Berlina, čeprav bi bili utegnili iz čitanja raznih listov sklepati nasprotno. Kako oglušujoče zna ta tisk prebobnati dejanski položaj in ustvariti v javnosti zaželeno mnenje, smo opazili zlasti ob nedavnem obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Španiji. Iz vsega tega lahko sklepamo, da orientacija v ogromni večini malih in srednjih evropskih držav sploh še ni določena, da prevladuje pri večini trdna volja po nevtralnosti in da se bodo eventu- Prekinitev pogajanj v Tokiu NADALJEVALA SE BODO ŠELE JUTRI. MED JAPONSKIM IN ANGLEŠKIM STALIŠČEM JE VELIKA RAZLIKA. TOKIO, 20. julija. Reuter poroča: Današnji japonski listi trdijo, da se je tekom včerajšnjih dveh sestankov med zunanjim ministrom Arito in veleposlan kom Crai-giem pokazalo, da se japonsko in angleško stališče glede Tiencina zelo raz- ' Oomac za® likuje. Prihodnji sestanek med Arito in Cralgiejem bo šele jutri, ker je Arito za prosil za premor, v katerem bi mogla ja' ponska vlada temeljito proučiti angleško stal šče in odrediti svoje nadaljnje zadržanje. Kitajske protiofenzive KITAJCI BODO SKUŠALI ZNOVA OSVOJITI SVATOV. — VELIKA BITKA V POKRAJINI ŠANSI. — NESREČA JAPONSKE LADJE. ŠANGHAJ, 20. julija. Po kitajskih poročilih s front so prešle kitajske čete v protiofenzivo z namenom, da ponovno osvoje Svatov. Tuji opazovalci pa menijo, da ta protiofenziva ne bo uspela. V juž-nozahodnem delu šansija se razvija sedaj najhujša bitka. Poročajo, da so dobili Kitajci pojačanje 200.000 mož, katere so poslati čez Rumeno reko v šansi. Obenem poročajo Kitajci, da se je v bližini Ven-sova potopila neka japonska ladja. Potopil jo je tajfun, ki je divjal v ponedeljek. Novo poročilo iz Moskve SEEDS JE POSLAL NOVO POROČILO O POGAJANJIH V MOSKVI- KI GA V LON DONU ŠE PROUČUJEJO. ANGLIJA SI ŽELI POSPEŠITVE. LONDON, 20. julija. Kakor je izvedel Reuterjev poročevalec, je angleški veleposlanik Seeds poslal vladi v London novo poročilo o pogajanjih v Moskvi z Molotovom. To poročilo sedaj v Londonu proučujejo, vendar odgovor ne bo odposlan v Moskvo dokler ne bo dosežen zadevni sporazum s francosko vlado. Diplomatski dopisnik Associated PreB pa pravi o pogajanjih v Moskvi, da *e angleška vlada trudi, da bi jih pospešila 'n obstaja upanje, da bo podal Chamberlain končno poročilo o tem vprašanju še pred razpustom parlamenta. Glede današnje seje angleške vlade se zatrjuje, da bo na njej določena tudi višina angleškega posojila Poljski. Razpravljajoč o angleško-francoskih pogajanjih z Rusijo poročajo tukajšnji listi, da tudi nemško-ruska trgovinska pogajanja ne .krenejo z mrtve točke. Dve poHski protestni noti Gdansku GDANSK, 20. julija. Poljski generalni komisar Hodacki v Gdansku je izročil danes gdanskemu senatu dve noti. V prvi protestira proti nespoštovanju carinskih pravic in vrhovne kontrole v Gdansku, zlasti v pristanišču, v drugi pa proti nezakonitemu izganjanju poljskih delavcev iz Gdanska. Razkolnikov izven zakona MOSKVA, 20. julija. Havas. Pred vrhovnim sodiščem se je že 17. julija začel proces proti Fjodoru Ražkolnikovu, bivšemu sovjetskemu poslaniku v Bolgariji, ki je zapustil svoje mesto in prestopil k sovražni državi. Odbil je ponudbo, da se vrne v Rusijo. Po sovjetskih predpisih so Razkolnikova postavili izven zakona. Vprašanje židovskh beguncev LONDON, 20. julija. Havas. Na zasedanju mednarodnega komiteja za podpiranje beguncev je lord Winterton izjavil, da ima angleška vlada pomisleke za izpolnitev svojih obveznosti, dokler nima jasne slike o podporah, ki so jih priprav- j Francija je prejela komaj četrtino njenih ljene dajati druge države. Vlada bo zato naročil. Velika Britanija je dobila letos naknadno zavzela svoje stališče o name- [vojnega materiala v vrednosti 14,648.000 stitvi in podpori begunskih družin. V ime- dolarjev, Francija pa za 9,187.000 do-nu Francije je Henri Beranse dejal, dajIarJ'ev. prihaja največ beguncev na Francosko in Ameriške dobave letal Angliji in Franciji WASHINGTON, 20. julija. Reuter. Po polletnem poročilu oddelka za kontrolo proizvodnje vojnega materiala je Velika Britanija prejela doslej od USA skoro vse potrebščine za opremo njenega letalstva, Dr. Laza itiargovnč no i'ceffl »Od aprila do kraja junija so se vršil1 . zdi da je vlada preobremenjena z dajatvami zanje. Simpatično je bil sprejet predlog Roosevelta o konferenci, ki bo septembra razpravljala v Washingtonu o begunskem vprašanju. V Evropi je samo iz Nemčije 150.000 beguncev, 60.000 jih prejema podpore od privatnikov. V severni Rodeziji bodo lahko nastanili 50.000, v San Domingu 29.000, na Filipinih 10.000 begunskih družin. Novo pristanišče v Tienc’nu TIENCIN, 20. julija. Havas. Agencija Domej javlja, da bodo Japonci zaradi tež-koč, ki so nastale v zvezi z blokado angleške in francoske koncesije, zgradili nov pomol na meji nekdanje ruske koncesije. Novo pristanišče bo dolgo 390 m in bo zvezano z železniško progo Peking —Mitkden. ANGLEŠKE IN FRANCOSKE BOJNE LADJE NAfcGRŠKEM ATENE, 20. julija. Stefani. Francoske in angleške ladje bodo v prihodnjih dneh obiskale grške luke in otoke. Začetek avgusta bo imela grška vojna mornarica pomorske vaje. alne resnične opredelitve izvršile šele po eventualnem izbruhu nove vojne, po vsej priliki celo šele tedaj, ko bodo že vidni prvi znaki, na katero stran se bojna sreča nagiblje. Prav to pa bo za eventualno novo evropsko vojno najbolj karakteristično in morda tudi najbolj odločilno. S tem v zvezi seveda ne bodo za to ali en0 stran izključena razočaranja. -r. TURSKA VOJAŠKA MISIJA V ANGLIJI. LONDON, 20. julija, čuvar privatnega pečata, lord Anderson, je v svojstvu ministra za civilno obrambo sprejel turško vojaško misijo, ki proučuje na Angleškem metode vojevanja in obrambe v letalski vojni. ITALIJANSKO SOCIALNO ZAVAROVANJE. RIM, 20. julija. Stefani. Mussolini je sprejel predsednika fašističnega narodnega instituta za socialno zavarovanje, ki mu je podal referat o stanju zavoda v tekočem letu. Vloge zavarovanih delavcev so se dvignile skoro za 7% na 1124 milijonov lir. Institut je izplačal doslej zavarovalnine in podpore za primer onemoglosti v vrednosti 929 milijonov lir. TELOVADNE SVEČANOSTI V STOCKHOLMU STOCKHOLM, 20. julija. Od 20. do 23. avgusta bo-do v Stockholmu velike svečanosti v spomin 100. obletnice rojstva ustanovitelja švedske gimnastike Prirejene bodo velike športne manifestacije, nastopilo bo okrog 8000 telovadcev. Svečanostim bo prisostvovalo 300 delegatov iz 34 držav. Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno jasno, malo vetrovno in vroče vreme. Temperatura se bo še malo dvignila. Včeraj je bla najvišja toplota 31,4, danes najnižja 10,8, opoldne pa 31,2. Borza. Curih, 20. julija. Beograd 10, Pariz 11.74“/«, London 20.76, New York 143*/«, Milan 23.32, Berlin 177.80, Praga '5.1254. Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. pogajanja za sporazum. Nekaterim se -to dolgo, toda ne smemo se razburja«' ker gre tu za zelo težko in resno vp®’ šanje, ki se ne more urediti v 24 ura“' Pogajanja še niso končana, toda, jaz va® rečem samo to, da si ničesar bolj ne &e' lim, kakor da bi bila kronana z uspeli®8 v korist vse Jugoslavije. Absolutna •* potrebno, da se počutijo Hrvati kakor' lastni državi in da v sporazumno ureje® Jugoslaviji vidijo skupno državo Srb®'; Hrvatov in Slovencev. Hrvati so sestav® del jugoslovanske nacije, prav tako kak® Srbi, zato je skrajni čas, da se likvi® rajo vsi spori in sumničenja med Za mene kot radikala se postavlja P10" blem, ali bi ne bilo dobro, da se zedini®* vsi radikali v obnovljeni Radikalni stra®* ki in da složno gremo na delo v kor^ kralja in domovine. Vem, da to ni labkft so ljudje, ki hočejo to preprečiti. T<$’ z dobro voljo, razumnim in poštenim lom bomo naše težnje lahko ure sni®1! To tem bolj, ker terjajo vnanji interes; države, da organizirani v močni politih skupini složno z ostalimi strankami sk[' bimo za varnost državnih interesov ® zunaj.« Dr. Tašič o zvezni državi V »Politiki« razpravlja univ. prof. f' Gjorgje Tasič o razvoju državne misli'' raznih evropskih državah in pravi: »K®9; federacije se niso mogle obdržati tf zato, ker so bile slabo zgrajene, n*511 imele lastnih sredstev ter izvršilnega aPf’ rata. V zveznih državah Švici, Ne®$ in USA se javlja narod v državnem®'' nem pogledu edinstven, nastale so edi®' stvene politične stranke, ki tvorijo os«0-vo federativni ureditvi države. Z enobf sedo, te zvezne države predstavlja5 edinstvo v enakopravnosti, ravnote®8 med državno celino in posebnimi deli individualnostmi. Kdor hoče graditi zve' zno državo, mora voditi računa o sv® individualnosti in celini ter obratno o c£" lini kakor posameznih delih.« Sporazum, pa konec ava#' »Socialni vesnik«hoče sporazumnih zedinil oba brata. Sporazum, za katere«9 so se vozili kurirji med Beogradom Zagrebom več kot šest let, da so labj® že prage prešteli. Sporazum, ki ga nar® že več let pričakuje, ker žrtvuje zanj l®-9 in leta, ker pričakuje od njega kons®*' dacijo države in konec avantur. Nemška politika in Jugos’avij* »Mi ne zahtevamo nikakršnega vezani9 z nami. Vemo, da ima vsaka država sv® je interese, tako n. pr. ima Jugosiavi!9 poleg zveze z Italijo tudi še star pakt9 Francijo in tesne družinske sorodstvi vezi kneza namestnika z angleško k®' Ijevsko družino. V tem vidimo Nemci sf mo srečno bodočnost našega južnovzh®* nega soseda. Nam zadostuje zagotovil®1 da na jugovzhodni meji nimamo sovra«' nikov, več ne zahtevamo!« beleži P9 nemških listih »Jugoslavenski list«. Vsi Nemci v Nemčijo »Ni samo Italija, ki prihaja v pošt®' Dri preselitvi Nemcev v Rajh Nen# odločujoči krogi trdijo, da se vodijo t* zadevna pogajanja tudi z voditelji ne®' ških narodnih manjšin na Madžarskem 1,1 v Romuniji, ki naj hi se preselile v Podobna pogajanja naj bi se nadaljeval1 tudi z državami na Balkanu in drug®’’ ki imajo nemške manjšine«, piše »Jug®* slavenski Lloyd«. V Beogradu 110 fondov Po preračunu 1937/38 je v Beograf 110 fondov, ki imajo nad poldrugo v$v jardo dohodkov. Zraven štejejo še tnno«{ druge dotacije. Vsi ti dohodki so br®9 kontrole javnosti, v upravi sede v gla'5" nem visoki državni uradniki. »Jug. LloJ/®‘ zahteva čimprejšnjo decentralizacijo t®, fondov in pravično upravljanje, ki bo Š#' tilo materialni interese raznih prizadet’1 organizacij. Ka; bo torej prav? »Iz vsega se vidi, da bodo poletni seci in zgodnja jesen v znamenju vel’1* napetosti, ki bo lahko vsak čas e k s P1 'j’ dirala, pa vendar ne bo dovedla ® odkri'ega spopada. .« ^"'itska * toliška Rijee«) N*»v jm vrši se z uria vpri ura : vi ie i jllOB no i ror rej® rbo* ta«! tai« ;via ijiff ti niJ tri :ori S liS sr« tiS s> Kako se upravljajo razlaščeni gozdovi Od šestih veleposestev se je okoristilo 76 občin s 8748 kmetskimi gospodarstvi Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1. 1931. so pridobile občine razlaščenih go-*dov doslej v celem okrog 22.251 ha. Na Osnovi istega zakona je bila ustanovljena Uprava za razlaščene gozdove v Ljub feni. Vodijo jo trije člani, državni, odnosno banovinski uradniki, zaposlenih je Pni njej 52 nameščencev. Kot nove moči za pomožno tehnično gozdno službo pridejo v poštev le absolventi nižje gozdarske šole v Mariboru, ki je dala že lep kader sodelavcev začasni državni upravi za razlaščene gozdove. Ta upravlja zdaj naslednja razlaščena veleposestva v Sloveniji: 15.261 ha veleposestva Karla Auerperga v Kočevju, 2490 ha veleposestva Vincenca in Douglasa Thurna v Črni-Guštanju, 1000 ha veleposestva dr. Alfonza Zabee iz Ruš, 1115 ha veleposestva dr. Huga Windisch-graetza v Rogatcu in 1066 gozda Hervar-da Auersperga na Turjaku. Vsako teh posestev tvori zase gospodarsko in fi- Boču — nov planinski dom! Pred desetimi leti je bila ustanovljena Poljčanska podružnica SPD. V teh letih ie obiskalo goro letno povprečno nad ■2000 gostov, pri čemer pa niso všteti fblski izleti, za katere je planinska postojanka nad vse pripravna. Tu najdete povsod košček romantike. Tako pri »Miklavževem kamnu«, pri »Križu«, pri stol-Pu, v sedlu Boča pri stari kočici, v starodavni cerkvici sv. Miklavža, v jamah ‘Beluncijah«... Da bi se še bolj okrepila, se je poljčan-ska podružnica kmalu po ustanovitvi združila z rogaško podružnico SPD, ter od tedaj skupno upravljata vse bočke postojanke. Ob 10-letnici obstoja m stolpa sta sklenili postaviti pri Miklavžu na Boču planinski dom. Z gradnjo se bo, kakor smo poučeni pričelo pomladi. Načrti so pripravljeni, material in denar se že zbirata. V ta namen bo v prid novemu planinskemu domu v nedeljo, 23. t. m., na idiličnih bočkih planjavah veliko trad’c o-nalno planinsko rajanje, ki se ga udeleže, vsako leto planinci in planinke od blizu in daleč. nančno enoto. Od navedenih veleposestev sta doslej razlaščeni samo ono v Kočevju in na Turjaku, za kateri se bo plačevala po zakonu odrejena odškodnina. Ostali veleposestniki so ohranili večji del posestev kakor je predvideva! zakon, zato šepa