PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0- T3
O
O
g
2
'S
z
I
r_
r-i
Z
5
59
e)
03 3
‘•Ji
Vi
>
x>
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 77 (12.709)
Trst, sreda, 1. aprila 1987
V Riminiju začetek kongresa socialistične stranke
Optimizem in umerjenost značilna
Kaj
rekla papež in Pinochet?
Previdnost v Craxijevih besedah daje slutiti možnost razpleta vladne krize
SANDOR TENCE
RIMINI — Socialistična stranka je in hoče.ostati jeziček na tehtnici italijanskega političnega sistema, podpira izvajanje referendumov o sodstvu in o jedrski energiji, nasprotuje pa razpustu parlamenta in torej predčasnim volitvam, kar pomeni, da konec koncev še verjame v obnovitev pet-strankarske večine. To so dejansko glavne misli političnega poročila Bettina Craxija, ki je včeraj pozno popoldne, tukaj v Riminiju, v slavnostnem, skoraj prazničnem vzdušju, odprl kongres PSI. Sekretar, ki je govoril skoraj tri ure, je zelo natančno ocenil najbolj aktualna vprašanja notranje in mednarodne politike, podal skoraj zmagoslavni obračun več kot triletnega dela svoje vlade ter se po pričakovanju optimistično izrekel o državnem gospodarstvu. V njegovem poročilu pa ni bilo zabeležiti velikih novosti, vsaj takih ne, ki bi na katerikoli način predstavljale zasuk v dosedanji socialistični politiki, čeprav verjetno ni hotel razkriti vseh kart, ki jih skriva v rokavu. V nasprotnem primeru bi namreč ne samo odprl, ampak istočasno tudi zaključil kongres, na katerem bo itak igral vlogo edinega protagonista.
Lahko rečemo, da sta Craxijevo poročilo vseskozi prevevali umerjenost in tudi določena previdnost, ki ponavadi ne sodita v njegov značaj. To pomeni, da je trenutni politični položaj zelo delikaten tudi za PSI. Dosedanji predsednik vlade je bil precej oster do De Mite in do demokristjanov, ni pa zaostril že itak žolčnih polemik med strankama. Kon-gresisti so delegacijo KD sprejeli s kričanjem in z žvižganjem, vmes pa je bilo tudi precej ploskanja. PSI je vsaj v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Utrinki s kongresa
RIMINI Obala Emilije-Romagne je znana daleč naokrog kot domovina sonca in počitniškega razpoloženja, delegate in udeležence socialističnega kongresa pa sta sprejela neurje in veter, bližnje Apenine pa je ponoči celo pobelil sneg. Vzdušje v veličastno opremljeni dvorani kongresnega centra v Riminiju pa je kljub vremenu vseeno zelo praznično, za kar nosi tudi tokrat zasluge arhitekt Filippo Panseca, Craxijev osebni prijatelj ter že nekaj let uradni scenograf rdečega nageljna. Kongresna dvorana je podobna velikemu rimskemu amfiteatru, govorniška tribuna pa je opremljena v stilu klasičnega grškega templja, medtem ko iz oddajnikov tonita Verdijev Nabucco, elektronska izvedba Internacionale in seveda italijanska državna himna.
Na kongresu PSI sodeluje 1.130 delegatov, gostov in povabljencev pa je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Janez Pavel II. je dopotoval v Urugvaj, od koder bo danes poletel v Santiago de Chile, čez teden dni pa v Buenos Aires. Pred odhodom iz Vatikana je prejel voščilo Cossige, ki mu želi, da bi njegovo pastoralno potovanje prispevalo k utrditvi vrednot miru, solidarnosti in sloge med ljudmi.
Medtem ko se je Karol Wojtyla vzpenjal na letalo, so demoprole-tarci uprizorili v Milanu miren protest zoper Pinochetov fašistični režim in razmnožili letak, na katerem piše, da kristjani in vsa italijanska levica veliko pričakujejo od papeževega obiska v Čilu. Kaj pričakujejo, je pojasnila komunistična mladina: »Diktator si od tega obiska obeta politično priznanje režima, toda poglavar Cerkve mora z jasnimi besedami obsoditi diktaturo in teptanje človekovih pravic ter izraziti solidarnost z žrtvami represije, z izgnanci in s političnimi jetniki.«
Pinochet je v intervjuju za pariško televizijo TF1 označil teologijo osvobajanja kot odklon od klasične teologije oziroma kot mešanico marksizma in krščanstva. Wojtyla nima kdo ve kako v čislih teologije osvobajanja, zato ga diktatorjeva filozofija ne prizadene kdo ve kako. Toda general je septembra tudi rekel, da je treba pomesti z vsemi zaščitniki človekovih pravic: kaj bo pa dejal papežu, ki so mu te pravice kot cvet v gumbnici?
D. G.
Melorio in Cassetta poskusila ustreliti Giorgierija že lani
RIM — Člana manjšinskega krila rdečih brigad UCC (Unita comuniste combattenti) Paolo Cassetta in Fabri-zio Melorio, ki so ju aretirali 22. januarja po oboroženem spopadu na Ul. Nomentana, sta skušala 15. decembra umoriti generala Licia Giorgierija, kar je uspelo 14. marca letos njunim pajdašem. Z motorjem cagiva 125 sta privozila ob bok pokojnikovega avtomobila: ko je eden od njiju potegnil iz žepa pištolo, je to opazil neznan avtomobilist in začel na vso moč hupati, s čimer je terorista pognal v beg. Gior-gieri je s tem seznanil ženo, ta pa tisk s pripombo, da je mož o zadevi obvestil tudi pristojno oblast.
Cagivo so kupili lani poleti v Ostii Pri istem trgovcu, ki je prodal gilero 125 enduro, s katere so marca ustrelili generala. Oba motorja so nabavili z oglasom v časopisu in s ponarejenimi osebnimi listinami. Politični oddelek rimske kvesture (Digos) zdaj išče cagivo, Cassetto in Meloria pa so po zaslišanju, ki ga je vodil preiskovalni sodnik Domenico Sica, obtožili poskusa umora pa tudi sodelovanja pri uboju z obtežilpimi okoliščinami zaradi njegove teroristične narave.
Kljub nasprotujočim si stališčem demokristjanov in socialistov
Nilde Jotti: Še vedno je moč sestaviti vlado v okviru petstrankarske formule
RIM Vladna kriza postaja že podobna kriminalki. Nilde Jotti, »krizni notar« po naročilu Cossige, ki ji je zaupal nalogo, da preveri vse mogoče poti za sestavo nove vlade, je včeraj dopoldne rekla državnemu poglavarju: »Kljub številnim težavam je še vedno mogoče poskusiti izoblikovati tako vlado, ki bi omogočila reden iztek zakonodajne dobe.« Kakšno vlado, so jo vprašali časnikarji. »Takšno, ki bi izšla iz okvira petstrankarske formule,« je odgovorila.
Nova možnost je planila na površje po sestanku predsednice zbornice s socialistično delegacijo, ki naj bi pokazala »določeno pozornost do predloga KD o posvetovalnem referendumu«. Toda Čraxi je na kongresu v Riminiju takšno razpoložljivost svoje stranke zanikal in ponovil že znano stališče: referendume o jedrski energiji je treba izpeljati in okrog njih ne bo barantanja; prav tako ni sprejemljiva De Mitova teza, ki gre »tako daleč, da z očitnim razdvajanjem večine nakazuje predčasne volitve, samo da onemogoči referendume«. Odgovor KD iz ust podtajnika Scottija: »Naše stališče o možnosti vladnega sporazuma je znano in se ni spremenilo: sporazum mora vsebovati pozitiven odgovor na referendumsko problematiko.«
Tedaj se vsili vprašanje, kako je mogla »poiz-vedovalka« zatrditi, da obstajajo možnosti za se-
stavo vlade »v sklopu petih strank«. Pri KD pravijo, da je Jottijeva pred včerajšnjim jutranjim »zaupnim« srečanjem z njihovo delegacijo (torej pred odhodom h Cossigi) povedala, da ji je Mar-telli zagotovil pripravljenost na dogovarjanje o posvetovalnem referendumu, kakor ga je predlagal Andreotti. Toda takšen referendum bi moral po Andreottijev! tezi nadomestiti druge, o katerih pa Craxi meni, da so nedotakljivi. Kaj tedaj? Kje tiči resnica? Za razvozlanje tega vozla, ki ga Chiaromonte v današnjem uvodniku časopisa 1'-Unita označuje kot »prostaško igro« in »sramotno komedijo«, bi prej potrebovali policijskega poročnika Colomba, kot pa Cossigo. Ne samo, glasnik KPI pribija, da bi Cossiga ukrepal brezkoristno, ko bi zaupal komu drugemu mandat za sestavo vlade v okviru peterice, in dodaja, da je položaj zelo resen, saj je spletka tako zapletena, da je skoro ni moč razplesti. Tudi zato, ker je petstrankarska koalicija po njegovem že več mesecev mrtva in ker ni mogoče v njenem sklopu oblikovati nobene vlade, ki bi imela večino tudi v parlamentu. Zadnja beseda pritiče torej Cossigi: danes bo imel nekaj osebnih in telefonskih razgovorov z voditelji strank, drevi ali jutri zjutraj pa se bo odločil.
G. R.
Neofašist Delle Chiaie je že prispel v Italijo
RIM — Neofašist Stefano Delle Chiaie je prispel v Italijo včeraj ob 16. uri. Posebno letalo italijanskega vojaškega letalstva (družba Alitalia ga ni hotela imeti med svojimi Potniki) je pristalo na dobro zastraženi pristajalni stezi vojaškega letališča v Ciampinu dve uri pred napovedanim pristankom. Na letalu je poleg neofašista »Caccole« priletela v Italijo skupina preiskovalcev in članov italijanske tajne Policije, ki so šli po Stefana Delle Chiaie v Venezuelo. • Venezuela je neofašista izročila italijanskim oblastem v izredno kratkem času. Tako hiter postopek je omogočilo dejstvo, da je latinskoameriška država črnega prevratnika izgnala, ker je imel ponarejene dokumente. Na rimskem letališču je neofašista pričakal namestnik javnega tožilca Luciano Infelisi, ki je prvi stopil na krov letala in izročil Delle Chiaiedva zaporna naloga, enega zaradi ustanovitve Avanguardie nazionale, drugega zaradi pripadnosti oboroženi tolpi. Za Infelisijem je neofašista pregledal zdravnik Merli, ki je izjavil, da je njegovo zdravstveno stanje brezhibno. Šele nato je Delle Chiaie stopil z letala in ga je Policija pospremila do avtomobila, s katerim so ga odpeljali v zapor Rebibbio, od koder bi ga morali v kratkem prepeljati v Bologno. Bolonjski proces so namreč odložili prav v Pričakovanju njegovega izgona iz Venezuele, saj je bil Delle Chiaie najbrž vpleten tudi v pokol na železniški postaji leta 1980.
Stefano Delle Chiaie na rimskem letališču	(AP)
Aretacije v Bejrutu Drama taborišča Šatila
BEJRUT Poveljnik sirskih oboroženih sil v zahodnem Bejrutu general Gazi Kanaan je včeraj po sestanku z libanonskim notranjim ministrom Abdalahom Rasijem sporočil, da so aretirali šest oseb, ki so vpletene v val bombnih mikroaten-tatov v zahodnem, muslimanskem delu libanonskega glavnega mesta. Skrajnežev, ki imajo v rokah zahodne talce, pa ne uspejo izslediti.
Poznavalci libanonskih razmer pri tem poudarjajo, da je sirska zasedba v bistvu prizadela vse muslimanske politične stranke, oborožena krila in frakcije z izjemo šiitskega Amala, ki se je res umaknil iz središča mesta, a še vedno vedri v južnih predmestjih.
Tu postaja položaj v obleganih palestinskih taboriščih iz ure v uro
bolj dramatičen. V taborišču Šatila je izbruhnila epidemija tifusa, primanjkuje zdravil, hrane in najnujnejših življenjskih potrebščin. Palestinci so že pozvali sunitskega verskega voditelja Libanona, velikega muftija Hasana Haleda, naj se zavzame in prepreči genocid. Kot vedno v takih primerih se svet ne zmeni za trpljenje Palestincev, ker je sedanje obračunavanje »notra-njearabska zadeva«. V dosedanji vojni za taborišča je padlo že več kot 1.000 oseb, v glavnem Palestincev.
Damask, kot kaže, nima nobenega namena rešiti tega vprašanja, ker mu v sedanjem položaju Palestinci na libanonskem prizorišču ne koristijo, da jih lahko žrtvuje za utrditev zavezništva z Berijevim Amalom.
• Craxi
Predsednica britanske vlade Thatcherjeva končala obisk v Moskvi
NADALJEVANJE Sl. STRANI
bližnji bodočnosti pripravljena na obnovitev zavezništva z naj večjo itali-. jansko stranko, a pod določenimi programskimi pogoji, začenši z neposredno izvolitvijo predsednika republike in s korenito spremembo volilnega sistema. V vsakem primeru pa bo treba redno izvajati referendume.
Socialistični delegati so na zadnjem kongresu v Veroni sprejeli sekretarja KPI Berlinguerja z zelo glasnimi žvižgi, do Alessandra Natte pa so bili sinoči precej gostoljubni in so pozdravili komunistično delegacijo z dokaj toplimi aplavzi, kar priča, da so odnosi na levici v zadnjem času nekoliko manj mrzli. Craxi je o odnosih s KPI govoril v precej spravljivih tonih, vsebinsko gledano pa dejansko ni povedal nič novega. Stališča komunistov in socialistov so si še zelo daleč, kar pomeni, da trenutno ni videti na obzorju alternativne vlade z demokristjani v opoziciji. Komunistom pa je Craxi vseeno ponudil nekatere signale o možnosti bodočega sodelovanja v neke vrste velikem reformističnem zavezništvu, ki bi ga seveda on osebno vodil. Mnogo bolj konkreten pa je bil govornik do socialdemokratov, ki se bodo morali prej ali slej sprijazniti z dejstvom, da je stranka rdečega nageljne edina resnično socialdemokratska sila na državnem prizorišču.
Sekretar PSI je po pričakovanjih zelo optimistično ocenil delo dosedanje vlade, ki po njegovem mnenju nosi velike zasluge, da se je Italija izmazala iz gospodarske krize. Država je po njegovem prepričanju zaigrala novo in bolj dinamično vlogo tudi na mednarodni šahovnici, kjer jo sedaj vsi imajo za resnega sogovornika. Prizadevala se je za mir in za popuščanje napetosti, posebno v Sredozemlju, kjer je njen ugled v zadnjih letih močno narastek
Končno pa je Craxi ocenil še vlogo stranke ter njeno ambicijo, da čimprej res postane moderna in evropska politična sila. Pri tem je posredno priznal, da stanje znotraj stranke vsekakor ni rožnato in da bo treba zato še marsikaj narediti. Tudi pri tem je bil Craxi pravzaprav optimist, tako da lahko zaključimo, da je bil optimizem skupni imenovalec vsega njegovega poročila.
SANDOR TENCE
• Utrinki
NADALJEVANJE S 1. STRANI nad 3.000, medtem ko je akreditiranih časnikarjev skoraj 800, kar predstavlja gotovo rekord v zgodovini socialističnih zborovanj. V kongresni dvorani in v ogromnem razstavnem paviljonu kraljujejo računalniki in informatika, ki ti v nekaj sekundah posredujejo vse potrebne informacije o kongresu, a tudi o ostalih zanimivostih tega zasedanja, kot tudi o turistični ponudbi Riminija ter njegove bližnje okolice, kjer so hoteli v teh dneh popolnoma zasedeni. Nekateri gostje in novinarji prenočujejo celo v Bologni in v Anconi, 150 in tudi 200 kilometrov daleč od Riminija.
PSI je gotovo stranka, ki je v teh zadnjih letih globoko spremenila svoje politično in družbeno bistvo, kot priča plakat tega kongresa, parodija slavne slike Pelizze de Volpeda »Qu-arto stato«. V riminski prispodobi pa so se revni, a ponosni kmetje in delavci spremenili v uradnike, elegantne tehnike, poslovneže ter nasmejane menežerje. (st)
Sovjetsko-britanski vrh je bil uspešen kljub razhajanjem ob vprašanju evroraket
MOSKVA -— Razhajanja med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo glede evroraket ostajajo nespremenjena. To je včeraj ob koncu svojega uradnega obiska v Moskvi na tiskovni konferenci navedla predsednica britanske vlade Thatcherjeva. Kljub razhajanjem in' »živahnemu prerekanju« pa so bili po njenem mnenju pogovori produktivni, koristni in izredno prijateljski.
