t »»»of^nski dneynik | jk . : ^ jenih državah« s- M m mm JT J z& vse Ms.; • $3.00 | < Ima lO.OoOijirocnlkov t jfii}______ GLA list sWenskih jielavc^? f Ameriki yj The onlv Sloveniar da:f tu the UsSted Ste ■ ■ K Issued every day Sundays and Holiday:* * k, . * > u --■ -----—i^^rtiM MLETOM rHAlN»: 067 COBTLANDT, future* m lecond-Clm Matter, leptember «1, If0»t M the Fort Ofict it Mew York. V. Tn into tkt Aet of Gon*re« of Narek «, 187». T1LWON PHAJtXE: 4*87 CO*TLA*»* NO. 293. — ŠTEV. 293. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 14, 1915. — TOREK, 14. DECEMBRA, 1915. VOLUME XTTTT. LETNIK HID BOLGARSKO VOJAŠTVO JE DOSPELO V GRŠKO OZEMLJE. TURČIJA Si JE POPOLNOMA SVESTA KONEČNE ZMAGE, GRŠKA VLADA JE DALA ZAVEZNIKOM NEKAJ KONCESIJ, ! Boji na vzhodu, j - Rusi premagali nemške predstraže. Rusi izstrelili "Zeppelin". — Po-lovaj neizpremsnjen. BOLGARI SO POPOLNOMA UNIČILI DVE ANGLEŠKI DIVIZIJI, SKUPAJ KAKIH 40.000 MOŽ. NAJSLABŠE SE GODI IRSKIM VOJAKOM. — ANGLEŽI IN FRANCOZI SEDAJ PRIPO-ZNAVAJO, DA SE NA CELI ČRTI UMIKAJO. — BOLGARSKA ARMADA JE ZASEDLA DO-RAIN. — AVSTRIJCI SO DOBILI 15 NOVIH IN MODERNIH TOPOV, KATERE SO SRBI NA BEGU ZAKOPALI. — GRŠKI GENERALNI ŠTAB SE JE BAJE SPORAZUMEL Z ZA VEZNI- ŠKIMI GENERA LI. ZAVEZNIŠKA POROČILA. Umikanje. Pariz, Francija, i:<. decembra. -lift vašo va agentura dobila o« i svojega posebnega poročevalca v Atenah brzojavko, iz kater« razvidno, tla je bila bitka met. Angleži in Rolgari severno od Do- slanci so naprosili Parlament. London, Anglija, 13. decembra — Grški kralj Konstantin je reke nekemu časnikarskemu poroeeval cu, da so zavezniki brez niegoveg dovoljenja izkrcali v Solunu svoj< j,.| čete. Danes m* je o tej zadevi raz j motrivalo tudi v parlamentu. Pc lorda Rol>ertf rama izvanivdno v roe a. Dvema! ' '••mla. da naj jim vse poiivbnc bolgarskima kolonama se j»- s po- razjasni. Cecil je izjavil, da so ime močjo lahke artiljerij«* posrečilo 'i zavezniki za izkrcanje čet po-otnajati angleško bojno črto, na- *ebno dovoljenje od grške vlad-kar so s<* Angleži za nekaj milj u- 111 da so se ravnali natančno pr inaknili in utrdili v svojih pozi- predpisih. Angleži niso tako ks ••ijali. Zat«*m se j«* takoj začela kor ^o bili Nemci, ki so prekr koncentracija angleške armade. i šili nevtralnost Belgije. Med An Ko so dobili m kaj ojačenj, so glijo in (irsko vlada zelo prija-navalili na Boliraiv in jih na več teijsko razmerje, »ločim so si Bel Na vse na-ine si bom prizadeval. da bo ostalo prijateljsko razmerje med Turči jo in Nemčijo ta Berlin, N emeija. 13. decembra. Rusi so napadli nekaj naših prednjih straž pri Dvini in jih prema gali. Armadna skupina generala Hin denburga: — ^led našimi in ru skimi prednjimi stražami je prišk do precej vročih spopadov. Rus. so zavzeli nekaj postojank, ki pa niso zanje posebno velikega >tra tegičnega pomena. Armadna skupina princa Leopolda : — Ruske čete so napadle naše pozicije pri Vulki pa niso mogli ničesar opraviti, ker smo bi li v veliki premoči. Pognali smo jih s precejšnimi izgubami v beg Armadna skupina generala Lin Avstrija in Zdr. države. ; S soške fronte. kot j,* bil., .losedaj. Nemčija'singena : — Na naši fronti s, m i nrči.ta imata takorekoč skupne interese. Sultan je odvrnil: Zavezniki s,) si zadnji čas orožjem priborili zvezo z vzhodom, tO;la mi ničesar posebnega pripetilo. Petrograd, Rusija, 13. decembra. Poročilo, ki ga je izdalo vojno mi-Zjnistrstvo, se glasi Na zapadni ruski fromi ie si- »omo gledali na to.|tuacija n.-izpremenjena. Zapadli mestih pognali v beg. Proti večeru so se Angleži i/, strategičnih ozirov umaknili. Kolodvor v Dorainu je zadelo več granat in ga težko poškodovalo. 1 Zavezniki >.e umikajo in uničuje-j gijanci niki. in Nemci smrtni so vraž- AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOL GARSKA POROČILA. jo za seboj ceste, pustošijo vasi in razdirajo mostove. Bolgari, ki prodirajo za njimi, naletijo vsak hip na izvanredno velike težkoče. Železniška zveza med zapadnim delom Maeedonije je prekinjena. Irci. London, Anglija, 13. decembra — V pred no vročega boja. Angleži so imeli j se reče. o ftuf-el-Ai.:aro, pa smo se morali umaknfn, ker smo naleteli na preveliko angleško premoč. Pridružila so se nam ■skoraj vsa. arabska plemena. Naše čete so dobile precejšnja opa-eenja. Boji na sinajskem polotoku Berlin, Nemčija, 13. decembra. — Iz Amsterdama poročajo, da je dobila Reuterjeva agent ura v Londonu brzojavko, iz katere je razvidno, da je oddelek angleških čet premagal na polotoku Sinaj močno arabsko posadko. 35 Arabcev je obležalo na bojišču. Angleži so izgubili samo 1(5 mož. Vesti, da so vsi arabski rodovi na strani Turkov, so neresnične. Državni tajnik za Indijo je izjavil, da se lahko Anglija na Arabce popolnoma zanese, ker Arabci prav dobro vedo, da imajo več pričakovati od Anglije, kakor pa od Turčije. Proglasitev svete vojne ni imela posebnega uspeha. od jezera Boginsko, smo obkolili sovražnika in vjeli dve sovražni stotniji. Zaplenili smo tudi nekaj strojnih pušk. Petrogr^d, Rusija, 13. decembra. Ruska : iierija je o. decembra pri Kalkanu izstrelila neki nemški balon Zeppelinovega sistema Zrakoplovee in njegovi pomočnik, so padli vsi ožgani in mrtvi na zemljo. Rusi so jim postavili spo menik. na katerem je napis: — Cast junakom, čeravno so bili sovražniki. Potopljena turška transportna la dija. _ Rim, Italija. 13. decembra. — Neki italijanski podmorski čoln je potopil turško transportno ladije "Rašid Paša ", ki je imela na kro vu 400 turških vojakov. Vojaki se utonili. Podrobnosti o tem slučaju še ni so znane. Rusi in Perzi. London, Anglija, 13. decembra Ruske čete so premagale pri Ave hu perzijske ustaše in se sedaj pri * "ižujejo Namadinu. ^ Neki dopisnik poroča, da so pri šli na sled obširni zaroti proti per zijskemu notranjemu ministru. — Skoraj vsi zarotniki so bili obso jeni na smrt. Perzijsko prebival stvo je v splošnem bolj prijazne Rusom, kakor pa Turkom. dnjič končal s popoln,,! Pri Koritu v severovzhodnem lirarskega orožja. \it i t delu Crnegore so uj *le naše čete S00 Črnogorcev iti Srbov. Zapad-no od Berane so se pojavili nad črnogorskimi postojankami naši letalci in so metali l>ombe na Črnogorce. Bombe so povzročile veliko škodo. ki Se je šle zmago bo cu Irce ni ostal živ. Iz tega je razvidno, da so An glež svojo irske tovariše brez po t robe žrtvovali. Prodiranje preko meje. Pariz, Francija, 13. decembra, j nkajšnje časopisje je dobilo iz1 oluna poročilo, da so bolgarski-j !e p.ekoračile grško mejo in da • nahajajo že na več mestih v «r-kem ozemlju. London, Anglija, 13. decembra.' Dopisnik Reutcrjeve agent ure Bolgari so zasedli danes Dorain 1 lievgeli in SO oddaljeni samo 5j ulj od grške meje. Zaveznikom » neprestano na sledu. t Zagotovila. Londo.n Anglija, KI. decembra. Iz Aten poročajo, da je ■ Dve angleški diviziji uničeni. Berlin, Nemčija, BI. decembra. — I/, poročila, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade, je razvidno, tla je bolgarski general Todorov zasedel (lev gel i ir Dorain ter da ni na maeedonskili tleh nobenega Angleža in Francoza. V teh bojih sta l>i!i uničeni najmanj dve angleški diviziji. Angleška divizija šteje 19.000 mož. Izjava turškega ministra. Berlin, Nemčija, 13. decembra Zunanji minister Ilalil hej jt približne j ............ ... ~' 1 k"'l!-l v av.lienei zastopnike rekel nekemu časnikarskemu po-za vezni kov in jim zagotovil, da ' ročevalcu: jim ne bo delal nobenih neprilik. tudi če bi s.' vnela bitka v grškem ozemlju. Grki. London, Anglija. 13. decembra. — Poročilo, ki ga je dobila včeraj tukajšnja Reuterjeva agentura iz Aten. se glasi : Grški generalni štab se je popolnoma sporazumel z zavezniškimi generali, flrški generalni štab je dal zaveznikom na razpolago o- zemlje med Solunom in DorainOiu.j ne« je bil pri sultanu in mu je V grškem carinskem uradu je za-j predložil svoje listine. Sprejem poni en i h tudi nekaj francoskih in je bil naravnost veTIČanstven. angleških Ustnikov. j Novi poslanik je rekel sultanu: Turčiji niti na misel ne pride, da bi sklenila mir. <'e pridejo drugi k nam z mirovnimi pogoji, bo-j tno najprej te predloge natančno i pretehtali in jih ne bomo prej sprejeli, dokler ne bomo čisto sigurni, če nam bodo prinesli kaj dobička ali ne. Nemški poslanik pri sultanu. Berlin, Nemčija. 13. decembra. — Novi nemški poslanik v Turčiji je grof Wolf-Met t ernieh. l)a- Grška in Bolgarija. I/. Soluna porčajo: — Grška in Bolgarija sta določili <>b svoji meji širok nevtralni pas. da se preprečijo eventuelni incidenti med grškimi in bolgarskimi četami, ki so se iz tega pasa že umaknile. Sedaj je tozadevna pogodba tudi že formalno perfektna m podpisana. Telefonska zveza. Berlin, Nemčija. l->. decembra. Danes je bila otvorjeua direktna telefonska zveza med Berlinom in Sofijo, glavnim mestom Bolgarske. Prvi dve osebi, ki sta se posluževala tega telefona sta bolgarski vojni minister in nemški vojni minister. Telefonska žica gre iz Sofije preko Niša, Oršave in Budimpešte v Berlin. Sedaj se baje že vrši med Nemčijo in Bolgarsko železniški, telefonski in brzojavni promet. Podmorski Čolni v Sredozemskem morju. Dunaj, Avstrija, 13. decembra. "V Kaudijo je dospel pamik "La-sithion" z 22 možmi posadke an- Baron Zwiedinek je konferiral z iržavnim tajnikom Lansingom. — Avstrija se bo uklonila. Washington, D. C.. 13. decembra. — Danes je sprejel državni tajnik v avdienei začasnega avstrijskega poslanika barona Z\vie-dienka. Ta konferenca je bila zelo potrebna. ker se je bati, da bi se* vsled "Ancona" note ne prekinilo diplomat ičnih zvez med obema državama. , Avstrija bo najbrže zavzela sledeče stališče: 1. Kapitan podmorskega čolna je storil svojo dolžnost, ker je "'Aneoni" najprej zapoveelal u-staviti se in je šele potem streljal nanjo. 2. Avstrijski odgovor ne bo podoben ultimatu, pač bo pa imel značaj in smisel kompromisne note. 3. Avstrija ne prevzame nobene odgovornosti, če je. bila ladija potopljena, potem ko je hotela pobegniti. Ko je baron Zwiedek odšel od lržavnega tajnika, ni hotel ne on ne nobeden državni uradnik po jasniti, česa se je tikalo posvetovanje. Nota je povzročila na Dunaju veliko razburjenje. Vladni krogi so prepričani, da je prekinjenje diplomatienih zvez med Avstrijo in Združenimi drža vami neizogibno. Odgovor na noto bo dospel v petih ali šestih dneh. Perzija. Teheran, 13. decembra. — Poročilo petrograjske telegrafske a-genture: Ministrski predsednik je izjavil poveljniku kozaške brigade, da bo šah v spremstvu mini strov zapustil Teheran. Mesto o-stane pod zaščito kozakov. Policija in orožništvo se pripravljata na odhod. Francosko uradno poročilo. V Artoisu se je posrečilo Nemcem vdreti ob Lahyrinthu z napadom ob cesti v Lille v en naš strelski jarek v prvi črti; naši protinapadi so jih takoj zopet vrgli nazaj. Sovražnik je pustil vse ranjence na bojišču. Okrog Loosa in Sou-chesa navadni topovski boj. Severno od Aisne smo koncentrirali ogenj na nemške naprave na planoti pri Nouvronu; zdi se, da je bil ogenj zelo uspešen. V Champa gni, pii holmu Le Mesnil in na vrhovih ob Maasi v gozdu Chevalier precej živahen artilerijski boj. Nova francoska renta. Pariz, Francija, 11. decembra. Uradni list priobe-uje zakon o iz-—» z ^ moami posaane an- no™ ^ancoske petodstotne gleškega parnika "Makalista", ki iT/' *fdajl" urs Je doloC'en na je bil potopljen od nekega nemške-j frank.°7; Ja,vna ^skrikpcija ga podmorskega čolna. O nada!j-j'!e ^ pricela 25' ™™*bra, kon-nih 67 mornarjih ni sledu. Baje je S 3,ajbrže 15" decembra, isti podmorski čoln oni dan poto- ^ovo Poso^]o se obrestuje že od pil še dva parnika. 