odstopili ostali del gozda brezplačno. Novih lastninskih pravic na dodeljenem gozdnem posestvu je dobilo na kočevskem veleposestvu 36 kmetskih občin s 6335 kmetskimi gospodarstvi, v Črni-Guštanju se je okoristilo z razlaščenimi gozdovi 18 občin s 238 kmetskimi gospodarstvi, v Rušah 6 občin in 295 kmetij, v Rogatcu 8 občin s 881 kmetskimi gospodarstvi, na Turjaku 11 občin s 999 kmetskimi domačijami. Ti koristniki so prejeli do kra;a 1938. lesa v vrednosti 250.000 din. Za letos je predvidena oddaja v vrednosti 224.215 din. Gozdove je prevzela ZDU v zelo slabem stanju, veleposestva so namreč odstopila najslabše dele gozdov, ki so jih v pričakovanju agrarne reforme že prej izsekala. Z umnim gospodarstvom je uprava stare goljave pogozdila, sneljala vanje nove ceste in dvignila rentabilnost raz^čenih gozdov. r' 3».'WKfcSl NEZADOSTNO DELOVANJE HORMONOV podprete s pravilno S o I e a-n e g o. Aktivne sestavine Solea-kreme pomladijo in osvežijo kožo. imam za Aitjio p^ernan/* koi£ Gubcev dom v Sv. Juriju ob Ščavnici - V nedeljo, 30. julija, bo Društvo kmetica fantov in deklet v Sv. Juriju ob Ravnici slavnostno otvorilo DOM MA-*IJE GUBCA. Otvoritev bo zvezana z obširnim prosvetnim in kulturnim programom ter so na njo vabljeni vsi prijatelji kmetske mladine. V nedeljo na dan otvoritve bo v Sv. Juriju ob 4. uri budnica, ob po! 9. uri koncert in ob pol 10. uri skupna udeležba pri maši. Otvoritev doma pa bo ob 11. uri. Po slavnostni tvoritvi doma (otvoritveni govor prednika domačega društva, slavnostni &>vor, pozdravni govori predsednika fveze iz Ljubljane ter zastopnikov hr-yatske ih srbske kmetske mladine in pri-luterjskih organizacij) se bo razvila Izpred doma povorka do spomenika kralja Ale-ksandra I. Zedinitelja, kjer bo položen venec. Popoldne ob dveh pa bosta dve prireditvi: ob 3. uri narodni običaji, ob 5. uri pa bo uprizoritev zgodovinske narodne igre v 5 dejanjih »Za staro pravdo«. Udeleženci slavnosti se naj poslužijo nedeljske povratne karte. 2elezm'ška zveza: iz Ljubljane z vlakom ob 0.45 zjutraj, iz Maribora pa ob 5.26. Najbližja postaja Bučečovci. Udeleženci slavnost, pa se lahko tudi pripeljejo do Sv. Jurija z mestnim avtobusom, ki odhaja iz Maribora z Glavnega trga ozir. z glavnega kolodvora ob 6. uri zjutraj. Povratne zveze so prav tako ugodne. Prijatelji vaške mladine in obmejnih krajev, ta dan vsi k Sv. Juriju. — Za kosila sprejema društvo prijave do četrtka, 27. julija. Utonil pred ©Črni sestrice V Podvelki v Št. Lovrencu sta se kopala v Dravi 8-letni sinček železničarskega delavca Vincenc Voh in njegova , kletna sestrica. Fantek.se je prevažal fe Dravi z neko večjo desko. Znenada ;?,se mu je deska obrnila. Zdrknil je v 0 «n utonil pred očmi svoje sestrice. ha?, feoinestilvo učiteljev. Premeščeni so lena j11 Ji učitelji in učiteljice: Selina Hc- gr r APač k Sv. Juriju ob j. ž., Bur-itih • a,,('iška iz Kapele pri Ljutomeru v fta Pii Kočevju, Pounar Makgimilja-iz Pi|<;iai)ja v Kostanjevico, Splihal iz Griž. pri Celju v Trbovlje, Rošler :jU(iija 1Z .“slina' iz pišec v Ljutomer, Lebič Ivan 4v^a,j v Kurmo Jar a|n ec Rudolf pri Murski Soboti, Salovcev v Tišino, ?r»C Xel'a ix Štrekljeve« pri Črnomlju v cm, -1° v Prekmurju, Lokaj Elza iz Pu-Cev v Šoštanj, Vajt Franc iz Vel. Do-!„ 'f v Prekmurju k Sv. Emi pri Smar-'.Emi ‘^biriju iz. Vel. Dolencev k Sv im« •m- —irija iz. Vel. Dolencev ftii r i V' -Zidar , Ana od Sv. Marjete pri ' 111 ;*a- toplicah v Lemberg pri Šmarju. Banski S| Banski razpis likovnih nagrad. Ban- >'Pi?va. razpisuje nagrade v znesku tii: dinarjev za najboljše likovne umet- risiU' Js.!,6raJ?,.V • bodo le kipi, slike in SDri,’ , ‘le, uslvarjene v dobi od 1. Dr .,j , x° marca 1010 in niso bile ren? i 111 cas9?1 javno razstavljene ali drlo .,}l-int’.a,,!c\. iiijjuiki naj pošli jo svoja Ra t ' -° v1i,J.llfV,° ‘.J1- 1910 Narodni v. Ljubljsui, o-f Sedaj je čai * * *krt*tfjenje vino- sru:,ov. za istočasno obrambo proti pe-'Oiiosporl in zatiranje Kiseljaka naj se Obrablja bordoška brozga v zvezi z uGtn'a zelenilom (na 100 I 114% bakreno-mene brozge 15 dkg urania zelenila). V ura(nbc in zatiranja trsne plesni ali oidi-'t na: se vinogradi vestno žveplajo. Zvc-- a 'lat se s fino zmletim koloidaimin •vep.om. Ob zelo vročih dneh naj se me-() po trtah žvepla na tla pod trse, ker .-...da sončna pripeka lahko trto ob-Cll ho ožge. ut« y ®avi blizu Ježice pri Ljubljani je leni! z t ni učitelj Silvo Mehora. znan btfni delavec. o. Letošnji Alešov sejem pri Sv. Ani v Slov. gor. je bil slabo obiskan. Prignanih je bilo komaj 30 glav živine. Cene goveji živini so bile zelo slabe. Mnogi so prisiljeni prodati živino pod ceno, ker sta suša in letošnje poplave uničile velik del senskega pridelka. Mešetarji pri prekupčevanju precej zaslužijo. o. Nepošten raznašalec. Pekovski mojster Franc Vtič iz Korene v Slovenskih goricah je prijavil orožnikom 30-letncga raznašalca peciva Fr. M., ker je neznano _ stavnem kam izginil s kolesom, košem peciva in denarjem. Vlomile! pri Sv. Benediktu. Pri po novanje in ukradli kolo. žepno uro. jeka obleke, čevlje. Ceh ima nad 2000 d m .škode. o Balonček Iz Franclje je vlovil te dni ............— ■ ----- —— neki deček v Iškem Vintgarju. Na ba- njeno članstvo v mezdnem gibanju. Zveza lončku sta bili privezani dve razglednici | prosi pekovske pomočnike, naj v času z naslovom dveh Francozinj, katerima so 1 pogajanj ne iščejo dela v Gelu. Danes po-razglednici vrnili, da bosta vedeli, kam 1 poldne bo na mestnem poglavarstvu v je zaneslo njun balonček. o Akademiki Angleških univerz, ki so bili pa angleškem tečaju v Mariboru, bodo jutri obiskali Ljubljano. Tamkajšnje Angleško društvo jim bo pripravilo lep sprejem. o. Suša v Slovenskih goricah je prV zadejala vsem kulturam veliko škode Celju razprava o sklenitvi kolektivne pogodbe med pekovskimi mojstri in pomočniki. Ker vladajo v stroki med delavstvom težke razmere, bi bilo v interesu obeh, tako mojstrov kakor pomočnikov, da se čimprej sklene znosna delovna pogodba. . . c Umrl Je v Celju v javni bolnišnici 57-Ielni g. Mirko Kupljen, žel. uradnik v Našega kmeta in delavca se polašča ?a- k’^°okoViSLcmd°b ^ e Precej tujcev opažamo zadnje dni v Celju. So Hrvatje, Srbi in Nemci. Tujci kakor Celjani se v teh vročih dneh pridno kopljejo v Savinji, ki je zelo topla in radi slabe letine precejšnja zaskrbljenost. o S koso po glavi je udaril na dvorišču posestnika Robiča v Limbušu nasilni hlapec svojega »ohlapca Franca Horvata. Napadel ga je zaradi tega, ker Je Horvat vzel pomotoma njegovo koso namesto svojo. o. Razbit splav pri Krškem. Splavarju Ivanu Kreflu iz Bočne se je blizu Krškega razbil velik splav. Oba splavarja sta se le s težavo rešila. o. Vsekr.1 se je v zapestje 37 let stari Ivan Maglica iz Slivnice. Prepeljali so ga v bolnišnico. Celfe c Naročniki „Vcčernlka“ v Vojniku naj vendar enkrat tudi čisla! Upajmo, da bo taka ostala tudi v bodoče. o Nesreča. 