Prvi sovjetsko-britanski vrh po dvanajstih letih je trajal več kot 7 ur, k temu je treba še dodati kosilo z Miha-ilom Gorbačovom in srečanje s premi-erom Rižkovom. Na njem so v bistvu načeli vsa sporna vprašanja s posebnim poudarkom na vprašanje razorožitve in evroraket, kjer so razhajanja najbolj očitna. Thatcherjeva vztraja pri oceni, da je jedrsko orožje zagotovilo dolgo obdobje miru in da je zato ustrahovalni učinek tega orožja težko nadomestljiv. To je še okrepila s trditvami, da je premoč vzhodnega bloka v konvencionalni oborožitvi taka, da lahko Zahod zagotovi ravnotežje le z jedrskimi silami. Glede evroraket pa je Thatcherjeva odločno zagovarjala stališče, da je treba ob istočasnih pogajanjih o raketah srednjega dometa začeti tudi pogajanja o taktičnih jedrskih raketah, kjer naj bi bila sovjetska premoč prav tako očitna.
Kljub problematičnosti in zapletenosti vprašanja o spoštovanju človeških pravic je Thatcherjeva priznala, da v Sovjetski zvezi prihaja do očitnih premikov. To je še najbolj zgovorno dokazalo včerajšnje srečanje Thatcherjeve z Nobelovim nagrajencem za mir Saharovom. Saharov je podprl napore Mihaila Gorbačova za demokratizacijo sovjetske družbe, navedel, da so do sedaj izpustili iz zaporov in delovnih taborišč več kot sto sovjetskih oporečnikov.
Seveda med Londonom in Moskvo obstajajo razhajanja tudi glede tega vprašanja, a so po vsem sodeč lažje premostljiva, če London nekoliko popusti na individualnih, Moskva pa na kolektivnih pravicah.
Vsekakor je Thatcherjeva dala pozitivno oceno novega sovjetskega kurza, pohvalila napore Mihaila Gorbačova, ga prikazala kot sposobnega in sodobnega državnika, ki dobro ve, kaj hoče in je kot tak hvaležen sogovornik.
Ob vsem tem pa lahko navedemo nekaj nespodbudnih ugotovitev. Čez dva tedna bi moral v Moskvo prispeti ameriški državni tajnik Shultz. Če bo tudi on vztrajal na podobnih stališčih kot Thatcherjeva glede evroraket in jedrske razorožitve, ne moremo pričakovati očitnejše odjuge v medblokov-skem dogovarjanju in odnosih, (voc)
Dogovor o refinanciranju jugoslovanskih dolgov
PARIZ — Jugoslovanska delegacija s finančnim ministrom Svetozarjem Rikanovičem na čelu je včeraj v Parizu dosegla dogovor o načinu prehoda v drugo fazo večletnega refinanciranja zunanjih dolgov, ki so jih Jugoslaviji odobrile vlade 15 zahodnih držav in Kuvajta.
Pariški dogovor o drugi fazi refinanciranja jugoslovanskih dolgov, ki naj bi se začela 16. maja, predstavlja nadaljnje uresničevanje večletnega aranžmaja konsolidacije jugoslovanskih dolgov. Gre za dogovor, ki izhaja iz usklajenega zapisnika, podpisanega maja lani v okviru modela »okrepljenega spremljanja« gospodarskih gibanj v Jugoslaviji s strani Mednarodnega denarnega sklada.
Predstavniki 16 držav - jugoslovanskih upnikov so sprejeli dogovor o načinu izvajanja druge faze refinanciranja dolgov, potem ko so preučili poročilo Mednarodnega denarnega sklada, povzetek generalnega direktorja te | mednarodne finančne organizacije in
po poročilu člana jugoslovanske vlade Svetozarja Rikanoviča o gospodarskih gibanjih in ekonomski politiki Jugoslavije, pa tudi po daljši in živahni razpravi med predstavniki upnikov in jugoslovansko delegacijo.
Zelo argumentirane in prepričljive obrazložitve jugoslovanske delegacije so, kot se je zvedelo, vidno vplivale na končno opredelitev predstavnikov 16 držav upnic.
Druga faza konsolidacije zajema refinanciranje 84 odstotkov glavnice jugoslovanskih dolgov, ki zapadejo v obdobju od maja 1984 do konca marca 1988.
S pariškim sporazumom je, kot ocenjujejo, napravljen pomemben korak k popolnejši realizaciji jugoslovanskih zahtev po refinanciranju, o čemer so se pogovarjali od začetka leta 1985. Predvideno je, da bodo že ta mesec opravili pogovore s komercialnimi bankami o postopku izvajanja druge faze večletnega refinanciranja jugoslovanskih dolgov.
Sumljive smrti znanstvenikov: četrta žrtev v VB
LONDON — Velika Britanija, dežela kriminalk in Scotland Varda, je v škripcih. V sedmih mesecih so v sumljivih okoliščinah umrli štirje znanstveniki, ki so se za podjetje Marconi ukvarjali s tajnimi vojaškimi načrti.
Vimala Dažibhaja, znanstvenika pakistanskega porekla, so našli avgusta lani pod nekim mostom v Bristolu. »Samomor«, je izjavila policija, nakar so odkrili, da si je (ali mu je nekdo) vbrizgnil »nekaj« v stegno. Prav tako iznajdljivo naj bi se samomoril raziskovalec Ašad Šarif, ki je bil tudi doma iz Pakistana. Vrv je zvezal na drevo, si jo nataknil na vrat, sedel v avto in se pognal v smrt. Tretji, Pakistanec Avtar Singh-Gida je »izginil«, medtem ko se je v nekem umetnem bazenu ukvarjal s svojimi tehnološkimi raziskavami. Njegovega trupla še niso našli. Zadnji od Marconijevih tehnikov pa je v tragičnih okoliščinah izgubil življenje David Sands, ki je zgorel v svojem avtomobilu. Samomor? Preiskovalci se boje, da ne.
V Ljubljani pokopali Staneta Kavčiča nekdanjega predsednika IS Slovenije
LJUBLJANA - V Ljubljani so včeraj z najvišjimi vojaškimi častmi pokopali Staneta Kavčiča, revolucionarja, nosilca partizanske spomenice 1941. Besede slovesa so spregovorili Mitja Vošnjak (predsednik Slovenske izseljenske matice) v imenu skojevcev, predsednik občinske organizacije Zveze borcev Vrhnika Franc Pasetta ter Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega izvršnega sveta.
Stane Kavčič je bil znan revolucionar: med drugim je bil slovenski, kasneje pa tudi jugoslovanski sekretar organizacije SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), po vojni pa aktiven soustvarjalec nove slovenske zgodovine. Svojo politično kariero je zaključil kot predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, s te funkcije pa se je po odstopu leta 1972 umaknil v zasebno življenje.
»O preteklih dogodkih in o njem bo dala končno sodbo zgodovina, ki jo je soustvarjal,« je v delu o Stanetu Kavčiču zapisal Jože Knez. »Razmišljam lahko le o njegovi osebni drami. To je drama načrtovalca in državnika, ki mu je politična realnost zaradi razmerja sil odklonila njegov inovacijski program, čeprav je bil lahko v posameznostih tudi dober in v celoti dobronameren.«
O ozadjih Kavčičevega odstopa danes širša javnost ne ve veliko, v spominu ji je predvsem tako imenovana cestna afera, ko je slovenski izvršni svet nasprotoval vrstnemu redu gradenj avtomobilskih cest v Jugoslaviji, iz katerega naj. bi takrat izpadla cesta Vrhnika-Postojna. Seveda pa ni šlo le za spor okoli cest, temveč za vsebinska razhajanja glede konceptov razvoja družbe, predvsem glede razmerja med učinkovito ekonomiko in učinkovito socialno integracijo. To so vprašanja, ki v Sloveniji in Jugoslaviji tudi danes še niso povsem razčiščena - in pri nadaljnjem iskanju
bodo koristne tudi ideje Staneta Kavčiča, uspešne in neuspešne. »Slednje,« je zapisal Knez, »predvsem kot vedenje o časovno možnem in nemožnem. Mislim, da je naša družba tudi zaradi Staneta Kavčiča spoznala, da je treba programe politikov sprejemati kot nekaj graditeljskega.« Postopoma se uresničuje možnost in načelo, o katerem je govoril že Edvard Kardelj: »Če program ni uspešen ali če ni sprejemljiv, naj to ne pomeni destrukcije njegovega nosilca, ampak njegov umik na druge, sprejemljivejše programe.«
Po odstopu s funkcije predsednika izvršnega sveta se je Stane Kavčič umaknil v molk, dolg petnajst let. »Morda je bil molk na začetku tudi potreben,« je zapisal Jože Knez, »pozneje prav gotovo ne več. Petnajst let molčanja je posebna žrtev in neka posebna lojalnost do Zveze komunistov Slovenije, katere član je ostal Stane Kavčič do konca svojega življenja.«
Podobno je v poslovilnem govoru dejal tudi Dušan Šinigoj: »Ta čas se v določenih okoljih javno maličijo nekatera zgodovinska dejstva v imenu "znanosti" in zgodovinskega spomina, kar je obsojal tudi pokojni Stane Kavčič. On ni bil iz takšnega testa. Ko je ugotovil, da njegov pogled na razvijanje socializma v naših posebnih pogojih ne more biti sprejet, je mirno in odgovorno sprejel sklep, kakršnega nalaga logika revolucionarja. Tudi to je del zgodovinske resnice, ki ga moramo braniti in spoštovati.«
Iz petnajstletnega molka je Kavčiča pred dnevi predramil Mitja Ribičič, ki je na pogovoru v Mariboru (povzetke o tem je objavila revija Teleks) ocenjeval tudi spor »Kav-čič-Ribičič«. Nekdanji predsednik mu je napisal obsežen odgovor, v katerem je pojasnil svoje videnje takratnih dogodkov. Zal objave komaj začete polemike ni dočakal... (Z. Š.)
Nekaj vtisov s kratkega obiska v Beogradu
Intelektualna brezposelnost izziv za jugoslovansko Zvezo mladine
BEOGRAD »Na začudenje prisotnih in ob posmehu otrok se je 21. marca, na dan odhoda Štafete mladosti, v Bohinjski Bistrici pojavila skupina mladih iz Vogošča (SR BiH), odeta z zastavami in z glavnim pevcem na ramenih. Skupina je prepevala "Heroj Drvar vprašuje Slovenijo, kako je z zdravjem tovariša Tita. Slovenija mu odgovarja, da se zdravje Titu slabša. Tito kliče, vsa država se odziva. Vsi narodi združite se." Odmev na ta nastop je bil tak, da je glavni pevec z dobro mero samoironije, po prireditvi rekel: ...»Od kod smo? Iz Arabije. Kaj širimo? Aids.«
Tako je začel svoje polemično poročilo o odhodu Štafete mladosti Po-litikin petnajstdnevnih Intervju. Članek pripisuje Zvezi socialistične mladine Slovenije vrsto nedoslednosti v organizaciji štafete same, predvsem pa ji očita omaluvažujoč odnos do štafete same in do ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije. Polemična razprava v časopisih še plamti, čeprav ne tako ostro kot v dneh, ko je prišlo na dan, da je plakat, ki ga je za štafeto predlagala skupina Novi kolektivizem, plagiat nacističnega propagandnega plakata iz leta 1936. Srbski časopisi v tem pogledu niso zelo prizanesljivi, medtem ko je na primer zagrebški Vjes-nik dal pred nekaj dnevi besedo predsedniku ZSMS Tonetu Anderliču, da je lahko pojasnil svoje poglede in poglede organizacije na prireditev ter poudaril prispevek slovenske mladine k razpravi o problemih,
s katerimi se sooča jugosovanska družba.
Vendar do kakšne mere se časopisna polemika odraža tudi v drugih strukturah in v družbi sami? Dvodnevno bivanje v Beogradu je odločno prekratek čas, da bi novinar lahko celoviteje zajel utrip mesta. Možni so le bežni vtisi, utrinki, ki jih novinar lahko ujame tu pa tam, ko po Terezijah, kjer se v popoldanskih in večernih urah zbira veliko mladih, da si v prvih dneh tople beograjske pomladi privoščijo sladoled, radovedno prisluhne mladostnemu kramljanju. In v teh pomenkih, sicer pouličnih, nevezanih, sproščenih, težko ujameš besedo o štafeti.
Pa tudi v zveznem predsedstvu jugoslovanske mladine ne prilivajo preveč olja na ogenj polemike. »Temperatura razprave se je dvignila,« pravi predsednik komisije za informiranje in masovno komuniciranje Goran Markovič, »ko se je pojavil plagiat nacističnega plakata. Pred tem ni bilo dvomov, da so forme, s katerimi posamezne repubbli-ke obeležujejo pohod štafete, lahko
različne. Seveda pa je bila vsebina, ki jo je izražal plakat, nesprejemljiva in smo reagirali, ker smo spoznali, da se je skušalo z izgovorom ret-rogardistične umetnosti pretihotapiti neko nesprejemljivo vsebino. Vendar pri tem retrogardistična umetnost sama, kot umetniška izbira, ni bila nikoli pod vprašajem.«
Markovič se nikakor noče spuščati v razpravo o retrogardizmu kot pojavu, čeprav priznava, da se mu vračanje v preteklost ne zdi rešitev pač pa beg od stvarnosti. Vendar svoboda umetnosti ni v razpravi kot niso v razpravi umetniške struje, ki se pojavljajo. Čas bo pač pokazal, ali so znale ustvariti nekaj trajnejšega. Zveza mladine pa se mora skupno z ostalimi družbenimi silami zavzemati za napredek, »saj je boj za samoupravljanje vendarle boj, ki se ga splača bojevati.«
Provokacija s plakatom je res odražala poskus nekaterih sil, da Zvezo mladine odtegnejo od reševanja bistvenih problemov družbe. Prav zato pa ni umestna, oziroma je nepravilna povezava plakata s predlogi in s problemi, ki jih je načela slo-
venska mladina kot na primer vprašanje civilnega služenja vojaškega roka ali problem legalizacije štraj-kov. V zveznem predsedstvu mladine menijo, da je treba vsako od tem vprašanj resno preučiti, vse pobude razčleniti in jih prediskutirati. Tako je v teku razprava o legalizaciji prekinitev dela, medtem ko so predlog o civilnem služenju vojaškega roka ocenili kot nesprejemljiv tudi ob upoštevanju mednarodnega položaja Jugoslavije in konceptu vseljudske obrambe.
Vendar po mnenju Markoviča razlike, ki prihajajo do izraza v teh pogledih, niso odraz različnih potreb, ki jih izražajo različne sredine. Prej gre za soočanje pogledov ob razpravi o demokratizaciji in uveljavljanju samoupravljanja v družbi. Občasno seveda pride v različnih sredinah do različnih pristopov, vendar njegov vtis je, da je celotna družba krenila na pot soočanja argumentov, izpodbijanja knjige s knjigo.
Mimo kontingentnih razprav o štafeti in težavah, ki so s tem v zvezi prišle do izraza, pa je v ospredju po-
zornosti Zveze mladine gospodarsko vprašanje. V tem okviru so zahtevali, da pride do izraza generacijski interes seveda ob upoštevanju načela, da bogastvo razlik jugoslovanske družbe ne sme biti bogastvo razrednih ali socialnih razlik. Mladinska organizacija v celoti je angažirana v iskanju rešitev v okviru temeljnega dokumenta, dolgoročnega programa o stabilizaciji. Mladi so prepričani, da ima Jugoslavija vrsto prednosti, povezati pa jih je treba v neko skladnost. O štrajkih, o katerih se v teh dneh veliko piše, Zveza mladine ni zavzela še stališča, pripravlja in spodbuja pa kot rečeno razpravo o legalizaciji štrajkov.
Ob vprašanju gospodarske krize se pa postavlja tudi veliko vprašanje zaposlitve oziroma brezposelnosti. V Jugoslaviji je približno poldrugi milijon ljudi brez stalne zaposlitve, ob tem pa je okoli pol milijona nezasedenih delovnih mest zlasti v industriji, kjer primanjkuje specializiranih delavcev. Seveda ni mogoče, da bi ta mesta zapolnili z intelektualci in je treba iskati druge rešitve. Pri zvezi mladine se dobro zavedajo teh težav kot se tudi zavedajo, da je potreben ves intelektualni potencial za poživitev jugoslovanskega gospodarstva. Problem intelektualne brezposelnosti je za organizacijo v celoti izziv, v katerem preverja tudi samo sebe. In ko teče beseda o teh vprašanjih je problem Štafete mladosti in polemik, ki so spremljale njene priprave, le še oddaljeno, komaj slišno mrmranje, ki včasih odtegne od bistva vprašanja, ne more pa ga zamegliti.