16' novembra "aPre-l- Lvonski "Republican" poroča iz Orana, da je dospel tja angleški parnik "Mortiam" ki ga je neki Ker nam letos nikakor ni mogo-podmorski čoln obstreljeval. če dobiti PMLTIK is starega kra- " Mortiam " je izkreal 24 mrtvih ja, opozarjamo vse cenjene rojake in 70 ranjenih, med ujimj 30 tež- in rojakinje, da naj pridno naroku ranjenih. ' |čajo nad Koledar. L1 ROJAKI POZOR! Revolucija? Philadelphia, Pa., 13. decembra. Kitajski general Hvang Sing, ki je vodil ob strani dr. Sun Vat Šcna leta 1813 revolucijo, je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu : Vuanšikaj ne bo nikdar zasedel kitajskega prestola. Xa vsak način mora izbruhniti v" Kitajski revolucija. Rusija in Rumunija. Preko Berlina javljajo: — Pogajanja meti rusko in romunsko vlad o radi konfisciranih ruskih donavskih parnikov in za Srbijo namenjene municije so se končala za Rusijo ugodno. Rumunska lada je vztrajala na svojem strogo nevtralnem stališču. Ponarejevalec denarja. Philadelphia, Pa., 11. decembra. Poštne in policijske oblasti iščejo nekega sleparja, ki je ponarejeval Vroči italijanski napadi pri Gorici in na Doberdobski planoti. — Italijanski zrakoplovci. Iz Kitajske. Dunaj, Avstrija. 13. decembra. Avstrijski generalni štab poroča: Kakor kaže. se pripravljajo Italijani zopet na novo ofenzivo, ki bo pa ravnotako brezuspešna kot so bile prve tri. Naša straža stoji trdno ob Soči. Dosetlaj se nam je posrečilo odbiti vse italijanske napade na Gorico in na Dobrdobsko planoto. Nad našimi postojankami se večkrat pojavi kak sovražni letalec, pa se mora takoj umakniti, kakorhitro stopijo naše baterije v akcijo. Severno od Tolmina sc nam je posrečilo zavzeti nekaj sovražni-škili strelnih jarkov. Rim, Italija, 13. decembra. — Iz glavnega stana italijanske armade poročajo: Vojne operacije ob soški fronti zelo ovira slabo vreme. Cpamo, tla bo imela naša prihodnja ofenziva več uspeha, kak n- so je imele prejšnje. Sovražnik je že popolnoma izčrpan in se ne ho mogel dolgo ustavljati. Ob tirolski fronti smo zavzeli nekaj vasi, ki bodo za nas zelo velikega pomena. Obstreljevanje Jakina ni povzročilo posebne škode. — V Albanijo ne bomo pošiljali svojih čet. pač bomo pa Srbom in Črnogorcem pomagali z vojnim materijalom, torej s stvarjo katero najbolj potrebujejo. Z ruske fronte v Voliniji. Berlin, Nemčija, 13. decembra. Vojni poročevalec Lenhoff poroča : Po razbitju ruske ofenzive ob Stripi, so doživeli Rusi tudi v Voliniji velik poraz. Silna in energična protiakcija v prostoru Car-torijsk-Rafalovka ni samo brezuspešna že cel mesce trajajoče ruske poskuse, prodreti, marveč je celo predrla rusko fronto. Rusi so v teh bojih v močvirnati pokrajini, na obeh straneh železnice Kovel-Kijev, prav posebno trudili, da dosežejo kak uspeh. Dan na dan so v globokih vrstah izvrševali sunke med Čartorijskom in Rafalovko, imeli pa so le tu in tam manjše uspehe, tako pri Ku-likoveih, Komarovu in Novosiel-skih, kjer pa se je fronta vedno zo-pe izravnala. Zatem pa se" je pričel nenaden, za Ruse popolnoma presenetljiv protisunek. Vzhodno od eeste Kol-ki-Maniewiczy ob železniški progi Protest kitajske trgovske 2borni. ce. — Kitajski kabinet je čestital novemu cesarju Yuansikaju. Portland, Ore., 13. decembra. — Tukajšnja kitajska trgovska zbornica je odločno protestirala, ker je Vuanšikaj kar na svojo roko iz-premenil kitajsko republiko v monarhijo in se proglasil za carja. Pri včerajšnji seji trgovske zbor-niee je nastopilo več govornikov, ki so odločno obsojali t<> njegovo postopanje'. Lee Hong. predsednik zbornice, je rekel med drugim tudi sledeče: Kolikor je meni znano, ne bo kitajsko ljudstvo nikdar dopustilo, da bi se izvedel reakeijonarni program. Prepričani bodite, da bomo kmalo izvedeli novico o umoru Vuanšikaja. Peking, Kitajsko, 13. decembra. Kitajski parlament se je danes korporativno podal v palačo predsednika Vuanšikaja in mu čestital ker je bil izvoljen za cesarja. —-Predsednik je rekel, da bi bilo boljše, če bi ran kondolirali, ker ve. da bosta od sedaj za naprej on in njegova družina v veliki nevarnosti. — Minister je pozival, da naj si prizadevajo izboljšati kitajske razmere. Letalci na zapadni fronti. London, Anglija, 13. decembra. Times" poročajo iz angleškega glavnega stana, da so Nemci hrabri letalci. Angleški letalci jih zelo hvalijo kot sportsmane. Med o-bema sovražnikoma v zraku obstoja nekako viteštvo. C'e je kak letalec n. pr. zbil sovražno letalo, potem njegov nasprotnik vsakokrat poroča, kaj se je zgodilo z nasprotniki. Ford — predsedniški kandidat. Lincoln, Neb., 11. decembra. — Državni tajnik je sprejel danes prošnjo, da naj zaznamuje Forda za predsedniškega kandidata. — Prošnjo je podpisalo ."»0 tukajšnjih državljanov. Francosko brodovje pred Malto. Rotterdam, Nizozemsko, 11. decembra. — ' Exchange Telegraph' poroča iz Pariza, da stoji glasom tja dospelih poročil, pred Malto močno francosko brodovje. obstoječe iz velikih križark. i i • « ... - ---"" ^...luuiom i ug • alj časa mklaste novce in ž nji- zbrane čete so prodrle v trenutku mi kupoval časopise. Tako je na-u-avil pri vsakem nikelnu tri do štiri cente dobička. — Oblasti so irepričane. da ga bodo izsledile. ko so Rusi pri Rafalovki napadli, južno od tod proti ruskim glavnim četam, predrle v pokrajini, ki je za napad zelo neugodna, ovire vdrle v jarke ter prepodile sovražnika iz njih v bližinskem boju. Severno od tod so nato iste Čete izvršile protisunek in posrečilo se jim je, da so v naskoku zavzele na 20 km široki fronti ruska kritja, nakar so sovražnika zasledovale in pri Rozlincih, Caplinu in Vara-zu vrgle čete čez Stir. Nekateri med nami se uiti nc zavedajo, ela žive v važni zgodo- Varšava,. »inski dobi. v dobi svetovne voj- Berlin, Nemčija, 13. decembra ne. Devet držav je zapletenih v Nemške oblasti šo sklenile za leto to grozno klanje, devet držav je 1915 pobrati v Varšavi in Pra-i sklenilo boriti se do konca. Kdor državni davek od nepremičnin — natančno ne zasleduje vseh do- Varšavska mestna uprava i«> baje godkov ne ve, kako se je vojna sklenila plačati nemškim oblastim •azvijala, ni mu znano, kdaj je ta za garnizijo 2,o00.000 mark ali ona država napoveeiala vojno Svetovna vojna. Sedanja vojna se ne da primerjati 3 nobeno v svetovni zgodovini. — Pregled dogodkov. in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam Mirovna nagrada. Kristijanija, Norveško, 11. dec. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojru i Italijo, pošta gre nemotljeno pre-i^o HOLANDIJE in SKANDINA VIJE. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del tSTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakoT v mirnih časih, seveda traja poši-ljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom«, stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri Be ima izplačati. Cene: je zdelo sestaviti kratek pregleel v vseh važnejših dogodkov sedanje ; orveSki Parlament tudi letos ne vojne tako da bo vsak rojak vedel bo nikomur izplačal Nobtove mi-natančno za dan, ko se je kaj važ- roPie na?™de. Parlament bo elo-nejšega pripetilo. ločeno svoto pridržal in jo pripi- nejšega pripetilo. Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti, raznih zanimivosti in slik. No- sal k kapitalu Spremembe v rumunskem kabinetu. Iz Bukaršete poročajo: Polurad-bena slovenska hiša bi ne smela no se potrjuje, da izstopita iz ka-biti brez njega. Ker smo ga letos- bineta ministra Antonescu in Ra-nje leto tiskali le omejeno število, dovici. Naslednika jima bodeta opozarjamo rojake, da naj ga vsak bivši justični minister Stelian in takoj naroči. - ,brat ministrskega predsednika Stane samo 35 centov s poštni-j Vintianu Bratianu. Ali odložita no vred Naročite ga pri: i svoje portfelje tudi zunanji mini- SLOVENIC PUBLISHING CO., ster Pommbadn in notranji mii.i-82 CorUandt St., New York, N. Y. ster Morcun, še ni gotovo.' K $ K $ 5____ .90 120____ J 7 80 10.... 1.65 130 ... 19.25 16____ 2.40 140 ... 20.75 20..., 3.15 150 ... 22 JO 25____ 3.85 160 ... 1:3.7u 30____ 4,00 170 ... 2"». 20 35____ 5-15 ISO .. 26 65 40.... 6.10 190.... 28.15 45. 0.85 2O0____ 2?\fiQ 50____ 7.55 250... 37.00 55.... w.:»0 300...» 44. tO 60.... 9.(5 350 ... 61.S i 6r>.»*. 9.30 V K),... 59.2) 70____ 10. tO 450...« 0r. 75.... 11.25 500____ 74.f O 80.... 12,00 600 ... 88.80 85.... 12.-3 700... J 03.60 an____ 13.50 800 ... 118.4r- 100___ 14.80 900 ... »33.2 1 110 ... 16.30 inoo 147.00' Ker se cene sedaj j ako spremi. naš oglas. TVRDKA FRANK SAXSEB, 82 Cortlandt St„ New York, N. X. GLAS NARODA, 14. DECE^IBR A, 1915. SBBrr- A <"M NARODA" (S'-'vcok Daily,) »-t ■ i »td :.Tiba«hed by % ^ublisHIn^ Co. ,«. : cjuration.) ^ f H. JJfi. * Aa2K I re*U«nL : otALDlK, Treasurer. % ' j* news of the corporation ^re^te« of above officers : i A* Street, Borough of Mu-a.".. New York City, N. Y. relja U«tza Ameriko in • .................$3.00 *....................... 1.G0 * re s to New York........4.00 .U s* rcMtc New York ... 2.00 1» 7t>e leto .... .......4.50 "po! !ft*.....................2.55 '*tttrtlet*............ 1-70 t N\K.ODA" izhaja vsak dsn TemAi nedelj in praznikov. A NARODA" L z.za of the People") , »* f r? ;if *xrept Sunday« atai* ^lo! Jare. -.if y eariy $3.'j0\__ iMmMit or. t* >in osobnosti sere . A^cvcII podirati to I— u -'key Order. ~ 7 'w. i kraj« naročnikov pro-jt »e nam tudi prejinf« ttiMs naznani, dahitr*j»' c »j demo nsslovnika. 'tem in pc*djatvam naredite ta £aa:cv: OLAS NARODA*^ an^t St,, New York City. iSltf jQ 4687 Cortlandt. m, ■an ASSOC;" I MRSllM patrijotizma. državljanske vojne še ru >b- n predsednik Združenih /joga stališča, kakor ga s Janji predsednik Woodson, ki se je peča 1 v svo-voru ob priliki otvoritve •..i / vprašanji, ki so zado-v zadnjih vaših silno važ- ■ ,i>' razpravljal o narodni i \ raznovrstnih oblikah. !.j zanimivi so bili oni predsednikovega govora, v zatrjeval, da so bile iz-!«• najnevarnejše grožnje lastni ameriški zemlji, ki o :ias domači notranji mir. bliki skoro ne more pre-zunaj nobena grožnja, ki »igla primerjati z grožnja-prihajajo od doma od ne-državljanov. In proti tej ■ se je najteže bojevati, amo še nikakih postav, da nogli onemogočiti poguho-hlovanje. Kakor je rekel iiik. da "bi se morali s«* al« i"-a-a nazaj sramovati, ' pripravljali za to", ker tdelo neverjetno". Vendar ravno tekom sedanje krize da jo velik del našega »mačega prebivalstva er odkrito in bahavo razen i m državam. V svečanih besedah je dsednik, da "so onij irote v svrlio uničevala so stopili v kovar-s tujimi vladami ter 11 o t i vse zasebne in za- Organizirati bi se morali preje sami v notranjosti, in ker je slednjič eilj človeštva sreča in blagostanje ter bratstvo narodov, zakaj ne iti za tem ciljem? Videli bomo se. kaj nam prinese bližnja bodočnost. Saj nas je mnogo, ki se zavedamo svojih dolžnosti do svoje nove domovine. Gotovo ji bomo zvesti, ker se nain studi izdajalsko početje nekaterih. ki so potvorilt svojo prisego na ustavo te dežele, v kateri sicer ni vse dobro, kakor nikjer ni. Pač pa je naša dolžnost, da ne Izdajamo svoje nove domovine, temveč jo skušamo, če ima pomanjkljivosti. /boljšati. Prispevati moramo prav vsi, da dosežemo oni visoki cilj, ki ga nam boginja Svobode s plamenieo kaže v daljavi. Težki in skušnjav polni so sedanji časi. Bati se moramo, da nas tudi tu ne zasužnjijo privatni interesi, ki jim j«' denar bog in zadnji cilj. Patrijotizem A meri kancev se postavlja danes na preizkušnjo. Na več ^načinov se nam ga razlaga iu paziti moramo, da v pravem smislu pojmimo. Potem ne bomo zabredli v nikake neprilike. A prvo je, da se odkrižamo škodljivih zarotnikov, ki ogrožajo mirno narodno življenje in napredek. V pregovorih 1. Nemčijo glede načina vojevanja s podmorskimi čolni in drugih zadev se je Nemčija le zategadelj toliko časa upirala, ker se je zanašala na svoje nemško-amerikauske rojake v Združenih državah in na svoje premetene in kot take nedotakljive zastopnike, ki so na vse mogoče načine spletkarili proti svoji domovini Ameriki, ki so ji edino dolžni zvestobo. Te in podobne razmere si v Evropi seveda po svoje tolmačijo in si predstavljajo Amerikance kot pijane od denarja in uspešnega gospodarskega napredka. Kongres bo dobil zdaj svojo besedo. Brezdvomno se bo zmlatilo mnogo prazne slame, vendar sme-| 1110 pričakovati, da bo ukrenil po trebne korake, da ne bomo zapravili svojega ugleda, in to napravil tako, da ne bodo padla 11a narod prevelika bremena, ki bi tlačila še poznejše rodove k tlom. Amerika prva, naj bo treslo, Amerika kot republika in dježela pravic in gmotnega blagostanja, pa bomo dobri in zvesti državljani in j<> bomo vedeli ceniti in ljubiti. smo mogli nikjer najti. Skoraj-gotovo se je ponesrečil. Ozimek ie bil član društva sv. Jožefa št. 17 J. S. K. J. Rojen je bil pri Do- berniču na Dolenjskem, star je bil pa nad sedemdeset let. V .starem kraju zapušča sestro, tukaj pa dva bratranca. Pozdrav! — John Mikolič. Iz Avstrije. Dopisi. d< uo a vi ari zvezne vlade z name-služijo interesom, ki so cela tuji." zavarujemo proti takim vstaje, je začetek narod-11 be. Niti armade in ne ne morejo nuditi narodu če je njegovo lastno ■»t v o pre veva no od nezve-ustave, nn. katero prisega sko in neiskreno. Treba pa je pomniti, da je pre-vcliko strankarstvo včasih bolj .