40-lelnemu delavcu Martinu Hrovatu je padel v kamnolomu kamen na roko in mu zmečkal desni kazalec. Zdravi se v celjski bolnišnici. PtUj p. Utonil je 14-letni Šprah Vladko iz Ptuja. Prav letos je končal meščansko šolo. Niso ga še našli. n. Nad milijon dinarjev za melioracijo avtobusa “ P°Poidanske8a , Sinjskega polja. Razpisana je prva Mcita- c Druga številka razstavnega vestnika1 cija za melioracijo Sinjskega polja, za ka- sestniku Cehu Simonu na Drvanju pri Sv. Benediktu so vlomilci pri belem dnevu, ko ni bilo nikogar doma, vdrli v sta- „Celjske razstave" je te dni izšla. Prinaša precej zanimivih člankov. — Na razstavnem prostoru je pričelo živahno vrvenje. Tvrdke, ki bodo razstavile, so pričele graditi šotore, da bo vse pravočasno pripravljeno. Tako bo z otvoritvijo razstave prišlo zopet nekaj razgibanja v mesto. c Mezdno gibanje živilskih delavcev tudi v Celju. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica Celje, sporoča da je tero je ministrstvo odobrilo kredit din 1,141.930. n. Oreh posebne sorte. V sadonosniku nekega kmeta v Banjščici v bližini Varaždina je šele te dni zacvetel oreh in začel delati plodove. Oreh je zanimiv tem bolj, ker je steblo bik) do zadnjih dni docela suho ter ni kazalo nikakšnih znakov brstenja. Notranja organizacija železničarske službe Plače, položaji in izšo'anost terjajo pravične.!© ureditev v odgovornosti polni službi Jugoslovanske državne železnice zaposlujejo 70 do 80 tisoč uslužbencev, najrazličnejših po stroki in izobrazbi. Najnižja izobrazba bi morala biti štirirazred-na osnovna šola. V pokrajinah, kjer je nepismenost še velika, se sprejemajo k železnici tudi ljudje, ki ne znajo pisati in brati. Pritisk nepismenih je v državne urade in tudi k železnici v južnih pokrajinah tolikšen, da jih ni mogoče popolnoma izločiti. V Sloveniji, praktično vzeto, nepismenih ljudi sploh ni. Od ljudskih množic bi se morali za naporno odgovorno železniško službo izbirati res le najzdravejši in najsposobnejši. Zaradi drugačnih potreb in okolnost, v posameznih banovinah bi morale biti plače tako različne, da bi bila dana vsaj približno relativna enakost. Pri današnjih razmerah pomeni namreč enak zaslužek dveh enakih uslužbencev iz dveh različnih pokrajin za enega blagostanje, za drugega pa revščino. Tako je n. pr. za navadnega fizičnega delavca z družino v nekaterih pokrajinah 700 din na mesec že lepa plača, za enakega delavca v Sloveniji pa premajhna za dostojno življenje. Pri nas so železnice že 90 let stare in bi moralo biti šolanje uslužbencev na višji stopnji kot je. Prilike, v kater h se železniški uslužbenci šolajo, so. dostikrat neprimerne. Tu se vidijo škodljive posledice preobremenitve v službi. Uslužbenci niso dovolj spočiti in se ne morejo posvetiti temeljitemu študiju pravilnikov, tarif in drugih predpisov. Tudi notranja ureditev naših železnic ni vedno in povsod dovršena. Okornost in premalo iniciative se ji po pravici očita. Mnogi predpisi se izkažejo za dobre, toda vse ne postopa po njih. Povečana dnevnina za delavce se kaj redko upošteva, čeprav jo določa uredba. Na službena mesta je treba postaviti ljudi, ki imajo za to primerno kvalifikacijo. Finančno in organizatorično vpraša- nje železnic se pa da rešiti na ta način, da se postavi vse poslovanje na realna tla komercieinega vodstva posameznih prog in cele mreže. Vsaka proga za sebe bi morala biti z vsem svojim prometom aktivna, zaključuje inž. St. Roglič zanimivo studijo o »Izpopolnjevanju našega železniškega prometa«. — Voz je dober. 100 kilometrov. — Na inesec?... Se zmerom vozi i I Manbor Nižjo gimnazijo v Dravograd, trgovsko šolo v Mursko Soboto Zahteve učiteljstva na zborovanju 3UU v Ljubljani Pred dnevi smo objavili izčrpen referat o stanju našega ljudskega šolstva v obmejnem ozemlju, danes pa prinašamo poročilo iz zborovanja Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. sekcije za dravsko banovino, ki je bilo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Ob tej priliki je praznovalo slovensko učiteljstvo tudi 50-letnico skupne sl renske učiteljske organizacije. Zborovanja se je udeležilo mnogo gostov in zastopnikov oblasti. Zastopnik ministra 'n bana g. dr. Sušnik Lovro je čestital društvu k polstoletnemu jubileju. Priznal je slovenskemu učiteljstvu velike zasluge za razvoj slovenske šole, za katere mu je slovenski narod iz srca hvaležen Spomnil se je tudi težkega truda in težavnih poti slovenskega učiteljstva pri izvrševanju njegovih poklicnih dolžnosti. Naslednji dan so poročevalci objavljali sklepe posameznih odsekov, ki jih je skupščina po večini soglasno Sprejela. Med najvažnejše skupščinske sklepe so spadali prav gotovo sklepi odseka za obmejno šolstvo. Med vsemi sklepi za obmejno šolstvo je najvažnejši sklep, da bi naj obmejno šolsivo, učiteljstvo in ves obmejni živelj uživali prvo in glavno skrb vsega šolstva, učiteljstva in narodnega življa v državi. V ta namen je potrebno, da se ustanovi pri kr. banski upravi in pri prosvetnem ministrstvu poseben oddelek za obmejno šolstvo. Oddelke pa naj vodijo osebe, ki so res delovale v obmejnih krajih in so s prebivalstvom povezane. V obmejnih in narodno ogroženih krajih se naj zagotovi učiteljstvu znosnejše življenje na ta način, da se vsemu obmejnemu učiteljstvu v narodno ogroženih krajih prizna splošna obmejna doklada. Učencem obmejnih in narodno ogroženih krajev naj banovina preskrbi in nudi brezplačna učila. Ob meji je treba izvajati velika javna dela za zaposlitev nezaposlenih domačinov. Nujna ie omejitev izseljevanja obmejnega prebivalstva v tujino in pohajanja na sezonsko delo izven države. Čimprej naj se ustanovi nižja realna gimnazija v Dravogradu idst.. Blair 99.50-101; tet Angleški p©caK«*šiii Mari boi. ^0. julija. Včeraj popO-e^ .,e začela, serija neoficielmh povabi! Angležem. ki se te dni poslavljajo od Ma* r:bora. Na vzorno idilično posestvo S-1'haierja je prispelo včeraj 25 angleš«^ dijakinj, dijakov m profesorjev pod vol* stvom Mrs. Gopelandove in Mr. Clisso!