VOJMIR TAVČAR
Splošni položaj v SFRJ na seji IO SKGZ
TRST — Gospodarski in politični položaj v SFR Jugoslaviji je bil v ospredju ponedeljkove seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. V uvodnem poročilu je predsednik Boris Race ugotovil, kako so zadnji dogodki v sosednji državi vzbudili veliko zanimanje medijev, saj Jugoslavija po vzponu in razvoju šestdesetih in prve polovice sedemdesetih let preživlja danes hude gospodarske težave, proti katerim še niso ugotovili pravilnega zdravila. Ob teh materialnih težavah pa so se zaostrile tudi mednacionalne napetosti, ki so sicer tudi posledica različnih stopenj razvitosti posameznih republik in pokrajin.
Zveza komunistov Jugoslavije je že leta 1958 razvila zelo odprt in napreden program, ki predvideva postopno odmiranje države in tudi politike ter je usmerjen v oblikovanje humane brezrazredne družbe. V skladu s tem programom je bilo teoretično pregledano tudi vprašanje lastništva proizvajalnih sredstev in je bila zastavljena pot samoupravljanja. Tej teoretični obdelavi je nato sledilo tudi prilagoje-vanje ustave.
V	nadaljevanju je predsednik Race razčlenil dogodke zadnjih tednov, od polemik in problemov v zvezi s štafeto mladosti in praznovanjem Dneva mladosti, do 57. številke Nove revije in prekinitev dela, ki so bile posledica intervencijskega zakona. V tem okviru je kritično ocenil nekatere komentarje Primorskega dnevnika.
V	razpravi, ki je sledila, kot tudi v poročilu predsednika Ra-ceta, je prišlo jasno do izraza, da SKGZ jasno podpira samoupravno in neuvrščeno pot, ki jo je zavestno izbrala Jugoslavija. SKGZ sama pa mora poglobiti teoretično in spoznavno orodje, da bo lahko globlje in podrobneje doumela vzroke dogajanja. Poudarjeno je bilo tudi, da se proces demokratizacije mora razvijati, vendar to mora iti postopno, ker gre vendarle za globok proces presnavljanja. Nag-lašeno je bilo tudi, da je treba poglobiti vprašanje znanja in v tem smislu so bili pozvani zlasti mlajši, naj se angažirajo v teoretičnem poglabljanju.
V	nadaljevanju razprave je IO določil 16. maj kot datum zasedanja Glavnega odbora, ki bo posvečen predvsem vprašanju mladih. Napovedana sta bila nadalje za april obiska delegacij SZDL Hrvatske in koroške ZSO.
Predsednik IS SRS Šinigoj jutri in v petek na uradnem obisku v F-JK
Adriano Biasutti	Dušan Šinigoj
TRST — Delegacija socialistične republike Slovenije se bo jutri in v petek mudila na uradnem obisku v Deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj in ostali vladni predstavniki Slovenije se bodo ob spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu kivija Jakomina jutri srečali s predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine Adrianom Biasuttijem in delegacijo deželne vlade. Srečanje bo v Trstu, v Ul. Carducci.
Na uradnih pogovorih bodo obravnavali številna vprašanja skupnega interesa, ki gredo od bilateralnih odnosov pa do splošnejših vprašanj v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran, v kateri sodelujeta obe vladi že od ustanovitve tega organizma.
V petek se bodo gostje iz Slovenije podrobneje seznanili z nekaterimi industrijskimi stvarnostmi v Deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Ciril Zlobec
gost sežanskih mladincev
SEŽANA Prireditve ob štafeti mladosti so v sežanski občini dosegle višek s srečanjem z znanim pesnikom, pisateljem in podpredsednikom Republiške konference SZDL Cirilom Zlobcem, kraškim rojakom, doma iz Ponikev. Razgovor je tekel o njegovi knjgi Slovenska samobitnost in pisatelj, ki je v javnosti doživela nepričakovan odmev.
Srečanje v Sežani je bilo že petnajsto, odkar je izšla njegova knjiga, ki je z dvema zaporednima nakladama pritegnila širok krog bralcev - tudi s sežanskega prostora - kmalu pa bo izšla v srbohrvatskem jeziku.
Uvod v srečanje je z odlomkom iz knjige popestril David Terčon. V predstavitvi je Zlobec opozoril na lastna razmišljanja, saj je na srečanju nastopil kot lastna osebnost in ne v vlogi funkcionarja ali pa pisatelja, o nekaterih družbenih problemih in gospodarsko političnem stanju, za katere meni, da so skupni problemi. V knjigi je zajel probleme, ki so še danes aktualni. V razpravi se je čutila skrb tudi sežanskih občanov do izboljšanja stanja v
gospodarstvu, kulturnih, socialnih in izobraževalnih ustanov, pri uresničevanju ukrepov gospodarske stabilizacije in doseganju boljše produktivnosti in izboljšanju odnosa do dela ter discipline. Dotaknili so se tudi problema mlade generacije, ki je odrinjena na rob družbenim dogajanjem. Vse prevečkrat se mladi čutijo neustrezno porabljena energija. Zahtevajo vključevanje v družbena dogajanja, zato se je začela slovenska mladina politizirati in postajati enakopraven partner v merjenju političnih sil. Pri tem pa čestokrat pozablja na sprejeta pravila igre, pri katerih si včasih tudi poražen. Poražen zato, ker so tvoje ideje šibke ali ker je nasprotnik politično močnejši. Zlobec je srečanje v Sežani zaključil izzivalno in sicer, da kdor bo rešil problem mlade generacije, da bo le ta v naši družbi srečna in z vso odgovornostjo vključena v dogajanja, bo rešil tudi ostale probleme. Srečanje z Zlobcem pa bo ostalo za prisotne izziv, da tudi sami kritično razmišljajo o gospodarskih, družbenih in političnih problemih naše stvarnosti.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Vinciguerra še vedno protagonist petoveljskega procesa
BENETKE — »Vinciguerra nam je na procesu povedal, da je osebno pripravil in z neimenovanimi pajdaši tudi izvedel atentat v Petovljah. Od njega hočeno izvedeti, zakaj se ni oglasil takrat, ko je izvedel, da so bili aretirani mladi Goričani, ki so jih preiskovalci obtoževali, da so bili povzročitelji tega atentata,« je na včerajšnji razpravi o atentatu v Petovljah, ki se v teh dneh odvija v Mestrah, vprašal odvetnik Roberto Maniacco, ki zastopa nekatere od tistih sedmih Goričanov, ki so se sredi sedemdesetih let znašli pred sodniki. Šest ljudi od te sedmerice je bilo. namreč 16 mesecev v zaporu. Na tržaškem procesu so jih v juniju 1974 oprostili in tudi spustili na svobodo. Zaradi tega sedaj zahtevajo odškodnino od tistih, ki so jih po krivem in brez vsakega razloga obtožili.
Odgovor glavnega obtoženca Vin-cenza Vinciguerre je bil čisto v skladu z linijo, ki jo zagovarja na tem procesu. »Sem že povedal, da sem atentat pripravil in izvedel jaz. Za aretacijo šestih Goričanov sem izvedel, ko sem bil zbežal v Španijo. Takrat nisem smel javno povedati, da ta šesterica sploh ni kriva za atentat na karabinjerje. To iz političnih razlogov. Takrat se je namreč pričela gonja proti nam fašistom. Obtoževali so nas vseh mogočih atentatov. Ko bi bil takrat povedal, da sem bil izvedel atentat, bi bila fašistična desnica cilj velike obto-ževalne kampanije. Tega pa nisem ho-
tel. Čudil pa sem se, kje so sploh karabinjerji, sodniki bili dobili dokaze proti šesterici. Gotov sem bil, da bodo na procesu oproščeni. Če pa bi se to ne zgodilo, če bi bili torej obsojeni za stvar, ki je niso bili zagrešili, potem bi bil jaz takrat poslal sodniku anonimno pismo, v katerem bi bil navedel vrsto točnih podatkov, s katerimi bi ta moral razbremeniti šesterico.«
To je bil hladnokrvni odgovor Vin-cenza Vinciguerre, tega še danes fanatičnega fašističnega terorista, ki hoče na tem procesu obtožiti tiste fašiste, svoje nekdanje kamerade, ki so se, po njegovem, usedli v komodni naslanjač demokratične države, in ki so, to je njegova ponavljajoča se obtožba, postali orodje varnostno-obveščevalnih sil. Postali so špijoni. To pa jim Vinciguerra ne odpusšča.
Na zatožni klopi v Mestrah so torej nekatere varnostno obveščevalne sile. ■ »Dali so mi možnost bežati, takrat ko so mi prišli na sled,« je včeraj ponovil obtoženec. Ponovil je namreč, kar je že bil povedal pred dnevi. Pravzaprav je to podkrepil še z drugimi podrobnostmi. »Ko me je goriški državni pravdnik Bruno Pascoli zasliševal z goriškim preiskovalnim sodnikov, bil sem takrat zaslišan le kot priča, mi je po nekaterih mojih besedah dejal, da si moram najeti odvetnika zagovornika, ker da se proti meni lahko sproži sodni postopek. Pred mano je policis-
tom'naročil, da morajo skrbeti, da ne izginem. Ko sem odhajal iz Gorice, mi je policijski avto zares sledil, a le za nekaj časa. Imel sem tako možnost, da sem odšel v Španijo, ne da bi mi kdo sploh to onemogočil.«
Trmasto je Vincenzo Vinciguerra ponovil, da mu je pri tem pomagal beneški pajdaš, zdravnik Čarlo Maria Maggi. Prav na njega cilja Vincenzo Vinciguerra. Maggijeva branilca Be-zicheri iz Bologne in Maggiolo iz Benetk pa skušata na vse kriplje dokazati, da se je Maggi skupno s Pinom Ra-utijem gibal v čisto legalnem političnem krogu v okviru MSI, ki je legalna stranka in da so zaradi tega Vincigu-errove izjave nepredmetne.
Glavni obtoženec je včeraj tudi povedal sicer že znane resnice, da v vsem povojnem času obstoja v Italiji neka paralelna politična vojaška organizacija, navdihnjena in podprta od nekaterih krogov Atlantske zveze, da ima ta podporo poveljstva italijanske
vojske. Ta organizacija je imela in ima nalogo braniti državo pred morebitno sovjetsko invazijo. Zaradi tega so člani te organizacije zbirali med najbolj vnetimi protikomunisti, torej na ekstremni desnici. Zaradi tega so nekateri fašistični skrajneži postali orodje varnostno obveščevalnih služb.
Na današnji razpravi bodo zaslišali brata glavnega obtoženca, ki je na prostosti Gaetana Vinciguerro, sicer obtoženega podpore bratu teroristu. Nekateri menijo, da je bil Gaetano Vinciguerra glavni mislec videmske skupine Ordine nuovo. Odvetnik Pisa-uro, branilec dveh obtoženih bratov, je včeraj novinarjem povedal, da bo po zaslišenju vseh obtožencev, zahteval, da pride na proces kot priča tudi terost Stefano delle Chiaie, ki se je včeraj vrnil v Italijo iz Venezuele, kjer so ga ujele tamkajšnje varnostne sile.
MARKO VVALTRITSCH
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
14.	FULVIO TO M IZZA
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
CopvRicirr ZTT
se mi zdijo utemeljene trditve, da sta se goriška zaljubljenca razšla zato, ker bi utegnil stari Vuk pokazati vrata snahi, ki bi bila Italijanka in še ateistka povrhu. Stanko, ki sicer ni imel dlake na jeziku in ni kar tako pogoltnil obdolžitve, česa takega v svojih dolgih in pogostih pismih dekletu, ki je obiskovala hišo z lipami in se z obilo dobre volje lotila učenja slovenščine, nikoli niti z besedico ni omenil.
Da je takrat Tomažičeva dobila prednost, gre morda pripisati njeni miselnosti, za katero je stala hiša, trdno podprta z očetovimi soldi, ki jih je že znala obračati in trošiti in s tem pokazala, da je samo za šest let mlajša od Stanka ki pa jih je v javnosti zvišal na sedem.
Razlika v letih je bila pri njima precej manjša kot pri Tomažičih, ki sta bila kakih petnajst let narazen, a je še vedno poudarjala nezrelost doraščajočih let, ki se kaže na duši in telesu. Stanka je privlačevala njena dvojna narava, hkrati divja in razvajena, nepriljudna in - svetovljanska, uporna in zamerljiva. Kot vsak dober katolik je tudi on čutil potrebo, da bi jo vzgajal, jo popravljal in jo počasi Upognil po svoji meri, hkrati pa si je zaželel, da se v dotiku z njeno svežino očisti, ki jo kasneje tudi skvari kot da bi hotel biti ob njej še sam malce okužen. Prispodobe, s katerimi si jo je predstavljal, mu je vselej navdihnil Kras: zdaj je bila njegov brinov grmiček, drugič košček neobdelane zemlje, predvsem pa njegova »divja golobica«. Nič manj ni bil vzburjen ob koščku čipk izpod roba njenega krila, ob svili na njenih prsih ali angora volni, ki je ovijala njene boke. Naslednji dan zatem, ko sta bila prvič skupaj, je bil
Tragedija
neke
mai)jšine
Prav tako
mladi zaljubljenec ves iz sebe od veselja, saj je njegova nova osvojitev, poleg tega, da se mu je podarila, takoj oblekla nogavice zamolklo srebrne barve, natanko take, kot jih je bil opisal prejšnji večer.
Ta obojestranski način prihajanja nasproti se je očitno bolj posrečil Dani kakor Karmen, kateri Stanko v pismih ni nikoli pozabil svetovati, v kakšne čipke, svile in dišave naj se odene in v kateri bluzi naj se mu pusti presenetiti v svoji učiteljski sobici. Tu se je torej z obeh strani obetalo spodbudno uvajanje v ljubezensko razmerje, ki se še ni dobro začelo, a je že obljubljalo, da polno nadoknadi vse odpovedi in polovično zadostitev mladosti, ki sta jo živela bolj po koščkih. In končno je bila Dani po svojem družinskem krogu, ki je bil razdeljen med vidnim konzervativiz-mom staršev in Pinovimi revolucionarnimi ambicinami, živa podoba tega raznolikega tržaškega sveta, v katerem je naš Goričan začenjal svoje delovno življenje.
Od tiste noči dalje, ki sta jo prvič preživela skupaj, sta se videla že na skrivaj zaročena. On jo je običajno čakal v drevoredu Acguedotto, na dnu klanca Ulice Rossetti. Brž ko jo je zagledal na križišču z Ulico Crispi, ji je stopil nasproti po klancu navzgor, ona pa ni več zadrževala koraka, spustila se je skoraj v tek in pristala vsa zasopihana, a sveža v njegovem objemu. Nato sta počasi krenila skozi drevored, pod upogibajočimi se divjimi kostanji in med mizicami pred lokali na obeh straneh, ter nadaljevala sprehod s tramvajem proti Barkovljam; tam sta se napotila po ulici, ki se vzpenja proti Kontovelu, zavila v enega mnogih zagradkov, obdanih z zidom iz golega kamna ter sedla in se s hrbtom naslonila na tople kamne. Pred seboj sta imela ves zaliv, nad glavo pa streho iz hrapavih drenovih listov.
Kako prijetno je bilo poslej za Stanka, da ni več sam zahajal v kavarne Specchi, Fabris ali Stella Polare, kjer
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi
je bil preživel večino svojega časa med prvim bivanjem v Trstu, bral in si čečkali pesmice, tako kot poprej v ljubljanskih in beneških kavarnah. Dani je imela občutek, da jo sosedje z zanimanjem opazujejo, tudi kadar ni bilo tako, ob čemer se je njen, za zdaj še skrivni zaročenec, zmeraj malce ustrašil. O svojem razmerju je spregovoril samo z gospodom Milanovičem, ki je novico sprejel najprej z nejevero, nato pa čisto umolknil. In prav v trenutku, ko je Dani, pogostokrat zanalašč, samo da bi mu nasprotovala, popuščala svoji nadležni želji, da bi bila zapažena, je Stanku postalo jasno, kaj bi bilo treba najprej ukreniti, da bi se njuno razmerje harmonično razvijalo: Dani mora vpeljati v svet vere. Za začetek naj bi izpolnila vsaj eno malih vsakdanjih dolžnosti dobrega kristjana, v zameno za to pa bi ji on odpustil njene muhe in sprenevedanja. To si je vtepel v glavo in to tudi zahteval od nje. A kadar je bilo preveč očitno, da se mu dekle izmika, kaj je hotel drugega, kot da ji je verjel!