škodljivo republiki, kakor pa očitna vstaja. Ta nevarnost grozi se-j deželi skoro tako zelo, ka-ia. Sedanji predsednik se je - loeela izpremenil, odkar je / ! l predsedniški stolec. Posulo ga kot mirnega profe-. . ki se je bal vojne, kakor r g križa. Hvalo smo mu vedeli, '.ver nas je obvaroval nič uspeha obetajoče vojne z Meksiko, Čemur je seveda mnogo nasprotovalo. V zadnjem času pa smo začeli 1 < l.i in bolj opažati, da so dobili tu ii druci vplivi oblast nad njim. 1' - • preveč militarističen. !>' s j . da se po bogatih ameriški a posestvih mnogim cede sline in da v vojaških ozirih nismo bili prav nič pripravljeni, da bi se morebitnim napadom mogli uspešno ustavljati. Sedaj pa nas hočejo tudi tu prehitro 7»m pa evropskim narodom čaka nič jjii v cist reme Canonsburg, Pa. — Po petmesečnem trudapolnem delu smo tudi v naši naselbini zgradili zaže-l.jeni društveni dom. Stavba, ki stoji sredi slovenske naselbine, je zelo praktična in prikupljiva očem. Dan otvoritve je bil gotovo najveselejši dan, kar smo jih doživeli v tej naselbini. Iniciativo za društveni dom je bil meseca februarja rojak John Česnik. Jasno jesensko jutro je privabilo ob blizu in daleč veliko občinstva. Slav-nost je vse ljudi naravnost razočarala. Se proti večeru so govorili: — To je preseglo naše pričakovanje! Kaj takega pa še nismo videli. — Ob osmi uri zjutraj so prikorakala iz Broughton, Pa., skupna društva z godbo na čelu. Naselbina Meadow Lands je bila zastopana s svojim društvom. Tudi druge naselbine so bile zastopane bodisi z društvi, bodisi s posameznimi rojaki. Dopoldne se je razvil po naselbini sprevod. Igrali sta dve godbi in videti je bilo šest društvenih zastav. Točno ob pol-dvanajstih smo prikorakali pred novo dvorano društva "Postojnska Jama" št. 138 S. N. P. J. Kot predsedniku društva mi je bilo poverjeno, da jaz otvorim dvorano. Bil sem tako ginjen, da so se mi po pozdra orosile oči. V dvorani je govoril naš bodoči prvi nadzornik Jožef Ambrožič in je razložil pomen slavnosti. Za njim jc povzel besedo glavni predsednik S. N. P. J. Jakob Miklaveie, za njim pa Anton Red an o v ič. Prostovoljske pravice. Z oziroiu na novo pregledovanje v letih 18l»2., lt>93.. 1S94.. 1895. in 1S96. rojenih možkih se opozarja, da so izdane posebne določbe glede, pridobitve enoletnega prostovoljnega službovanja za tiste, ki bodo potrjeni. Izvedo se pri pristojni vojaški oblasti. Kosti se morajo zbirati. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da je nastalo veliko pomanjkanje umetnih gnojil, ki vsebujejo fosfor, ker se za izdelovanji mineraličnega superfosfata potrebna surovina, imenovana fosfo-rit, dobiva čez morje in se sedjij ne more uvažati. Toda iz kosti se da napraviti koščena moka in animalični superfosfat, kar kmetijstvo sedaj nujno rabi. Ministrstvo naroča, naj župani organizirajo sistematično nabiranje kosti po svojih občinah. Tudi šolski otroci se sinejo porabljati, da bodo hodili od hiše do hiše nabirat kosti. Ce ni v bližini kupca, naznani družba ''Colla" na Dunaju, kje je njen zastopnik, ki kupi kosti. Avstrija in Nemčija po vojni. Oficijozni "Pester Lloyd" piše v nekem članku: Ako smo dobro podučeni. potem ne eksistira med odgovornimi faktorji v Nemčiji i.11 v naši monarhiji nikaka diferenca v nazoru, da se bo morala sedanja zveza obema državama po vojni razširiti in poglobiti brez vsake državnopravne meta-mortoze, čisto na podlagi mednarodnih dogovorov med za veznima državama. Vojni liferantje — goljufi. V Budimpešti so bili obsojeni Zlgmuml Gouber na 6 let. Moiic (iriiner na 4 leta. Herman Goro, Henrik Schwarz. Ludvik Herzel in Rudolf Kunz na 2 leti ječe. ker so pri dajatvi živil za armado nesra m no gol j u f al i. Elegantne vohunie. Ogrske oblasti so zajelo dve elegantni vohunki. Ena ni mogla napraviti dosti škode; napravila si je sicer nekaj risb in beležk, a prijeli so jo kmalu. Izkazalo se je. da je Srbkinja in sorodnica srbskega genera In oštabnega šefa Putnika. Druga, žena nekega odvetnika, ki je kot koncertna pevka gostirala tudi na Dunaju, v Budimpešti in je dobro znana v naj odličnejših avstro - ogrskih krogih, je pošiljala izvestja po posebnem človeku na mejo. kjer je potem drug človek prevzemal izvestja. Posrečilo se je aretovati to elegantno vohunko in prena-salca njenih izvestij. Roparski umor. Trgovca z živili Jurija Reliaka so na potu v Budimpešto napadli trije možje. Eden je nanj ustrelil iz revolverja in ga zadel v prsa. druga dva pa sta mu vzela listnico. v kateri je bilo 6000 kron, nakar so vsi trije pobegnili. Težave z moko v Budimpešti. Ogrska osrednja družba, ki ima ves promet z žitom in z moko v rokah, razglaša, da zaradi transportnih težav ne bo mogla izpolnjevati svojih obljub glede pre-skrbovanja moke. Budimpešta je samo do srede decembra preskrbljena- z moko, tako da se bodo morale najbrž zmanjšati nakazila 11a moko. Raznoterosti. Srbski plen. Generp.lfeldmaršal von M.teken- mo v listu. Tozadevnega izkaza nimamo slučajno pri roki. sen je odredil, da pripade ves v T. P., Mohrland, Utah. — \a f Srbiji ugrabljeni plen. sestojee iz! vaše vprašanje vam ne moremo topov an drugega vojnega materi-i natančno odeovoriti. ker n.-.m jala, skladišč in vagonov, P.olga- manjka potrebnih podatkov. iriji. Kakor poročajo ij. Sotije je ~ — - z izzval ta ukrep v bolgarsk javno- POZOR, GOZDARJI! se namesto tega ^ sti navduSeuo bvaležu. st. Potrebujem več delavcev za po vojaškem^ Iz Sotije poročajo, da so se Bol-»z!Ui »n nekaj od kri- X-:-........: . liti vajeni konj.11 John Čepirlo Nov način pozdravljanja. Nekateri nemški listi ->0 začeli propagando, da bi se odpravilo rjjj j£aj£or s?daj običajno pozdravljanje odkrivanjem in vpeljalo salutiranj vzoru. Znano je. da se je gari y Xiiu polastili tlldi tamk.aj vanje vpeljalo v časih, ko so bih -ujih srbsklh drfavnU m- priganja "-ev. razločki med stanovi jako ostri.| '^''srbska v^ nI°Ivo-t 03-14-12 Nesvobodm ljudje so se morali jem . ni niogIj S! eve r. M d. ™TV- V Jem be-u ni V2?ti s seboj. 7 NAZNANIT odkrivati svobodmm. Z vpeljavo Tadi privatni arhiv ,b.alja Petra| . HAZNAM, si roko kraj mh klobukov je posta- se Mhaja bajc v turških ro-! "'rom lo odKnvunje splosnejse m je bilo krh Med dokumcnti m3 našll tud;! da sem odprl tudi pri vojakih navadno. Včasih je veljalo odkrivanje tudi za P°-|kordat niževalno. To ve vsiik iz zgodovi-! ne Viljema Telia in Gesslerjevega' najnovejši srbsko-vat kanski kon-1 Bolgari so ujeli v \*išu tanikaj- klobuks. Dan dane je značilno. 1 nekem samostanu pr! Sofiji, da pri nekaterih narodih ne de-! nejo radi klobukov z glave. Na' japonci in upomn Pormoza. Francoskem m na Italijanskem. Xa podlagi kitajsko-japonske sede ljudje navadno pokriti v ka-|r,ogodbe iz leta IS?:, je pripadel snjega škofa ter ira internirali v NAZNANILO. Amerike nazna-l lepo urejeno' trgovino in knjigoveznico na 2537 Myrtle Av.v. Glendale. i V zalogi imam rožne vence, svete podobe, lepo izdelane jaslice, mo->kt- in ženske denarnice ter v< i drugih stvari. Rojaki i/. New Yor-ka. obiščite me in prepričali se jbodete! Kdor mi pošlje potrebno ) svoto. jiošljem mu poštnine ;>ro-katerikoli kraj v Združi varnah in restavracijah, tudi v tr-jotok Foniloza Jnpoaski. Od ta-,S,t0 v katerikoli kraj v /dr.izeu.h, rih( j!: -no ^^ . govmah se ie malokdaj odkrije. krat sku5ajo .]apon i otok z vse-l dlv"avah P« slede,-,h cenah: Rožne; tQ zai|iraivo knji . Pftm-., Anglež pa se navadno tako vede.l :ili bistvi pojapo.iti. Domače1 ven(>'' od do sLOu- sVpt° Biblio- k;I. Bok Mihvauk. kakor da mu je klobuk prirastel; prebivalstvo pa se brani in vsled'. meseci je bil v Sheffield. Pa., in sedaj se ne ve za njegovo bivališče. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da nama javi. ali naj se sam oglasi. Frank in .Jos.-ph Požar. Box. :!."•?. E be 11 s burg. Pa. 14-1G—li» PRIMERNO DARILO. Najprimernejše božično f:!i :\ voletno darilo za vašo ženo. dekle, prijateljic- ali sorodnieo bo nedvomno naša knjiga: Kažipot am. Slovenkam, ali: Kaj mera vedeti vsaka odrastla Slovenka. Knjiga n" nikak lnimbug; tak-« mislijo vse dosedanje čitateljiee. o čemer pričajo številna priznal-na pisma. Ker srno jih dosedaj prodali več kakor siiio mislili. sm(» znižali ceno na 6"'*. dve za $1, štiri za -^J. Poleg tega dobi vsak naročnik še drugo K-po hp i-na na glavo. — Kako je z odkrivanjem v Združenih državah, ni treba omenjati, to vemo sami. tega imajo Japomi vedno dosti opraviti /. vstaši. (.las-.»m oficijel- niii ruskih poroči! iz Tokija je j bilo od 1026 obtoženih obsoienih Kaj mere Bolgarija izvažati. \rm oseb na smrt Bolgarski tinančni minister Tončev se je te dni mudil v Ber-' linu ter je porabil to priliko, da je ea ličnim časnikarjev pojasnil.1 kaj bi Bolgarska lahko vse izva-žala v Avstro-Ogrsko in v Nemčijo. Bolgarska je v zadnjih me-| seeih izpeljala mnogo žita v Tur-' čijo in 10.000 ton žita na Grško.-zato zdaj ne more dati Avstriji in Nemčiji dosti žita. Pač pa ima' mnogo koruze na razpolago, nam-' reč 20.000 vagonov. Jajca iz Bol-' garske že dolgo izvažajo v Nemčijo. a odkar je nastala vojna, ji je bil izvoz zaprt, N"a otoku Ra-| madan. na rumunsko-bolgarsk i'' meji. je dal tam finančni minister Tončev pometati v Donavo na tisoče zabojev jajc, ker jih ni bilo mogoče naprej poslati in so za- PESEM. Misli vijolične vpletene v sanje, veš le ti zimje sredi noči... S cvetjem so venčani najini dnevi, solnčni odsevi tih nasmehljaj... Kralj ti. kraljica jaz. ves je v škrlatu. blesku in zlatu najin prestol. Kristina. LISTNICA UREDNIŠTVA. Agent strojnih pušk, James čela gniti. 2.0.000 ton koruze bodo Pa. — Oe host.- še kaj pisali, po Donavi izpeljali iz Bolgarije v S(1 poslužujte malo bolj izbranih Nemčijo. Drugega žita bo Bolga-j Sporočite, kakšne so tamoš- rija prodala Nemčiji samo toliko, ''-i'' delavske raam i-c in ne pišite kolikor ga ima več. kakor ga sa- ta^'ga. kar ne spada v list. ma rabi. Naročnik, Bag-galey, Pa. — Da, če se drgne ma ka r. roko po hrb-Izmenjava težko bolnih in pohab- tu- vzbuja e' ktrika. Oe se dela ljenih. i v temnem prostoru, se baje ee- Iz Stockholma na Švedskem se'10 izloči iskrice, ki skačejo od poroča: Zopet je dospel transport (> , , . . r , , -,. 