Št. 648
V Ljubljani, petek dne 15 decembra 1911.
Leto II,
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K S'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30 —. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon Številka 303.	:
Ekstremi.
Jugoslovani smo čuden narod. Hitro se vnamemo za kako stvar in ravnotako hitro se zopet ohladimo, radi sovražimo in še raje odpuščamo, v nobeni reči ne poznamo mej hladno, mirno presojali ne znamo.
Zapaža se to posebno v naših odnošajih do sosednjega nam naroda italijanskega, s katerim živimo v nekaterih krajih — Primorsko in Dalmacija — v prav bližnjih stikih, v mnogih občinah pomešani eni z drugimi, kar dovaja do večnih bojev med nami, ker Italijani so povsod, kjer so v večini, nasilni in nas zatirajo ravno tako kot Nemci v onih občinah, kjer so oni nasproti nam v večini.
In naše mnenje o Italijanih vendar ni enotno, eni med nami so zagrizeni njihovi sovražniki in porabljajo v boju proti njim vsa, tudi politično nemoralna sredstva, medtem, ko so drugi zopet tako zaljubljeni v italijansko kulturo, da morda Italijani sami niso tako.
Pravilno ni pa niti eno, niti drugo.
Gledamo na stvar hladno, mirno in objektivno. Vemo dobro, da so nam Italijani v Primorju prizadejali že nešteto krvavih krivic, da so nas vedno zatirali in nas zatirajo neusmiljeno še danes. Tam, kjer so Italijani v večini
—	n. pr. v Trstu, Gorici, Zadru — ne priznavajo Jugoslovanom niti najprimitivnejših pravic in mi se moramo z njimi bojevati, med nami ne more biti miru, dokler ne dobimo svojih pravic, dokler ne bomo na svojih tleh polnopravni državljani. To je nekaj tako naravnega, da se nam ne zdi potrebno vsega tega še-le dokazovati: mi zahtevamo svoje pravice in ker nam jih Italijani ne priznajo, mora bati boj.
Ali med bojem in bojem je in mora biti razlika. Slovenci se moramo bojevati z Italijani na temelju narodnega principa, ne pa kot avstrijski državljani, boriti se moramo z Italijani, ker to zahtevajo naši narodni intersi, ali v tem boju ne smemo klicati na pomoč onega, ki je morda še večji naš sovražnik od Italijanov, •skratka nedostojno kulturnega naroda, za kakršnega hočemo veljaki, je, vršiti proti Italijanom službo državne policije.
To je naše neomajeno stališče, ki se močno razlikuje od stališča druzih slovenskih javnih glasil, ali to stališče, ki smo ga že večkrat na-glašali, se nam zdi edino pravilno, ker je sramota za nas, da nas smatrajo povsod — za policijski narod, ki je pogumen samo takrat, kadar vidi na svoji strani policijske piklhaube ...
Smešni so pa oni, ki so v Italijane tako zaljubljeni, da jim v občudovanju njihove kulture odpuščajo vse krivice, ki so nam jih že prizadejali in nam jih delajo še vedno. Teh ljudi sploh ne moremo več smatrati za Jugoslovane, oni so italijanizirani popolnoma in jugoslovanska je samo še njihova zunanjost.
Knez Vojnovič, ki sedaj živi v Benetkah, je tak človek, ki je tako slepo zaljubljen v Italijane da se jezi na Jugoslovane, ker niso Italijanom hvaležni z^ kulturo, ki so jo baje dobili od njih!
Kakor so ekstremni oni prvi, ki se poslužujejo v boju proti Italijanom tudi politično nemoralnih sredstev, tako je ekstremen tudi knez Vojnovič, ki hoče, da bi hodili Jugoslovani za Italijani čez drn in strn in opevali na vsakem koraku vsako njihovo dejanje samo zato, ker smo baje — pa samo baje, ker mnenja so v tem različna — dobili od njih kulturo!
Zanimivo pri vsem tem je še to:
Ekstremni v prvem smislu so naši ljudje na Primorskem, v drugem smislu pa oni v Dalmaciji. Odkod to prihaja? Morda od tod, ker imajo Italijani v Primorju, t. j. na Goriškem, v Trstu in Istri, še vso moč v rokah in nas še vedno
zatirajo, medtem, ko so v Dalmaciji že popolnoma brez vsake politične moči in držijo v svojih rokah samo še poslednjo trdnjavo Zadar, ki se pa tudi že močno maja pod močnimi udarci Hrvatov, ki so že zelo močni v samem mestu, zaledje mesta je pa vse njihovo tako, da je Zadar neznatna italijanska kolonija, obdana od vseh strani od Hrvatov, tako, da je samo še vprašanje časa, kdaj pade kot zrelo jabolko v njihove roke.
Naši bratje v Dalmaciji nimajo bojev z Italijani, četudi so se vodili pred nekaterimi dece-niji tudi v Dalmaciji ravno taki boji, kot se vodijo še sedaj na Primorskem, in zato ne razumejo primorskih Slovencev in Hrvatov, ali tega jim vendar ne moremo dovoliti, da bi zahtevali od primorskih Slovencev in Hrvatov narodni samomor samo za to, ker so od Italijanov baje dobili kulturo!
Grešijo eni in drugi, eni in drugi bi morali najti pravo pot in urediti naše odnošaje nasproti Italijanom tako, kot to zahtevajo razmere, t. j. Primorci bi morali bolj zaupati v lastno moč in delati vztrajno na tem, da s pridnim in smotre-nim delom zopet osvojijo izgubljene postojanke in si izvojujejo na svoji zemlji položaj domačina, Dalmatinci naj pa pridno zasledujejo težke poje našega naroda v Primorju in naj imajo pred očmi preteklost Dalmacije in potem gotovo ne bodo tako slepo zaverovani v Italijane in njihovo kulturo.
Iz slovenskih krajev.
Iz Poljanske doline. Občinske volitve na Trati se bodo vršile dne 19. decembra. Klerikalci si na vso moč prizadevajo, da bi občina še nadalje ostala v njihovih rokah. Za občinskim slugo, ki raznaša glasovnice, hodijo kar trije klerikalni postopači, da podpisujejo glasovnice ter slepijo nevedno ljudstvo z goljufijo in terorizmom. Pa kako vsiljivi so ti možakarji, prav kakor podrepne muhe. Marsikdo jim dovoli podpisati samo raditega, da jih prej odpravi. Ako pa se jih vpraša, kakšne kandidate so odločili, niti ne povedo prej, da mu pokažejo podpisane na glasovnici. Ali je klerikalcem dovoljeno uganjati take stvari? Klerikalci se res poslužujejo vsakega sredstva bodisi še tako podlega samo, da zmagajo. Oni pač dobro vedo, zakaj to delajo. Prej 'so bili v občinskem odboru deloma sami kimovci, le par mož je bilo med njimi, ki se niso mogli povsem strinjati in tiste bodo sedaj vrgli iz odbora in mesto njih pa postavili popolnoma sebi enake tako, da bodo imeli v odboru same take, ki prav voljni na vsako župnikovo in županovo željo pokimati... Ni še dolgo, ko so klerikalci pisali, kako malo da je teh brezvernih liberalcev na Trati, sedaj pa je opaziti, da se jih strašno boje. — Župniku Brajcu celo spati ni mogoče, menda ga je skoro slehrni večer viditi na poti na županstvo. Gotovo hodi tja radi volitev.
Iz Jesenic. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo 17. t. m. kot drugo popoldansko predstavo izvrstno veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ta veseloigra se je igrala na vseh velikih odrih in je žela tudi na slov. gledališču v Ljubljani mnogo priznanja. Čisti dobiček igre je namenjen v pokritje stroškov božičnice, ki jo priredi otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savj, vsled tega je želeti prav obilega obiska. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Konec ob 5. Na to predstavo opozarjamo posebno zunanje goste, ki se lahko vrnejo že z vlaki, ki odhajajo z Jesenic okrog 6. ure zvečer.
LISTEK.
Nostradamus.
S plamenečimi očmi je Roncherolles pritisnil Renolda na svoje prsi; z usti ga je tolažil, sam pri sebi pa je mislil:
»Imam ga! Izgubljen je! Bila je njegova mati! Bogme, tudi meni se je dozdevalo tako. Ah, ah! Čakaj, sin čarodejke, le poizkusi poročiti hčer Croixmartovo!«
Medtem je Renold ukrotil svoje genotje s čudovito naglico, ki je pričala o skrivnostni oblasti nad samim seboj.
»Prijatelja,« je dejal s trdnim glasom, »po novicah, ki sem jih prejel ravnokar, mi ne kaže drugega, kakor da še nocoj odidem iz Pariza. Roncherolles, priskrbi midobrega konja.«
»Ukazuje mi kakor kak kralj!« je siknil Roncherolles sam pri sebi in prebledel od sovraštva. »Dragi,« je odgovoril na glas, »dobil boš konja, s katerim lahko prejašeš dvajset milj na dan.«
»Dobro. Saint-Andrč, ti si znan na dvoru. Izposluj mi prehodnico za vrata d’ Enfer.«
»Lahka reč,« je rekel Saint-Andrč.