Dani se je hitro privadila na njegov značilni krščanski pozdrav, ko je prihajal k njej na obisk: komaj je dobro stopil skozi vrata, mu je že ponudila čelo, da je s palcem napravil znamenje križa. Nato jo je bežno poljubil na ustnice, če ni bilo staršev poleg, je bil poljub veliko bolj strasten, tak, kot ob posebnih prilikah, ko je sama igrala klavir v svoji sobi z rdečimi tapetami in se ji je lahko od zadaj skrivaj približal, zadržal njene roke na tipkah ter ji upognil glavo vznak.
Večeri pri Tomažičevih so postajali vedno bolj domači, ne da bi gostoljublje pri tem trpelo. Obedi gospe Eme so bili zmeraj drugačni, čeprav jim je postregla v kuhinji, gospod Repi pa se je izkazal s tem, da je prinesel iz kleti cel pršut, ki ga je nato skrbno rezal pred oboževalcem svoje hčere. Po večerji, če je bilo še prezgodaj za pod pernico ali če je pogovor krenil ne delikatno področje (povsem nemogoče je bilo, da bi se ob Stanku snov izčrpala), je gospodinja potegnila iz predala tržaške karte, na katerih so bile narisane debele palice in denar, še prej pa seveda počistila mizo, da ni bilo drobtinice ne njej.
Predstavili so ga deželnemu odboru in sindikatom
Načrt za preustroj železarne Terni ohranja sedanjo zaposlitveno raven
Načrt o sanaciji in preustroju ške-denjske železarne Terni je po tolikih letih krize, dopolnilne blagajne in sindikalnih bojev končno nared. Predstavniki skupine .IRI-Finsider oziroma vodstva podjetja so te dni z načrtom seznanili predsedstvo deželne vlade, ki s svoje strani namerava podpreti njegovo uresničevanje s finansiranji preko sklada FRIE in Sklada za Trst. Že pred tem pa so ga predložili potencialnim zasebnim partnerjem, ki bodo morali konkretizirati svoj načelni interes. Seveda pa ostaja pogoj za nemoteno uresničevanje tega načrta soočenje s sindikalnimi organizacijami, ki je bilo na sporedu včeraj, čeprav na prvi pogled elaborat zadovoljuje temeljne zahteve po ohranitvi sedanje ravni zaposlenosti in po relansira-nju proizvodnje v škedenjskem obratu.
Investicijski program predvideva vsoto 78 milijard lir, ki naj bi jo zbrali tako s finančno udeležbo javnih ustanov, kot z industrijsko udeležbo zasebnih podjetnikov, kar odgovarja novi politiki 'IR1, ki gre v smer delne ali popolne privatizacije javnega sektorja v krizi. Glede proizvodnega re-lansiranja pa načrt, ki sta ga izdelala prof. Sinatra in dr. Molteni z milanske univerze Bocconi, sloni na osnovni logiki ekonomičnosti izbranih rešitev.
Razvoj in proizvodna struktura železarne Terni sta namreč posledica njene zgodovinske odvisnosti od ostalih sektorjev (najprej ladjedelniškega in potem železarskega), zaradi česar je danes nujen.nov, razčlenjen podjetniški pristop, ki predvideva tako vstop zasebnih industrijskih kot javnih finančnih partnerjev. Ostale ključne točke načrta so v ovrednotenju perspektivnih vidikov tržaškega obrata ob istočasni ublažitvi socialnih posledic, ki naj upošteva posebnost tržaških razmer, v katerih je koncentracija državne udeležbe zelo visoka in kjer še vedno prevladuje negativni trend z ozirom na ostali del dežele. Prav zato načrt striktno določa ohranitev sedanje zaposlitvene ravni.
Načrt sanacije in prestrukturiranja vsekakor sodi v okvir širšega preus-troja cele skupine Finsider, ki se je sicer znašeT v zelo neugodnih razmerah kar zadeva proizvodnjo litega železa oziroma njegovega položaja na tržišču, odprtem za masovni uvoz, zlasti iz Vzhodne Evrope. Prav zato ima posebno mesto razčlenitev proizvodnje, kjer slabo tržno gibanje določenega proizvoda lahko nadomesti alternativni izdelek. Njeno ekonomičnost pa naj bi zagotovili predvsem s prestrukturi-
ranjem termoelektrične centrale (za kar je predvidenih 25 milijard lir) in z začetkom nove proizvodnje litoželeznih plošč. S prenovljeno centralo, ki naj bi za proizvodnjo električne energije izkoriščala pline iz plavžev in iz koksarne, bi občutno znižali energetske stroške, bodisi s prodajo energije podjetju Enel, ali pa z njeno neposredno uporabo pri lastni proizvodnji.
Predsednik deželnega odbora Blasu tti je s svoje strani podčrtal izjemno pozornost, s katero Dežela spramlja zadevo Terni. Le-to je namreč treba obravnavati v okviru splošnejšega razmerja z zavodom IRI in problematike državne udeležbe nasploh. »Deželni odbor bo ocenil predloženi načrt,« je dejal predsednik Biasutti »iz katerega mora iziti rešitev, ki bo zajamčila proizvodno prihodnost železarne Terni.«
Sporočilo Radia Opčine
Skupina Spandau Ballet se bo danes, v okviru krajšega dopusta po Italiji in pred koncertom, ki bo v Ljubljani v petek in v soboto 3. in 4. aprila, ustavila tudi na Radiu Opčine, kjer bo med 16.30 in 17. uro na voljo vsem tistim, ki bi želeli avtogram.
Generalni konzul SFRJ na obisku pri Slovenskem stalnem gledališču
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin je včeraj obiskal Slovensko stalno gledališče, kjer se je zadžal v daljšem prisrčnem in sproščenem razgovoru z nekaterimi člani upravnega sveta in predstavniki kolektiva. Predsednik Bogo Samsa, ravnatelj Miroslav Košuta in predstavnik kolektiva Anton Petje so gosta seznanili z zadnjim razvojem finančnega položaja ustanove, zahvalili so se za pomoč, ki jo je kot predstavnik Jugoslavije nudil pri naporih, da se ta vprašanja urede.
Jugoslovanski generalni konzul je nato opozoril na tesne vezi, ki ga vežejo z našim prostorom in težave, ki jih je moral reševati takoj, ko je nastopil mesto generalnega konzula. Sedaj je ustvaril vrsto konkretnih 'stikov predvsem s predstavniki oblasti in političnega življenja, tako da lahko v okviru dobrososedskih odnosov pomaga reševati odprta vprašanja. Med nje pa prav gotovo sodi položaj Slovenskega stalnega gledališča, ki je osrednja kulturna ustanova Slovencev v Italiji in ki vrši tako pomembno vlogo pri italijansko-jugoslovanskem kulturnem sodelovanju.
V nevezanem razgovoru so prišla na dan vprašanja, ki zanimajo predvsem neposredno prizadete in sprožene razne kulturne pobude.
Spominska svečanost pred obeležjem žrtvam nacifašizma v Ul. D’Azeglio
Vojne so krute, vojne prinašajo smrt in trpljenje. Vsi, ki so se v zadnji vojni priključili boju proti fašizmu in nacizmu, so to v večji ali manjši meri sami poskusili. Tu pri nas predvsem Slovenci, pa tudi Italijani.
Štirih žrtev takega krvavega boja proti nacifašizmu so se včeraj spomnili s kratko spominsko svečanostjo tudi člani VZPI-ANPI, bivši aktivisti in demokratični prebivalci Trsta.
Svečanost s polaganjem venca pred spominsko obeležje in z enominutnim molkom je bila v Ul. Massimo D'Azeglio, kjer so nacisti 28. marca 1945, torej komaj dober mesec pred koncem vojne, obesili štiri mlade antifašiste - diverzante, jih tam pustili obešene, v »opomin vsem, ki so proti nam«.
Žrtve tega zločina, ki je močno odjeknil v mestu in njegovi okolici, kjer so prav tedaj že potekale priprave na splošno oboroženo vstajo enot komande mesta Trst, -v pomoč in oporo jugoslovanskim partizanskim enotam, ki so se bližale mestu, so bili mladi junaki Giorgio De Rosa, Sergio Cebroni, Remigio Višini in Livio Štoka (Stocca). Najprej so jih zverinsko mučili, nato kot prvega obesili Giorgia, pripravili še tri zanke in nanje obesili še ostale tri..
Redni občni zbor tržaške sekcije WWF
»Naš boj proti namestitvi sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici še ni končan«
V	starem, skorajda razpadajočem poslopju v Ulici Venezian 29, sedanjem sedežu tržaške sekcije WWF (Mednarodnega sklada za zaščito narave), so se v ponedeljek zbrali člani te organizacije. Na sporedu je bil namreč redni občni zbor WWF; dnevni red je predvideval odobritev obračuna in proračuna, poročilo sedanje predsednice Lie Brautti in izvolitev petih članov novega vodstva.
V	svojem posegu je Lia Brautti opomnila na delovanje organizacije, ki se vztrajno bori za varstvo naravnega okolja, zaščito živali in proti onesnaževanju in se s tem zoperstavlja močnim političnim in seveda tudi ekonomskim interesom. Opozorila je na dejavnost Odbora za informacijo o radioaktivnosti, ki je v času, ko je jedrsko sevanje najbolj ogrožalo zdravje prebivalstva, dosledno obveščal o količini škodljivega cezija in stroncija v hrani — opravljal je torej nalogo, ki bi jo po vseh pravilih morala izvrševati zdravstvena služba. K temu moramo prišteti še številne okrogle mize v organizaciji WWF o najaktualnejših temah in problemih, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in naravno okolje. Tržaška sekcija WWF je letos posvetila večji del svoje dejavnosti in svojega truda vprašanju načrtovane termoelektrarne v Miljskem zalivu in se je javno zo-
perstavila postavitvi novega upepelje-valnika v naši pokrajini. WWF je namreč mnenja, da bi ločeno nabiranje odpadkov in njihova predelava poleg izrednih ekoloških prednosti prineslo deželi tudi precej dobička.
Člani so s posebnim zanimanjem prisluhnili poročilu o prizadevanjih WWF za rešitev lepega predela kraške zemlje, ki je v birokratskem jeziku dobil ime »območje T8«. Lia Brautti je izjavila, da boj še ni končan in da bo organizacija storila "vse, kar bo v njenih močeh, da bi preprečila takšen »zločin« nad naravnim okoljem. Člani WWF so na ponedeljkovem občnem zboru dokazali, da jim je ta problem še posebno pri srcu. Prisotni so v svojih posegih razkrili in ostro obsodili neznanstveno postopanje posebnega odbora za načrtovanje sinhrotrona, pa tudi samega nobelovca Rubbie. Nihče se ni potrudil, da bi dosledno izvedel povsem geološko raziskavo, ki bi dokončno potrdila, da je bilo območje T8 pri Bazovici vsaj z znanstvenega gledišča »pravilno« izbrano. Tudi Rub-bia se za to ni zavzel in torej trmasto vztraja pri svoji odločitvi. Na nedavnem srečanju z nobelovim nagrajencem, so predstavniki WWF naleteli na povsem gluha ušesa. Novinarji Piccola so v zvezi z »afero sinhrotron« izjavili,
da ne bodo z ničemer podprli boja te ekološke organizacije proti namestitvi svetlobnega stroja pri Bazovici. Ker Piccolo ustvarja v Trstu javno mnenje, so posledice takšnega pomankljivega obveščanja, cenzure v pravem pomenu besede, povsem na dlani.
Tej, dokaj razgreti razpravi, je sledila izvolitev petih predstavnikov novega vodstva, ki bodo za eno leto prevzeli na svoja ramena nadvse težavne naloge, predvidene po statutu. Izvoljeni so bili Lia Brautti, Dario Predonzan, Fabio Gemiti, Donatella Ermacora in Alessandro Giadrossi.
Velikonočne počitnice od 15. do 24. aprila
Velikonočne počitnice bodo za približno 12 milijonov študentov iz vse Italije trajale približno teden dni. Okrožnica, ki jo je septembra izdala ministrica za šolstvo Franca Falcucci, omogoča vsem deželam, da v skladu s svojimi zahtevami in potrebami določijo trajanje božičnih in velikonočnih počitnic. Vsaka dežela lahko torej izda svoj poseben »počitniški načrt« in s tem določi tudi število prostih dni. V FJK se bodo šolska vrata zaprla 15. aprila, otroci pa se bodo ponovno vrnili v šolo 24. aprila.
Natečaj KZE za mesto slovenskega psihologa
Krajevna zdravstvena enota razpisuje natečaj za začasno delovno mesto pomožnega psihologa. V skladu z Dekretom Ministrstva za zdravstvo iz leta 1982 (člena št. 69 in 72), morajo tisti, ki se želijo natečaja udeležiti, izpolniti prošnjo na kolkovanem papirju (3.000 lir) in jo do 7. aprila oddati uradu Uprave KZE, Ulica Farnetto 3. V prošnji morajo udeleženci navesti svoje osebne podatke ter priložiti kazenski list, potrdilo o opravljenem vojaškem roku in potrdilo o drugih morebitnih delovnih razmerjih. Prijavi se lahko vsakdo, ki je diplomiral iz psi: hologije in ki ni prekoračil 35. leta starosti. Vse priložene dokumente morajo overoviti pristojni uradi.
Kandidati bodo morali obenem dokazati dobro poznavanje slovenskega jezika. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Oddelek za osebje KZE, Ulica Farnetto, 3.
■ V kratkem se bo začelo vpisovanje otrok v otroške vrtce, zato miljska občina vabi zainteresirane slovenske in italijanske starše na srečanja z vzgojitelji in občinskimi upravitelji. Prvo tako srečanje je namenjeno italijanskim staršem in bo v petek, 3. aprila, v šolskih prostojih v Ul. Carpentie-ri ob 16.30. Vzgojitelji bodo s pomočjo diapozitivov orisali staršem potek pouka v občinskem otroškem vrtcu. Slovenski starši se bodo s tem seznanili v soboto, 4. aprila, ob 9. uri in sicer v Slovenskem centru v Ul. D'Annunzio 62. Tu bo od 3. do 10. aprila potekalo tudi vpisovanje v slovenski otroški vrtec.
Snuje se konzorcij za kraška vina z zaščitenim poreklom
Med našimi vinogradniki že dalj časa kroži misel, da bi ustanovili konzorcij za kraška vina z zaščitenim poreklom (DOC). Ideja je brez dvoma privlačna, vprašanje pa je, če je uresničljiva, oziroma, kako jo uresničiti. O tem je bil govor predsinočnjim v področnem centru Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) na Proseku. Na sestanku, ki ga je vodil kmetijski izvedenec Raffaele Vitiello, se je zbralo lepo število vinogradnikov, prisotni pa so bili tudi predstavniki Kmečke zveze.
Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj se za uresničitev pobude zavzame osrednje vodstvo ERSA, pri čemer naj se seveda posluži svojega področnega centra na Proseku. Toda konzorcija ne bo mogoče ustanoviti, če se ne bo prijavilo zadostno število pridelovalcev vin z zaščitenim poreklom. V poštev bi lako prišli vsi kraški kmetje in polkmetje, ki pridelujejo refošk in malvazijo, morali pa bi se vpisati v posebne sezname, ki jih vodi Tržaška trgovinska zbornica. To je tudi poziv, s katerim se Kmečka zveza obrača na svoje člane. Rok za vpis zapade 30. junija, podrobnejše informacije pa je mogoče dobiti v uradih KZ.