7777 a .. v- , . , - ,, Kad bi i/ved« za naslov i\A J gu pokopali. Neki drugi Madžar,' r, , ... , 1... \\r - 4. ~ i 3 • ». , i r L KO L. /adnjie sva bila sku .Jaiios \\ ust 1/ budnnpestanske o- kol ice. je bil, ko je dospel v Trel-; leborg, tako bolan za jetiko, da so ga morali spraviti v mestno bol- nišnieo, kjer je kmalu nato umrl.' Dividende Kruppovih tcvarn. Firma Krupp v Essenu v Nemčiji, ki izdeluje za nemško arma-! do vojne potrebščine, je iz čistega dobička, ki znaša 86 milijonov 4O0 tisoč mark (v predidočem le-! tu milijonov 900 tisoč) razdelila 12odstotno dividendo in dolo-j čila 23 milijonov 700 tisoč za usta-! novo v korist, rodbinam padlih ali težko poškodovanih vojakov. paj pred t> leti v Riehwood, W. Va. Prosin cenjene rojake, če kdo ve. kj■ se sedaj nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Tonv < i la žar. Cam p 8. Yelk, W. Va. (13-15—12) lepo izdelane jaslice od 60r do' posebne vrste za na steno z /ido prevlečene po -t»1.35, moške denarnice /. zlatim napisom svojega imena od .50 do .^2.2."», ženske denarnice male iu velike od •f2.00 do nci.(»0. Kdor bo mu ne bo žal! Naslovite-. Alois Gregorin. 2537 M vrt le Ave., Brooklva, N.Y NAZNANILO. Tem potom naznanjam vs»-m članom društva -v. Cirila 111 Metodu štev lt» J. S. K. J. v Johnstown. Pa., da se vrši dne 19. de-naročil. i eemhra glavna seja, pri kateri --<• ' bode volil odbor za leto 1916. Pri zadnji s ji je bilo sklenjeno, tla >e mora \>;ik član gori omenjenega društva udeležiti s»-je. liani, ki se ne ud.-ležijo seje. prispevajo 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in oddaljeni člani. V. bratskim pozdravom Gregor Hreščak, tajnik. 14-15—12. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnini srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan- j ceni prežalostno vest. da je dne 4. decembra po daljši iu zrlo — ~- mučni bolezni, previden s sv. za-j uuJjAo kramenti. preminul moj ljubljeni NARAVNA VINA soprog oziroma oče i Cenjenim rojakom priporočam LOUIS JAVORNIK, rojen leta 1S84 pri Št. Juriju pri Grosupljem. Pogreb se je vršil 7.i pokopa iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Rie»- decembra na katoliškem liscu sv. Jožefa. Tem potom se najprisrčuejše! zahvaljujem članom društva sv. Jerneja št. 81, ki so rajnega obiska vali. posebno onim, ki so čuli zadnje noči ob njegovi postelji. Srčna hvala Mrs. Agnes Praprot-! nikovi in .Mr. Martinu Jurkasn za vse njihovo delovanje in vsem j onim, ki .so nas tolažili ob tej pre- ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. veliki izgubi. Lepa hvala skupno j $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče celemu društvu, kakor tudi Mr., vino Zinfandel 27 do 28 galon •Jerneju Verbičtt Miss Annie Lav- $14, 50 galon $25. Lansko belo rič za krasne venec in vsem onim.. vino 27 do 28 galon $14, 50 galon ki so rajnega spremili na zadnji $25, rdeče vino 27 do 28 galon P»ti. ! $12.50, 50 galon $22.50. — 100 Toplo -e zahvaljujem tudi naši proof močan tropinjevec 4M1 gal. slavni J. S. K. dednoti, katera je $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih nama tako točno izplačevala pod-|cenah je vštet tudi vojni davek Poro- za vino. — Potovalni agent je ro- Tebi pa. dragi, nepozabni mož jak jj^ Žugel. svidenje nad zvez- g ipoštovanjem S. JACKSE, Antonija Javornik, žal. soproga, i Ro* »t. Helen*. C*l. Otilija, hčerka. kličem dami! Na Za vsebino oglasov ni odgovor-! no ne upravništvo ne uredništvo. Največ denarja iz Amerike se nalaga v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. 740 milijonov kron. Rezenrega zaklada nad 1,330.000 kron. Na nemške-nizozemski meji je cela vrsta vasi in tudi večjih skesal in vso stvar razkril. Nemške-tnrška univerza. Na nemško-turški univerzi v Carigradu so že pričela predavanja nemških profesorjev. Kot pr-j vi je pričel predavati profesor . , , . . . . , , Nord v turškem jeziku o evrop- uenarni promet Koncem teia isii4 je znašal nad skeni civilnem pravu. — Kakor, „ , znano, je poklican na to univerzo! HTMUmfi Vlog UA kot redni profesor tudi naš učeni 44*5 ITilllJOIlOV kfOIl. rojak prof. dr. Boris Zari?ik. I Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po Velike goljufije na Nemškem, j . __ Velike goljufije so se zgodile JM 1 I pri družbi SehaffhausLseher Bank-' fm t vere in, ki ima svoj sedež v Kolo-! mm^Lm niji. Vodilni uradniki so kar na . JL debelo ponarejali vpise v knjigsih brez odbitka. in pokradli velike svote. Eden! Nevziignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knji- žice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina O članov te tatinske družbe se Svojo nalogo je tudi izvrstno rešil krajev, ki jih državna meja deli . _ ^■■■■■Hl sobrat Frank Smoiey. Srčna hvala na dva dela. Na eni strani meje' Hrib se posipa. . j ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je np- vseni, ki so količkaj pripomogli,. ležeče hiše spadajo pod Nemčijo,I Kos hriba pri Rocei San Cas- mOgOČa, ker je pO pravilih te hranilnice porjenih PO da je slavnost tako dobro uspela, na drugi strani ležeče pa pod Ni- ciano v Italiji se je posul na že- ■*• Ilvala tudi društ\-u sv. Barbare zozemsko (Holandsko). Odkar je leznico vzdolž jadranske obali, in lci*« dcŽelni Vl3.di iz Imperial, Pa., ki nam je poslah^ vojna in je tudi Nizozemska po- sicer med Foggio iu Castellamare. . _ " l»et dolarjev za dvorano. Torej še stavila precej vojaštva 11a. noge, Hrib se še posipa; prekinjenje izključena VSaka Špekulacija Z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. " . -------r------ —r --- --o - i^^vv j ia |iwu .'i- » iiaiiji 01, ji- [luaui LIH /. v - Hvala tudi društvu sv. Barbare zozemsko (Holandsko). Odkar je leznico vzdolž jadranske obali, in iz Imperial, Pa., ki nam je posla^ vojna in je tudi Nizozemska po- sicer med Foggio in Castellamare. pet dolarjev za dvorano. Torej še stavila precej vojaštva 11a. noge, Hrib se še posipa; prekinjenje enkrat prisrčno hvalo -vsem! — teče ob celi meji iu tudi skozi re- prometa na progi bo trajalo jako' John KokliČ, predsednik društva čene kraje poseben, kake štiri me- dolgo. Eden in pol kilometra pro-1 • Postojnska Jama". - tre širok nevtralen pas, ki je o- ge je uničene. Aldridg«, Mont. — Iz naše na- grajen z dva metra visoko žičasto selbine ni bilo že dolgo nobenega mrežo. V primernih razdaljah so Zarota, na Kitajskem, poročila. Pred kratkim je rekel v teh mrežah odprtine za prehod Japonski listi poročajo: Med ki-militarizirati. Militari-j naš rojak Josip Ozimek, da gre iz ene države v drugo in seveda tajsko mladino so razkrili tajno eloje danes v mozeg vsem napravit malo drv. Seboj je vzel stoji na vsaki strani vojak z bo- zaroto, katere cilj je bil, umoriti narodom in tudi nas tudi puško, da bi ustrelil kakega dahrtn. Kdor ho5e iz svoje hiše eez predsednika" Juanfekaja ter pre-ič boljšega, ?e bomo dr-j zajca. Od tega časa ga ni nazaj, cesto k sosedu, mora imeti za in o- prečiti zcvpetno uvedbo monarhije! rr,n,t> _ _ Iskali smo ga in iskali, pa ga ni- zemstva veljaven potni list — __ ______mšM _iiL_J na Kitajskem. jfe-irrhaf^- ' -_■_____ Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER$ 82 Cortland« St, 3104 St Clair Ave, N. HEW YORK. CLEVELAND, 0* ___,_____________________:. Italija in Balkan. ■ (i«-11 i» >«-ra priobčuje .inek, p .In vojaških dat, ki naj - z; !, da Italija ne more i- 'i \>i.tn.- na Balkanu. Alban-■ s«> n-prehodne in ekspe->'• . -i.i zbor le Italijani po-. . .u . j'lini Albaniji. Tudi cesta >. iiti Quaranta v Bitolj, ki vo-<-kozi 02-mlje, katero je zasede-. r i., »irkih. ni porabna. Italija storila b««lje, jiko hi ojačila so-i--i:<> armado, da bi dosegla Bi-'j po železnici, mesto da se čete vlja r;it številnih por.ori- Soja^ki kritik "lorriera" od-• »•••' linija ek špedicijo v Al-uujo. Pravi da zavezniki, ki na-■tiij. ;o udclr/.ito. in* uposteva-/ivdnib t«v.k<»<- takcgji podjetja, eka bataljonov poslati v Albani-'. to je brez vsake vrednosti, tla "dpotoslala velika arma-• ni inisliii, kajti oprava in "i'1' ii' i.i.i tak«* armade bi zadela i !■ » . luiiirljive ovire. Ž«' prevoz / Adrijo bi bil nevaren radi so-p<>«lmorskih čolnov. Poleg manjka transportnih ladij in »neiin ni bile s«- težave z i z krča-nijem, katero je mogoče samo v a-mi. i 'i»hod skozi albansko po->rje je nevaren, kajti tam zado-uje peščica vojakov, da zadržii «• ■.<• armado. .\I«»goče je samo kozvano jnierilla-bojevanje. ne \ .!■... < ksp« ili« ija Italijanski I- «-/l.,i \ Albaniji brez doigo-• .»i li predpriprav, bi imela v se-/e K a I* naprej neuspehe. kar naj J'tri/u i 11 L.uidonu končno uvi- OT.AS NAHODA. 14. TlTTTMT.T! A. 1915. parnika 'Ancone'. stojte, otroci!", pa se bodo "otroci" iz Petrograda, Carigrada, Rima. Pariza. Sofije in Dunaja takoj ustavili. Tl.čo dolovanja podmorskih \ Londonu m Rimu so najprej ,oln| ^ je preraestilo ^ vodov. izpregovorili o miru. To so tem- ja VeUke Britanije in Sever-boljši znaki za to, da bi mir kma- negJ ^^ y Srcdo2emsko morje, lu prišel na zemljo ter se nastanil Xem ja je prenehala s potapljatam za nekaj let. njem ladij brez svarila in z mor-Evropa se je izmučila in izčr- ^ 1 ajnerikanskih državljanov, pala in zdaj potiho hrepeni p« j.; S0T e ^ na njih 2daj pa je miru- . . zfičelaj A\Utrija gibati in počenjati \ojujoče države ze zdavnaj m-!podobne |tegPede ki pa niso nič majo več rednih vojsk /e so pn-|manj oSlilni. Ko so Združene dr-legle po bojnih poljih ah pa so bi- iflVe odlTno dopovedale Nemčiji, le ujete in unesposobljene. Ev-|da mora (prenehati z brezsmisel-ropa se bije zdaj z rezervnimi voj-L^ poUA janjem potniških in ska mi, že oslabljenimi preživeli-"nevtralnilpamikov ..se sodrug iste mi in izdelanimi \ ojske Evrope tyrdke pri tm pray ^ — so danes narodne vojske. S ta- pri?adeteI in ni &llil v sebi dolž. kimi pa se ne podvrže sveta ^ 1J0Sti daIldi prekine s protipo-Po približnih računih je bilo ze star mesecev, p« bo če-e/„i z mag« »nosno z^klj.ičila ivojno. Ali temu ni tako, ni.;.i Angleži in Francozi • Italijane pa ne gremo, pravijo ita-. in na t i hem si mislijo: nas bole gbive zbog 'uspehov' i m alpskem gorovju, i-o Berua >e ooroča, da u- Mii cer v Albanijo sic«n' ni ven.* Zuerichcr Zeitung" }»<>-iz .Milana, da s«' vendar pri-;a.;o tj transjiorti. \'lfj«la bo ■ m-da pr«»s>.:vo!jce teritori-miliee za to ek^petlicijo. Ya-jih. «ia bodo varovali aibau-iter. se Italije, ne omenja pa kake vojn«' v prifogr Sr- ori :at:-'.v o i ransportu ita- pokoriti Perzijo. In to ni nemogoče, da se zgodi, ker Indija je občutljivo in nezavarovano mesto \ng!ežev in pot tja je odprta. Do z.ia.j j. Nemčija na boljšem in ni vzroka, da bi se moralo verovati v izpreminjanje sreče.' Na strani zaveznikov se štejejo: Rusija. Francija, Anglija in Italija. Belgije, Srbije in Črnegore se ne sme prištevati, ker jih ni eolo utem«'ljiMe ekspedici-,več. « :.jo s potre'p,-,.j Na strani Nemčije so pa: Nem-'' ''1 i' nt liri. | ' 'ja, Avstro-Ogrska, Bolgarija in ni d «•' I a Sera" pravi j Turčija. K njim se bo, po vseli Italij i c.i nikak način: zunanjostih sodeč, pridružila še Grška. In tako bi nastalo ravno-težje v silah v prilog Nemcev. Kaj pomagajo vsi angleški milijoni in množice ruskih vojsk proti dol go in skrbno pripravljenem iu negovanem nemškem militariz- • voli, da bi se G:ška povečala im delom Albr.hije. Toi re so-li, «l.i je lirška za entento iz-ena in pričakuje pri voli4val« o proti Veniz.-losu, II Mirovni razgovori. \n;r!