»Potreboval bi to dvoje o polnoči.«
»Bodi brez skrbi, prijatelj. A tvoja poroka? Ali jo preložiš?«
»Ne,« je dejal Renold. »Točno ob eni po polnoči je maša v .Saint-Germain 1’ Auxerrois
—	moja poročna maša. Saj bosta tamkaj, brata, kajneda?«
»Gotovo!« je dejal Saint-Andrč.
»V Saint-Germain 1’ Auxerrois,« je ponovil Roncherolles. »Točno o pojnoči.«
Trojica je odšla skupaj in seločila na cesti;
Renold je odhitel k duhovniku, ki ga je imel poročiti, Roncherolles in Saint-Andrč pa sta krenila svojo pot. Bližala se je deseta ura.
»Stopiva tu noter!« je dejal naposled Ron-ch(>roIles, z glasom, hripavim od veselja.
Pokazal je tovarišu gostilno, ki je bila še odprta kljub pozni uri, eno izmed krčem, po-sečanih od dvorjanov, ki je straža velikega profosa rada zaprla oči, ako jih je zalotila na kršenju policijske ure. V pivnici ni bilo več nobenega gosta; hoteli so pravkar zapreti. Približal se je stražnik lokavega obraza.
»Steklenico španjolskega vina,« je ukazal Roncherolles. »Pero, črnilo, papir in pečatni vosek. Pa naglo, sicer ti porežem ušesa.«
Nato šele sta se sodruga'spogledala. Oba-dva sta bila tako bleda, da sta se skoraj zbala drug drugega.
;>Vendar že enkrat!« je vzdihnil Saint-Andrč.
»Kajneda? Zdaj je izgubljen. Sam nama je ponudil sredstvo, ki sva ga iskala zaman že tedtn dni.«
»Da. Monseigneur dauphin bo lahko zadovoljen.«
Roncherolles se je sklonil k Saint-Andrčju ter zamrmral:
»Zadovoljen, ako ne pride do poroke.«
»Eh, kaj!« je zarenčal Saint-Andrč. »Naj bo poroka ali ne, on odide itak takoj po njej.«
»Res, ako ne bi šlo v tem slučaju za Marijo de Croixmart! To dekle podleže morebiti, dokler je še dekle; kakor hitro pa mu priseže zvestobo pred Bogom, jo bo treba ubiti, in še se ne bo vdala!«
»Oh, vraga, saj res!« je menil Saint-Andrč z neprikritim občudovanjem do tolike bistroumnosti.
Strežnik je položil zahtevane reči na mizo.
Režija — in glavne vloge.
Prav aktualno in vitalno vprašanje o umetniškem vodstvu v našem gledališču — je sprožil S. J. v »Slovenskem Narodu« in prijatelj Milan Skrbinšek mu je odgovoril.
Pa zakaj pravim vitalno vprašanje — aktualno? Zato, ker se je ravno o tem internem umetniškem vprašanju vnela prva časnikarska bitka. Prvi korak, da se javno začne govoriti o našem gledališču in še posebej naši umetnosti — da se začne vzgajati publika, da se dvigne nivo našega gledališča na ono stopnjo, da bodemo s ponosom kazali na našo najdražjo kulturno institucijo.
Da pa ta korak ne ostane osamljen, da ne bodeta sam g. J. in g. Skrbinšek — bom na koncu te razprave podal nasvet, kako bi se temu odpomoglo.
Pa k stvari sami.
Ali sme biti režiser obenem nosilec glavne vloge?
Ne in ne! To je edino pravo in zdravo načelo, dasi je naše gledališče ne respektira. Po mojem prepričanju je za g. ravnatelja Govč-karja merodajna le blagajna — iz umetniškega stališča si je o tem gotovo na jasnem.
Oglejmo si stvar malo natančneje.
Režiser, ki ima tudi glavno vlogo. — Individualen igralec je samostojen človek; a s tem ni rečeno, da je brez hib in napak. Kdor pozna notranje življenje igralčevo, njegove boje, zmage in čase, ko mu pada pogum in slabi volja, ve, kolikokrat največjim igralcem pomanj-kuje nečesa, da ne more izraziti tega, kar bi rad in kar čuti v svoji duši — mu manjka morebiti ekspanzivnosti glasu, ali dušnih sil —; v takih momentih si izkušen igralec pomaga z rutino. Ali je' pa to umetnost? Nekaj je že na rutini —, a marsikateri človek z lepo zunanjostjo in lepimi manirami — skriva pod to krinko vso svojo blaziranost, surovost, intrigantstvo ir. podlost- Rutina je zunanje —, je obleka — s katero pa prava umetnost nima prav nič skupnega.
Sedaj si pa mislimo, da je tak igralec tudi režiser. Človek je in ostane vsaj nekoliko egoist in čisto naravno je, da je potem celo igro prikrojil tako, kakor bo njemu prav, ne mene se za avtorja in idejo. On sam je postal tako središče vsega ne le orodje pisatelja. In kolikokrat se taki igralci radi izkažejo in si pribore privatni aplavz. Fej, če že slišim to besedo — se mi gnusi! Zalibog sem to grdo navado večkrat opazil v slov. gledališču in ljudstvo je burno aplavdiralo. To ni samo greh, ki ga stori igralec proti svojim kolegom, pisatelju in ideji, -v- tudi nasproti publiki:
Kaj bi ^e n. pr. dejalo, če bi kak slikar poslal svojo sliko na razstavo: Gozd, v večernem mraku, na drevo naslonjen lovec, tam izza grma gleda krasen jelen. A slikar bi izdelal samo lovca, vse drugo bi pustil v konturah. Uotov sem si, da bi se krohotali — in ga smatrali za nenormalnega človeka.
Isto je z igralci v igri, ki se hočejo pokazati, da rabim ta izraz in porinejo glavo izza določenega okvirja, se ti nasmeje in zdi se ti, da te oči vprašujejo: Ni res, saj sem lep!?
Kdo je zato tukaj, da ublaži vročo kri tega ali onega igralca, da zlije vse sile v celoto, v krasen diadem.
To je režiser! — On glej, sedaj je nosilec glavne vloge sam režiser. Kjer dam svojo osebo, jo dam, kakršna je — jeli pa to zadostuje?
Dr. Hagemann je napisal enkrat: Wie der Ingenieur beim Bau eines Palais nicht auch Kalk tragen kann, der ja gewiss notwendig ist und auch die Arbeit leiten, so ist es einem Schauspieler unmoglich, Schauspieler und Re-gisseur zu sein.
Režiser mora imeti vse niti v svoji roki, ta je pesnik v drugič, zato pa spada ne na oder, pač pa v parter.
Saj hodi slikar sam — stoji pred sliko, ker le od tam vidi, čuti — in le od tam uspešno dela.
• Saj pa imajo vsa svetovna »gledališča režiserja — neigralca. Kainz, ki je bil eden največjih, je dobil šele par dni pred svojo smrtjo ime: režiser.
Se doljše je, da ni. Ravnotako ni treba biti kritiku umetniških razstav — kipar ali slikar, umetniških razstav — kipar ali slikar.
Notranji igralec mora biti, čutiti mora vse, preživeti v svoji duši — on je kipar, ki kleše in kleše, dela in dela — da se mu posreči umotvor, ki ga ima v svoji duši.
In jaz sem prepričan, da sta dr. Hagemann, baron Berger — kljub temu izborna režiserja, dasi nista igralca. Ko bo naše gledališče doseglo v tinancijelnem in umetniškem oziru — nekako višino —bomo imeli tudi režiserje, ki ne bodo igralci — dasi si mi tudi že sedaj čudno zdi, da pri slovenskih premijerah, ki so vendar kulturne važnosti za nas — ne vzame vodstva predstave ravnatelj sam!
Dokler se to ne uresniči — bo pa že šlo, kakor si želi redni obiskovalec gledališča gosp. J.
2e v začetku te razprave sem omenil — kakšnega vitalnega pomena je za nas, da začnemo enkrat govoriti javno — o zadevah, ti-čočih se gledališke umetnosti in o slovenskem dramskem slovstvu.
Da bomo pa lahko govorili med seboj —, naj se strnejo vsi ljubitelji drame in gledališke umetnosti v domovini in na tujem in spisujejo članke, ki bi se redno objavljali.
Toliko časa pa, ko ti krogi še niso zbrani v celoto — naj uredništvo samo stavi vprašanja — o katerih naj razpravlja režiser, umetnik, pisatelj ali lajik. Uredništvi »Jutra« in »Slovenskega Naroda« — nam bodeta gotovo ustregla, da nam dasta kotiček za naš »Gledališki vestnik« —, recimo dvakrat na teden.
S tem si ugladimo pot — do leposlovnega lista — do samostojnega slovenskega gledališkega lista, kakor sta nemški »Merker«
— »Das Theater« in drugi. Iz političnih listov, do samostojnega — to naj bo naš ideal, za katerega se začnimo boriti.