* da, ki jih je sprejel lastnik g. Thaler "j g. dr. Miloš' Vauhnik ter jim ra/*a*a vzorno slovensko obmejno pOsešt*0, Gostje so bili bogato pogoščeni. Or.?aB1' zacijo sta vodila ga. dr. Vilfanova in pr01, Sila. Kmalu po 181 so z avtomobili speli: ga. Rosnerjeva. dr.• Cazarura, Stamol. dr. Rapotec. dr. Velkar, So® ravn. Golouh, uredn. Ribnikar. Bafr" ravn. Berger, uredn. Voglar, gdč; Ska?1' nove m Velkarjeva. dr. Rodman :td ste sta pozdravila gg. dr. Vauhaiis ® ravn. Golouh, nakar sta se zah vala J :menu Angležev Mrs. Copetand in •■,‘r Barrows. Po užitku pristnega slove') goriškega večera so se gostje zadovoi#1 vrnili domov. Danes je zadnji dan tefca-J; Nocoj priredita- svečani večerji britaS#1 konzul iz Zagreba Mr. T. C Ranp li profesorje, župana ptujskega in mariWf' skega ter člane angleška kluba pr Or’* g. Marko Rosner in soproga pa ža gleške dijake in goste v Kazinu. Po vS' čerji je v Vesni poslovilni koncert* se vrši ples. r Englfsh Summer Cours* Maribor, July 20th. Yestžrday Pf' Vauhnik and Mr. Thaler invited the E®" glish teachers and students to. St where they were shown a typ-cal S'0" vene farm on the border. The organisa' tion of the excursion was in the ^iai^s of Mrs. Vilfan and prof. Sila. There wep! present many prominent persons ■ tif. Maribor who wished to greet the Fng':r .for the last time. Dr. Vauhnik and dir. 0°" louh made speeches on the mutual rela' tions between England and Yugnsla# and Mrs. Copeland and Mr. Burro'yS thanked them for their kind words. Rotman offered the English best YugoslsV cigarettes. After spending a fine eve#’ the guests were brought home by *>ri' Maribor, July 20*. Toda-? is ^ last day of the Course. This evening #e British Consul from Zagreb w;il offeV * supper to the mayors of Maribor Ptuj, to the teachers and nembers of -‘ie English Club, vvhereas Mrs. and ^r. Mar' ko Rosner will ofefr a supper to the glish students. Aftervvards there is a fi*13 concert in the Vesna and later a bali-. Nočna lekarniška služba (od 15. $ vključno 21. t. m.): Lekarna pri sv. Afe' hu, Glavni trg, tel. 20-05: Magda'en^3 lekarna, Kralia Petra trg' 3, tel,. 2?-70.; Kino * Grajski kino. Danes revija najbolj^ filmskih igralcev »Melodija sveta«. Glas' ba, petje, ples. , Esplanade kino. »Pastorka«, če$! film iz življenja češkega naroda. Film,'^ navduši vsakogar. * Kino Union. Do vključno četrtka »S<>' nata ob mesečini« s pianistom Ignac W Paderewsky-em. Radio Peteik, 21. julija Ljubljana :12. Domače pesmi, 13.20 W sel popoldanski koncert RO, 19.30 W pote naših planin (SPD), 19.40 Narodnosti'' ura, 20. Plošče, 20.10 Zenska ura, 20>’ Komorni trio, 21.15 Koncert RO. - ZagrcJ 2050 Bolgar.ske narodne pesmi. — grad: 13.10 Narodne pesmi v spremlja' lamburaškega RO, 17.45 Narodna glasj? s harmoniko, 20.30 Radio gledališče: ’,fiZ sta Berling“ od Selme Lagerlof. — Budi"! pešta II; 20.20 Verdijeva opera „Trovato^ j — Pariš PTT.: 20.30 Simfonični koflC^ (Bach, Schumann, Thiriel, Stravinski)- , Alglr: 20.30 Simfonični koncert. — ? ' -uou oimiomem Končen. — rrm 17.30 Klavirska dela jugoslovanskih avl°L jev, 19.50 Koncert Češke filharmonije, 21-Jr, Mojstri stare češke šole. — Budimpešta .3.30 Cisanska kanela 1710 Marlžarslcc 01 13.30 Ciganska kapela, 17.10 Madžarske a' je. — London National: 18.55 Velik °r keslralni koncert. Objave VIII. Mariborskega tedna Letošnji VIII. Mariborski teden ‘V 5. do 13. avgusta bo gospodarska in ‘(lz, turna revija slovenskega Podravja z L stavami Podravja, obrti, trgovine, k im'., nih zavodov, narodopisja, društev iUv .;li drug. Prirejene bodo vinska pokašiU., športne prireditve, lesti val naroclnih Čajev, gledališke: predstave, koncertne reditve in zabave na veseličnem prosW* Od 1. do 17., avgusta pylavicna vožnj.3 ' Misel in delo Problem izpopolnitve ljubljanske medicinske fakultete je dal pobudo za prvo razpravo v dvojnem 6—7 zvezku kulturne in socialne revije »Misel m delo«. Napisa! jo je dr. Alojz Zalokar in pokazal v nje] na vse pogreške in zamude, ki sme jih storili, da še v 20. letih po osvo-bojenju nimamo Slovenci popolne medicinske fakultete. Z osnovami in cilji geopolitike se ukvarja druga razprava, ki jo ic kot svoječasno predavanje v ljubljanski Ljudski univerzi objavil dr. Sveto-zar Ilešič. Razprava nudi nazoren, a obenem tudi kritičen vpogled v zlasti pri Nemcih sedaj tako propagirano geopolitike- A.vtor zasluži vso pohvalo, ne moremo pa brez pridržka odobravati sklepa, ®da mi kake svoje geopolitike v praktične namene zaenkrat ne potrebujemo, ker imamo dovolj opravka s tujo, ki jo Pač moramo poznati, da vemo z njo računati«. Prav z lastno praktično geopolitiko bi lahko najučinkoviteje pobijali tu-io, in kdo ve, če ne bomo nekoč postavljeni pred položaj, v katerem bi nam taka lastna praktična geopolitika bila ne le koristna, ampak tudi neobhodno potrebna? Prav mi Slovenci imamo več geopolitičnih problemov, kakor kateri koli drugi narod v Evropi, in problem našega življenjskega prostora je sploh problem na§e narodne eksistence. , Tretja razprava, ki jo je napisal dr. ing. Črtomir Nagode pod naslovom »Načrti Prometnih zvez na jugovzhodu Evro- pe«, je nekako praktično nadaljevanje prejšnje Ilešičeve razprave o geopolitiki, samo da obravnava določene probleme na določenem ozemlju. Avtor ie prikazal tu vse načrte velikih novih vodnih, cestnih in drugih prometnih žil na evropskem jugovzhodu v povezanosti s srednjo in deloma celo vzhodno Evropo. — Razprava je opremljena z dvema zemljevidoma. Naslednji prispevek je A. B e g a »Nemška propaganda na Kočevskem pred vojno«, ki nam nudi mnogo poučnih reminiscenc. Na socialno področje posega Borisa Debevca temeljita študija »Sta novanjske razmere slovenske mladine«, v kateri se nam odkrivajo kaj malo razveseljiva dejstva in bi bilo potrebno, da bi se ob njih resno in globoko zamislili vsi, ki jim je skrb za usodo naroda dolžnost. Naše socialno nazadnjaštvo postaja že naša največja sramota! Bogata je tudi vsebina obzornika. Uvodoma je spis v spomin desete obletnice smrti dr. Gregorja Žerjava; dr. Branko Vrčon poroča pod naslovom »Med mirom in vojno« o mednarodnih političnih dogodkih zadnjih tednov, nato pa pod naslovom »Bolgarija in Balkan« o zunanji politiki naših južnovzhodnih bratov na Balkanu; -tr poroča o lanski sezoni v ljubljanski drami, P, Š i v i c o ljubljanski glasbeni sezoni, S. B. o socialnih problemih, L. C. pa o procesu proti italijanskim iredentistom v Ljubljani 1. 