«-ši:i ministrski predsednik »juith v svojem govoru {»red po-> o zbornico ni tajil. o- I tvben vsem. Nemčija je po besedah svojega sivega kanclerja pripravljena vsak poljubr-n .-as za mirovne pr«*govo-i«', če se tako poliubi gos]>oilom zaveznikom. London iu Berlin — oba sta •.davna središča. Ta dva vodita vojno. Navdušujeta svoje soliojev-nike ter jili podpirata z denarjem za krvavi ples. Iz teh dveh središč prihajajo načrti za nadaljevanje iu vzdržava- II je vojne. London in Berlin — pa sta si nespravljiva sovražnika. Radi teh dveh se je pričela vojna, ta- nm. — Vsa Evropa je oslabela. Oslabel je tudi nemški militarizem. Vendar je še toliko silen, da ga Evropa še ne more zlomiti. Kar naj zlomi nemški militarizem, mora biti silneje od njega. Do zdaj pa je še ni silnejše stvari. In na zlo celega sveta militarizem še ne izginja s površine zemeljske, temveč nasprotno grozi, da se zanese po vojni na vse strani. V naročje militarizma drve zdaj Anglija, Japonska in Združene države. Po vojni se bodo začele vse države hitro oboroževati in oboro-ževati. Vse bodo žrtvovali na Žr-tvenik vojne. Zdaj je Bog že sit, vojne. Trudne so njegove roke. ki so uničile milijone ljudi. Vse češče in češče izgovarja Evropa bese«io : mir. Po "R. S! " Drugegizdaj ni storiti, kakor obnoviti iio postopanje, ki ga je uporabil tnanji urad Združenih držav prog Nemčiji. Protest, ki so ga poslal«i Združene države avstro-« »grsk i-ladi glede potopa potniškega pq-nika "Aneone", na katerem j? poginilo tudi nekaj ameriških državljanov, je precej oster in oti »čen po svoji obliki in tako je tut prav. Parnik " \ncona" jo bil itali janski poti ški parnik ter ga je potopil av.w-ijski podmorski čoln v Sre«!ozenikem morju, in to, po zatrdilu clvidcev, brez svarila, zato je izgfcilo mnogo civilnih potnikov s\4je življenje. Združene Iržave zahtevajo od avstrijske vj de, da se opraviči gle-de tr-»a de ji ija, ki se je izvršilo ne glede in rez ozira na potnike, dasi se.tak-ta ravnanja avstrijske vlade ni da prav opravičiti. Kar je večji važnosti, zahtevajo Združene dr: .ve popravo iu zagotovitev, da m taki neopravičljivi napadi ne bojo več dogodili v bodoče ter da >4 kaznuje zapovedni-ka čolna in »inige. ki so odgovorni za to dejanje.j To je vsekalor brez ovinkov ter odločno in gciovo ne bo Avstrijo izpametovalo. 'a pa je ne bo. se ve, kako u j Združene države prisilijo Avstrijo. Bojevati se proti nji ne more. i. tudi. bi ne bilo to pametno. Amefiške čete, če bi jih' za to sploh imii na razpolago, pa !»i še celo težeiašle pot v avstrijsko ozemlje, kakor so to izkusil: Italijani, ki si \ meseee brezuspešno razbijajo aive ob Soči, da so na meji Avstriji. V tej vojni nlrodov, lete izstrelki na vse smeri in tudi Združene države se ne ni. rej o ubraniti, da jih ne bi kaj z;fleIo. Zagovorniki militarizma trdijo, da je to zato, kir nimamo dovoJj-ne vojaške sile. rvendar je očivi.l-no, da je rešilo]ravno to dejstvo ameriški narod {morebitne velike nesreče, še posebno, če bi mu na-čeloval kak vrolekrvni predsednik. \ tem slučaju l»i imele še večje izgube, tako v gmotnem oziru. kakor glede življenj Telovadba in športi. dal dosedaj najpopolnejši telovadni sestav in dvignil je njih ore"% nizacijo do idealne višine narodne telesne in nravne moči in popolnosti. Tvrševi nam pričajo, kako globo boko je on pojmoval pomen telovadbe. Ideja vodnica je bila ustanovitelju češkega Sokola ta. da dr: svojemu narodu na podlagi telesne iz 1'jenosti krepko organi-zovane, telesno in nravno močne može in mladeniče in da napravil Drobne vesti iz Italije, iz T.jih močno narodno arma.'o do y hiši uredništva lista "Giorna-viška discipliniranih vojakov, ve- ]e d| Sizilia" v Palermu je bila po-dno pripravljenih ?.;> narodni boj. ložena bomba, ki je el »dirala, CJenijalnemu Tvršu se je to tu- povzročila ])a je le . ; .'ijalno di posrečilo, kar vidimo v tem. J a škodo. Bomba je bil:. , »ložena šteje češki narod ogromno š.evilojbrez dvoma od strani vojnih huj-krftpko organiziranih mož in mla- skačev, ker list priobčuje članke, dei>i«*ev v sokolskih društvih : a ka1« re je narod češki po vsej pra- v katerih je izražena želja po sko-rajšnem miru. Zgodilo se je to baš vici lehko ponosen. Vsakoletni sedaj, ko ima priti v Palermo ju-pohodi čeških Sokolv med drugeJstični minister Orlando, katerega slovanske narode pa večajo samo so hoteli sprejeti jako slovesno. — Iz Turina poročajo, da je dospel tja D'Anunzio, ki ima zo-jiet dvamesečni dopust, s fronte radi živčnih bolezni. Preko Lugana poročajo, da v Ivan Podlesnik. i Konte.) Med modernimi narodi najdemo posebno ljubezen (io telovadbe in *e bolj do različnih športov zlasti pri Angležih in Američanih. Francozi so pričeli zlasti v zadnjem ča su, ko so s«' jeli zavedati od h-ta do leta bolj rastočf degeneracije svojega narotla skrbno gojiti telo vadbo. Tudi laška gimnastička društva se lepo razvijajo, kar je pokazala velika javna telovadba, katero so priredila lansko leto Katoliška telovadna društva v vatikanskih vrtovih v Rimu. Z vpeljavo švedske zdravstvene gimnastike j«- odprl Peter H. Ling popolnoma novo telovadno polje. Švedske gimnastike so st poprijeli zlasti zdravniki in do movina ustanovitelja tega načina telovadbe, fivedijja sama je . krepko podpirala prizadevanja Lingov« .s tem, da je ustanovila 1- 1S1:1_ v Stockholiiiu Gimiiasti-čen eeutralni za\*od. Veliko zaslug za švedsko gimnastiko si je pridobil zlasti na-.slednik Lingov G. Zander, ki je napravil mnogo novega telovad-benega orodja za znanstveno te-Po njem se imenujejo ugled in ljubezen do krepkega sh vanskega plemena tam okoli Ziate Prage. Po zgledu Čehov so si ustanovili tudi drugi s'ovanski narodi te-j lovadna društva, katerih skupno nekem izoliranem skladišču v A-{.nczdo, bi rekel, je še vedno Zla-, leksandriji je dne 17. novembra ta Praha, odkoder dobivajo po zgorel «lel od fiO vagonov volnenih v.čini hran. za teoretie.m i . tu- spodnjih oblačil, došlih iz Angli-«li praktično izobrazbo in kani oz- j^. — r«-!ete tako radi ob prilikah vse-} — Iz Curiha poročajo, da so do-siikolskih izletov češkega sokol-.bili v Lnganu svojci vojakov ita-stva. ilijanske armade pisma, ki jih je Visoki cilji in lepi idealki jih dopustila vojaška cenzura in ki je postavil Tvrš češki sokolski naznanjajo, da odidejo dotični vo-organizaciji za podlago, na kat« - ,iaki v Crnogoro. Italijanska ek-ri naj se izobražujejo sinov: toga \špedicija bo obsegala močne si-plemenitega slovanskega |»lem«- le (??). na. je listo, kar razločuje sokolsko organizaeijo od drugih tu- in inozemskih telovadnih organizacij. Zdi se, da nimajo telovadna Italijanska vojna stranka in kralj. Milanska vojna stranka je prosila kralja, naj poseti Milan v ZA ZEDKNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. janaujk 1902 ▼ državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: PraOcadnlk: JOŽEF PETEBNUL, Box »5. WlUock. Fa. L podpredsednik: KABOL ŽALAH, Box 647, Forest City, Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Sprto««, Wya Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MABTIN MUHlC, Box B37, Forest City, Pa. PooblaSSenec: JOSIP ZALAB. 1004 North Chicago SU JoUnt. DL VRHOVNI ZDRAVNIKI P-, KABTIN rv»C. 900 Chicago SL. Jollet, DL NADZORNI ODBOR t Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St., Pittrtursfe. Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa IL nadzornik: FBANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaogh, Pa. UL aadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Obla. POROTNI ODBOR: Pradwdnik: MABTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kana X porotnik: MARTIN STEFANČiC. Box 78, Franklin, Kans. H porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 028 Davson Ave., B. F. D. 1. «reea field. Detroit. Mich UPRAVNI ODBOK: Predsednik: ANTON HOČEVAR, B. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport. O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broagbton, Pa. U. upravnik: PAVEL OBBEGAB, Box 402, Witt. UL Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika Ivaa Telkaa. P. O. Box 707. VerMt City. Penna. Društveno kUiUo: "SLAB NAROD A.* Giolittijeva 3tranka v Italiji. »druge ženske, kakor tiste, ki so *'Giornale d' Italia" poroča, da|pri predstavah sodelovale in tiste, se je vršilo v Turinu dne 'J:?, no ! ki imajo kakega možkega sprem-vombra zborovanje Giolitti.ieve jljevalca. stranke, katerega so se udeležili tudi poslanci: Pea no, Bertolini in, Kralj Nikita obolel.__ Facta poleg Giolitija. Stranka za-| preko Lugana v svici poročaj ), vzame vladi prijazno stališ.-«' m^ zdravstveno Ktanj«- črnogor-eden izmed poslancev stranke o,»-; ^ ^ kralja ki dalj ča- razloži njeno stahščc v zbornici. i>oleh:i ' opasllo. Ponočno življenje v Budimpešti Ustreijen učitelj. „ . ,_______ ________ . se med vojno ni dosti premenilo,! . . društva druzega namena, nego svrho, da se tam uprizori manife- vsaj nc na bolje, kajti zdaj je po-: V Miihlhauscnu v Alzaciji .)«' 1 iciiska oblast izdala strog ukaz. bil u>treljen učitelj Julij Adam, da se v ponočnih lokalih po koi-i^i« kot plačan vohun v siu- Avstralsko žito sa Italijo. Kakor se poroča iz Avstralije, je Italija vprašala. pod kakimi p pogoji bi mogla dobiti od tam' „ .. .J na. pot u iz Buenos temu, da so nemške oblasti 1819. pomeni nič. In zato je hotel tudi! Italijanska ladija zgorela. Livietta Aires, Argentina, uničil požar, ki telovadnice zaprlf I Iva jo bosta tudi skončala. Ce za. je nastal vsled razstrelbe na la- širja med telova< kličeta London in Berlin: "Po- diji. - for jih wi \ mesto je sedaj edinole na fronti, čanih predstavah ne smejo muditi'/l)l Vrancije. SL0VENSK0-AMER1KANSK1 L E D A R za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Bazkritelj petroleja. — Ked Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi.— Y lekarni 44Avstrija'\— Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Komain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. —-Prvi polet iz Evrope v Ameriko.— rudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopili. — Italijani so vjeli avstrijskega špi j ona. — Avstrijski < »klopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemvslom, katerega so ženici zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Pnizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y. češ da se raz- Tyrs pritegniti svoji organizaciji, e i uporen duh najširše mase češkega naroda. On čez nekaj let, pravi: GLAS NARODA, 14. DECEMBRA, 1913. = (IP Jugsslovanska S : B Katol. Jedneta B nkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minne-^ota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKU ricdaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o| tog Vl\ Wtt&> dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertol Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: D» MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MxKfl ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springi, Wyo, i. J. PORENTA; Box 70L Black Diamond, Waafc. POMOŽNI ODBOR: JOBEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jesusa, »tev. S, Minn. JOHN GRAHEK, it., od druitva Blovene«, Iter. 114, Minn. Itif. 1 ®y My. Vsi dopisi, tikajoči >e uradnih zadev, kakor tudi denarni poiiljatve, naj §e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri-tofbe pa na predsednika porotnega odbora. N* osebna ali neuradna pisma od strani članov ui toe bodf Hitela Drnštveno glasilo: "GLAS NARODA." A^r, AimwJ t^i • ?o I -ii- vki_ " ^ Aurora, HL: Jernej B. Verbič. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, I1L: Dan. Badovlnac. Samo toliko vidim. Ali te podo-' sen, in se solz je bilo sram, da bi se bil dal bičati namestil nj a. j JOUrti^VVrank"Zurich, John Žabe ne maram. Lepši, razločnejši mi segle v oči. j Stregel sem za ministrant ob letel in Frank Bambieh. in vse resnienejši je oni Mavsar-' Prišel sem domu že daleč po ko- poluočniei. 3Iraz je škripal iin*i- Waukegan, III.: Frank Petkovšek In jev hrib, ki si ga je bilo samovolj-; silu. Mati mi je prinesla ješpre- zel do mozga. Vse, kar se jqlodi- Sj^ m „ no ustvarilo otroško hrepenenje.. j na. ki sem ga jel rad: komaj sem }Q tisto noč, mi je daljno, sijiot- Rudolf Požtk°' 6 Oj. otroško! Kaj ni dvojno tvo- pokusil. Ze sem položil na mizo ue sanje. DomaČ sem bil v cJkri, Springfield."BL: Matija Barborič. je in vsako življenje vse do gro- leseno žlico, mrzel pot me je oblil kakor na peči. kakor poL« mo- Columbus, Kans.: Joe Knafelc. ba? Eno na poči, drugo v sijajni curkoma po vsem životu. i stom ■ tedai pa se je inuhoia vse FrankUn, Kans.: Frank Leskovec. daljavi Kaj so bile vse tvoje lju-j -Kaj ti je? - je vzkliknila'spremenilo, odprla so se iste- kST^fC to °k°liCa: ^^ bežni, kaj tvoja navdušenja in pn-j.mati vsa plaha. Nisem si je upal žaj vrata nebeška. Ne ol k,ra. iz Kans.„s Citv Kans . Pet_r ^hneller jateljstva, tvoje pesmi in povesti, pogledati, ker sem vedel, da bi ta- daljnodaljnih krajev, samejra' Mineral, Kkk: Jobn Stale, tvoje misli in sanje vse de dana- koj umrl, če bi videl tiste oči. ki paradiža so se glasile Jete boži-| Mulberry, Kans. in okolica: Martin šnjega dne? so tako zvesto izpraševale, da se ene pesmi; omamljive dišave so Kos- " ---- "-------jc Movek izpovedal do kraja, ko segale v dno trepetale duše,' SEJPSi^ „ , sam ni vedel kako (cerkev se je bila razmejila, raz-' ^ Ali nagnila se je k meni. vzdig- širila se do onkraj ozorja, do Manistique, Mich, in okolica: Frank nila mi je obraz z obema rokama morja in Čez; iu vse j« bila sama Kotzian. in videl sem jo. vso belo, kakor luč, da so me skelele oi in da mi So' RaDse' o^oUca: M. U. "iTti1 i^fma^arien°' i jC j°k °d radWi in "H A^ M-.: Josip Pogina. u- e.m,., , , . , , .. * w . * , . .i Ko sem se vzdramil sem bil v Chisholm. Minn.: K. Zgonc, Jakob Ko si-m bil dovršil drugo solsko I daril sem s čelom ob mi70 in i i i Petrir-h , , ... . J . , . ; zakristiji; sedel sem a širokem ■ . leto, so me napravili za ministra n-..nisem vedel ničesar vee. Ko sem stn,„ llt.-sll vrnli.;i.nc I Duluh. Minn.: Joseph Sbarabon. ta. Se zdaj se mi zdi, kakor da se vzdramil, je bil materin obraz mi je bil prepojil sive in dušo ti-',resen in bolan. < Velika noč in Mavsarjev hrib! In kaj se ne pogovarjaš spet nocoj, kakor nekdaj, ko se smehljaš t^m svojim spominom in jili v vro-čera srcu pozdravljaš? V. ; sti omamni vonj po žlahtem ka-, dilu. 1 >i 1 sem očiščen, vseh grehov \ za zmirom od vezan, oltarju sa-1 merau posvečen. Nikoli poprej in I nikoli pozneje nisem bil tako mi-, ren in srečen, kakor v tistem bla-I goslovenem letu. I Ob novi masi, ki jo je stregel 1 mlad in lep gospod, sem služil za | malega ministranta. Prenašal sem : debelo in težko evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vro-. čili licih; truden nisem bil toliko. , toda lačen. Takrat smo živeli ob koruznem močniku; jaz pa sem imel bistre, vsega lepega željne oči in imel sera bogate sanje. Po maši se je okrenil mladi gospod in se je sklonil k meni. ker sem bil majhen. —Xa še ti! In dal mi je svetel groš. čisto nov. Do tiste ure še nikoli nisem i Pov je ukazala. In izpovedal sem se, kakor pred izpovednikom in Bogom sa mim. — Dali so mi svetel groš. Pa vam ga nisem prinesel. Št stolu, držal sem vrokikos potice, gorke solze so me ščejetale po licih in zeblo me je. Nevesel mi je sporna na prvo sveto obhajilo. Mnookdaj in v j mnogoterih oblikah s«n že pripo- groš, čisto nov,' vfdoval ° l!stem stranera Jutru' ali zdi se mi, da sem,*selej pone- i vedonia in iz gole sann žijivosti zatajil resnico. sld. zapravil sem pra po hudoh nem, dateljnov sem si kupil! Nič Napotil sem se n.vsezgodaj v ne bodite jezni, saj bom umrl! | Solo, i/, šole v cerkt Takrat se zgodilo nekaj zelo Ivan Cankar. Tajil e. Ni vem. obena, ii dala lostlio IV. če s«* otroci po naših pogovarjajo". Mi smo . še tako bučna igra a toliko čiste, globoke, ■te radosti, kakor o pogovarjanje v j deljsko jutro brez piruliov in po-i raaranč, v srce mukoma zaklenje-| na bridkost, za pečjo pritajene sol-! ze. Vedeli smo. da pride trda in i neusmiljena, ali govorili nismo o I nji, še mislili nismo nanjo. Pogovarjali smo se o drugi Veliki noči. o tisti, ki je bila polna šumečega solne«, prešernega po-t rkavanja zvonov, dišečih, rume- čiulnega. Mati me je prijela narahlo za obed ve roki. šla je z menoj preko izbe v kot pred razpelo, tam me je pokrižala trikrat po vrst i. — Ti moj fant! — je rekla. Nato je naglas zajokala, sam no vem zakaj. VI. Pri nas doma ni bilo pobožnja-štva, ne tistega, mrkega, trdega. Hodil selil misli in brez skrbi, iakor da bi šel v gozd po gobe. "iste molitvice sem znal gladko, da sem jih blebetal tja vendai zraven pa mislil na Majorjev jabolka. Še pred oltarjem se nsem domislil, da klečim pred Bopm. Z obema rokama sem držal veliko svečo: od sveče so drkale debele vošec-ne kaplje in s temi kapljami sem risal bel križ na črii hrbet tovariša, ki je klečal prd menoj. Hudo mi je šlo na sneli, ker so se v.j , . . . , tovariši držali, kak>r da bi imeli židovskega, ki ne rosi v udano bonboue v ustih. bok o verni nas vseh i« . i i i v .... . i — Teci k materi ____ mati se no zapečenih kolacev. rdečih piru- • , , , 4.. _ i i do sama razjokala «t> tolikem ču- desu ! Tako je bilo zmirom. da sanja »vek toliko sijajnejšo luč, koli-r temnejša je no«'* okoli njega in njegovem srcu. Ni treba, da bi njali o samem nebeškem solncu jeva sveča, mu je pred podobo Ma- j' ki nnna ga kruha jivera bo ► nikakor ioni. telil' ica. Po rico p jaznen <» večerji na »j« O pasji I korji kruha hov, svetlih pomaranč; mati ima na glavi belo ruto in pogrinja mizo; mi sedimo po vrsti za pečjo in gledamo; oče sloni ob oknu, baše si pipo in se smeje...... V to Veliko noč smo verjeli kakor v živega Boga: tik pred nami kostmi tega je bila v vsem svojem sijaju. Res' je ni bilo tisto lete in tudi ne prihodnje in tudi še tretje ne in nikoli ne: ali ni je bilo moči na svetu. da bi omašala našo vero. Prav nič se nismo čudili in nič nismo bili užaljeni, da ni bila potrjena naša vera, da se niso dopolnile naše sanje; morda bi se bili čudili, da lik, k! iiiizi mrzlo /lo- j se je zgodilo po besedah angelje-■>arski cesti, sanja o! vili.... mi", o zakurjeni pe-■ Tam nekje v podlipskih hribih. >eli »ni/i : oj ne. oni visoko v samoti, stoji pristava, ki »lihi o trdi slami, j ji pravi jo Mavsarjev hrib. Le zda-i leč mi je še ta hrib v spominu, tro- mel groša v roki. O Veliki noči ali t C ■ i_ , . oonooue v usnn, pc enega na vsa- o Božiču sem imel krajcar, pre^j 8Pce1!^b««.bo*.>*> Utefa ki strani; in poželo se mi je, da — -A U Palico božji strah. Bih smo glo- M zažviž^aL PTed:j sem ne samo v meni, v kaplana -isto blizi. spremenjene- ostal t«'i* ostane pač , , • t , , . . . . , ga, neznanega; sveo svetal je bil ... .. . „ j zini, da se pacin v obraz Bojni vsakdanja jim je masna ceremo- moženje, s katerem sem natanko in skrbljivo ugibal, kaj da bi z njim. firoš je bil bogastvo, daleč onkraj ciljev in sanj. Da se sanjati o zlatih gradovih, da o samih nebesih, o grošu ne. Prva misel v presilnem zavzetju je bila: Stopil sem iz zakristije na soln-čno^ cesto. Tam, vse ki-og cerkve in še globoko pod klanec so se vrstili štanti drug za drugim. Bahavo obloženi so bili z vsemi slad-sveta; bele platnem ci mrtvaško bledi je držal hosii-jo. klanjal se je goboko in počasti od ust do ust. Sprcletel me je mrzel strah, u-darilo me je trdoua srce, da sem neveren, nevreder, zavržen od začetka in vekoma;. S;imo še troje jih je bilo pred nenoj; vstati sem vsemi otroci najmanj po- hf)td; niaem inogfl Ko som odpr] pacin v samemu. Ilostijase je prijela zob iiil sanja o silnem, astvu; ali tisto niso prekomor-?č je svetla de-1 strehe so veselo pofrfotavale v' n11-'a- .tako tia P^tesna bližina in neba* tr?al seJ1 jo s suhim je. toplem vetru. \ oltarja ne posvečuje, Kaj vse je lwlo tam! Človek. huJ5l,i poželi si. vzemi! Pomaranče, ru-' I>oknšali smo vino, za kelih namene in sočne, kakor o Veliki no- meiljeno- smo hostije; res či: piškoti, bonboni, vseh sort, be- ' Jl0S^j da bi j0 ,pravil v grio, ki je bilo tesno, kikor zaklenjeno. In ves čas sem molil v splašenih mislih : — O gospod, i gospod! .... sovega; ali tega nismo vedeli in1 ^ ves jabolkih in po-a ranča Ii. temveč tudi tisto po či- 1 lepoti in svetih nebesih. Najlepš«* se je dalo pogovarjati »zimi. na v. liki. Topli peči. Žulj je bila noč in mraz je škripal ;ozi okna. izba pa je bila polna ndkih pravljic, ki so nam šepe-le na uho tišje in milejše od sadi naših besed. I'a da smo tudi vsi molčali, pa i se niti spogledali nismo, razu-eli hi se bili sve do kraja. Bilo . kakor skupna molitev in kakor upna pesetu: če nas je sedem ali demdeset — molitev je ena in ia je prošnja, pesem in en sam je ta groš, ki ga v pesti tiščiš! Sklonil sem se kakor pod udar-.1- ceni; ko sem se ozrl plah, ni bilo nikogar, da bi bil izpregovoril ti- , - „ . ! ste hudodelske besede. Šel sem sila razsezen.bogat kmecki dom' dalje, po klancu nizdol; srce mi ni/ka. celo dolga, svetlo pobeljena ie bilo tlji so bili dateljni, svetili so se rosni, vabili so. temnobakreni, zapeljivi. pregrešni. Kakšni so pač dateljni v ustih? — Saj imaš groš! Saj je tvoj nftopirje; potrkavali smo ob pet- smejal in sem klatil jabolka in i .)'' pajčolanov je pred njim. Xaj-al o "srečni razločnejše ga vidim takega, o ka ziatih otroških" koršnem smo se pogovarjali. , . pobeljena Je bilo težko in žalostno in s slamo krita hisa, skednji in. nikoli: in solnce kasce, hlevi in kozolci, sušilnica jal0 iu ljudje za sadje, pisan čebelnjak, in vrto-; Štanti prazni yi, vseprostrani, z brega v dolino. Pod klancem sem se zaobrnil iz doline v breg. kolikor daleč je sunkoma. Tam je stalo drobno segel poželjivi pogled; jabolka be-i dekletce v kratkem pisanem kri-- n« rumena, rdeča in pisana. - 1U; gledalo je modro predse. z o ca rdeča m pisana, gladka ni. bema rokama je držala date! j, en i . a a — V,OV?k 111 r^1 kamdatelj; meso je bilo rumeno bi nogledal. kje bi ugriznil. in kakor raed> kazalo ( ehelc so šumele v ajdi. na ne-(,dolgo, belo, navzdolž preeepljeno bu so —1 ■ -1——- 1 - - * *t la gladka kosili kako samo ni vee si-so bili pusti in prepevaje veseli škrjanci. jeolka. Njegov brat Anton j- štabni vodja črnovojni« - j:t . [> šjutlka. Njegove tri • ->Uv Ana. Marija in Alojzija bivajo v Ljubljani. Pogreša se Janez Kočevar, rojen v Križe vski vasi pri Metliki, nazadnje Lir. 27. 5. nadom. stot v Ljubljani, na Ledini, je odše !]].