Uredništvo tega »Gledališkega vestnika«
— naj bi začasno prevzel g. Milan Skrbinšek. Dotičnega gospoda tudi prosim, da mi v eni prihodnjih številk odgovori — kakor tudi uredništvo lista.
Tudi kritika naših izvirnih dram, naj bi polnila te predale.
Io akcijo naj podpira tudi ravnateljstvo deželnega gledališča v Ljubljani.
Slovansko javnost pa prosim, da se tudi ta začne zanimati za napredujočo slov. dramatiko, naj se zberejo vsi — in uresničijo z leti
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnik vfof St Nagonov kroo. Obrestuje hranilne vloge p« čistih	kres	MMtfca	reataega	Mn.
»Vraga! Kaj nam je torej storiti?« je povzel Saint-Andrč. »Poroka se ne da preprečiti drugače, kakor če zakoljeva tega človeka.«
»Motiš se,« je zagodrnjal Roncherolles, in oči so se mu zalile s krvjo. »Od sunka z bodalom pogineš ali ozdraviš. Udarec, ki mu ga zadam jaz, se pa ne bo zacelil, makar da živi Renold deset človeških življenj!«
To rekši je začel Roncherolles naglo pisati ... Ko je končal, je podal list tovarišu. Saint-Andrč se je komaj premagal, da ni zakričal. Siknil je:
»Mojsterska poteza! Ti bi bil izboren poslanik!«
»Upam postati!« je menil Roncherolles, zložil posmo in ga zapečatil s pečatom brez grba, ki ga je imel na prstanu.
Napisal je bil:
»Gospod Renold!
Dekletu, ki jo hočete poročiti, je ime M a-rija de Croixmart.«
vGervazij!« je zaklical Roncherolles.
Strežnik je pritekel.
»Gervazij, ali hočeš zaslužiti deset zla-tov?«
»V ogenj bi skočil ponje!«
»Dobro!« je dejal Roncherolles. »Vzemi to pismo. Bodi o polnoči pred cerkvijo Saint-Germain 1’ Auxerrois in ga izroči gospodu, ki se bo razgovarjal z menoj pred cerkvenimi vrati; ime mu je Renold. Se nekaj: ako pozabiš, ti razparam trebuh!«
IV.
Pismo.
Par minut pred polnočjo se ustavita Roncherolles in Saint-Andrč pred cerkvijo. Drgečeta in se smejeta v eni sapi; oči jima plamene. Pekel je v njiju srcih. Zdajci strese obadva isti
drhtljaj: nad njima se je oglasil bron, ki pripoveduje živečim s širokimi, težkimi udarci, da je padel zopet en dan v brezno preteklosti. Ta hip se prikažeta deset korakov pred njima dve temni postavi — Renold in Marija, tesno se oklepaje drug drugega.
Marija je prišla! Ne poroka, nego žrtev njene ljubezni se je izkazala brezpomembno... Prišla je! Zaman se je branila proti trdni volji Renoldovi ter ga priganjala, naj odpotuje brez odlašanja v Montpellier. Zaman mu je klicala, da vsaka izgubljena minuta lahko umori njegovega starega očeta... In mahoma se je nehala upirati; spoznala je, da bi prva beseda, ki jo še izpregovori, vzbudila sum v zaročenčevi duši... In njena pot k oltarju božjemu je bila kakor pot pogubljenih, ki stopajo v pekel...
Zapazivši Roncherollesa in Saint-Andrčja, je Renold vzkliknil v hvaležni radosti. Stisnil jima je roke in se domislil nato:
»Ali imaš prehodnico?«
»Evo je«, je dejal Sain-Andrč ter mu pomolil zložen papir, ki ga je vtaknil Renold v žep svojega jopiča.
»Pa konj?«
Privezan je k mreži pred vrati. Zajašeš ga lahko, kakor hitro stopiš iz cerkve.«
»Dobro. Vstopimo.«
»Prezgodaj je še,« pravi Roncherolles, ki čaka, da pride Gervazij. »Zdaj je šele polnoči, maša pa je ob eni.«
»Maša bo o polnoči,« pravi Renold preprosto. »Preložil sem jo, ker si prihranim tako celo uro.«
Sant-Andrč se skrivaj ugrizne v pest, 'da ne bi zarobantil. Roncherolles stoji, kakor da je strela udarila vanj.
____________________ (Dalje.)
želji po samostojnem gledališkem listu, ki jim je za rast in procvit slovenske dramatike in slov. dramatične umetnosti.
_____________Vinko	Vošnjak.
DNEVNE VESTI.
Hinavščina. V včerajšnji seji parlamentske zbornice se je pečal dr. Šušteršič tudi z nasilstvi hrvaškega bana Tomašiča povodom sedanjih saborskih volitev in je energično protestiral proti vporabi skupne armade za eventualna nasilstva proti svobodnim volilcem. To je vse lepo in hvalevredno. Vsako nasilstvo se mora ožigosati, pa najsibo od te ali one strani in naj se izvršuje proti tej ali oni stranki. Čudimo se le, da se drzne dr. Šušteršič protestirati proti nasilstvu bana Tomaš ča, ko je s svojo odsotnostjo na zadnjem protestnem shodu na Dunaju očitno manifestiral svoje odobravanje nad preganjanjem koalicijskih kandidatov od strani bana. .Slovenec" je takrat izjavil, da se .Hrvaško-Slovenski Klub* le radi tega ni udeležil imenovanega protestnega shoda, ker si je hotel dr. Lorkovič napraviti osebno reklamo. Dr. Lorkovie bi se lepo zahvalil za tako osebno reklamo, ki ga stane tri mesece zapora. Šušteršičevega ropotanja v zbornici torej ni smatrati resnim, ampak je gola hinavščina.
Učiteljska predloga. Učiteljska predloga, ki zahteva 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač, bo najbrže padla v vodo. Do včerajšnjega dne so bile šanse tako ugodne, da je bilo z vso gotovostjo pričakovati, da bo predloga sprejeta. Situacija pa se je včeraj nenadoma poslabšala. .Nationalverband", ki je rešitev te predloge najbolj forsiral in grozil celo z eventualnimi posledicami, je šel včeraj v Kanoso in zlezel pod vladno klop. Vlada je namreč zapretila z odgo-ditvijo oziroma z razpustom zbornice, če sprejme zbornica učiteljsko predlogo, nakar so se Nemci udali. Predloga pride sedaj v zbornici v obliki navadne resolucije, ki bo brez vsakega pomena.
Ali je Slovenčevo uredništvo — deželni šolski svet? .Slovenec* je začel zadnje čase šport z napadi na nepriljubljene osebe. V torkovi številki je napadel n. pr. magistratnega svetnika Laha, češ, da dovoljuje proti ukazu dež. šol. sveta .Sokolom* telovaditi v šolskih telovadnicah. To je čisto navadna izmišljotina nadzornika Maierja ali pa njegovega valpeta Jegliča. Svetnika Laha mi ne bomo branili; naj se sam. Povemo pa to-le: Niti deželni šolski svet niti Maier nimata glede telovadnic, ki so last občine, ničesar ukazovati, in vsakdo pošilja lahko svoje otroke telovadit — kamor sam hoče! Štefe, Maier in mameluki v dežilnem šolskem svetu pa niso nobena avtoriteta za stariše glede — telovadbe 1
Vžigalice z napisom .Lepa naša domovina* so izdelek češke tovarne za vžigalice v Budejevicah. Češka tovarna za vžigalice nam je letos poslala 250 K kot prispevek kateremukoli slovenskemu društvu, mi smo ta prispevek namenili .Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce v Pragi". Vžigalice .Družbe sv. Cirila in Metoda* so izdelek tovarne »Sole*, ki je last nemško židovske .LSnderbanke*. Zmota je torej misliti, da .narodno greši* tisti, ki ,se da premotiti*, da kupi vžigalice z napisom .Lepa naša domovina*. .Narodni grehi* naj se iščejo drugje. — Toliko z ozirom na notico o vžigalicah .Lepa naša domovina* v včerajšnjem .Slov. Narodu*.
Občinske volitve v Radovljici in Metliki. Radovljica je padla. Klerikalci so zmagali v vseh treh razredih. — V Metliki so bili klerikalci pošteno tepeni. Naprednjaki so prodrli na vsej črti.
Uboga Hrvatska. Danes se prično na Hrvaškem saborske voliive, ki se bodo vršile v znamenju najhujšega terorizma in despotizma. Vladna nasilstva so dosegla že vrhunec, za danes je pričakovati velikih kravalov. Ljudstvo je silno razburjeno in bržkotne bo vdeležba od strani opozicijonalnih strank pri volitvah ogromna. Ban Tomašič je skoro že zgubil glavo. Mož že menda sluti, da bo doživel tak poraz, kakor ga je doživel njegov brutalni prednik ban Pavel baron Rauch, ki ni mogel spraviti niti enega vladnega kandidata v sabor. Položaj je sicer zelo nejasen in je jako težko govoriti, kdo bo prodrl. Na obeh straneh se deluje s polno paro. Da si pridobi ban Tomašič sloves najhujšega terorista, je pričel opozicijonalne posebno pa koalicijske kandidate —nr-rj t t hm. n i-fiipw.i iiiinnm m riiiritnTirrTMirihi
Sence jutra.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevci Artton Melik.