Koroški Slovenec prof. Str ut z gost D SI
Podobnosti in razlike treh literatur pod vplivom habsburške socializacije
Združenje Most in Društvo slovenskih izobražencev sta v ponedeljek priredila srečanje z mladim univerzitetnim docentom Johanom Strutzom, doma iz Rude na Koroškem, ki se uk-, varja s primerjalno književnostjo. Predavatelj je prisotnim predstavil in orisal vlogo in delo celovškega kom-parativističnega inštituta. »Celovec je zaradi svojega enkratnega položaja idealen teren za komparativistične študije,« je poudaril dr. Strutz. Dežele, ki so si pod habsburško monarhijo delile skupno zgodovinsko usodo, imajo tudi veliko nadvse podobnih literarnih potez. Naloga celovškega inštituta je torej ta, da razgali stične točke med slovensko, italijansko in nemško književnostjo. Inštitut opravlja svoje raziskave tudi v sodelovanju z ljubljansko in videmsko univerzo, trudi pa se, da bi vzpostavil tudi tesnejše stike s tržaško univerzo.
Celovški komparativisti analizirajo literarne odnose med tremi literaturami v okviru njihovih družbenih in jezikovnih povezav. Slovenska književnost na avstrijskem Koroškem je za svojo priljubljeno temo izbrala že preživeto idilo vaškega življenja. Tudi v avstrijski (beri nemški) književnosti se ta tema precej pogosto pojavlja.
Slovenska tržaška in koroška književnost sta si po svoji tematski in stilistični osnovi diametralno različni. Medtem ko je slednja izrazito »vaška«, pa je literarno — umetniško delo tržaških, pa tudi goriških ustvarjalcev
izrazito svetovljansko, čeprav igra tudi tu razmeroma veliko vlogo kraška vas, ki ji umetniki pripisujejo značaj naravne prvotnosti. Prof. Strutz je svoje obširno in strokovno razglabljanje zaključil z ugotovitvijo, da je »povsem jasno, da se polifona literatura majhnih narodov tako rekoč samogib-no približuje izkušnji in praksi dialo-gičnosti s književnostjo številno močnejših narodov. To pa seveda ni zgolj načelo komparativistike, ampak je v prvi vrsti predpogoj sodobnega medkulturnega sporazumevanja.
Russignan poziva miljske stranke
Upoštevajoč resne upravno-politične razmere v miljski občini je neodvisni (socialistični) svetovalec Romualdo Russignan naslovil poziv vsem strankam, ki so zastopane v občinski skupščini, naj čimprej najdejo skupni jezik, da ne pride do paralize občinske uprave. Russignan v svojem tiskovnem sporočilu naglaša, da čakajo vprašanja dobave in cene vode ter plinskega omrežja že leta na rešitev, sedaj pa se je še pojavila huda kriza v naftni čistilnici Aguila, ki grozi še povečati težave v krajevnem gospodarstvu in zaposlitvi. Zato torej poziva k združitvi vseh laičnih in levičarskih sil, da se omogočita dobro upravljanje in nov družbenogospodarski zagon Milj.
Po odmrznitvi stanovanjskih izgonov v vsej državi
V Trstu je mogoče brez pretresov premostiti stanovanjsko stisko
Več deset tisoč najemnikov stanovanj živi od danes po vsej državi v nevarnosti, da na lepem ostane brez strehe nad glavo. Po večkratnih in večletnih podaljšanjih je namreč včeraj opolnoči zapadla zamrznitev stanovanjskih izgonov. Ni izključeno, da se bo vlada v prihodnjih dneh odločila za ponovno podaljšanje in da bo minister za javna dela Nicolazzi izdal ustrezni odlok, a o tem ni nobene gotovosti. Problem še seveda živo postavlja tudi v naši deželi in še zlasti v Trstu, kjer je z današnjim dnem postalo formalno izvedljivih več kot 500 stanovanjskih izgonov. Toda položaj pri nas na splošno ni posebno dramatičen.
Najprej je namreč treba podčrtati, da odmrznitev ne zadeva neposredno stanovanjskih izgonov, marveč ustrezne sodne ukrepe. Prizadeti najemniki imajo še vedno možnost obrambe, pa čeprav so možnosti končnega uspeha izredno majhne in si lahko kvečjemu obetajo še nekaj zavlačevanja. To pa ni majhnega pomena, zlasti v Trstu ne. Tu bo namreč izrecno za izgnance v nekaj mesecih na razpolago več kot 500 stanovanj. Tržaška občina je nominalno že dodelila 107 stanovanj v Naselju sv. Sergija, julija bi moralo biti razpoložljivih okrog 260 stanovanj Avtonomnega inštituta za ljudske gradnje (IACP) v Ul. Don Bosco, ista usta-
Letni urnik trgovin
Jestvine, drogerije, cvetličarne: od 8.30 do 12.30, popoldne od 17.00 do 19.30.
Pekarne in mlekarne: od 7.40 do 13.00, popoldne od 17.30 do 19.30. Sadje in zelenjava: od 7.40 do 14.00, na dan pred prazniki od 7.40 do 13.00 in od 17.00 do 19.30.
Oblačila in obutev: od 8.30 do 13.00, popoldne od 16.00 do 20.00.
Tehnični artikli, rezervni deli za avtomobile in podobno: od 8.30 do 12.30, popoldne od 15.00 do 19.00.
Dnevi tedenskih počitkov ostanejo nespremenjeni.
nova pa bi morala maja objaviti tudi izid natečaja za dodelitev kakih 250 stanovanj v Ul. Molino a vento.
V Trstu bi torej nihče (ali skoraj) ne smel ostati brez strehe, niti začasno, a pod pogojem, da bodo izgone izvajali na postopen način. V ta namen je bila v skladu z vsedržavnimi smernicami pri tržaški prefekturi ustanovljena posebna posvetovalna komisija. Predseduje ji podprefekt Mazzurco, sestavljajo pa jo predstavniki lastnikov in najemnikov stanovanj, IACP in drugih ustanov.
Srečanje
upokojencev
Sindikat upokojencev miljskega združenja CGIL prireja v petek, 3. aprila, ob 16.30 v Ljudskem domu pri Koroščih praznik za vse člane sindikata. Srečanje bo obenem nudilo priložnost za razgovor o problemih upokojencev in o borbi za pravice ostarelih.
Organizatorji bodo prisotnim predstavili načrt za svoje bodoče delovanje. CGIL zahteva predvsem povišanje pokojnin, davčne olajšave za ostarele, odpravo »ticketov« in izboljšavo zdravstvene službe. Praznika se bosta udeležila tudi deželni tajnik Sindikata italijanskih upokojencev in eden od deželnih predstavnikov CGIL.
S srečanja v Novinarskem krožku
Bivši narkoman je v zaporu podvržen dvojnim pritiskom
Kot smo že zabeležili v včerajšnji številki, je imel krožek Miani predvčerajšnjim nesrečen dan: številno občinstvo je v Novinarskem krožku zaman čakalo na Vincenza Mucciolija, ustanovitelja skupnosti San Patrigna-no, pa tudi na ravnatelja tržaškega zapora Giovannija Attinaja. Prvega je zadržala bolezen, drugega pa delovne obveznosti. Predsednik krožka Miani Fogar je vsekakor napovedal, da bo Muccioli prišel v Trst prihodnji ponedeljek in da bo srečanje z njim v modri dvorani hotela Savoia ob 17. uri. Upajmo, da bo v tretjič šlo bolje.
Občinstvo vsekakor ni ostalo praznih rok. Veliko zanimivega in novega je namreč povedal Mucciolijev sodelavec, novinar in esejist Davide Giac-caloni, ki je razčlenil marsikatero absurdnost v odnosu med uživalci mamil in zaporniškim sistemom.
Prva resnica, ki je večini neznana, a žal povsem točna, je dejstvo, da zaporniki nimajo večjih težav pri preskrbi s heroinom in hašišem. Mamila razpečujejo člani organizirane kriminalne mreže, ki so se s tem poslom bavili že prej. Največkrat se zgodi, da se zaprti narkomani vpletejo v to mrežo, tako da postane zanje zapor pravzaprav »univerza« kriminalne dejavnosti. Poleg tega ilegalnega mamila pa razpolagajo zaporniki tudi z »legalnim« opojem. To so psihofarmaki, ki jih uprava zapora radodarno ponuja in deli, da niža napetost med zaporniki. Giac-caloni je pri tem podčrtal, da je kom-
Raziskovanje tal z balonom
Danes bodo raziskovali področje Znanstvenega centra in prostor okoli Bazovice, ki je namenjeno za sinhrot-ron, z ogromnim sondažnim balonom. Namen meritve je dokončno ugotoviti geološko formacijo tal na vsem področju od Banov do Bazovice.
Balon je novost, ki so jo prvič uporabili pri tovrstnih meritvah v ZDA. Opremljen je z najsodobnejšo tehnologijo in posebnimi radarji, ki s pomočjo lazer žarkov lahko z višine do potankosti ugotovijo vse geološke in morfološke značilnosti terena. Balon je opremljen tudi s pripravo, ki kompju-tersko izmeri tresljaje na terenu in možnost vdiranja podtalnih vod.
Vsi podatki bodo potem romali v posebni center CNR, kjer bodo lahko dokončno pregledali, seveda s pomočjo računalnikov, tla. Na tak način bodo padle, ali pa ne, vse polemike glede lokacije sinhrotrona. Seveda bodo to samo tehnične »smernice«.
Tudi sam balon je posebnost. V premeru meri 50 metrov, vodi pa ga en sam izvedenec. Vse aparature delujejo avtomatično. Balon naj bi poletel z ve-jikega prostora pri Banih, kjer potekajo vojaške vaje.
Zaradi delikatnosti naprav so prebivalci bližnjih vasi zaprošeni, naj med letenjem balona (od 15. do 17. ure) ne Prižigajo televizorjev, kuhinjskih in drugih strojev.
Koordinacijski odbor za Vzhodni Kras je že napovedal prelestno akcijo. Zborno mesto je prostor, kjer je bil nekoč Henriguezov muzej, in sicer ob 14.30. Vabljeni so vsi, ki se želijo te akcije udeležiti.
Z včerajšnjega dijaškega zborovanja v kinodvorani Ariston
Vprašanja spolnosti bi morala šola bolje vključiti v svoje učne načrte
Več kot 500 dijakov italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol se je odzvalo včeraj vabilu Zveze dijakov višjih šol FGCI-ZKMI, ki je priredila v kinodvorani Ariston informativno zborovanje o vprašanju spolnosti in aidsa. Mladi so napolnili dvorano do zadnjega kotička, znak, da jih tema zelo zanima, verjetno tudi zato, ker imajo o njej pomanjkljive informacije. Pri tem je pokrajinska tajnica ZKMI iz Trevisa
Carla De Lazzari poudarila, da bi o teh vprašanjih dijaki morali razpravljati v šoli, kajti če je ta institucija resnično formativnega značaja, bi morala mladim ljudem nuditi vsa sredstva - in to še posebno ob pojavu AIDS - da bi si ustvarili kritičen odnos do spolnosti.
Žal pa večina mladih, je ugotavljala govornica, pride do sporadičnih in
Sporazum med Italijo in UNIDO o tržaškem biotehnološkem centru
Uradni list je 21. marca objavil sporazum med Italijo in Organizacijo združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) o Mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, ki ima, kot znano, dvojni sedež, enega v indijskem glavnem mestu New Delhiju, drugega pa v Trstu.. Sporazum sta lanskega 22. oktobra podpisala na Dunaju italijanski veleposlanik pri UNIDO Michele Alessi in glavni ravnatelj te mednarodne organizacije Domingo Siazon. Sporazum je objavljen v italijanskem in angleškem besedilu v posebni, 127 strani obsegajoči Prilogi, med mednarodnimi akti, ki so začeli veljati v Italiji, obsega pa tri dele.
Prvi del govori o lastništvu opreme, o avtorskih oziroma patentnih pravicah (le-te si pridržuje UNIDO z namenom, da bi prenašal znanje v tretji svet in s tem spodbujal tehnološki in gospodarski razvoj v njem) ter o olajšavah, ki jih bodo uživali uslužbenci in gostje Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Med drugim je rečeno, da bo tržaško Raziskovalno območje dalo Centru sedež na razpolago zastonj in da bo tudi poskrbelo za njegovo razširitev ta vzdrževanje poslopij.
Drugi del govori o dolgoročnem in kratkoročnem programu Centra. Med drugim je določeno, da bosta tržaški in newdelhijski sedež do leta 1988 uresničila šest projektov. V ta namen bosta ustanovila skupni operativni center, v katerem naj bi delovali strokovnjaki svetovnega ugleda.
Tretji del zelo podrobno obravnava vprašanje finančnih in drugačnih podpor in prispevkov. Med drugim določa, da bo tržaško Raziskovalno območje dalo Centru na razpolago opremo za 4 milijarde lir vrednosti.
Tovornjak poškodoval štiri avtomobile
V noči med ponedeljkom in torkom je tovornjak-vlačilec poškodoval štiri avtomobile, ki so bili parkirani v Ul. Rossetti. Težko vozilo je malo po polnoči Privozilo po Ul. Pieta do križišča z Ul. Rossetti. Tu je zavilo v desno, pri manevru Pa je najprej oplazilo, nato pa še povleklo za sabo- fiat 126, ki je bil parkiran na vogalu. Fiat 126 je treščil v simco 1000, ki je bila parkirana pred njim, simca 1000 je končala v parkirani fiat uno, le-ta pa v fiat 500, ki je bil, kot prejšnja dva avtomobila, parkiran na desni strani Ul. Rossetti.
Eden od voznikov, ki je takrat vozil za tovornjakom-vlačilcem, je o nesrečah pbvestil policijo, ki je tudi izsledila težko vozilo (parkirano je bilo v Ul. Rossetti ta je bilo poškodovano), o vozniku pa ni bilo ne duha ne sluha.
Avtomobil zbil 7-letnega fantka
Sedemleten fantek je bil včeraj žrtev hude prometne nesreče pri Sv. Ivanu. Michele Bergantino, tako je otroku ime, se je malo pred 13. uro sprehajal po Vrdelski cesti. Ko je na vogalu z Ul. delle Linfe stopil s pločnika, ga je zbil fiat 128, ki ga je upravljal 41-letni Piergiorgio Coslovich iz Ul. Levier.
Malega Micheleja so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Tu so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki ugotovili, da si je fantek zlomil levo nogo. Okreval bo v 40 dneh. Izvide nesreče so opravili agenti cestne policije.
Okradli ženico (3 milijone plena)
Neznani tatovi so v preteklih dneh okradli 94-letno Vincenzo Albanese, ki stanuje v Ul. Ferraris 2/1. Ženica se je ovedla tatvine v ponedeljek zjutraj, ko je opazila,-da so iz zabojčka v dvojnem dnu njene omarice izginili njenih prihranki. Policistom, ki so prispeli na njen dom, je povedala, da je imela v zabojčku shranjene tri milijone lir. Agenti so ugotovili, da so neznanci z rezilom ali izvijačem razbili dvojno dno in nagrabili bankovce. Na vratih ni bilo sledov vloma, zaradi česar sumijo, da so se tatiči poslužili ponarejenih ključev.
običajno napačnih ali vsaj pomanjkljivih informacij predvsem »na ulici«. To dejstvo je naravnost absurdno, če upoštevamo nekatere resnice. Med temi dejstvo, da stalno narašča število ilegalnih splavov pri mladoletnicah in da se je v dvajsetih letih srednja starost, pri kateri imajo dekleta prvi spolni odnos, znižala za 10 let (leta 1960 je bila 24 let, v prvih osemdesetih letih pa je zdrknila na 14; podatke je objavila revija Espresso). Sploh pa zakonodaja ne priznava najmlajšim pravice do spolnosti: zakon o spolnem nasilju, ki je bil sprejet lani, namreč predvideva za osebe, ki imajo spolne stike (mednje spada tudi poljub) z mladimi, mlajšimi od 14 let, tudi v primeru, da slednji prostovoljno privolijo vanje, zaporno kazen od 2 do 8 let. Torej, če se kak parček poljubi in eden od dveh nima še 14 let, je drugi . lahko že sodno preganjan. ZKMI je mnenja, da imajo mladi pravico do spolnosti, prej pa morajo seveda biti osveščeni o njeni naravi in o posledicah. V zvezi s tem je v teku zbiranje podpisov, s katerimi mladi izražajo podporo zakonskemu predlogu, da bi spolno tematiko vnesli v učne načrte posameznih predmetov.