1878. Zvezek zaključujejo poročila in dokumenti, -r. DR. HAROLD TEMPERLEY. Dne 11. t. m. je umrl v Peterhouseu blizu Cambridgea na Angleškem profesor moderne zgodovine dr. Harold Temper-iey, star šele 60 let. Pokojnik je postal univerzitetni docent že s 25 letom in zaslovel pozneje kot izredna kapaciteta, posebno v vseh vprašanjih novejše zgodovine evropskega vzhoda in jugovzhoda. Napisal je celo vrsto velikih in znamenitih razprav, med katerimi zaslužijo Omembo zlasti »Zunanja politika lorda wnninga«, »Krim«, »Friderik Veliki in Josip II.« »Dokumenti o krivdi za sve-.V0^10*’ P°k°jnik ie pa vzdrževal tudi žive stike z evropskim jugovzhodom. Že 1. 1905. je prvič prišel na Balkan in obiskal od tedaj dalje samo Srbijo in potem Jugoslavijo sedemnajstkrat. Izredno se je zanimal zlasti za našo zgodovino in folkloro, najprej le za macedonsko in bosansko, pozneje tudi sploh za srbsko, hrvatsko in slovensko. Za časa svetovne v°jne je bil nekaj časa častnik na solim-ski fronti, po vojni je pa postal član razmejitvene komisije na albanskem odse-“ S prof. dr. Haroldom Temperleycm ^mrl samo velik znanstvenik, atnrak ni tildi Velik prijatelj južnih Slovanov. k Sedemdesetletnica Ivana Zajca. Dne m. je doživel sedemdesetletnico življenja slovenski kipar Ivan Zajc, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani in mnogih drugih klasičnih kiparskih del. Zajc deluje še sedaj na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. k Razstava beskidske umetnosti. Besedi, ki so postali znani zlasti po Bezru-čevih »Šleskih pesmih«, imajo tudi nekaj dobrih čeških likovnih umetnikov, ki prirejajo sedaj v Ostravioi svojo razstavo. Razstavljajo slikarji Šajderka, Fr. Hla-vica in Leopold Parma ter kipar Rudolf Hlavica. k Turneja Češke filharmonije. Češka filharmonija v Pragi, ki jo vodi Rafael Kubelik, sin slavnega violinskega virtuoza. Jana Kubelika, odide na jesen na turnejo po Nemčiji, Švici, Franciji, Belgiji, Holandski, Danski in baltskih državah. Češka filharmonija je ena največjih glasbenih organizacij v Evropi k Usoda umetnin. Na neki dražbi v Londonu je bila te dni prodana za ogromno vsoto 6405 funtov šterlingov slika angleškega slikarja Whistlerja »Pri klavirju«, ki je 1. 1859. niso hoteli razstaviti v Parizu, češ, da je »navaden ničvreden zmazek«. Whistlerjeva slika »Simfonija v belem« je pa dosegla ceno 3465 funtov šterlingov. Dražbali so ju tudi zastopniki angleških galerij, toda nazadnje so se morali vdati bogatejšim Američanom. RAZPIS BANOVINSKIH LITERARNIH NAGRAD Da poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena, ali pa bodo izšla v tisku v času od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna dela, ki bodo objavljena prvič, torej ne prevodi ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Upoštevala pa se bodo zlasti taka večja pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katero koli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne za- vesti. Seveda bo odločala tudi pri teh delih umetniška višina. Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih rokopisov razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in članov, imenovanih od kraljevske bauske uprave. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade ne podele ali le v omejenem znesku, in se ostali znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih razpisih. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja natisnjena dela v 5, uenatisnjena pa vsaj v 3 natipkanih izvodih najkasneje do 3!. marca 1940. leta prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Soort Odgovor HŠS JNSu: razpuSčene podzveze so postali organi HŠS Na izključitev osmih hrvatskib klubov ter ustavitev poslovanja zagrebškega, splitskega In osiješkega podsaveza je Hr-vatska Športska Sloga izdala komunike, v katerem pravi, da so ustavljene podzveze in odbori postali organi HŠS. Prav tako so postati organi HŠS vsi župni in sod-nijski odbori. Od sedaj naprej je HŠS vrhovna športna organizacija hrvatskega nogometa. V veljavi so ostali vsi dosedanji pravilniki in predpisi, dokler ne bodo izdani"novi. Na- dalje pojasnjuje komunike, kako je prišlo do prekinitve odnošajev ter kaj je vse zakrivil JNS. Pravi, da je uprava JNSa falzificirala zaključke tudi zadnjega občnega zbora, na katerem Hrvatov ni bilo. Hrvatske športnike naj ne skrbi dejstvo, da njihovi klubi niso več člani zveze. Skupaj s poštenimi srbskimi klubi bodo naredili novo športno organizacijo in izključili vse tiste, ki v športu de’ajo nerede od zgoraj navzdol. HŠS ima jutri važno sejo, na kateri se bo razpravljalo o položaju. KOROŠKI KOTIČEK VABI Športni klub SK Slovan ima v lepem letoviškem kraju Guštanju ob vznožju Uršlje gore v nedeljo, 30. julija, nogometne verifikacijske tekme. Za nasprotnika ima SK Slavijo iz Pobrežja pri Mariboru, SK Mislinjo iz Slovenjgradca ter mladino iz sosednje Mežice. Ob 13. uri bo godba guštanjske jeklarne spremljala športnike iz trga na senčno igrišče. s. Nemec Harblg je deveti svetovni rekorder na 800 m. Prvi je bil 1. 1912. Američan Meredith z 1.51.9, drugi Pelzer (Nemčija) 1.51.6, tretji Sera Martin (Francija) 1.50.6, četrti Anglež Hampson 1.49.8, peti Američan Eastman z istim rezultatom, šesti Cuningham (USA) z 1.49.7, sedmi Robinson (USA) 1.49.6, osmi Woo-derson (Anglija) 1.48.4 in sedaj Harbig z 1.46.8. Rudolf Harbig je star 26 let in teče od 1. 1932. s. Pred tekmo z Nemčijo, pravi »Politika«, so naši igralci izven forme, s slabimi uspehi v tujini in še v spora z zvezo. Nemci nikakor niso tako močni, da bi jih ne bilo mogoče promatrati, posebno še, ker bosta igrala samo Henkel in Menze]. s. Cambridge je v tenisu premagal Ox-ford s 3:0. s. Vsakoletni atletski dvoboj med obema angleškima univerzama, Oxfordom in Cambridgeom, ter najznameniteiširr.a ameriškima univerzama, Harvardoin in Yaleom, je to pot končal z nepričakovano zmago Angležev z 9:3. s. ZKD je dalo v zagrebške liste pojasnilo, zakaj je prišlo ob priliki zadnjih teniških tekem za določitev reprezentance proti Nemčiji Vso krivdo vali na teniško zvezo in pravi, da je ZKD bilo samo prireditelj po ukazu zveze. Nemško prvenstvo V kopališču Oeynshausen igrajo samo z nemškimi mojstri zasedeno nemško prvenstvo. Tirolec Eliskases in Berlinčan Rellstab vodita po 4. kolu s3K točkami, 3 točke imajo Heinicke (Hamburg), Loc-venz in Muller (Dunajčana), sledijo Koh- ler (Monakovo) z 2H, Gftg (Opava) 3 (1), nadalje Brinkmann in Koller 2, Engels 1 % (1), Eisinger 1X, Kieninger, dr. Lange in Michel 1, Ernst H in Richter 0. Zanimivo je slabo mesto, ki ga zavzema Richter. Prizori iz svetovne volne Jože Ma . ^Rusiji je nastala revolucija. Naposled ,e bil sklenjen mir in tako sem se spet Vrnil po hudih neprilikah domov. Za vo-]ak? nisem bil več sposoben, odpustili so me in sedaj sem spet pri tebi.