»Pojdiva...« je spregovorila Liza zmedeno in drhteč. »Pojdiva!...« je ponovila resno in Strogo, kako vselej; a v njenem glasu je bilo nekaj sladkega kakor pesem, in nežnega.
Kornet je vstal, ji pokorno ponudil roko in odšla sta.
Gozd je molčal in kresnice so se tiho svetile v travi; bilo je težko dihati od srečne in vse telo objemajoče, brezkončno sladke napetosti.
Vso pot sta molčala in se bala gledati drug na drugega; a plah, srečen nasmešek se ni umaknil z njunih obrazov, in ves čas sta čutila med seboj neko tajinstveno, blaženo zvezo.
Doma je Liza dolgo in čudno-resno gledala nase v zrcalu, in ko, se je slačila, je delala vse kretnje počasi in leno. A kornet se je vrgel, ko je prišel domov, z glavo v blazino in skoro umrl od sreče.
»Kaka čudovita noč.. > kaka čudovita noč!« se mu je vrtelo v glavi, in vse mogočno telo mu je drhtelo nesvestno od sreče.
VII.
Tri dni po tem je prejela Liza pismo od Dore Baršavske.
»Draga Lizočka!« je pisala Liza vznešeno in nekoliko nepravilno. »Ako bi ti vedela, kako pusto in dolgočasno mi je pri srcu! Ta prokleti kontor je izsesal iz mene vso dušo. V mestu je puščoba in dolgčas, vročina... Larionov je odšel, in zdaj sem popolnoma, popolnoma sama. Preje je vendar on prišel včasih k meni, — in ni bilo tako dolgočasno. A če si predstavljam, kako se ti veseliš tam!... Tvoj kornet je zopet zraven tebe?... Vozita se nemara v luninih
kar prekinprek preganjati in zapirati. Srbskega kandidata Svetozarja Pribičeviča je čisto enostavno pregnal iz njegovega volilnega okraja, dr. Eda Lukiniča, ki kandidira v Karlovcu je dal aretirati. Celo bivši podban dr. Vladimir Nikolič-Podrinski je pod policijskim nadzorstvom in to samo radi tega, ker kandidira na koalicijonaškem programu. Koalicijski kandidat dr. Budisavljevič je istotako zaprt. Izid današnjih volitev bo radi tega velikanskega pomena za Hrvaško. Če Tomašič jutri ne bo imel sreče, ko se vrše volitve samo v onih okrajih, kjer upa na zmago, potem lahko vzame klobuk in gre. Jokal ne bo nihče za njim.
Človeško okostje je pretekli tenen izkopal na Zaloški cesti pri Širabonovi hiši nek delavec. Bržkone izvira isto od prostora kjer je stalo pred sto leti pokopališče okolu Sv. Petra cerkve.
Beraška predrznost. Ko je v sredo zvečer neki 37 letni dninar iz Vodic beračil po Dunajski cesti in je v neki trgovini dobil »samo* 20 vin., je ozmerjal osobje in napravil tak Spektakel, da je moral priti stražnik, ki je predrznega berača odpeljal.
Pijana kramarja. Na neki stojnici na Vodnikovem trgu sta prodajala v sredo neki pijani kramar in njegov pomočnik. V pijanosti sta začela blago razmetavati po cesti. Stražnik je oba odpeljal domu, mestni delavci so pa razmetano blago spravili.
Trpinčenje živali. V sredo dopoldne je ustavil stražnik na Marijinem trgu voznika, ki je imel vpreženega bolnega konja. Konj se je komaj premikal naprej.
Čedna družba. Stražnik je v torek aretiral pet	potepuhov. Pri enem je	našel	pest	debel
kamen zavit v ruti. Potepuh je dejal, da kamen potrebuje za obrambo. Med aretiranimi je tudi neki že neštetokrat predkaznovani možakar iz Postojne. Policija je izročila potepuhe okrajnemu sodišču.
Zaradi prepovedanega povratka je v torek po noči aretiral stražnik v Prešernovi ulici 50 letno Marijo Babnikovo iz Medvod. Babnikovo je policija izročila sodišču.
Zloben mož. Neki žganju	zelo	udani	zidar
v Hradeckega vasi se je skoro	vsaki	dan	pre-
piral s svojo ženo. Ko je te dni spet prišel pijan domu, ga je seveda žena primerno sprejela. On se je pa razjezil in je svojo ženo ogrizel po rokah.
50 letnica »Narodne Čitalnice* v Ljubljani postaja vedno bolj predmet splošne pozornosti. V vseh narodno zavednih krajih se pripravljajo odposlanstva kulturnih društev, čitalnic itd. in tudi privatniki se iz vseh pokrajin pripravljajo kot slavnostni udeleženci jubilejne proslave slovenskega čitalništva, ki bo, kakor vse kaže, največja narodna prireditev v Ljubljani. 5. in 6. januar je določen za slavnost. V petek 5. januarja zvečer priredi ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča veliko gledališko svečanost z ekskvizitnim slavnostnim programom. V soboto, 6. januarja dopoldne ob 11. uri predpoldne bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje, pri katerem poje iz naklonjenosti tudi »Glasbena Matica*. Popoldne ob 4. uri priredi ljubljanski Sokol na čast udeležencem jubilejne slavnosti veliko izbrano telovadno produkcijo, zvečer bo pa v vseh prostorih Narodnega doma velik narodni ples s sodelovanjem celotnega orkestra Slovenske Filharmonije. Na to slavnost je vabljen vsak Slovenec, zato se posebna vabila ne bodo razpošiljala.	c,u
Seja veseličnega odseka »Narodne Čitalnice* v Ljubljani je danes v petek ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih Narodnega doma. Člani veseličnega odseka in povabljeni gg. zastopniki se prosijo, da se zanesljivo udeleže posvetovanja. Ob polu 10. uri zvečer se nato nadaljuje posvet odbora »Narodne Čitalnice*.
Salonski orkester šišenskega Sokola priredi v nedeljo 17. decembra zabavni večer v gostilni gospoda Stepiča. Začetek ob 4. uri popoldan. Svira celotni orkester, ki gotovo zadovolji cenjene goste. Vstop prost Prostovojni prispevki v svrho vzdrževanja orkestra se hvaležno sprejemajo.
O. BERNATOV1C Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba.
nočeh v čolnu, sprehajata se po temnih alejah zamišljenega vrta... Predstavljam si, kaka prelest je to! Samo ne omoži se, za Boga, samo tega ne! Sicer pa, — to je tvoja stvar. - - Ne jezi se name, ali v tebi je nekako nagnenje k malomeščanski sreči, — to je bil opazil že Paša Afanazjev, No, da; morda je tudi to prav: omožiš se s svojim kornetom, narodiš mu ducat mladencev in bodeš dolgo in srečno živela na zemlji!... No, za enkrat do svidenja! Tvoja Dora B... Lizočka, oprosti mi! Jaz sem hudobna, slaba... Ravnokar sem prebrala to pismo, in vidim kako je podlo in hudobno. Ali jaz ti ga kljub temu odpošljem, zato, da boš vedela kaka spaka sem jaz. Ah, jaz sem tako zapuščena, sirotna stvar! In vse mi je tako dolgočasno, tako zoprno!... Tako sem nesrečna, in ti se ne boš srdila in boš oprostila svoji ubogi Dori.«
Liza je resno prečitala to pismo dvakrat, napravila strog obraz in tiho odšla na vrt, kjer je sijalo solnce in so čirikali vrabci. Počasi je šla skozi ves drevored in prišla k tistemu me stu, kjer je bil v prošlem letu prehod v vrt Afa-nazjevih. Tam je stala dolgo, nepremično zrla na sivi, polrazpadli plot in mislila O nečem. Obročki solnčne svetlobe so se premikali na stezi in na njeni sivi obleki, a nad glavo so tiho šelestali želeni listi. Zopet se jej je zazdelo, da zvene tam nekje, v prozornem zraku, neslišno, a jasno besede rajnega Paše Afanazjeva, kakor da so ostali tukaj na veke, in žive tod samotno, tiho in žalostno in se dotaknejo včasih v srcu neizrazno nežnih in turobnih strun. Zabolelo, zapeklo jo Je, — in Liza je tiho zajokala. Solze so polagoma pritekle iz svetlih oči in se ražtekle, a v njih se je raztopil v nedoločno zelene lise plot, in listje, in trava, in modro nebo.
Nazaj grede je zadela na Vasaliso, ki je ode-
.Ideal". Danes specijalni večer s krasnim sporedom. Omeniti je treba slike: »Prerijski roparji*, (ameriška jahalna drama). »Roparski umor v Londonu*, (senzacijonalna kriminalna in detektivska drama). Nazadnje: »Luka, merilno stojalo*.
—	V soboto velika socijalna tendenčna drama »Strahovi*. — V torek: »Obleganje Calaisa", historična slika v barvah.