Poslanka KPI in odgovorna za medparlamentarno skupino žensk Romana Bianchije nato predstavila omenjeni zakon, ki ga je KPI, ob podpori vseh parlamentark, pred časom predložila parlamentu . Zakonski osnutek vnaša tematiko o spolnosti v vse predmete (zgodovinske, leposlovne, znanstvene), tako da ne bi prišlo do zgolj tehnične informacije o človeški reprodukciji, ampak da bi spolnost kot tako obravnavali kot širši izraz človeka, njegove zgodovine, kulture in družbe. Mlade naj bi seznanjali s to tematiko že od vrtca dalje, seveda primerno njihovi starosti in zrelosti. Šola naj bi se nadalje posluževala strokovne pomoči, za šolnike pa prirejala izpopolnjevalne tečaje, kajti povsem razumljivo je, da manjka v tem smislu ustrezna priprava.
Ginekologinja Daniela Gerin, ki je zaposlena v družinski posvetovalnici za Kjadin-Rocol, je nato od te širše teme prešla na bolj specifično in pojasnila nekatere aspekte aidsa.
Na zborovanju so dijaki z enoglasno sprejeto resolucijo ostro ožigosali letak z nacistično vsebino, ki so ga včeraj zjutraj delili pred šolami neofašisti Fronte della gioventu. V njem piše, da je aids pravična kazen za vse izprijence (homoseksualce in narkomane) in da bo opravil naravno selekcijo, po kateri bodo spet prevladali duhovno in fizično čisti ljudje. Če bo pri tem pokosil tudi nedolžne ali nepoučene žrtve, je to pač cena, ki jo je treba plačati za čistost rase!
Mimo te blodne provokacije, ki dovolj zgovorno priča o kulturni stopnji tržaških neofašistov, so bili vsi dijaki mnenja, da bi moralo biti takšnih informativnih srečanj več, žal pa zanje na šolah, kjer bi morda bilo najprimernejše mesto, ni prostora. Sploh pa bodo imeli dijaki, ki so se je udeležili, še težave, saj je (vsaj na slovenskih šolah) veljala okrožnica, da je včeraj reden pouk.
binacija med psihofarmaki (pomirjevalna sredstva in barbiturati) in alkoholom še bolj nevarna od heroina, saj z razliko od heroina uničuje tudi razumske sposobnosti in ne le volje. Kaj torej pomaga narkomanu zapor, če v njem le utrjuje svojo odvisnost?
Govornik se je nato dotaknil druge nedoslednosti javnih institucij: zakon iz leta 1985 predvideva možnost, da zaprte narkomane premestijo v skupnosti, kjer se lahko začno zdraviti. Vse lepo in prav, če bi v skupnostih bilo dovolj mest. Ker pa jih je malo in so vse zasičene, država pa ne poskrbi, da bi jih ustanavljala, si sodniki pomagajo tako, da narkomane izročijo v oskrbo socialnim službam KZE, ki zaenkrat ne nudijo drugega kot metadon. Začaran krog se torej obnavlja, saj je tudi metadon mamilo, ki ustvarja fizično odvisnost. Toda tudi za srečneže, ki pridejo do skupnosti, ni vse lahko. Potem ko so preživeli v njej tudi tri, štiri leta, še vedno visi nad njimi Damoklejev meč ponovne aretacije.
Jutri na Opčinah srečanje z županom
Tržaški župan Staffieri se bo jutri udeležil seje rajonskega sveta za Vzhodni Kras, ki bo ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje z županom bo posvečeno odprtim vprašanjem, s katerimi se sooča vzhodnok-raško prebivalstvo. Tako rajonski svet kot predstavniki raznih organizacij in prebivalstvo samo pričakujejo, da bo tokrat res prišlo do toliko pričakovanega srečanja s prvim občanom, potem ko je že dvakrat v zadnjem trenutku odpovedal svoj prihod na Opčine.
Dogaja se namreč (zgovoren primer je sin komika Villaggia), da se je narkoman izvlekel iz tunela in se uspešno vključil v normalno življenje, ko se nenadoma pojavijo karabinjerji in ga aretirajo za prekršek, ki ga je naredil pred osmimi leti. Ko je v zaporu, zapade v depresijo, in pot do heroina res ni daleč. Bivši narkoman mora biti pravi heroj, da v zaporu ne seže po mamilu. Upreti se namreč mora samemu sebi, zraven pa še pritisku okolja, kajti vedeti je treba, da zaprti narkomani težko tolerirajo »abstinenta«.
Iz nanizanega je Giaccaloni povzel ugotovitev, da italijanski zapori kršijo ustavo, saj so vse prej kot prevzgojni. Mimo praznih obljub in besedičenja pa malokatera javna institucija resnično vodi konkretno politiko, ki bi preprečevala širjenje mamil, zasvojenim pa nudila stvarne možnosti za vračanje v aktivno in ustvarjalno življenje.
Ob bridki izgubi drage žene in mame Miljane izrekamo možu Zdravku in sinu Damjanu Makovcu naše iskreno in najgloblje sožalje.
Kolektiv Indules
1. 4. 1986
Ob L obletnici smrti
1. 4. 1987
Viktorja Milazzija
se ga z žalostjo spominjajo
žena Marija, hčerka Rita, starši ter drugo sorodstvo.
Bazovica, 1. aprila 1987
1. 4. 1981	.1. 4. 1987
Ob 6. obletnici smrti'nepozabne
Cvetke Komar por. Benčič
se je z nespremenjeno ljubeznijo spominjajo
vsi, ki so jo imeli radi.
Trst, 1. aprila 1987
Tudi v Boljuncu so predstavili pesniško zbirko Burja in kamni
V foyerju občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu je bila prejšnji četrtek predstavitev pesniške zbirke Burja in kamni, ki so jo pred kratkim v samozaložbi izdale Marija Mislej, Irena Žerjal in Nadja Švara. Večer je bil po svoje izjemen, ker se KD Prešeren navadno ne loteva takšnih prireditev, kot so predstavitve knjig. Rdeča nit, ki je privedla do te pobude, pa je bil bolj ali manj neposreden stik, ki ga imajo vse tri pesnice z Boljuncem. Poleg Irene Žerjal, katere oče je bil Boljunčan, in Marije Mislej, ki je pred leti poučevala v vaški
V Mačkoljah so pokopali Silvestra Olenika
Pretekli petek so v Mačkoljah pokopali Silvestra Olenika, zavednega Slovenca in borca proti fašizmu, katerega družina je morala kot številne druge okusiti grozote vojne in fašističnega terorja.
Na pogrebu, ki se ga je udeležila množica vaščanov, sta mu zapela v slovo moški pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline in mešani pevski zbor »Primorsko«, njegov soborec Oskar Kjuder pa mu je spregovoril v slovo.
Silvester Olenik, že od mladih nog ljubitelj glasbe in petja, je še kot fant vodil zbor v vasi, ki je lahko slovensko zapel le v cerkvi, na svojem domu pa je lepo slovensko pesem posredoval domačim fantom.
Kot mnogi slovenski fantje, je moral tudi Silvester v tako imenovane »Bat-taglioni speciali«. Tu so njega in druge zajele anglo-ameriške čete in ga odpeljale v Afriko, kjer so se mladi primorski Slovenci takoj združili v pevski zbor, ki ga je prvi vodil prav pokojni Silvester Olenik. Zbor je kasneje zaslovel kot partizanski zbor »Srečko Kosovel«.
Pokojnikova družina je bila zelo zavedna; tako je že njegov oče vodil zbor Bralnega in prosvetnega društva »Primorsko«; dva brata sta padla, ko sta odhajala v partizane, tretji je bil v znani zasedi pri Zazidu v Istri po čudežnem naključju ranjen, vendar se je rešil.
Pokojnik je ostal zvest svojim idealom ter je bil tudi stalni čitatelj našega dnevnika. Vsem sorodnikom naše sožalje.
osnovni šoli, izstopa mlada Nadja Švara, ki v Boljuncu živi in deluje.
Četrtkov večer je s pozdravnim nagovorom otvoril Edi Zobec, predsednik KD F. Prešeren. Zamejske pesnice in njihovo delo pa je predstavila prof. Marija Cenda. Le-ta je med drugim poudarila predvsem zavidljiv pogum Nadje Švare, mladega dekleta, ki vstopa v literarni svet. Na vrsti je bilo nato branje pesmi, ki sta jih Misleje-va in Žerjalova sami predstavili, medtem ko je Švarine podala Mirjam Maver. Prijetni večer, ki so se ga udeležili predvsem mladi, je dopolnil še nastop Tamburaškega ansambla KD F. Prešeren.
Na družabnosti, ki je sledila, se je Irena Žerjal, v imenu vseh treh soavtoric, iskreno zahvalila za povabilo in lep sprejem ter podčrtala, kako so uspešne predstavitve možne tudi na »podeželju«, ne le v središču. mesta.
(dam)
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ Danes, 1. aprila ob 16. uri — RED H - mladinski Jutri, 2. aprila, ob 19. uri —
IZVEN ABONMAJA
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBEKDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila pianistkaD. TOMŠIČ.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 4. aprila, ob 20. uri KONCERT ČRNSKIH DUHOVNIH PESMI komornega zbora LOKA iz Škofje Loke. Recital: Martin L. King - črni Gandhi Amerike; Mati Afrika - izbor afriške poezije. Sodelujejo še Vera Mlejnik - sopran; Milenko Arnejšek - klavir ter instrumenta, listi glasbenih šol iz Ljubljane in Škofje Loke.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BILANCA 1986
Upravni svet Tržaške kreditne banke je odobril bilanco za poslovno dobo, ki se je zaključila na dan 31. 12. 1986. Uspešno poslovanje banke v preteklem letu je razvidno iz sledečih podatkov:
v milijonih lir
dobiček poslovne dobe	1.566	( + 20,3%)
naložbe	73.041	( + 19,1%)
vloge (hranilne in tekoči računi)	120.369	( + 8,4%)
skupna zaupana sredstva	291.470	( + 12,9%)
bilančna vsota	691.771	( + 24,2%)
lastna sredstva in skladi	12.703	(+19,1%)
Razmerje med naložbami in vlogami se je zvišalo na 60,6% medtem ko so se skladi, po vseh predvidnostnih akantonacijah, povečali za 19,1%. Na prihodnjem občnem zboru delničarjev bo upravni svet predlagal povišek glavnice od današnjih 2,4 milijarde lir na 10 milijard lir. Povišek, deloma brezplačen, narekujeta hiter razvoj in uveljavljanje banke med klientelo Furlanije Julijske krajine in v širšem prostoru Alpe-Adria.
D/"ilSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE D^IlVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - Ulica Filzi 10
GLASBENA MATICA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Opere SNG Maribor
ANTON FOERSTER
Gorenjski slavček
Dirigent STANE JURGEC
V	soboto, 4. aprila ab 20.30. Zaradi neposrednega radijskega prenosa se bo predstava začela TOČNO ob 20.30.
V	nedeljo, 5. aprila ob 16. uri.
Prodaja vstopnic od danes, 1. aprila, dalje od 10. do 14. ter od 17. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel.734265).
razna obvestila
Kj[alcM*ija
V sodelovanju s Taborom mladih in z Društvom zamejskih likovnikov
vabi
jutri, 2. aprila, ob 18. uri na
otvoritev slikarske razstave.
Ani Tretjak
in
Sergej Glinkov
OBVESTILO ZA UČITELJE
Sindikat slovenske šole
obvešča, da je po ministrski odredbi št. '75 od 18. marca t. I. učiteljski natečaj še dalje odložen.
Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu od 20. junija.
gledališča
kino
CAPITOL - Danes zaprto.ALCIONE -Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Labyrinth, dram. VB-ZDA 1986, 100'; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connely.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 D’An-nunzio ed io, dram., It. 1987, 100’; r. Sergio Nasca; i. Robert Powell, Stefa-nia Sandrelli, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Banana e cioccola-
to, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Slovan - Padriče priredi predavanje z diapozitivi Dušana Jelinčiča KA-RAKORUM 86, ki bo v zadružnih prostorih v Padričah, v torek, 7. t. m., ob 20.30.
razstave
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
33. REDNI OBČNI ZBOR
3. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.
DNEVNI RED:
—	Otvoritev občnega zbora
- Izvolitev delovnega predsedstva
Izvolitev volilne komisije
—	Poročila Diskusija
Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu
—	Volitve novega odbora
Vabljeni
včeraj - danes
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Pi-randellovo delo NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V soboto ob 17. uri (red S) bo na sporedu šesta predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRO-NA (dirigent Spiros Argiris, režija Gian-franco Ventura) in IL CARILLON MAGI-CO (dirigent Luciano Rosada).
ARISTON - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986, 103'; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parlgl, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □□
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Capriccio, er., ZDA 1987; r. Tinto Brass, i. Fran-scesca Dellera, Andy J. Forest.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Moana Poz-zi in concerto per flauto solista, pom., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 VVanted vivo o morto, krim., ZDA 1987, 106'; r. Gary Sherman; i. Rutges Hauer, Gene Simmons.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Detenute violente, porn., .
PENICE - 17.30, 22.15, Via Montenapo-leone, dram., it. 1986, 103’; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Renee Simonson.
MIGNON - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, krim., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
EDEN - 15.30, 22.00 Coppe di champag-ne, porn., □ □
Danes, SREDA, 1. aprila
HUGO
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32 Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 6.51 in zatone ob 22.16.
Jutri, ČETRTEK, 2. aprila
FRANC
PLIMOVANJE DANES: ob 5.48 naj-nižja -48 cm, ob 11.53 najvišja 26 cm, ob 17.22 najnižja -26 cm, ob 23.33 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, veter 15 km na uro severovzhodnik, sunki 30 km na uro, vlaga 30-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Emanuela Dellaluce in Antonella Vivian
UMRLI SO: 90-letna Irene Iris Dome-neghetti, 62-Amerilia Zucco, 62-letni Luciano Pištola, 89-Valeria Pertot, 63—letna Novella Russian, 76-letna Eleonora Dulcich, 85-letna Aurora Toffolon, 88-let-ni Giovanni Cossani, 91-letni Antonio Ouarantotto, 85-letna Virginia Bosich, 88-letna Maria Benedetti, 23-letni Roberto Grison, 71-letni Natale De Giorgi, 77-letni Leone Pecenco, 75-letna Maria Martini, 84-letna Maria Zorz, 61-letni Umberto Demori, 85-letna Lucia Mag-notti, 80-letna Giovanna Černuta, 77-let-ni Danilo Marcuzzi, 77-letni Arturo Tam-burlini, 75-letna Brunilde Pipan, 90-letna Antonietta Matossich, 59-letna Ausilia Depase, 90-letna Sidonia Ruvan, 72-letna Egida Perini, 85-letna Chiara Martelanc, 74-letna Erminia Poden, 61-letna Silvana Neri, 61-letna Cornelia Pugliese, 65-letni Spartaco Cumin, 78-letni Giovanni Mo-ratto.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. marca, do sobote, 4. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Semio 27.
KD I. Grbec v sodelovanju s košarkarskim klubom CICIBONA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV, ki bo ob torkih in petkih od 17.30 do 19. ure. Informacije in vpisovanje pred pričetkom vaj v društvenih prostorih,' Ul. di Servola 124.
Sindikalna zveza upokojencev SPI — CGIL s Kolonkovca vabi vse člane in prijatelje na skupščino, ki bo danes, 1. aprila, ob 17. uri na sedežu KPI — Costa-lunga 161 — in jutri, 2. aprila, ob 18. uri na sedežu KD Rovte-Kolonkovec — Ul. Monte Semio 27, kjer bo potekala razprava o predlogih za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev upokojencev in ostarelih ljudi. Predloge bo sindikalna zveza CGIL izročila vladi.
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 2. aprila, ob 20.30 redna odborova seja.
čestitke
Včeraj je praznovala rojstni dan MARIJA KOBAU iz Križa. Vse najboljše ji želijo mož Boris, Darko, Tanja, Klavdij in Fabrizia.
MARIJI KOBAU želi vse najboljše za rojstni dan družina Unussich.
Novopečeni doktorici MAJI LAPORNIK želita vso srečo v življenju Marija in Srečko.
mali oglasi
KTM 125 RV — GS leta 1981 v zelo dobrem stanju. Prodam za dogovorljivo ceno — 1.500.000 lir. Tel. na št. 0481/882174.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM FIAT 500 L. Tel. 299537 ali pa 225293.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole. Tel. 229347.
V	ROJANU prodam stanovanje samo privatnikom: kuhinjica, dnevna soba, spalna soba, sobica in kopalnica, 2 bal-
•kona, centralna kurjava in klet. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
GOSTILNA išče kuharsko pomočnico. Delavne ure po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kuharska pomočnica«.
IŠČEM kuharico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kras«.