• ir>. marea t. 1. iz. Ljubljane; od takrat ni o njem nikakega g« ter M os k v da KRANJSKO. [ Umrla je v Železnikih 10. nov. na severnem bojišču Mira Globoenik, hčerka Antona in Ignacij Iierginc, de- Line Globočnik. Mrtvega so našli leta 1874 rojenega Petra Podgorska na podu pri posestniku Ivanu Dolinšku v Št. Lenartu pri Cerkljah. Imel je rano na glavi. Gotovo je ponoči v _temi padel in obležal mrtev. Nesreča. Posestnik Matevž Špi-lar je peljal sode polne vina iz Ložie proti Razdrtemu. Na klancu je hotel voz zavreti, radi tega je stopil z voza. pa po nesreči padel, vsled česar ni mogel voza ustaviti, ki je začel hitro teči po klancu nizdol. Pri močnem ovinku je voz zadel v drug naložen voz. En konj je močno poškodovan, posestnica -losipina Mihelič iz llraše, ki je bila na Špilarjevem vozu, pa je bila zadeta od udarca voza proti vozu tako nesrečno na ^'lavo, da je obležala mrtva na vozu. Iz šale resnica. Pred kratkim so sedeli zvečer štirje fantje v neki krčmi v Trzinu ter se prijateljsko med seboj zabavali. Eden teh fantov reče drugemu, naj plača liter vina. Na njegov izgovor, da nima denarja, sta ga dva prijela in eden teh dveh mu je izvlekel denarnico iz žepa. v kateri je bilo 2G kron. Fant je pa vzel 6 kron. češ. da je to za odškodnino za ob-rabljenje njegovega kolesa. Ta samovoljna prilastitev je lastnika denarja tako razburila, da je svojega nasprotnika z nožem z veliko močjo sunil v levo ramo ter mu prerezal debelo suknjo in dve srajci. Iz ruskega ujetništva se je o- • .i-'l din- 2. aprila ujeti poročnik Jožko Trtnik iz Ljubljane (Trno vo). ki je bil takrat ranjen v no > je dalj časa zdravil v odkoder so ca poslali v >' Sibiriji. (KI tam so ga irt ikom oktobra v Pav-reki Irtiš. Od t a in piše, da ga bodo poslali še naprej proti kitajski m ji v i s-t Kamenogor.sk. V Pa vi oda r so dospeli dne 11. Kiotii-a ob 7. zjutraj s parnikom. <> 12. opoldne je šlo naprej. Ko v<» v.- odpeljala iz Omska, je snežno, v Pavlodaru pa so bili še lepi v. d j i <"-11 i dnevi. Novo bivališče, ki .- odkazano njemu in še nekate-it d ni g i n ujetnikom, se nahaja . Alta j-ke m gorovju. Ob reki Irtiš. kjer so se vozili, žive večinoma Kirgizi: na paši je videti tudi velblode. Iz Cholma piše pri tamkajšnji a -inadni železnici zaposleni nad-:>oročnik Ivan De rž i č: Tu sem e-diui Slovenec. Živimo dobro in poceni, toda manjka mi domače govorice. V tistih urad se oglasi domotoije... Kraji so tu krasni, t oda precej opustošeni. Snega še nimamo, pač pa brije ostra burja. iii ^e naše kraške ne ustraši. Za vdove in sirote padlih. Mest o venca na krsto pokojnega Va-so Petrieiča. jo izročila tvrdka Pr. K- Sou van v Ljubljani mestnemu Magistral u >voto 40 K za vdove iu sirote padlih slovenskih voja- Zdravstveno stanje mestne ob-čin«- ljubljanske od 31. oktobra do hili 47 GLAS NARODA, 14. DECEMBRA, 1915. sttjv Kočevju, kjer prevzame vocVo agend davčnega referata. stitati. Uradni predstojnik, višji poštni upravitelj Karol Hussak. je dobil te dni vitežki križec ŠTAJERSKO. jPrane-.Tožefovega reda na traku r filozofije. Akademienoj vojaškega zaslužnega križca za te.iino društvo "Triglav" v izbotno odstvo poštAega in brzo-GM»i naznanja., da je njega sta-i javnega urada v Gorici. r»7 ter so na robu brez napisa. Priajbtipanju je čutiti kakor da bi fli mastni, tudi barva je tem:iejša|akor pri pravih kronah. Pizacjti so revni ljudje, ti co jih najv$ dobili v roke. I0R0ŠK0. Smrtna kiga. V kratkem času je neizprosi* bela žena pobrala _ . . „ . __ .. T , že tretjega jlovenskega duhovni-Tatvina. V trgovino Marije Je- ka na K(1 rantove v Jančah so vdrli neznani tatovi in odnesli špecerijskega blaga in tobaka v vrednosti nad GO kron. m. dekanijskega i4 župnika Frančiška strani so naznanili, da so pričel« mleka rice, ki nosijo v Ljubljani mleko na dom, odpovedavati na-laljno dobavo mleka za 1. december. Mlekarice rabijo pri tem najrazličnejše izgovore, očividno p;i postopajo ]>o dogovorjenem načrtu. Za Ljubljano pa prihaja kriti-»>. novembra. Novorojencev je cen trenutek, ko bo treba vpraša- 17. mrtvorojenec 1. umrlo jih >0. od t» h je domačinov V.) in tujcev. Za tifuzoin (legarjem) irl 1 1 iji"-, za vratico (davi-jčin seda rešiti tudi to važno vpra-1 tuj«"\ za jetiko 2 tujca, sanje, m rt voinla L za različnimi! Malo prispevkov. Nemški Schul- vereiu je odposlal občinam, de- na svetovalca j Premru v Milici. Umrl je 15. novembra zjut^j, star 53 let. Rajni je bil moean-nož in je razmeroma Mleka bo zmanjkalo. Z mnogih ie kratko častlbolehal, lotilo se ga boleznimi 55. Razen zgoraj ome-11 j • * 11 i L j<* še 8 vojakov za trebušnim h-garjem in 4 vojaki za grižo umrlo. Za infekeijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzoiu pt:{ vojaki, za gri/.o 35 vojakov, v - i 7. južnega bojišča; za vratico slov. društvo, to je družba sv. Ci- je pa kur bolezni naenkrat. Njegova smr je bridek udarec za škofijo in za mogoštevilne njegovi- prijatelje, l|ajni je bil zelo natančen v izpolnjevanju svojih stanovskih lol/a»sti, vnet narodnjak, ki j" iz srca ljubil svoj narod. Mnofro j deloval in se trudil, pa tuli i;»ogo žrtvoval. Ro-nje dobave mleka rešiti avtorita-'je }>]\ na Vipavskem dne 10. tivnim potom. Štajerska naraest- septembra 1SM in 17. julija 1887 nija je že pokazala, na kakšen na- jKvSvečen v du ovnika. — Umrl je n.i Vesela! pr l^t. Vidu bivši župan P. W.itte jpodomače Vrank. l>il je mož sta'c korenine, znača-jen in zav-dei {narodnjak. — Tz Umrl je 7. 110-oženjen po-kmetije tu- narnim zavodom iu zasebnikom Djekš poročajt: prošnjo, da naj društvo krepko, vembra Janez ji pus. »irajo. Vsled vojne dobiva sestnik Zameriikove pod p Schulverein malo prispevkov, ka-j kaj v kor pravi okrožnica. Tudi naše skrben litti zboleli doma ei- iila in Metoda, ima sedaj zelo. ze- Smih-lu. star 70 let. Bil jc , priden gospodar- več let cerkveni kiju črti splošno spoštovan in priliubltn, kar je poka- •losij Man eti. -lel. - do lo majhne dohodke, stroški so pa zala tudi veliki iudeiežba pri po-ostnli isti. Dočiin druga driLŠtva' grebu. Ravno 4. Ilet jc živel v le-lahko setlaj ustavijo svoje delova | peni zakonu. Jne 7. novembra nje, to naša družba ne more sto- 1870 se je po roll in na isti dan riti. Naši otro^'i bi ostali brez po-j letos je umrl. zadustivsi bolno že-uka, ueiteljstvo pa brez kruha, j no. dve hčeri i H šest sinov-voja- Prvi sneg. 15. novembra ponoči kov. je zapadel v Ljubljani in okolici Odlikovanje. Ja ne zaostajajo Slovenci iz F.orcvelj, ki so doma K let ho1 Fr Do Ko njo) je v in 2 tujca. Umrli so v Ljubljani: Arsentie tpej, honve Čiruoer, pešec. 20 let. — Josip tli, hiralec, 69 let. — Katarina ■mik. dniuarjeva žena, 58 let J pivi sneg. Klavčič, hlapec. 69 let.j iz ljudskešolske službe. Izpra-' tako zapostajvljeif. nam kaže po-a Lutman, hči begunke, šana učiteljica Daniela Kališ je novno odliko-.an.a uradnika Prve — dera Orne, tlninariea, imenovana za »suplentinjo na o- koroške orožne tivarne v Borov-hau Sešrk, delavec, 40 semrazredni slovenski dekliški ljali. Pavla Č-nnž, ki so mu pri-Lnjo; Gall, pešec. — An- šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.'peli na prsi žt drigo, in sicer sre-tr. kelj, vojaški delavec. — Absolvirana učiteljska kandidati-'brno medaljo. Laku. r. lovec. — Jurij Kc-'nja Cecilija Divjak je nameščena Tretje vojno posojilo. Kolikor y. honvedski desetnik. — kot suplentinja na ljudski šoli v se je dalo dof4?d;.j pregledati, je < i ajda u. pešec. — Matej Vrbovem namesto obolele učitelji- bilo na Kor oak eni ]>odpisanega 3. •c. honvedski pešec. — Mari- Ce Lucije Trampuš. Bivša suplen-' vojnega posojia nad 41 milijonov U ■>re!a. bivša postrežuica, !»0 tinja v Ložicah Alojzija Trauipuš kron. —V cebm je bilo, kolikor Karo! ilokoš, honvedski pe- j,, imenovana za provizorično uči- je bilo dozdaj mogoče pregledati. Josip Razdrli, lovec.—Ja- teljico in kandidatinja Doroteja podpisanega md štiri milijarde Ll iga, pešec. Ivana Dolenc, Bratovž za suplentinjo na ljudski tretjega vojnefa posojila, t lica. 43 let. — Friderik Zo šoli v Vipavi. Bivša suplentinja i " Villacher Ztg." ustavljena, uk. dninar-hiralec, ;{2 let. — na VHmiki Hermina Kobal je na- Vsled uradne odredbo je bila vak, dijak \ L gimnazij- meščena za suplentinjo na enoraz-j Villacher Zeiting" od 11. nov. /t i da. lb let. — Lovrenc rednici v Pmllipi namesto obolele začenši ustavljata ^a 4 tedne. • "sestnik, 81 let.--losip učiteljice Marije Šibovc. V Idriji' evidenčni nadzornik v so nameščene na ljudski šoli kot PRIMORSKO. K odlikovanj« poštnih, uradnikov v Gorici. PYed kratkim se je N< n, u. poročalo o odlikovanju poštnih oficijalov Ksista Ilrovatina, Lenarta Lodettija,j Marija Demonte h't. — Fran Rozman.1 suplentinje učiteljske kandidati-davcc. let. — Fran Pogačar.'nje Pavlina Mohar, Frančiška »činski ubožec, C>."» let. — Matija Rejc in Doroteja Kovač namesto ulej. kaj/arjev sin. 35 let. —Jo-' učiteljev, ki so odšli v vojno slu-p Itotseh, železniški sprevi>duik. žbovanje. V Ljubljani je imeno-h-i. Anton Jerman, skladišč- vana suplentinja Berta Pišlar za' in asistenta Igna-ija Drozga postih l.ivcc, «)2 let. — Bogomir Ce- suplentinjo na osemrazredni mest-j nega ravnateljstva tržaškega. Do-■ 11. posestnikov sin, dni. 'ni dekliški ljudski šoli v &iški in bili so radi izvrstnega službova- Nagla smrt. Dne !». novembra Slavica Vencajz za suplentinjo na nja pred sovraiiikom zlate za-• p »Mne je v Figovčevem hlevu osemrazredni mestni dekliški šoli služne križce na traku hrabrostne i Dunajski cesti kap zadela zna- pri Sv. Jakobu, ker ima učiteljica'svetinje. Odlikovtinci vršijo svojo .m Ljubljančana Edvarda Ko- na tej šoli Albina Sar k dopust ra- J službo v Gorici od začetka vojne to-'di bolezni. Deželni šolski svet je z Italijo dalie. Ysakd< Ciril-Metodovih š.il v Trstu jf' podpisal 10(K) K lietjfg-i vojnega posojila. Umrl je na Voloskem Niko Per-čič, pomorski kapitan, v starosti 73 let. Imenovan je za nadporočnika-avditorja dr. Anton Buzolič. sodnik v Pulju. in sicer pri vojaškem sodišču istotem. Pogrešajo se: Ilenrik Mahat-sek, praporščak v rezervi 07. peš-polka, 2 IV. maršstotnijc. je bil novembra 1014 v Karpatih ujet in od takrat ni nobenega obvestila o njem. kakor se tudi ne ve. kje je njegov sluga Štefan Skra. rojen v Kalil na Goriškem leta 1885 in je služil v 07. pešpol-ui. 10. stotnija. Nadalje se pogreša orož-niški stražmojster Josip For. Nahajal se je pred vojno z lialijo v Kanalu pri (Jorici iu od oneya časa se ne ve. kje je. HRVATSKO. Bcroevičev trg v Sušaku. Občinski svet v Siišaku je sklenil imenovati trg pred novo mestno lekarno ''Boroevičev trg". Tudi v občinskem svetu na Reki je bil stavljen predlog, da se imenuje ena reška ulica "Boroevičeva ulica". Veliko taborišče grade v Ko-pri\..iei. Taborišče bo obsegalo 30 barak. Tam bodo namestili 6000 evakuiranih ter interniranih pravosl. prebivalcev iz S rent a. DR. BIKKI'S MEDICAL INSTITUTE. 407 East 58th St. NEW YORK, X. Y. STAROKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. PRIPOROČILO. Ako ste namenjeni kui«iti drugo leto 1 liLšo in vaš težko prisluženi t> r:iz-ličnih cenah. Se priporočam JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. | \ Tel. Central (M<)4 R. Zdravi uspešno bolezni že!oo njejra 13 OTIPAVAT? Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET M wt m PRODAJA fina vina, livrBtn« inotk«; p&tentirans. idravila, PRODAJA Toint li*tk# Ti«b orikoMm & skib črt. Zastopnik •GLAS NARODA' «32 Cortlandt Street, New York, N, Y. POŠILJA dec ar in pošteno. * stari kraj sanetljiw UPRAVLJA ▼ notsrikl poiei ip«d». ječa del*. mtm Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Forest City, Pa. in okolici. Upravništvo "Glas Naroda" HARMONIKE~ harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo sahteva brea nadaljnla vprašanj. JOHN WEN ZEL, 1*17 Kast S2nd 8t_ Cknrelaa«. Ohl> ^ ^ • AAA A ^ if. A A A A A A A A Ohijska vina: 1-10 K&lon Sol Zalj.. i * .75 $27.00 .80 2S.00 1.00 35.00 1.25 38.00 1.25 38.00 1.25 -$7.50 1.25 7.00 1.50 Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po celih Združenih dr žavah. Oil teh omenjamo sledeče: Stari Concord (teman > Concord t'svpto! Catawba Delaware Riesling Sherry Port * Zinfandel 4 leta Žganja: Galon Zaboj Siel.lenima Tropinjevec $2.00. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 $ 9.00 $ .S5 Slivovitz 2.75 in 3.00 13.00 1.35 Brinjevec 13.00 1.35 Cognac type brandy 2.75 in 3.00 10.00 .90 Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja. Za r» in 10 sal. posodo rnčnnamo ? 