« Objel je 2 2dravo roko svojo Barbko in jo vprašal; »Ljuba Barbka, ali ti ne bom v nad-ego?« Barbka. ki ga je ves čas verno Poslušala, mu odgovori: »Ne, ljubi Andrej, še bolj te bom ljubila, še bolj bom elala, samo da si spet doma. Glej moje zdrave roke in naše otročičke, ki bodo udi skrbeli za te, ko dorastejo, in spet tako lepo kakor je bilo pred vojno.« Vse to je poslušal tudi mali Drejček. približal se je očetu in ga pogladil po Rudnem licu, rekoč: »Ljubi moj atek. tudi laz bom za te skrbel!« Očetu so se Hca razširila, prižel je Drejčka k sebi. rekoč: »Drejček, tudi ti boš zame skrbel, tudi tl,« III. M°j shiga Franček mi je bil iz srca dan. Bil je male čokate postave, Širokih m okroglega dobrodušnega obraza. mel ]e brado kakor Napoleon III. in ka-ar mu je šinila kakšna pametna misel v avo< s* io je vedno gladil, hoteč s tem Iengek 4 poudariti svojo bistroumnost. Vojaki so mu pravili, da nosi »kozjefiks«. To ga je vedno ujezilo in našopiril se je tedaj kakor kakšen petelin, katerega je izzival tovariš na sosednjem dvorišču. Razen svoje puške je nosil še težek tornister, v katerem je imel poleg vsega, kar potrebuje navaden vojak, 18 konzerv, moko, kavo, čaj, 3 pare čevljev, 3 odeje, tobak in še nekatere malenkosti. Na vseh pohodih je potrpežljivo nosil težko breme, ne da bi se utrudil tako kmalu. Če sem ga pomiloval, mi je vedno odgovoril: »Vejte gospod lajtman, to ni nič za enega rudarja, prestal sem še vse hujše reči. Vojak pa mora biti preskrbljen z vsem, drugače pa strada in bolje je, da nosim, kakor pa da stradam. Saj vidite sami, kako je z vojaki, ki nimajo vsega tega. Zato pa so že tako izčrpani. Nama pa se tega ni treba bati,« Tako me je spremljal dobri Franček na vseh pohodih v Galiciji in Italiji. Skrbel je prav po očetovsko zame. Kadar ni bik) vojaških kuhenj od nikoder, kar se je zgodilo čestokrat, tedaj je vedno prišel in me vprašal: »Gospod lajtman. kaj pa bova jedla?« — Imel je seveda vedno eden in isti jedilni list na razpolago: čaj. črno kavo, koruzne žgance in razne konzerve. Mnogokrat sem že trdno spal, ko je Franček še bedel in kuhal in cvrl, samo da ne bi gladovala. Večkrat sem se jezil radi tega, ker me je zbudil lz najboljšega spanja in ga ošteval, zakaj ne gre spat, vendar je prenašal vse moje muhe s stoičnim mirom. Odgovoril ml je tedaj vedno: »Gospod, zdaj pa le hitro, vse je pripravljeno, potem se bova že naspala, če nas ne bode zbudil nenadno kakšen vražji alarm.« In hočeš, nočeš, moral sem ga ubogati in prav je imel. Tako mi je postal s časoma najboljši in najzvestejši prijatelj. Po hudih bojih pri Czeremchi v Galiciji so nas zapodili Rusi v Karpate in preko Duklje na Ogrsko. Umik je trajal brez prestanka dva dni in dve noči. Z nami je bežalo tudi civilno prebivalstvo, ki je vzelo živino in najpotrebnejše v naglici s seboj. Raztrgani, izmučeni, lačni in žejni smo se pomikali po blatni cesti naprej, podobni tolpi potepuhov in ne armadi, o kateri so nam pravili nekoč, da Je elita vseh armad v Evropi. Med civilnim prebivalstvom pa je bilo tudi mnogo žjdov, ki so še ob tej priliki hoteli imeti svoj dobiček. Bežečim kmetom so odkupovali živino po sramotno nizkih cenah 30—40 K za glavo, kar so potem z velikim dobičkom prodajali dalje različnim armadnim poveljstvom. Po tej cesti je gnala svojo kravico tudi neka revna kmetica, katero je nagovarjal neki Žid, naj mu jo proda. Ponujal je zanjo 35 K. S solznimi očmi je tavala uboga ženica po cesti in o prodaji ni hotela nič vedeti. Žid pa je le silil vanjo in je postal naposled celo nasilen. Vse to je opazoval tudi Franček. Naposled se razsrdi in mi reče: »Vejte gospod, temu le »Jajtelesu« bi pa jaz rad malo podkuril.« »Daj!« mu odgovorim in tako se je tudi on pridružil kmetici ter začel barantati Zid ga je ošinil z jeznim očesom in je takoj ponudil za živinče 50 K, Franček pa reče: »Jaz dam 70«, 2id nato: »Jaz 80«, Franček: »Jaz 90«, Zid: »Jaz 100« in ko je ponudil Žid 120 K je Franček odnehal rekoč: »Pa imejte vi kravo!« Žid se je zatogotil ter ga je začel oštevati: »Gott flber die Welt, mein Herr, sie sind ein Betriiger«, naposled izjavi, da krave ne kupi, »Kaj jaz ,Betriiger’, če ne izplačate ženici takoj 120 K, vas poderem z bajonetom. Sicer se mi pa bodete legitimirali, ker vas bom naznanil poveljstvu radi oderuštva«, se odreže Franček. Žid se je še nekaj časa prepiral, naposled je pa vendarle moral odrajtati kmetici 120 K. Hotel se je • odstraniti, a Franček mu reče: »Bortens a bisel, zeigens mir die Legitimation! I ber ihnen schon zeigen^ berns die Lent herum betriegen.« »Dalje jutri J Zanimivosti Ovce so dvignile angleški imperij V vseh panogah britanskega gospodarstva imajo ovce velik industrijski pomen če je konj človekov prijatelj, je ovca njegov dobrotnik. Posebno velja to za Angleže, ki so dvignili svoj imperij z nemajhno pomočjo ovac. Da nam britve ne rjave, za dobre teniške rakete, za relativno nizke davke, za hitrejše celjenje ran po operacijah, za dobro suho meso, za rdečila, kreme in druga kozmetična sredstva se imajo ljudje zahvaliti ovcam. Ovčja paša na angleških golfiščih prihrani ljudem stroške za košnjo. Od aprila do novembra se pasejo ovce po vsej Angliji, tako tudi v londonskem Hyde Parku, ki meri 370 akrov. To pravico imajo ovce že od 1872. leta. Po vsej kraljevini so prevzele ovce opravek koscev in popasejo sečno travo. Ovca da svetu vaško leto 1 milijon 700.000 ton volne. Volna se vleče kakor nit skozi zgodovino. Industrija predelovanja volne je bila na Angleškem znana že za časa Cezarja. — Pred 900 leti je kralj Edvard III. naročil, naj za lorda kancelarja namestil sedeža napravijo volneno vrečo, da bo parlament vedno spominjala, od česa pričakuje kralj denarja za bojne pohode na Francosko. Se danes je volnena vreča sedež lorda kancelarja v lordski zbornici. Ko je I. 1744. Robert BaokweH, modri posestnik iz Leicestra postavil temelj gojitvi ovce na znanstveni podilagi in s tem dal boljšega kruha mlijonom Angležev, se je dvignila predilniška industrija. V Tihem oceanu je nastala nova kolonija Avstralija. Leta 