ČASOPIS Primorske novice išče honorarnega sodelavca/ko za zbiranje reklamnih oglasov na področju tržaške in goriške pokrajine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novice«.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
OSMICO je odprl Alojz Milič —- Repen 49.
V	BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Pe-taros.
prispevki
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
V	počastitev spomina pok. Silvestra Olenika darujeta Lidija in Bernardo Zo-bin 50.000 lir za KD Primorsko — Mač-kolje.
Namesto cvetja na grob Silvestra Olenika darujejo za KD Primorsko Idle Tul
10.000	lir, Zelka Klun 10.000 lir, Cvetko Smotlak 20.000 lir, Ema Možina 10.000 lir, Vilko Smotlak 10.000 lir ter Vesna Glavina 10.000 lir.
V	spomin na dragega Borisa Košuto darujejo tovariši in prijatelji od Sv. Jakoba 260.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Borisa Košuto darujeta Rinaldo in Milica Čač 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina na Branka Gra-honjo daruje družina 50.000 lir za cerkev na Pesku, 50.000 lir za KD Krasno polje,
50.000	lir za pevski zbor Slovenec ter
50.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Berto Pertot vd. Višnovec daruje Stojan Pertot z družino 15.000 lir za MPZ M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Borisa Košute daruje Alma Pertot 15.000 lir za MPZ M. Pertot.
Ob dnevu žena daruje Margherita Puntar 30.000 lir za KPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Lada Premruja darujeta Nadja Pahor 10.000 lir in Zdenka Šavli
10.000	lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
V	spomin na Kristjana Metelka darujeta Mara in Ada 30.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob prerani smrti Kristjana Metelka darujeta Zalka in Berto Bogateč 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Srečka Štoko daruje Angela Čijak 50.000 lir za ŠD Kontovel.
menjalnica
31. 3. 1987
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 4. aprila, ob 18. uriodprli razstavo slikarja MARINA SORMANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSVVITHE WULTZ.
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
trski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1270.—	Japonski jen.................... 8.10
710.50	Švicarski frank ........... 850.
211.50	Avstrijski šiling............ 100.70
627.—	Norveška krona ............. 186.—
33.30	Švedska krona................. 200.50
2040.—	Portugalski eskudo.............. 8.70
1880. -	Španska peseta.................. 9.60
185.50	Avstralski dolar .......... 850.
9.10	Debeli dinar ................... 1.70
955.—	Drobni dinar.................... 1.70
Bfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Dv*ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
P 38 magnum potovalna jadrnica klasičnih italijanskih oblik
P 38 magnum obrata Baruffaldi iz Chioggie je klasična italijanska potovalna jadrnica regatnega izvora, ki so ji v bistvu le dvignili boke, da je postala udobnejša. Zavedajoč se težav, ki jih doživlja italijanska navtika, obrat ponuja tri izvedbe: osnovni kit, plavajoči in končni. Tudi končno izvedbo ponujajo v več različicah, in sicer pod tremi BRT in nad to mejo, ki zahteva avtomatično registracijo plovila in z njo seveda vezane birokratske obveznosti. Cene so naslednje: končna izvedba 31.230.000 lir, osnovni kit 11.650.000 lir, plovni pa 19.775.000 lir (dodati je treba seveda davek IVA).
Kot je povsem razumljivo za potovalno jadrnico, so poskrbeli predvsem za notranje udobje. Podkrovna razporeditev je klasična s premčevo spalnico, med njo in osrednjim bivalnim prostorom je ob levem boku v ločenem prostoru stranišče, ob desnem pa prostrana omara. Takoj ob vhodu v osprednji prostor visok 1,80 metra je ob desnem boku racionalni kuhinjski kot, ob levem pa navigacijska mizica s pogradom, ki se končuje pod kokpi-tom. Osrednji bivalni prostor lahko ponoči spremenimo v spalnico, da ima ta kajutna jadrnica v bistvu pet pogradov. Število se nam zdi pretirano, saj bi lahko zavedlo, da se na jadrnico vkrcata dve družini, kar bi seveda imelo dolgoročne posledice za nadaljnje prijateljstvo.
Ce je podkrovje udobno, je paluba prav tako namenjena umirjenim dopustniškim kapitanom. Kokpit je prostran, upravljanje z jadri sprejemljivo tudi za nezahtevne jadralce, paluba pa čista. Pomisliti je namreč treba, da bomo dobršen del dopusta preživeli prav v kokpitu in na krovu.
Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov. Dolžina 8,50 metra, vodna črta 6,55 metra, kar omogoča maksimalno teoretično hitrost 6,50 vozla, maksimalna širina 2,98 metra, ugrez 1,40 metra (balastna kobilica) in de-plasma (teža) 1.680 kilogramov. Površina jader: glavno 14,45 kvadratnega metra, genova 24,25 kvadratnega metra, flok od 20,35 do 12,18 kvadratnega metra, nevihtni flok 4,80 in špinaker 52,80 kvadratnega metra.
sklad mitja čuk
jelka cvcibar
Učne navade in
načrtovanje časa
Prof. Marija Gabrijelčičeva ima izredno veliko izkušenj z učnimi težavami otrok. Mnogokrat jo v novomeški vzgojni posvetovalnici obiščejo taki otroci, ki jih uvrščajo na mejo sprejemljivosti v redno šolo. Tendenca vključevanja mejnih primerov v redne šole pa se krepi.
»O integraciiji se dosti govori tudi na številnih seminarjih. Za moje gledanje bi bil ta pojav sprejemljiv. Pod isto šolsko streho bi učenci obiskovali pouk, ki bi ga zmogli, skupaj z ostalimi, v majhnih skupinah bi pa delali s specialnimi pedagogi pri predmetu ali pa pri temah, ki jih ne bi razumeli.
Vidim pa tu dva temeljna problema: če gre otrok na šolo s prilagojenim programom, lahko zelo dobro dela, ker so te šole usposobljene za posebno delo. Pri vključevanju v življenje, pri »vrnitvi v življenje«, pa ima otrok težave, ker se je tam navadil na drugačen stik z ljudmi in na drugačno delo. Torej je nekako označen, čeprav med samim šolanjem doživlja uspeh in to ga bodri.«
In drugi problem?
»Če bi pa do integriranih šol prišlo, bi ta prvi dejavnik, da se otrok šola pod posebno streho, odpadel. Vendar bi za delo s tem otrokom morali biti specialno pedagoško usposobljeni vsi učitelji; ne samo tisti, ki bi z otroki nekaj časa posebej delali, ampak tudi vsi drugi, da bi vedeli, s kakšnim učencem delajo, s kakšnim učencem živijo...«
Tudi nasprotje med naravnimi ritmi in šolskimi urniki je lahko vir težav.
»Ne bi hotela pogrevati starih polemik, vendar je res, da otrok, ki je nekoč, ko je bila družina še doma, odhajal za osmo v osnovno šolo in prihajal domov ob pol enih, ni mogel biti tako utrujen kakor je danes. Drug pojav so starši, ki so izredno zadovoljni, če je otrok do treh v šoli in bi ne pristali, najbrž, da bi otrok prihajal domov ob pol enih, ko nikogar še ni doma.«
so
želje staršev pomembne: njihova stališča do izobrazbe, do šole, do učenja... Zanimanje staršev je najprej posnemanja vreden zgled. Otrok je posredno in
Na družini je velika odgovornost. »Že pri sami motivaciji za učenje
neposredno motiviran: doma ima enciklopedije, slovarje, knjige, zemljevide, vse je pri roki. Včasih pa je potrebna tudi direktna spodbuda staršev in njihova pomoč pri branju, pri pisanju, pri osnovnem računanju. Pri učno težavnih učencih je veliko odvisno od tega, če se starši vključujejo v to pomoč.«
»Če ima otrok težave pri branju, potem je izredno važno, da vsak dan bere na poseben način. Za napredek pa lahko pomagajo le starši doma s spodbudami: preberi mi naslov v časopisu, recept v kuharski knjigi...«
Računati pa je treba s preobremenjenostjo: ne le s starševsko, tudi z otroško.
»Pri učno težavnem otroku ni smiselno nalagati že izvenešolske popoldanske dejavnosti. Kajti že šola preobremenjuje takega učenca. Pravimo, da učenje temelji na branju. Ko je tako branje hitro, razumsko, pridemo do rezultata, da se otrok, ki tako bere uči trikrat hitreje od tistega, ki slabo bere. Že tu se srečujemo z dejavnikom preobremenjenosti.«
Obstaja idealna obremenitev?
»Izračunano je, da bi bila idealna obremenitev, ko bi imel otrok osem ur za spanje, osem ur pa dejanskega prostega časa. Pod ta prosti čas naj bi sodilo hranjenje, pot do šole, pomoč staršem, življenje s starši, igre, branje, hobbyji. Zadnjih osem ur pa je namenjenih pouku in domačim nalogam. Vidimo pa, da se teh osem podaljšuje na račun tistih zmanjšanih osem, ki so namenjene prostemu času.«
Torej gre za delovne navade..
»Učne navade so odraz delovnih navad. Otrok, ki je nevztrajen, površen pri drugih delih, je tak tudi pri učenju. To se pravi, da ni dovolj odgovoren za delo.
Potrebno je včasih, da otroka starši privajajo, naj se vedno v približno enakem času loti kakega dela. Navada časa. Tudi navada prostora. Načrtovanje časa. Brez načrtovanja otrok zavlačuje in dolgo sedi pri knjigah. Ugotovili so, da približno polovica študentov, ki so na fakulteti, še ne ve zjutraj, kaj bodo tisti dan delali.«
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
n ram______________________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35	Rubrika: Okrog nas
10.30	Rubrika o gospodarstvu
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Zabavna oddaja: Pulcinella
15.30	Informat. oddaja: Reklama
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Gambalesta
17.50	Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.30	Nanizanka: Pika Nogavička,
19.00	Nanizanka: Aeroporto in-ternazionale - II commandante Ferrini
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Due assi per un tur-bo - Piazza Gogol n. 5
21.30	Nad.: Časa Cecilia (3. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Rubrika o kinematografiji
22.45	Športna sreda: tenis (iz Milana) 0.15 Dnevnik
< RAI2	j
11.15	Dokumentarec: Vzgajati in misliti ( 1. odd.)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55 Inf. odd.: Odprti prostor
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik. Športne vesti
20.30	Film: Airport '80 (pust., ZDA 1979, r. David Lowell, i. Alain Delon, Susan Blakely, Robert Wagner)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Sabato tragico (dram.,ZDA 1955, r. Richard Fleischer, i. Vic-tor Mature, Richard Egan)
[ /v RAI 3_______________
11.40	Šport: hokej (iz Vercellija)
12.10	Šport v ljudskih igrah: Pravljica o loku in volih
12.40	Informativna oddaja: Preizkusi iz fizike
13.00	Izobraž. oddaja o tkaninah
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.25	Film: La telefonista (kom., It.
1932, r. Nunzio Malasomma, i. Isa Pola, Mimi Aylmer)
16.50	Variete: Vse o... nas
18.00	Risanka : Stiffelius
19.00	Dnevnik
20.05	Izobraževalna oddaja: Hamletove sanje (3. del)
20.30	Film: Ivanhoe (zgod.,ZDA 1982, r. Douglas Camfield, i. James Ma-son, Anthony Andrews)
21.40	Dnevnik
21.45	Film: Ivanhoe (2. del)
22.55 Dokumentarna oddaja: Delta
23.35	Dnevnik
0.05 Nadaljevanka: Ritorno a Brid-shead (5. del)
[	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Integrali
10.40	Matineja. TV drama: Velika puntarija, (avtor Bratko Kreft, uprizoritev Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki iz Št. Primoža v Podjuni, r. Marijan Šrienc, ponovitev)
16.45	Tv mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Primožev dnevnik (L. Suhodolčan, rež. A. Tomašič, 5. del)
18.15	Dokumentarna serija: Skrivnosti morja (8. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Iz ciklusa kanadskega filma: Enakonočje - Equinoxe (dram., Kan. 1986, r. Arthur Lamothe, i. Jacgues Godin, Ariane Frederi-que, Marthe Mercure, Jerry Sneli)
21.40	Portret Lada Kozaka
22.15	Dnevnik
22.30	Videogodba (pon.)
I S0 TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored: risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Zapadel podaljšan rok stanovanjskih izgonov TRST — O gostovanju Tetoviranega pozorišta iz Sarajeva TRST — V Slovenskem klubu o odnosih med generacijami
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek 20.25 TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta
22.00	TVD Vsedanes
22.35	Dokumentarec: Automania -Prevozna sredstva
22.50	Nan.: I cavalieri del cielo
23.30	Dokumentarec: Plemenita Istra
LH CANALE 5
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.10	Risanke
7.50	Rubrika: In studio
8.10	Rubrika:	Forum
9.00	Naniz.: Aspet-
tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.10	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Carosello matri-moniale (kom., ZDA 1960, r. VValter Lang, i. Susan Hayward, James Mason)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Lui e peggio di me (kom., It. 1984, r. E. Oldoini, i. A. Celenta-no, R. Pozzetto)
22.30	Dokumentarna oddaja: L'enigma nucleare
23.15	Nanizanki: Mississip-pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
reteouattrcT
8.30	Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan,
10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira ilmondo
16.15	Dok.: To je Hollywo-od, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.10 Film: Zozza Mary, paz-zo Gary (pust., ZDA 1974, r. John Hough, i. Peter Fonda, Susan George)
0.50 Nanizanka: Ironside, 1.40 Switch
ITALIA 1	_____
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Rivali (dram., ZDA 1972, r. Lyman Dayton, i. Steward Pe-terson, Phil Brown) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce Licia
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.30	Rubrika: Controcor-rente
0.15 Nanizanki: Ai limiti delLincredibile, 0.10 Toma
ftaiagM TEI-EPAPOVA ~
12.00	Nadaljevanka: Signo-reepadrone
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Gli orsetti del cuore
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Anna ,
II fichissimo, Voltron, Transformens
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 II principe delle stelle
20.30	Film: L'ultima cabrio-let (kom., i. Perry King, Deborah Raffin, 1. del)
22.30	Film: Speed Intercep-tors III (fant., ZDA 1977, r. Earl Bellamy, i. Joe Don Backer, Lana Wood)
1.00 Nanizanka: I nuovi Rookies
TELEFRIULI
13.30	Nad.:RosadeLejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, II tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Ma-
lombra
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Maggior-domopersignora
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: II cappello sulle 23
0.30 Informativna oddaja: Speciale La Grotta
1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
! teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori;
18.30	S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba; 21.05 Odlomki iz opere Car in tesar (A. Lortzing); 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Revija pevskih zborov Primorska poje 87;18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.35 Made in Yu;
17.10	Bubbling; 18.00 High power;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Seja občinskega sveta v Doberdobu
Varstvo okolja in urejanje jezera spet v razpravi v občinskem svetu
Skrb za varstvo okolja in predvideni posegi občine za ureditev okolice jezera in nekatera druga vprašanja s področja ekologije so bila na dnevnem redu tudi zadnje seje občinskega sveta v Doberdobu. O tem je poročal župan dr. Mario Lavrenčič, predstavnika manjšine Roman Jarc in Maks Gergolet pa sta vprašala za dodatna pojasnila glede že sprejetih ukrepov in glede namer občinske uprave. »Doslej smo odobrili že štiri načrte, vendar je vse ostalo le zgolj pri papirjih,« je v svojem posegu pojasnil župan Lavrenčič, ki je napovedal, da bo treba načrte prilagoditi dejanski finančni razpoložljivosti. Odpade namreč že zagotovljeni finančni prispevek dežele (100 milijonov lir), ker je menda pošla razpoložljivost sklada. Drugi razlog za zamudo pri izvajanju načrta pa so težave v zvezi s pridobivanjem soglasij deželne gozdarske službe in Zavoda za vodno gospodarstvo. »Občinska uprava bo vsekakor nadaljevala z izvajanjem zastavljenega načrta, v skladu z razpoložljivimi sredstvi,« je dejal župan Lavrenčič, ki je nato odgovarjal na vprašanja načelnika svetovalske skupine dr. Maksa Gergoleta in pa svetovalca SSk Romana Jarca.
Občinska uprava je glede spreminjanja okolja v Sabeljskem jezeru opravila uradno ugotovitev stanja in izdala ukaz, da se vzpostavi na prizadetem območju prejšnje stanje, je odgovoril župan ter dodal, da je seznanjen tudi, da se je poseben postopek začel tudi na preturi v Tržiču, kjer je sekcija WWF vložila prijavo.