Književnost in umetnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se igra prvič dramska noviteta dramskega pisatelja Walterja Christmasa »Miljonar* v štirih dejanjih. Dejanje se godi v Londonu v palači 13 letnega miljonarja Filipa Rowlyja, v velikem modnem magacinu in v podstrešju. Glavne vloge igrajo ga. Iličičeva, ga. Avgusta Danilova, ga Setrilova, gdč. Wintrova, g. Skrbinšek g. Danilo, g. Šimaček, g. Bukšek in ga. Bukšekova. Komedija je zelo zanimiva in zabavna. Predstava se vrši za par-abonente.
Uspeh slovanske drame v tujine. »Neue Freie Presse* z dne 12. decembra 1911. prinaša vest, da se je v Manheimu vprizorila prvič drama Josipa Koserja »Der Brand der Leidenschaf-ten*. Poročilo se glasi: »Slovenska drama »Der Brand der Leidenschaften* Josipa Koserja je bila prvič vprizorjena v Manheimskem dvornem gledališču, pod vodstvom intendanta Gregorija. Od dejanja do dejanja je raslo zanimanje in aplavz. Pesnik je bil navzoč." O tej drami sem se zanimal sam in prinesem oceno v prihodnjih dneh. Vsa kritika rajha jo je sprejela z entuzijazmom! Naj se za to najnovejše delo zanima tudi slov. deželno gledališče.	V.	V.
»Svobodna misel" št. 8—10 je izšla in prinaša sledečo vsebino: F. V. ,Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka. — A. Štampar: Človek v luči moderne vede. — Justinus: Iz življenja nezmotljivih. — Dr. F. Skala: Ločitev cerkve od države. — Prof. Ludwig Gurlitt, Steglitz: Mi laiki. — St. Przybyszewski: Satanova sinagoga.
—	Nekaj radovednih in brezbožnih vprašanj pobožnega doktorja Zapata. — Svobodomiselno gibanje. — Raznoterosti. — Književnost.
Naša „politika“.
Slovenci smo napreden narod: imamo svoje stranke, kulturni boj in razne druge reči, ki smo jih prevzeli od drugih narodov, ki se ponašajo s staro in visoko kulturo.
Res je sicer, da je kulturni boj na Slovenskem specijaliteta, ker so branitelji katolicizma večji brezverci od t. zv. brezvercev, ali to nič ne de, se nam vsaj ne more očitati, da sprejemamo razne šege drugih narodov kot opice, ne da bi jih razumeli, temveč vse to tako lepo krikrojimo po domače, da se končno niti ne pozna več, da niso to naše domače, izvirne navade.
Tako pri nas liberalci molijo rožni venec, klerikalci pa preklinjajo in na razne druge načine Boga žalijo — — —
ln naše stranke 1 Njihovi pristaši se koljejo med sabo kot divje zverine, na vse strani se prirejajo shodi — posebno za časa kakih volitev — kjer se slišijo velike besede, delovanje nasprotne stranke se obsoja na nbjostrejši in najodločnejši način in poslušalci so prepričani, da bodo velikim besedam sledila velika dejanja, navdušeni so za svojo stranko in ogorčeni na nasprotno stranko.
Tako je bilo zadnjič. Ena stranka je bila ogorčena na drugo, ker ni hotela nastopiti proti nekemu ministru, ki nima rad — kakor je pri ministrih to že navada — Slovencev, čez nekaj dni je pa ta druga stranka očitala prvi, da hoče njen' poslanec podpirati dotičnega ministra s tem, da glasuje za proračun.
Ali prva stranka ni ostala drugi dolžna odgovora, izjavila je takoj, da ona s tem, da njen poslanec glasuje za proračun, ne podpira dotičnega ministra, pač pa gh podpira ona, druga stranka, ker noče nastopiti proti njemu radi nekega Elsnerja, ki preganja — kot to delajo vsi Elsnerji, Genslerji itd. — slovenski jezik v Ljubljani ---------
Ljudie so bili že vsi zbegani, ker niso vedeli komur bi verjeli in mnogi so se odpeljali
belela čez zimo, postala še bolj rdeča in se zdaj nemoteno in prostaško šalila z rdečeličnim, mesaželjnim kočijažem Semjonom. Lizi se je zazdelo, da dišita po maščobi in postalo jej je zoprno. Šla je v hišo, zroč si strogo pod noge. Zvečer je kakor vselej prišel kornet. Nemara je slutil nekaj, karkoli, zakaj z njegovega čednega, dobrodušnega, brezizraznega obraza ni izginil plah, boječ izraz. Liza je bila hladna, osorna in molčeča.
Ko sta ostala sama, je vprašal kornet plaho:
»Lizaveta Pavlovna... kaj je z vami?«
Liza je hladno pogledala nanj.
Z menoj?... Ničesar...« je odgovorila osorno.
Kornet je preplašeno pomolčal, in srce se mu je stisnilo v turobnosti.
»Ali jaz vidim, da vi... Lizaveta Pav-lovna...«
Liza je zopet pogledala nanj, potem je naenkrat potegnila iz žepa Dorino pismo in ga dala Savinovu.
»Kaj je to?« je preplašeno vprašal kornet.
Liza ni odgovorila in je odšla v vrt.
Kornet je ostal na mestu, dolgo in zmedeno strmel za njo, razprl nato plašno pismo in prečital. Prvi trenotek je ves zardel in zasopel težko, tako da je bilo strašno pogledati nanj, in se je zdelo, da bo raztrgal pismo na kosce, se Vrgel na kogarkoli, in zakričal. No, oni obožujoči strah, katerega je vedno čutil do Lize, ga je zmiril. Zmedeno se je ozrl na vse strani, natančno zložil pismo in odšel za Lizo, glasno zveneč z ostrogami in sam v strahu pred tem zvenenjem.
Liza je stala pri vratih in gledala na ulico, po kateri je v prahu in z raztrgano-brenčečim beketahjem šla mimo čreda.
na Dunaj, da bi se v državnem zboru na svoje oči prepričali, kdo bo podpiral onega ministra, ki Slovence preganja.
Skupaj so se stisnili v državnem zboru na galeriji — jaz sem bil tudi med njimi — vsi ti radovedneži in so se ozirali po svojih poslancih. Ti so takoj zagledali svoje zveste volilce in jim prijazno mahali z rokami.
Prišlo je do glasovanja o proračunu. Slovenski volilci so postali nestrpni in da se niso bali delati v državnem zboru kravala, bi se morda skregali in stepli med sabo, ker bili so pomešani pristaši obeh strank.
Glasovanje se je vršilo gladko. Zapisnikar je klical imena poslancev, ti so pa odgovarjali: »pro* ali »contra*, t. j. za proračun ali proti njemu. Kadarkoli je zapisnikar poklical kakega slovenskega poslanca, so postali slovenski volilci na galeriji pozorni in na svoje veliko začudenje so slišali v takem slučaju kot odgovor vedno besedo »pro“, t. j. za proračun, ker so glasovali za proračun poslanci — obeh strank. —■ Zadovoljno se je smehljal na ministrski klopi oni minister, ki nima Slovencev rad, slovenski volilci na galeriji so si pa z robci brisali oči------------
Pa so prišli na galerijo slovenski poslanci in so vprašali volilce, zakaj da jokajo in ti so odgovorili:
»Zato jokamo, ker vidimo, da smo goljufani. Doma ste vsi radikalni, tukaj pa pozabljate na naše zahteve in podpirate ministre, ki nas
nimajo radi —------------“
»Eh, vi tega ne razumete, taka je samo naša politika."
»Saj zato ravno jokamo, ker je vaša politika — taka---------------“
Detektiv.
Zopet najdena.
V nekem kinematografskem gledališču fla Sergijevski cesti v Petrogradu se je dogodil pred par dnevi silno zanimiv dogodek. Med predstavo humorističnega prizora v hiši nekega lekarnarja je spoznal neki ruski kmet, ki je bil v gledališču, med igralkami, ki so predstavljale imenovani prizor, svojo že par let zgubljeno hčerko. Zaklical je takoj: Moja hčerka! in planil naprej. Le z veliko težavo so mu zabranili, da ni udrl za zastor, kjer je bila njegova hčerka. Kmetova žena je od samega veselja, da je zopet enkrat videla svojo hčerko, padla v nezavest. Predstava je bila takoj prekinjena, kajti občinstvo je zahtevalo od ravnatelja kinematografskega gledališča, da takoj pojasni ves dogodek. Rayfiatelj je zastor takoj dvignil in dokazal občinstvu, da ni tukaj iskane hčerke.
K sreči je bila kinematografska slika šele pred kratkim izvršena pri neki petrograjski tvrdki, tako da je ravnatelj lahko tvrdko takoj1 telefonično vprašal, kdo je imenovana igralka in kje stanuje.