1.00, za '2T, pa L .?2.0<). za veCja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. »»TV W V ■- V gotovini mm. - 2i PEKOV m sub filled »,? m Na odredbo policijske k« ■.akdo si lahko i ali v Umrl _ jublja ni so njegovo truplo prepe-( vzel na znanje, da so nastavljene( misli, kako težka je poštna služba mrtvašnico k sv. Krištofu, brezplačno kpt. suplentinje naj v sedanjih Časih v Gorici tik ob v Val vojaški bolnišnici v drugi mestni deški šoli v Lj ubija-j bojišču, kjer se bijejo velikanske ntin Tič. brivec iz ni kandidatinje Ana Puclis, Olga bitke. Poštno poslopje je bilo pogost orn a sredi izstrelkov iz granat iu šrapnelov, v bojni črti, vedno v smrtni nevarnosti, vršijo ti u-radniki vstrajno iu zvesto svojo uiujr. | Knez in Josipina Černe. Umrl je na Dunaju G. novembra Imenovana sta evidenčna geo-Ljubljančan Alojzij Rudolf, \išji metra prvega razreda Josip Hrst-korektor državne in dvorne ti- ka v Novem mestu in Josip Ker- bkaruc. Kaujki je eital veliko let ner v Logatcu za višja geometra težko službo, zato pa se jim je po- S1000.00 VBOtovini damo vsakemu. l• pa š<* vedno stal polep njega. luibut ga j<- prij«>l /a uzdo in vra peljal v sosednji sadni vrt. Vrnil s«» je z besedami: '''am naj se napase; ho prišel komu prav. I/ v«is: dospeli na polje. Izruvali smo nekaj r^pe in korenja in :i piM-asi naprej. Za Lignv, kj»-r j.- vršila najstrašnejša bitka, se nam j« nudil grozen prizor. Dragonee je ležal poleg kirazirja. ulan po-l«'g huzarja. — Povsod sama kri, kri. P»vd svojim odhi>dom proti Luetzenu bi padel pri takem pogledu v lir/jtv»-št, sedaj s«' pa za vse skupaj zmenil nisem. .Whole i n pomislil snu pri sebi: Ali ros mislijo naši gospodje, da run mi ljudje kakor /i\ina Ali nas je gospod Bog zato ustvaril, da nas pobijajo, oziroma, da s»* pobijamo meti seboj ? Ali nimamo bratov -••stra iu mater, ali nimamo svojcev, ki bodo nas hoteli maščevati? Ta ter iu podobno mi-li so mi rojile po glavi. Mučim iši ima vedno pravieo — sem mislil nadalje. — Seveda . • i . sir mo. im.pi in sedaj ima on pravieo. Za njim ho prišel mogoče l.do Ifj'gi. On jo zapovi dal. da smo morali iti skoraj vsi iz Pfalzbur-*r: a. Z.di«*rna iti i/ drugih krajev dežele. t'e bi se le količkaj zopersta-vili. hi nas ustrelili. Maršali, generali, častniki, podčastniki in vojaki, vs< smo šli, kakorhitro je zapovedal. < « ar hoče. more in Mori vse, kar se mu poljubi. —- Josip Bertha bi hi! putrmfukrm do -krajno>ti neumen, če hi mu padlo slučajno v glavo, da hi v.« zoperstavil samemu cesarju. Cesar zahteva pokorščino, in pokorni moramo biti; to je vse. Tako siri o mislili vsi. In če bi bi! eerar ostal, bi še danes mislih; tako cela Francija. V tem trenutku sem bil najbolj vesel, da sem nabral kolikor mo-•ruče vi-liko repe in korenja. K<< smo se približali taboru iti začeli iskiii: -vf>i hatal juii, u i o že izvedeli, da je začelo primanjkovati živil. — Veterani so so bili razkropili na vse strani in iskali hrano, re-l- ruti, ki mi že snedli svoj kruh. so se morali zadovoljit s čisto juho. < »koli -.edine ure sm-!c ob (»smih smo dobili pravi tek. — Ko je juhe zmanjkalo, smo f.pazili. da smo lačni. Toda kaj se hoče, nič ni pomagalo. Nasitili smo »aenkral želodce, več pa nismo smeli zahtevati. Vreme je bilo zelo krasno. Solnee je prodrlo skozi oblake in s svojim jasnim žarom razsvetilo celo okolico. Kri smo pojedli, je dal trobentač signal, da se moramo zopet zbral i. Pripomniti moram, da so se Prusi umikali od Sombrefa in da je hila naša naloga zasledovati jih. Nekateri so mislili, da bi bilo najboljše poslat i za njimi lahko konjenico, ki bi imela nalogo odv zeti .letnike. To se ni zgodilo. 1'mevno je. da se za tako govorjenje ni nikdo brigal. Vse se je delalo po cesarjevem odloku, in kar cesar reče, mora biti, pa če je pravilno ali ne. Se ,>edaj se spominjam, da smo so tedaj vsi čudili, ker se zmage na ta način izrablja. Veterani niso kaj takega še nikdar doživeli. Vsi so bili prepričani, da se pripravlja cesar na splošen napad. Zatem smo se morali vsi zglasiti in malo kasneje je začel inšpi-eirati 4. ariuadni zbor geueral lierard. Naš batal jon je bil največ pretrpel. Major demean in stotnik Vida! sla bila ranjena, dva stotnika sta bila mrtva, sedem poročnikov in podporočnikov ter :U»0 mož je bilo nesposobnih za boj. < 'e bede j je zatrjeval, da je bilo slabše kot pri Montmirailu. K sreči j,- prišel iz Metza 4. bataljon pod poveljstvom majorja Pelnnga, ki nas je nadomestil. Stotnik Klorentin. naš tedanji poveljnik, je komaudiral: — V vrste na levo! — nakar smo začeli iti proti cerkvi, kjer je bila velika množina voz. Nekateri so dobili nalogo stražiti. drugi pa odvažati ranjence. I a > vcem je bilo naročeno, spremljati transport do Fleurusa. ker v Lig-liv ni bilo več prostora. Vsa cerkev je bila prenapolnjena z ranjenci. Ko smo dobili nekaj vojaških in civilnih zdravnikov, smo začeli preiskovati ranjence. To je bilo zelo težavno delo, ker je bil skoraj vsak tretji mrtev ali pa nezavesten. V vozove smo nastlali svežo slamo iu jih začeli odnašati iz cerkve. Od tedai. ko sem se bil udeležil bitke pri Luetzen, sem prav dobro vedel, kako strašne rane povzročajo karteče. Če sem videl takega i a n jenea. sem nehote zahvalil Boga, ker me je rešil vseh nevarnosti. Skoraj neumevno mi je bilo, ker smo se večinoma vsi prijatelji rešili in ostali nepoškodovani. Vsi smo stali skoraj do gležnjev krvi — Na tem mestu moram povedati nekaj naši mladini. .laz se ne bom več boril, ker sem že preveč star, vse mlade ljudi, hi mislijo na vojno pa moram opozoriti, da bojevanje ni tako lahko, kot hi k«lo mislil. Nobeden neizkušen mladenič ne ve, kaj je vojna. Pomislite, kako more biti ranjencu pri srcu, ko leži, sam zapuščen od vseh, brez roke ali noge \ kakem kraju, ko sliši, kako se bližajo topovi. Kako mu more biti pri srcu, ko vidi, da peljejo težko podkovani konji top ravno proti njemu? Koliko slučajev se je že prigodilo. da topnrnarji ranjenca sploh zapazili niso in da so zavozili preko njega. — Ko gre mladenič v vojno, se ponavadi poslovi od svojih sta riše v z besedami: — Nikar ne jokajte, saj se knialo vrnem. — Vrnil se bom od vseh - a še ell in visoko odlikovan. Da. da. sedaj že jokajo nekateri, prosijo odpuščanja, toda nikogar ni. ki hi slišal te prošnje in bi uslišal te molitve. Kdor je 7e_vletih i »i ni a že otroke, se bo stokrat premislil, predite jih bo poslal kar tako meni nič."tebinie v bojno klanje. — Kakorhitro nimajo stariši več svojih otrok doma, bi radi dali vse, samo da bi jih dobili nazaj. Toda vse to skupaj čisto nič ne pomaga. Slabih ljudi skoraj ni mogoče poboljšati, dobri ljudje pa delajo svojo dolžnost. č'e se takim l;aj prigodi, se tolažijo z vero in z zaupanjem v Boga. Malo predaleč sem zašel. — Povedati moram še, kako se je ta bitka končala in kako smo zbirali ranjence. Lahko rečem, da sem videl pri tej priliki skoraj nevrjetne stvari. Videl sem ljudi, ki so bili v trenutku največje podivjanosti ustreljeni. katerih obrazi bili še v smrti strašni. Neslonjeni na zid, so se krčevito oprijeli svojih pušk in človeku se je zdelo, da še v smrti izgovarjajo: — Naprej z bajonetom! Brez vsakega pardona ! S temi mislimi in s.tem vzklikom so prišli pred sodni stol. kjer jih je čakal l»og in jim mogoče rekel: — Tukaj sem jaz! Ti hočeš torej moriti svoje brate? Ti ne veš. kaj je usmiljenje? — No dobro, pa tudi jaz ne bom imel s teboj. Nekatere sem videl, ki so bili še v smrti objeti. — V Fleurusu smo morali Pruse trgati od Krancozov. — Krepko so držali drug drugega z zobmi, nokti so bili trdno zapičeni v meso. Vojna! — Kdor hoče vojno, kdor hoče poživiniti ljudi, bo sprejel za to zasluženo plačilo. 'Nadaljuje m j. i V- t^g^mi ——iiarfywi Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRULL fru palca velika Cena ssmo 25 centov Manjši vojni atlas cbiejw devet mmih aratlftvldo- na 8 straneh, vsaka stran 8 pri J4 pnlcev. C ana samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N T ZASTONJ t deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (19) MAJBSAN CIGARETNIH KUPONOV ako it ga predloži skupno s devetdesetimi (80) ali val rec oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kaki a> lik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri THM AMERICAN TOBACCO CO* TmmIus Deat 49« B*oomc St. New Yevfc. T Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. rexoi DJASIS Najbolj n-»B^žno ma /^t *i!o e» Cen- *" •k« In mcftke Use, kakor tudi ui rcoške brke In brado. Ako se rabi to mazilo. zra- , ■ atejo ▼ 6 to- Sa dnlh krasni, gosti io dolfrl lasje. kakor tudi moškim kimasa brke in brada in nebo-do odpadali is ne osiveli. Revmatizem. coatibol ali trjranje v rokah. noRah in križa ▼ 8 aeh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bale. tar. krast« In irrinte. potne nose, krtrje oči, bradoice. ozebline v par dneb popolnoma odstranim. Idor bi moj« zdravila brt* aapeba rabil, ma jamčiš za V,.00. T illta takoj po emlk in knjižico, oo&lieo ca*t>inj. JAKOB WAHClČ, 1A92 E. 641 h 81, Cleveland, O. m\ wmaaaoBm i ■ ■ miniiiiiiii 111 Kaj prarUe plsaUUL efcaW ta irlavalkl e fcftjlel Berts Bi B«Mar . "Doli z orodjem!" jLot Ntkelajerfl TeMeJ Je pleal: Knjigo in ■ vellkta d» kan prebral in t njej najfiei veliko koristnega. T» fcajiga aale rpllva na Qoveka In obseg« nebroj leplb miiU.,.. Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je omrla m«las« at bile na sveta tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva. Prsf. dr. ŠL Dodel: "Doli s orožjem Je pravo ogledalo aeOaai«-gs faun. Ko ilovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti. Ss 9m bližajo človeštvu bolJSl časi. Kratkomalo: melo dobra knjiga. Dr. Loi Jakobovttki: To knjigo bi človek najrajia poljubit V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral. fitajerskl pisatelj Peter Rosegger pUe: Sedel sem ? utm cosdn pri Krleglacb in sem bral knjigo ■ naslovom MDoll a oroS-Jem 1" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj labks refiem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v vs« koltnme Jeaike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tadl v Šolah ne smelo manjkati. Na sveto so družbe, ki rasiirjsjo Brste Pismo. Ali bi se as »ogle astuovltt družba, ki bi raatlrjala »e Mige? 8eari£ Marti « Te Js aajbolj eSarlJlva kajiga. Kar rtm f-M CdaJ bralMM C. Neunaa Hsfer? — To Je najboljža knjiga, kar ee Jlb s»*- «all ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 t Berila« Be ben davil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom pe-■udfflL Kaj bi tudi ta knjiga našla svoje spoetolje. ki bi BI Baj« kriiemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajewskl Je rekel v nekem tvojem gere» ra ▼ poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjig) sultana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Bd strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berte pL Suttnerjev«. ProairarVaa, posvetite par ur temu delu. M'«"«, •a s« m ke alkd« vel aavdnieval as vojno, če bo prebral te knjige. CBNA M CBNTOT. ! I lepcfll Slovenic Publishing Co. Hew York City, K. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARCDA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. • ftŽAVAH. Sadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rnsije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. denar v staro domovino« Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre bujejo pofiiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom is znancem v staro domovino? 100 K ve|ja sedaj $14.80 s poštnino vred.; FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.