1794. je John Mac Arthur spremljal prvo skupino izseljencev. Dali so mu 200 akrov zemlje, mož je začel z ovčjerejo, odkril bogate pašnike in kupčeval na debelo z volno. Danes goje v Avstraliji 114 milijonov ovc, ki dajejo svetu četrtino vsega pridelka in so glavni vir avstralskih dohodkov. Najzanimivejša stvar pri ovci je mast. Stoletja je bila ta mast samo nadloga, od nje niso imeli koristi. Zametavali so jo, ponekod so bili kanali polni smrdljivih odpadkov. Ko je pa neki kemik ugotovil, da se da iz ovčje masti napraviti človeški masti podoben lanclin, je postala ovčja mast važen činitelj v dnevni porabi in industriji. Nastala je kozmetična industrija, predelana ovčja mast, ki blažilno vpliva na kožo, prihaja v več milijonih funtih na trg. Po svetovni vojni so ugotovili, da je lanclin najboljše zdravilo proti dermatisu in drugim kožnim boleznim. Koži vrača naravno maščobo, ki jo odvzamejo rudninska olja, kisline in druge snovi, s katerimi pride človek v dotiko. Se večji je pomen ovčje masti v železni industriji. Največje prekletstvo »kovinskega veka« je bila rja. Rezerve v vrednosti tisoče in tisoče funtov bi bile uničene v kratkem času, če bi prišla vlaga na nepokrite kovinske predmete. Rja bi uničila cele sklade strojev, instrumentov, vijakov, britev, nožev in ključavnic, poslanih čez morje v tropske predele, če bi ne bilo ovčje masti. Tisoče stotov posebno pripravljenega lanclina uporabljajo danes za mazanje kovinskih predmetov za izvoz in za delo. V surovem stanju uporabljajo ovčjo mast tudi za izdelovanje mila, sveč in barv. če upoštevamo še koristi, ki jih imamo od ovčjega mleka in mesa, vidimo, kako mnogostranska je poraba te živali v narodnem gospodarstvu. Novi Zeland je največji izvoznik ovčjega mesa. Od tega porabi Anglija 95% celokupnega izvoza, sama je v pridobivanju tega mesa na tretjem mestu. 21% svetovne porabe ovčjega mesa ima v rokah angleški imperij. Ovčje drobovje in koža je po-rabna v industriji za strune in aseptične niti pri operacijah. Iz ovčih kosti izdelujejo nek prašek, vagone prakljev pošiljajo Angleži v tovarne orožja v Woclwich, kjer jih prekuhane porabijo za izdelovanje nitroglicerina in drugih eksplozivnih sredstev. . ' Moderni lob z železnimi živci Mr. Hank Schafer v Eldoradu je človek, ki ga stalno spremlja nesreča. Nedavno je padel in si zlomil nogo. Ko je bil še mlad, je obiskal neki premogovnik. Rov je zasulo in mož dolgo ni mogel na sveži zrak. Kmalu nato je ob neki eksploziji izgubil oko in nogo. K je ozdravil, je padel 15 m globoko in si pretresel mož- gane. Komaj je ozdravil, ga je brcnil konj, dolgo le ležal. Ozdravljen se je vozil s sanmi in na nekem ovinku je odletel v bodečo žico. Ko je učakal 80 let, ga je napadla pljučnica. V 82. letu ga je povozil tovorni avto, 84. letnega starčka je oplazila strela in se mu ni mč zgodilo. BOJ ZA LEPOTICO V Belemu v Paragvaju je živela s svojim ljubčkom, nekim Špancem, izredno lepa Idalia Rtbeiro. Vanjo se je strastno zaljubil nek Indijanski poglavar. Zaman jo je nagovarjal, naj gre z njim. Neko noč so udrti v kraj Indijanci, ubili Španca in odvedli Ribeiro s seboj. Toda v indijanskem plemenu je nastal zaradi lepotice spor. Na čelu ene skupine je bil sam poglavar, v ospredju druge pa mlad Indijanec. Po krvavih bitkah je mladi Indijanec zmagal, zažgal poglavarjev tabor in se z lepotico preselil v vas Porto-nos. Prvi slepec: .■ ki ti je dal dinar? Drugi slepec: -videl... Poznaš tega gospoda;, Ne, danes sem ga prvič Iznajdljivi Beethoven Slavni komponist Beethoven je že « 30. letu tako oglušel, da se je le s težavo sporazumel z okolico. Vendar je poslej skomponiral še mnogo znamenitih del. Iznajdel je posebno palčico, katere en konec je pritrdil na klavir, drugega je držal med zobmi. Glasbene tone je tako z lahkoto slišal, saj se je poslužil načina, s katerim je pozneje medicina uspešno r° segla v zdravljenje naglušnih. Praznoverni Napoleon Napoleon ni maral trinajslk, čudi petka. Ko je baš v petek odpotoval * armadi, ki se jc borila proti Rusiji, r spravljal poraz v zvezo s tem nesrečni® dnem. Podoben pomen je pripisoval ra* bitemu zrcalu, po povratku iz Elbe Fontainebleau. Po porazu pn \Vaterioo» se je spomnil tega ogledala in nihče vedel, kaj hoče poraženi cesar reci je dejal: — Prokleto ogledalo! Moja sim nja je bila vendar točna... Pojdimo v Seviljo... Grillparzer je nekoč stanoval v šoto pod stanovanjem nekega mladeniča, ki r neprestano pel: Pojdimo v Seviljo. N j oovo petje je bilo vse prej kakor ubranft tako da je pesniku že jelo presedati Poslal je mladeniču listek z napisom, <* mu plača vožnjo do prve postaje, saffl* da se resno odpravi na pot v — SevilJohorje in son-vinorodne Slovenske gorice! —• Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Kadar poil)oto denar po pošti, ni tlodu o bojazni— zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazllčneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Valablagovnlc« ^7)fncr.' (%ler Zagreb, THe* 4 In 4 Dopisi • Zignk II., ptai pnfe Sobo odda SOBA opremljena, sončna, se odda. Tomšičev drewred 6. 6577—7 Stanovanje DVE STANOVANJI v Maadalenskem okraju se oddasta v najem s 1. avgustom. 2 sobi. predsoba« kuhinja in shramba. Novejša hiša! Vprašati tel. št 2453. 6523—5 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6 6554—5 Službo dofci Večje trgovsko podjetje išče samostojno ________ KN.1IGOVODKINJO veščo slovenskega, srbohrvat skega in nemškega jezika, ste nografije in strojepisja. V poštev pridejo starejše s prakso Oferte s sliko in zahtevami na upravo »Vočornlka« pod »715«. 6509—9 KUHARICO in slufilnlo iščem za noro vpeljano gostilno za taikoj. — Naslov v upravi »Večernlka*. 6578—9 IZOUT UČENCA sprejme manufakturi« trgovina Srečko Pihlar, Gosposka S 5. 6573-9 KUHARICO sprejme Plane. Glavni trg. 6583-9 Službo Išio SADNI TRGOVCI! Ce potrebujete ekonomično delavno moč zmožno za vse, pišite na Simončič, ekonom. St. I1J pri Mariboru. 6571—10 Oglašujte v »Veterniku" PRODAJNA ZAlOOA V MARIBORU PINTER & LENARD IZOLACIJA PROTI VLAGI, TIMPGRATURNIM SPRIMIMBAM IN ZVOKU ING. MILAN HMELJ ♦ RADEČE Zahtevajte pen od b« In pejeanllal Catopitni papir zelo ugodno na p*oda[, v uorav* ..Večernika**. Izd la »n urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ccnlku. - Rokopisi se ne rračajo. - Uredništvo in uprava« Maribor, Kopališka ulica 6. - Teletoa uredoli|va štev. 25-67 ta uprava štev. 28-62. - Pošiui čekovul ražuu štev. 11. 409.