Občinstvo je z veliko napetostjo pričakovalo izida te življenske drame v kinematografskem gledališču in je zahtevalo, da se predstava toliko časa ne sme nadaljevati, dokler ne bo vsa zadeva natančno pojasnjena. Par minut pozneje je stopil ravnatelj zopet pred občinstvo in izjavil, da je imenovana igralka uslužbena pri do-dotični tvrdki in da pride v najkrajšem času v kinematograf, da vidi, če je našla svoje starše. Komaj je to izgovoril, je že zaropotala pred kinematografom kočija, iz katere je izstopila mlada dama. Vse občinstvo je drlo ven, da vidi ves prizor. Par sekund pozneje so se starši in otrok spoznali in ganljivo objeli.
Na zahtevo občinstva se je morala P°*em ponavljati dotična slika, ki je prinesla staršem izgubljeno hčerko zopet nazaj. Glavna igram , se je potem občinstvu osebno predstavna, j bila viharno aplavdirana.
Konec defravdanla.
Pred par dnevi je umrl v nekem btidape-štanskem sanatoriju neki gospod, ki je pripadal boljšim krogom in se je izdajal za Viljema Wenderja, trgovca v Milanu. Budapeštanski italijanski generalni konzul je takoj sporočil v Milan o smrti Viljema Wenderja, toda milanski župan
»Lizaveta Pavlovna!...« je zaklical tiho.
Liza se je okrenila in se mu resno zazrla v oči. Kornet je povesil oči in začutil, da je vse propadlo, da je ta velika in svetla sreča, katere bližanje je čutil s tako vzhičenostjo, uničena in da je izginila nepovratno tja nekam daleč, daleč. Mraz in tema sta mu objela dušo.
»Jaz ne razumem, Lizaveta Pavlovna...« je začel z upadlim plahim glasom.
»Ne razumete?!« je s čudnim izrazom za-prašala Liza in njen obraz se je spačil.
»Jaz sama ne razumem ničesar.. • _ Pustite me, pustite!« je zakričala naenkrat histerično in planila od njega proti hiši, zapletaje se v dolgem, sivem krilu.
Korpet ni spal vso noč in jč neprenehoma hodil iz kota v kot po sobi. Na mizi je gorela luč, pusto in neprijetno je bilo v prazni sobi, in spačeno-ogromna črna senca se je krivila na stropu in stenah za kornetom. O polnoči je sedel in napisal prošnjo za premestitev in za dopust, a nato je vstal, stopil k svojem plašču, k| je visel v kotu na žeblju, in hotel nemara vzeti iz žepa revolver, a se je zagrebel mesto tega z glavo v plašč in zašepetal tiho, a razločno:
»Liza... Liza... Lizočka!.. «
VIII.
Sredi februarja je nastopilo južno vreme in živo spominjalo na pomlad z vonjem staljenega snega, temnim, vlažnim nebom in z zi-vahno-rezkim škripanjem koles po golih mestih tl žikii
Liza je šla s študentom Korenjevim, visokim, črnolasim, temnopoltim človekom, z žgočimi črnimi očmi in ukrivljenim nosom, na njegovo stanovanje. Korenjev je nosil študentovsKi plašč odpet, čepica je bila pomaknjena globoK na kodrolasi tilnik, in njegov krepki, zvene
Preostale' izvode romana
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „ Jutru", prodaja uprav-ništvo „ Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira,
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
je odgovoril, da v Miianu ime Wender sploh rte eksistiia. Pokojni je zapustil 18.000 lir in več privatnih pisem intimnega značaja. Kmalu nato je pisal dozdevnemu Wenderju neki milanski advokat. Ko je dobil odgovor, da je Wender umrl, se je podal v družbi mlade elegantne dame takoj v Budapešto. Še istega dne je odšel s svojo spremljevalko, katero je nagovarjal kot ba-tonico, v sanatorij. V istem trenotku pa se je peljal mimo sanatorija mlad gospod, ki se je predstavil kot sin krefeldskega tovarnarja Jtincka in izjavil, da se je pokojnik pisal Wa!ter Win-kler in bil svak njegovega očeta. Winkler je bil zastopnik imenovane tvrdke za Milan, odkoder je potem ko je poneveril 400.000 kron pobegnil. Tovarnar Jiincker je zvedel, da je umrl njegov svak v Pešti, kamor se je odpeljala tudi njegova ljubica, ki je živela v Milanu. Tako se je Jiincker ml' še pravočasno srečal v Pešti z dozdevno baronico in pojasnil oblastim, da ima le on pravico do Winklerjeve zapuščine, ker je Winkler •osleparil njegovega očeta za 400.000 kron.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA. DELEGACIJSKE VOLITVE.
Dunaj, 14. dec. V današnji seji poslanske zborni; e je napravil najprej novoizvoljeni češki poslanec Votruba zaobljubo, nakar je zbornica takoj prešla k glasovanju o Seitzovem predlogu, naj se po § 14 izdane naredbe ne odobre.Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Za so glasovali samo socijalni demokratje, Masaryk in tovariši, dunajski svobodomiselci, Rusini, Vsenemci in napredni dalmatinski poslanci. Nato se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Kot prva sta govorila Poslanca dr. Šušteršič in Korošec. Dr. Šušteršič je zagovarjal svoj manjšinski predlog, naj se dovoli vladi samo štirimesečni provizorij mesto šestmesečnega. Za njim je govoril dr. Korošec, na kar je socijalni demokrat Seitz utemeljeval svoj predlog, naj se dovoli 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač. Koncem seje je nastopil poslanec Malik za reformo zakona. Tekom nje-go' -133 govora so vrgle dame iz galerij letake, na katerih povdarjajo, da avstrijski cesar lahko dovoli to todi v Avstriji, kar je dovolil kot ogrski ir bosenski kralj.
Ob tričetrt na 6. uri zvečer je bila seja zaključena. Ob 6. uri zvečer je bila sklicana nova seja, na kateri so se vršile delegacijske volitve. Kot delegati za Češko so bili Izvoljeni: Klofač, dr. Kramaf, Spaček In Udržal. Za Dalmacijo: dr. ClAgrija in Blankini. Za Galicijo: Bilinskl In Staplnski. Za Štajersko: Markhl in Tomaschitz. Za Koroško: Dobernig in Waidner. Za Kranjsko: Šušteršič Za Istro: Mandič In Spinčič. Za Goriško: Faidutti In Ussal. Za Trst: Tlttonl. Za PSrolsko: Guggen-berg in Degasperi. Za Moravsko: Stančk in Tušar.
Dunaj, 14. decembra. BNationalverbandB je v svoji današnji seji obravnaval o Pacher-Waldnerjevem predlogu. Sklenil je opustiti svoj Prvotni namen in spremeniti učiteljsko predlogo v navadno resolucijo. Sprejet je bil tudi predlog, naj se upliva na vlado, da pride ta resolucija kolikor mogoče hitro na dnevni red.
»ČEŠKE SLOVO« O HOCHENBURGERJU.
Praga, 14. decembra. Kakor poroča »Češke Slovo11, vitez Bleileben, dosedanji predsednik bukovinskega višjega deželnega sodišča, ki pride ko* predsednik višjega deželnega sodišča v Prago. ne ostane dolgo na tem mestu, ker je določen za naslednika sedanjemu justičnemu ministru dr. Hochenburgerju. Kakor se splošno zatrjuje, Hochenburger ne ostane dolgo na svojem mestu.
Razne vesti.
* Samomorilni poskus Luegerjeve .prijateljice". Akademična slikarica Marija Beskiba, o kateri se je svoječasno mnogo govorilo, ker je izdala posebno brošuro, v kateri je opisala svoje
glas je zaglušil škripanje koles in šumenje vode, ki je tekla iz žlebov čez tlak.
»Jaz vas ne razumem, Liza ...« je govoril Korenjev, in oči so semu svetile kakor nevarni, divji živali. »Ako me ljubite, a jaz vem, da me ljubite, ali ima potem to kak smisel, da teptate srečo sebi in meni? ... Treba je vzeti od življenja vse, kar more dati!... Jaz ne maram bojazljivosti, polovičarstva in neodločnosti!...«
Liza je molče gledala predse v tla in čutila, kako čudno, sladko in tesnobno jej drhte noge in roke in kako jej je tesno v prsih. To uho, katero je videl Korenjev, majhno in lepo, jej je temno zardelo, kakor nežna temno-rdeča roža.
V sobi Korenjeva ni odložila, kakor v zadregi je obstala pri mizi; njene črne, gladke jopice se je razprostiral vonj svežosti in hlada. Gospodinja Korenjeva je prinesla samovar in odšla zopet ven, ogledovaje jo radovedno od nog do glave.
Korenjev je bil vidno razburjen, oči so mu žarele s temnim, odločnim bleskom. Bil je zelo lep in vse njegove kretnje so dobile izraz moči in drzkosti.
* Odložite vendar, Liza!« je rekel, zaprl Vrata, in stopil k njej.'
Liza je naglo pogledala nanj, in isti neraz-rešni, polotroški strah, katerega je vedno čutila pred njim, je odseval z njenega polbledega, a kakor preje resnega obraza.
»No, odložite vendar!« je ponovil Koreji* /, iztegnil trepetajoče roke in jej pričel sam odpenjati jopico.
4 »Jaz bom sama . . .« je tiho spregovorila Liza. Odložila je čepico in sedla k mizi.
»Ne, kaj delate vendar . . . odložite!« je °tvrnil Korenjev.
Liza je vstala pokorno in pričela slačiti jo-‘•'co. Korenjev jej je poskusil pomagati; naen-
„prijateljske" odnošaje s pokojnim dunajskim županom Luegerjem, je hotela izvršiti v sredo zjutraj samomor. Našli so jo v njenem stanovanju omedlelo z neko plinovo cevko v usteh. Advo kat dr. Josip Joachim, ki je bil zastopnik Beslci-be, je prejel istega dne pismo, v katerem mu slikarica naznanja, da bo izvršila samomor. Dr. Joachim se je radi tega takoj podal v stanovanje Beskibe, a je našel vrata zaprta. Zato je poslal po ključavničarja, ki je vrata odprl s silo. Ko sta stopila v sobo, je bila polna plina. Iz plinove svetilke je bila napeljana cevka, katero je imela Beskiba v ustih. Plin je slikarico tako omamil, da je končno padla v nezavest. Dr. Joachim je cevko takoj odstranil, odnesel slikarico na prosto in poklical rešilno postajo. Ko je prišel rešilni voz na lice mesta, je slikarica že prišla zopet k zaveti, nakar so jo odpeljali v Rudolfovo bolnico. Beskiba je poskusila izvršiti samomor radi velike bede. Se za časa življenja dr. Luegerja je živela v velikih stiskah. Že par mesecev ni dobila nikakega slikarskega naročila, kar jo je pognalo v obup. Tudi priobčenje nje-jih memoarjev ji ni veliko neslo. V zadnjem času so jo neprestano rubili in konečno ji je bilo odpovedano tudi stanovanje. Da se reši vseh teh nadlog, je sklenila izvršiti samomor, kar se ji pa ni posrečilo.
* Plače srbskih oficirjev. Po novem vojnem zakonu v Srbiji bodo imeli srbski oficirji naslednje plače: podporočnik (lajtnant) 2100 dinarjev (kron) na leto, poročnik (nadlajtnant) 2400 dinarjev, po preteku petih let poročniške službe z izpitom za stotnika 2880 dinarjev, stotnik 3180 dinarjev, stotnik z majorskim izpitom 3900 dinarjev, podpolkovnik 7000 dinarjev, general major 8.400 dinarjev in general 10 000 dinarjev. Razun tega dobi vsak oficir na leto 27 kub. metrov drv, 240 dinarjev za slugo in pa 252 dinarjev za vsakega konja. — Po novem vojnem zakonu je srbska armada popolnoma reorganizirana v čisto modernem duhu, oborožena je pa z najboljšim orožjem.
* Roparski napad na železnico. 18 oboroženih roparjev je ustavilo na postaji Rogov na Rusko Poljskem osebni vlak. Del roparjev je grozil potnikom in železniškim uradnikom z revolverji, drugi so oropali železniško blagajno in odnesli vse, zlati in papirnati denar, nakar so pobegnili.	•
* Eulenburgovci. V KOlnu so aretirali 12 odličnih oseb, ki so občevale z nedoletnimi otroci, od katerih so bili nekateri še ljudskošolski učenci. V Nemčiji so Eulenburgijade vedno na dnevnem redu.
* Bombni atentat. V Varšavi se je na neki cesti razpočila bomba, ki je razbila več šip in cestni tlak popolnoma raztrgala. Tudi več oseb je bilo nevarno ranjenih. O zločincu ni nikakega sledu.
* Stavka cestnih železničarjev v Zagrebu.
Stavka električnih cestnih železničarjev v Zagrebu je končana. Ravnateljstvo je zahtevam stavkujo-čih ugodilo.
* Rop na aradski pošt!. Na aradski pošti je v torek neznan tat ukradel 5500 kron. Včeraj je bil tat aretiran v osebi 20 letnega mizarskega pomočnika Tanča. Policija je našla pri njem še ves denar.
* Grofica Tarnovska. Znano rusko grofico Tarnovsko, ki je naročila umor ruskega grofa Komarovskega in bila zato obsojena na več let ječe, so te dni odpeljali iz Benetk v Milan, kjer je izvršil profesor Bossi. na njej jako nevarno operacijo. Bossi je za časa sodnijske obravnave kot sodni izvedenec izjavil, da„je Tarnovska bolna in zato ni kriva dejanja. Če se bo sedaj njegova zdravniška izpoved vresničila, bo proces najbrže obnovljen.
* Pomagajte, otrok je padel v vodo. Ko so se te dni odpeljali na novo došli ruski mornarji iz Kronstadta v Petrograd, se je odigral zelo vznemirljiv prizor. V pristanišče je prišla tudi neka mlada dama z otrokom na roki, ki je očitala nekemu odhajajočemu mornarju, da se popolnoma nič ne briga za otroka. Ko se je parnik odpeljal, je postajala dama navidezno vedno bolj nemirna in vrgla konečno dobro zavitega otroka v vodo in zakričala: »Ako me ti zapustiš, vzemi vsaj otroka s seboj". Nato je skušala dama pobegniti. Mladi mornar je mislil, da je postala dama blazna; s smrtnim strahom je opazil, kako je frčal otrok po zraku in padel
krat jn je na^lo in silovito objel, zalučil jopico na tia, dvignil Lizo v zrak, zasukal jo z eno kretnjo, tako da ga je njena kita mehko udarila po obrazu, in jo je spustil na posteljo.
Lizi se je vse zavrtelo v glavi; strah in obup sta jo objela, kakor kadar pada človek v sanjah v strašen prepad; napravila je slab poskus, da bi se izvila, se zvijala na vzglavju in nenadoma utihnila in zaprla oči. In vse okrog se je potopilo v žgočem, plamenečem kaosu trpljenja in naslade.
Vstala je tiho, ne da bi pogledala Korenjeva, prekrasna in pomilovanja vredna v svoji sivi, pomečkani obleki, z razmršenimi lasmi ii povešeno glavo. Korenjev je dihal težko in redko. Njegove oči so blestele in nosnice so se mu razširile v razvnetosti in moči. Čuden, topel vonj ju je odjel in zdelo se jima je, da je vsa soba potopljena v nekaki žareči, sladkostrastni megli.
Liza je odšla pozno. Na koridoru je bilo ttvnno in trudila se je, da bi prišla skozi tiho in n..opaženo. A iz sobe gospodinje je padal zrak svetlobe in suha, tenka uradnica je stopila na prag.
»Zapirajte, prosim, vrata!« je rekla z vrešči-Jrn glasom, v katerem se je čulo preziranje in zasmeh.
Na stopnicah se je Liza ustavila, naslonila se je s prsi na trdi, mrzli držaj, zaprla oči in obstala brez misli. Držaj je pritisnil na prožne, neveliki grudi . . . Bilo je mrzlo in pusto. Nekdo je spodaj zaloputnil z vrati in ropot se je glasno razlegal po vseh nadstropjih. In Lizi se je zazdelo, da je tako majhna, majhna, tako nesrečna in ponižana, in da je na svetu tako popolnoma sama. V mislih ji je zasijal obraz Korenjeva, čudno svetel in jasen, kakor obdan s čudovito zarjo , in ugasnil brezmočno v njeni mračni prazni duši.
konečno v vodo. Ne da bi kaj premišljeval, je skočil takoj v morje, da reši otroka. Na svoje veliko začudenje pa zapazi, da ima v rokah bruno, ki je izgledalo popolnoma kakor kak otrok. Med tem so mornarji zagrabili damo in jo močno držali. Ko je zapazila rešilni prizor, se je glasno zasmejala in zakričala: „Čisto prav, naj bo vsaj malo moker". Občinstvo, ki seveda ni vedelo, zakaj gre, je bilo silno vznemirjeno nad »brezsrčnostjo" mlade dame.
* »Klub pri krvavem ušesu". Neka v Parizu stanujoča šivilja je dobila pred kratkim po pošti majhen paket. Paket je bil zapečaten s pečatom, na katerem so se nahajale začetne črke njenega na potovanju se nahajajočega moža. Mislila je, da je dobila od moža kako darilo in je takoj z velikim veseljem odprla paket. Toda na svoje začudenje je zapazila v paketu škatljo za žvepljenke, v kateri se je nahajalo popolnoma sveže odrezano uho. Zraven je ležalo pismo s sledečo vsebino: »MargaretaI Kljub prošnji S^-ria, ki je član »Kluba pri krvavem ušesu", ti sporočamo, da je naš klub sklenil, da moraš na mestu pristopiti k njemu in se mu z vso vnemo posvetiti. Naše geslo je beseda: Podjarmljenje. Priloženo uho ti naznanja, kaka kazen te doleti, ako ne boš pokorna*. Na pismu je bil podpis: Eden izmed večih. Šivilja je takoj odšla s pismom k policijskemu komisarju, kateremu je izročila pismo in uho. Policijskemu komisarju se je le z velikim trudom posrečilo šiviljo pomiriti. Policija je takoj odredila obširno preiskavo.
* Ljubavna tragedija. V Velikem Varadinu se je neki učitelj zaljubil v neko učiteljico in jo prosil za roko. Toda ona ga je odločno odklonila. Te dni je prišel v njeno šolsko sobo in ji napisal na listek ako hoče biti njegova žena. Ona je listek prebrala in zanikala z glavo. Nato se je učitelj ustrelil kar v sobi.
* Strašna rodbinska drama. Delavec K6-nike je v Magdeburgu včeraj ustrelil tri svoje otroke in nato še samega sebe. Vzrok tuga radi smrti soproge. Otroci so l ili stari 4, 7 oziroma 11 let.
* Nasilnež. V torek ponoči je v Pisku na Češkem neki policaj pozval nekega sumljivega človeka k redu. To je moža tako vjezilo, da je izstrelil na policaja štiri kroglje, ne da bi ga zadel. Nato je hotel zbežati, toda orožniška patrulja ga je vjela in aretirala. Aretovanec je znan tat, ki je pri vlomu v konsumno društvo v Horicah ustrelil tudi nekega tkalca.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Vsaka mati ve
v koliki meri pospešuje dojenje napredovanje nje otročička. Čut utrujenosti, ki se v tem napornem času pojavlja tako rad, se z rabo Scottove emulzije lakko odvrne.
Scottova emulzija
obsega vrsto krvotvornih krepilnih _ sestavin, ki jako udobno vplivajo samo pravo s na materino mleko ter oživljajo in to znamko (rl-osvežujejo. Scottova emulzija kb0£em^0uove je lahko prebavna in lahko uživa, procedure.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scott“, vpeljana že nad 35 let, jamči ?a dobroto in uspeh.	8
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Besed« 5 vinarjev. NujmaiJSI zm-sek 50 vinarjev. Pismenim vpraSunJem jo priložit! znamko 20 ilnurjev. — Pri malt h oir »sili ni ntA popusta In 8« plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znnmkiih. Zaključek mulili oglasov ob 6. url z'e('iT.
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Tesar, ki bi bil tudi hišnik, se sprejme v stalno službo. Kje, pove »Prva anončna pisarna«-___________________________________________782—3
Dvoje stanovanj po 2 sobi, pritiklinami ter delom vrta se odda za februarjev termin. Lepi pot st. 3.	 779—3
Več mesečnih sob, pripravnih tudi za pisarne, se odda po nizki ceni v hotelu »Malič«.
783—3
Išče se za februar lokal za gostilno. Ponudbe na vPrvo anončno pisarno.«	790—1
Med! Pitane gosi.
Vsak dan sveže zaklane 10 funtov velja samo 6 K 50 vin. Čist garantirano naraven čebelen med v pločevinastih dozah 10 funtov 5 K 75 vin. — Zadovoljno zajamčeno 1. Kieiner Podwoloczyska 551 Avstrijsko.	P	688
Ženitna ponudba
28 letni boljši obrtnik, ki je že dve leti samostojen v lepem gorenjskem mestu, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela par tisočakov. Vdove niso izključene. — Le resne ponudbe pod »Zimska roža“ na nPrvo anončno pisarno" v Ljubljani.	P	702
vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulica štev. 16
: se oddaste takoj. :
ki se lahko preuredi tudi za vsako obrt ali pa za pisarno, se odda v najem za takoj, ali pa tudi za pozneje.
Kje, pove »Prva anončna pisarna'.
Krasna darila za božič i„ novo leto!
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka
lud. Černe
juvellr, trgovec z urami terzaprisež. sod. cenilec LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3.
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega .Nar.divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Tuznega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, gospod
Franc Jezeršek
posestnik in gostilničar
danes v ponedeljek, dne 11. septembra 1911 ob 9. uri dopoldne previden s sveto-tajstvi za umirajoče v 40. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v sredo, dne 13. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Kranj, dne 11. decembra 1911.
Mici Jezeršek roj. Rebolj, Ivan Jezeršek, soproga.	nadučitelj, brat
Marica, Joško in Ciril, otroci.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube ljubljenega soproga, očeta, brata, gospoda
Franca Jezerška
posestnika in gostilničarja
iziekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednjem potu.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, slavni požarni brambi in slavni godbi požarne brambe, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnjem potu.
V Kranju, dne 13. decembra 1911.
Žalujoči ostali.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Krojaški salon za gospode
P 614
Ivana Magdiča
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v Idočl sezoni moderno angleško blago.
Najbolj varno naložen denar!
Največ ja slovenska hranilnica 1
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Štampilje
vseh vrst za orade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in IzdelovatelJ kavčukovih StamplHJ.
Ljubljana, stari tri «•**. Ceniki franko.
• • • •
TEODOE KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh ta klepar, vpeljaleo strelovodov ter inštalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 8.
Priporoča m p. n. občinstva za izvrievanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh B angleški ta, francoskim ia ta* zenskim Datljem, i
aafceat • eemeitalm ikrlljem (Eteralt) pateat Hataekek,
►N
Mestna hranilnica ljubljanska
▼ Ljubljani, v lastni hifit, Prešernova ulica Stev. 8.
sprejema vloge vsak dan ia jih obrestuje po 4*/«*/, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem ki z vso davčm močjo, izguba vloženega denarja je nemogoča, ker Je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5°/» in proti poplačevanja dolga po najmanj Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
■ Izbočeno in plettnaf kana • cementno in strelno opeko.
Vsa stavMnsla ki galanterijska, *	"	Ta	v	priznana	so-
isvilltvi.
Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in
Naročajte in kupujte JUTRO!
5553
Pri tvrdki
Maček Comp.
 — na Franca Jožefe cesti	■■=
v bllZlni glavne poit e, dobite po najnlZji ceni naj večjo lzbero
izgotovljene obleke.
Svilnato blago
barluni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in bariunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Velika
Sat
itt
!
H božiina okasijska prodaja
Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čudovito reducirane cene!!
Angleško skladišče oblek
I O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
m
n
Pozori
50.000 parov čevljev, 4 pari čevljev samo K 8-50.	P654
Zaradi ustavitve plačil več velikih tovaren sem pooblaSčen veliku množino čevljev veliko pod nabavno ceno oddat'. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na vrvice, usnje rjavo ali črno, galoši razni, z močno zbitimi usnjenimi podplati, zelo elegantna naJnbvejSa iazona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo samo K 8 50. Pošilja po povzetju
S. Urbach, razpošiljalnica čevljev, Krakov, Avstrija št. 193.
Zamenjava dovoljena, tudi denar se vrne.
FR. KS. KASPER
Ijabtjaoa, Vegova nL, v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, etomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih In lesenih rok), žaluzij in železnih val-čnfh zastorov. — Velika množina iz« gotovljenih oprav za spalne m jedilne sobe vedno v zalogi.
Pri—ahr pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Sprejema savarevaeje člevlhega Mv-IJeaJa pa naJiaannvntneJMi hiartlm djafc po4 laka aga^ntni pogejl. ko
daaadaj aa ga Ja
K	.
„S L A V I J A
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Reaerve In (ondi K 54,000.000. Izplačana odškodnine la kapitalIje K 16MMJ60*M. P« velikosti draga vzajemna zavarovalnica aaic države s vseskaal slavaaska - aaradat aprava.
—	Van	pajaaalla	daje:	»■■■	■■	*"
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it. 11
Pisarne bo v lastni banCal UM. -------------——	"
Zavaruje
polarnim ikodam aa najnižjih tarna Zavaruje preti tatvini, mzMtju egleM la el
škoda eenjuje Uživa aaJMJM
DovdJaJe k podpore v i
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
I
= regtotoevaaa zadruga z omejenim jamstvo«
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI — Sodnijska nllca St. 3 — Dobe se tadi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
pdpeeoCi vm|o h
uiifo MjaovejSifa ttakovin za Sole, kntfne Šolske svde, županstva ki druge urade. — Tlakama ^rajema Mm padajoča dela ter jtti ImSiije točno, okusno in po aoidnfli cenah. — Tiskanje Selških kapf ki
vsa v fr
■mlrv^n 1 žttrv
2?Te33DCLOdLeac3a.Q36© dr3ce» ILdltoflrreLSjsu-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
Rez. fond nad K 800.000.
Del. glavnica:
K 8,000.000.
Stritarjeva ulica šitev. S, (lastna, hiša)
Premeša za "bližnja žro"banja:
Promese kreditnih srečk a K 28'—.	Žrebanje	dne	2.	januarja	1912
Promese srečk za uravnavo Donave a X 16*—	Žrebanje	dne	2.	januarja	1912
Promese ljubljanskih srečk a K 10—	Žrebanje	dne	2,	januarja	1912
Promese zemljiških srečk II, em. i K 8*—	Žrebanje	dne	B.	januarja	1912
Vse 4 promese skupaj K 56*—.
===== Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na * knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V10
Glavni dobitek K 300.000*—. Glavni dobitek K 120.000’—. Glavni dobitek K 50.000*—. Glavni dobitek K 100.000*—.