Glede odpravljanja škode na trasi Tržaškega vodovoda na območju Sa-beljskega jezera je župan Lavrenčič pojasnil, da je podjetje Acega pismeno sicer že sporočilo, da so dela zaključena, vendar občina ni izdala nobenega soglasja, ker zanjo zadeva ni zaključena.
Roman Jarc je zastavil vprašanje, ali namerava občina res pripraviti posvetovanje o Doberdobskem jezeru in o varstvu in ureditvi tega območja ter izrekel pomisleke glede vztrajanja občine pri tem načrtu, »ki izčrpava občinsko blagajno, da bo zmanjkalo denarja za druge posege«. Potrdil je sicer že znano stališče, naj bi za varstvo okolja poskrbela pokrajina.
»Res je, da imamo določeno finančno breme, vendar nosi glavni strošek Dežela,« je očitke zavrnil župan. »Če bi urejanje in varstvo okolja prepustili pokrajini, bi se zavestno odpovedali samostojnosti in pristojnosti, ki jo ima-
mo kot občina na teritoriju. Lahko bi nam določili tako obliko varstva, ki ne bi bila sprejemljiva.«
Razprava o ekološki problematiki se s tem ni izčrpala. Tako je svetovalec Franko Ferfolja priporočil natančnejše nadzorstvo nad odlagališčem odpadnega gradbenega materiala. Odlagališče naj bi služilo predvsem domačinom, menda pa se ga poslužujejo tudi občani iz drugih krajev; ni rednega nadzora nad vsebino odloženega materiala. Dostop na odlagališče bodo zato ogradili in nadzorstvo primerno uredili, je bila soglasna odločitev.
O ekološki problematiki je bil govor tudi v drugem delu seje, v razpravi o pooblastilu županu, da predstavi prošnjo za nakup terenskega vozila za skupino prostovoljnih gasilcev. Dober-dobska skupina je ena redkih v deželi, ki še nima primernega vozila, skrbeti pa mora za zelo obsežno območje. Primerna oprema je odločilnega pomena v trenutku, ko je treba gasiti, čeprav si želimo, da bi bilo teh trenutkov čim manj, je bila tehtna utemeljitev upraviteljev. Pomisleke je bilo slišati iz vrst SSk.
Svetovalci so bili na seji seznanjeni tudi s stališčem občine glede deželnega načrta za predelavo in uničevanje odpadkov.
Od jutri do nedelje
V Fari petič meddeželni natečaj za mlade violiniste - študente
Ob raznih prireditvah lahko ugotavljamo, da imajo glasbeni nastopi ob kulturnem še nek drug pomen, da pravzaprav pomenijo priložnost za spoznavnje in spletanje prijateljstva med pripadniki različnih narodov. To gotovo velja za Meddeželni natečaj za mlade violiniste - študente iz Furlani-je-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ki ga letos petič prirejajo v Fari.
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi na revijo pevskih zborov
Primorska poje
v občinskem gledališču v Trži-čuv soboto, 4. aprila, ob 20.30.
NASTOPAJO:
Ženski zbor Sovodenjska dekleta, Moški zbor France Bevk iz Šmarij, Učiteljski ženski zbor iz Tolmina, Mešani zbor Bazovica z Reke, Mešani zbor Frančišek B. Sedej iz Števerjana
API in PSDI o gospodarstvu
Vodstvo Združenja malih industrij-cev za goriško pokrajino se je te dni sestalo s pokrajinskim vodstvom socialdemokratske stranke. Delegaciji sta vodila predsednik API Gianfranco Maruccio De Marco in tajnik PSDI Francesco Esposito. Predmet pogovora je bilo predvsem gospodarsko stanje in perspektive za obnovo industrijskih dejavnosti z izrabo obstoječih finančnih olajšav. Osrednji pomen, je bilo rečeno, naj bi v tem okviru imel Goriški sklad in zakon o prosti coni naj bi ob drugih olajšavah predstavljal osrednji inštrument za obnovo goriš-kega gospodarstva.
Govor je bil še o konzorcijih za upravljanje industrijskih con, o tržiškem pristanišču, turizmu, znanstvenem raziskovanju in vlogi podjetij z državno soudeležbo. Obe delegaciji sta izrazili mnenje o potrebi nadaljnih srečanj za izmenjavo mnenj o gospodarsko pomembnih temah.
Koncesije za grobove v Podgori in Pevmi
Na pokopališču v Podgori in Pevmi so v prejšnjih dneh na precej grobov postavili napise, ki obveščajo, da je koncesija zapadla ali da je tik pred tem, da zapade. Občinska uprava zato obvešča občane, katerih dragi so pokopani na enem od navedenih pokopališč in jim izteka desetletna koncesija za grob, da morajo za podaljšanje vložiti ustrezno prošnjo. V nasprotnem primeru bodo posmrtne ostanke prekopali, grobove pa uporabili za nove pokope. Zainteresirani dobijo podrobnejša pojasnila na županstvu v Gorici.
Krvodajalci sovodenjske sekcije podali obračun delovanja
V	prostorih KD Skala v Gabrjah je bil prejšnji petek občni zbor članov sovodenjske sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev, ki letos slavi desetletnico delovanja. Mogoče je prav ta okoliščina pripomogja k veliki udeležbi na skupščini, saj je bilo prisotnih skoraj polovica od 102 aktivnih članov, ki so lani darovali kri štiriinšest-desetkrat.
Poročilo o dejavnosti sekcije v obdobju od leta 1983 (zadnji občni zbor je bil namreč 25. marca tega leta) je podala tajnica, Marinka Batič. Tega leta se je začelo spletati sodelovanje z OK Rdečega križa Ajdovščina, ki je v naslednjem obdobju obrodilo zelo lepe uspehe, nove pobude pa načrtujejo tudi v bodoče.
Tajnica sekcije je posebej naglasila, da je društvo v tem zadnjem obdobju vendarle prišlo do primernega sedeža in se zahvalila društvu Skala za veliko razumevanje in sodelovanje. Zahvalila se je tudi Ivu Boškinu, ki je pred tem nudil zasebne prostore za delovanje društva.
V	zadnjem obdobju so pri sekciji veliko pozornosti namenjali vzgojnemu in izobraževalnemu delu. Tako velja posebej omeniti tečaj prve pomoči in oskrbe bolnika na domu, razne pobude na šolah (predavanja o negi zob, škodljivosti kajenja in alkohola itd). Niso pa zanemarjali niti tradicionalnih družabnosti.
Iz tajniškega poročila izhaja, da šteje sekcija zdaj 102 člana, in je torej članstvo nekoliko naraslo. Žal pa nazaduje število odvzemov krvi (kar je sicer splošen pojav), ki jih je bilo lani le 64.
Na petkovem občnem zboru so enaindvajsetim občanom podelili potrdilo o obiskovanju tečaja o negi bolnika na domu, ki je potekal od 17. februarja do 5. marca ter izvolili tudi člane novega upravnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča. V upravni odbor so bili izvoljeni: Marinka Batič, Ana Benedetič, Ljubica Butkovič, Branko Černič, Ciril Černič, Marjan Černič, Renzo Cescutti, Mirijam Devetak, Marino Dottori, Jožef Florenin, Oskar Ju-ren, Ivo Tomšič, Marjan Tomšič, Srečko Tomšič, Paolo Braini in Dario Na-nut_ (slednja kot predstavnika članov iz Štandreža). Nadzorni odbor sestavljajo: Benjamin Černič, Remo Devetak, Ladi Tomšič. Razsodišče: Ivo Boškin, Marjan Komjanc in Andrej Kovic.
Občnega zbora sovodenjskih krvodajalcev so se udeležili tudi gosti, predstavniki Rdečega križa iz Škofje Loke in Ajdovščine, predstavniki sekcije krvodajalcev iz Doberdobai društev KD Skala, ŠD Sovodnje, KSD Vipava in ŠZ Soča. Občino je predstavljal župan Vito Primožič.
Udor v strugi Vipave pri Rubijah
Geologi in jamarji so že pred desetletji ugotovili povezavo med Vipavo, Sočo in Doberdobskim jezerom. Niso pa mogli z gotovostjo ugotoviti kraja, kjer voda odteka iz struge pod obronke Krasa. Zdaj je Vipava sama priskočila na pomoč raziskovalcem.
Ob zadnji narasli vodi se je namreč v bližini sotočja Vipave in Soče v le-
vem bregu odprla votlina, kamor v velikih vrtincih izginja voda.
Območje udora so si že ogledali Kraški krti, ki bodo skušali prodreti globlje v votlino, ko bo vodostaj nižji. Ob narasli reki je namreč takšen podvig nemogoč.
Obsojena zaradi kraje
Pretor v Krminu je po hitrem postopku obsodil dva jugoslovanska državljana,, ki sta se te dni polastila avtomobila na dvorišču hiše v Drevoredu Venezia Giulia 38 in se z njim odpeljala proti Vidmu. 21-letni Nikola Djordjevič in 20-letni Dzemeil Kurti-sovski sta ukradla fiat 124 Aliče Roiat-ti vd. Mingolo. Vrata so bila odprta, ključi pa v njem, tako da mladeniča nista imela posebnih težav.
Njuna vožnja ni trajala dolgo, saj so ju že kako uro kasneje agenti videmske kvesture prestregli v Ul. Martig-nacco v Vidmu. Djordjevič je pritisnil na plin, vendar zaman, saj so ga policisti kmalu udstavili.
Pretor Finazzer Flori jima je sodil zaradi kraje avta, poleg tega je bil _ Djordjevič obtožen vožnje brez vozniškega dovoljenja, Kurtisovski pa nedovoljenega vstopa na italijansko ozemlje, potem ko ga je lani izgnal kvestor v Viterbu. Obsodil ju je na dva meseca in 20 dni zapora pogojno. Javni tožilec je bil zahteval obsodbo na osem mesecev zapora, branilec pa naj nižjo kazen in izpustitev na prostost.
Javni posvet o deželnem zakonu za krepitev kulture miru in sožitja
Deželni svet je 3. februarja letos odobril zakon o financiranju pobud za krepitev kulture miru in sodelovanja med narodi. V prihodnjih treh letih bodo za financiranje raznih pobud dežele, krajevnih ustanov, šol in združenj (z izjemo političnih strank) namenili 1,6 milijarde lir.
Zakon nedvomno pomeni veliko novost na področju meddeželnega sodelovanja in zlasti v prostoru Alpe-Jadran. O namenu predlagateljev ter o možnostih, ki jih ta ukrep odpira, bodo na javnem posvetu, ki bo v petek, 3. aprila 1987, v pokrajinski sejni dvorani, spregovorili podpisniki, oziroma predlagatelji zakona deželni svetovalci Barbina (KRI), Cavallo (DP) in Pagura (KD). Dokončno besedilo zakona je bilo namreč izdelano-po združitvi štirih osnutkov.
Posvetovanje, oziroma javna razprava o novem deželnem zakonu bo v pokrajinski sejni dvorani, s pričetkom ob 17.30.
S skladom, ki je predviden za kritje omenjenega zakona, naj bi med drugim financirali razne pobude med pobratenimi občinami iz naše dežele in območjem deloYne skupnosti Alpe-Jadran.
Žal je vlada, kakor smo včeraj poročali na tržaški strani omenjeni deželni zakon zavrnila.
V Sovjetski zvezi že 45 pekarn z opremo iz novogoriške tovarne
Goriške strojne tovarne in livarne v Novi Gorici znaten del svojih izdelkov oziroma proizvodnje izvažajo v tujino. Med kupci so razvite zahodne države, države v razvoju in vzhodnoevropske socialistične države. V tem okviru narašča tudi izvoz v Sovjetsko zvezo, Goriške strojne tovarne in livarne so na primer lani prodale različnim ruskim kupcem opremo za 12 malih pekarn. Te so zgradili oziroma opremili v Moskvi, Leningradu, Bakuju, Rigi, Alma Ati in v drugih večjih mestih. Skupaj zdaj obratuje v Sovjetski zvezi že 45 malih pekarn iz Nove Gorice. Delovna organizacija iz Nove Gorice bo tudi letos nadaljevala s prodajo opreme za pekarne v Sovjetsko zvezo. Zanimanje zanjo je veliko, kar je tudi razumljivo, saj je kruh iz manjših pekarn veliko boljši kot pa kruh iz velikih industrijskih pekarn. Goriške strojne tovarne in livarne pa bodo svoj izvoz razširile tudi na druge izdelke. Vrednost izvoza v Sovjetsko zvezo bo kmalu dosegla okoli 10 milijonov dolarjev na leto.
(m. d.)
Nezgodna kronika
Mesec dni bo na zdravljenju 50-let-ni Mario Casagrande iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 114, zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči včeraj nekaj pred 15. uro v križišču Goldonijeve ulice in Korza Italia.
Casagrandeja, ki je bil na kolesu, je zbil avtomobil. V nesreči je zadobil poškodbe v prsnem košu z zlomom reber.
Vzroke nesreče ugotavlja prometna policija.
V	prometni nesreči, zgodila se je nekaj pred 13. uro v križišču Cadorno-ve in Boccacciove ulice, pa se je laže ranil 34-letni mestni redar Mario Gre-gori.
Gregori je bil na motorju. Vanj je z avtom zadel 47-letni Alessio Collini iz Gorice. Pri padcu se je Gregori ranil po glavi.
V petek skupščina goriške KZE
V	petek, 3. aprila, ob 18. uri se bo sestala medobčinska skupščina KZE za Goriško. Seja je bila sklicana na zahtevo več kakor ene tretjine članov skupščine. Dnevni red zasedanja je dokaj zajeten, vendar ni težko napovedati, da bo razprava obtičala že na samem začetku. Prva točka namreč predvideva razpravo o predlogu za spremembo načrta reorganizacije javne zdravstvene službe s posebnim ozirom na bolnišnici v Krminu in Grade-žu. Druga točka pa predvideva razpravo o dokumentu, ki ga je odobril občinski svet v Krminu oktobra lani in
ki prav tako zadeva organizacijo javne zdravstvene službe v tem kraju.
V nadaljevanju seje pa naj bi se člani skupščine spoprijeli še z obračunom za leto 1985 ter proračunom za leto v teku.
prispevki
Ob plačilu letne članarine za združenje VZPI-ANPI, so za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje darovali: Jordan Semolič 25 tisoč lir, Alojz Leghissa 5 tisoč lir, Mirko Visentjn 5 tisoč, Edo Visentin 5 tisoč, Emil Žužič 5 tisoč, Jožef Kobal 5 tisoč, Danila Leghissa 5 tisoč, Lado Devetak 5 tisoč, Cvetko Krulc 5 tisoč, Ettore Moro 5 tisoč, Jožef Croselli 5 tisoč, Milka Pahor 5 tisoč, Mirko Peric (gostilna) 5 tisoč, Marijo Peric 5 tisoč, Franc Pahor 5 tisoč, Adrijan Vižintin 5 tisoč, Albert Žužič 5 tisoč, Ivan Vižintin 5 tisoč, Stanko Ferle-tič 3 tisoč, Bernarda Devetak 2 tisoč, Mirko Peric 2 tisoč, Emil Vižintin 2 tisoč, Jožef Krulc tisoč in Emil Devetti 2 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Marije Doljak vd. Marturini darujeta Lilijana in Danilo Nanut SO tisoč lir za partizanski spomenik v Štandrežu.
V isti namen darujeta Irena in Rado Nanut 20 tisoč lir.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Letos naj bi se krog udeležencev razširil še na mlade violiniste iz Veneta.
Pobudnik srečanja je Glasbeno in kulturno društvo v Fari, v sodelovanju z deželnim odborništvom za kulturo, Letoviščarsko ustanovo za Gradišče in Redipuglio ter Goriško pokrajino. Natečaj se bo odvijal od jutri, 2., do nedelje, 5. aprila, v občinski palači na Trgu Vittorio Emanuele v Fari.
V	okviru tekmovanja bodo mladi violinisti nastopili tudi ob spremljavi dvajsetčlanskega orkestra, ki ga sestavljajo mladi študenti violinske glasbe in violini podobnih glasbil iz treh sosednih dežel. Orkester je nastal lani prav v okviru natečaja v Fari, dirigira pa tržaški rojak Stojan Kuret.
Do 12. aprila
Razstava ob 15-letnici delovanja Italia nostra
V	deželnem avditoriju je do 12. aprila odprta dokumentarna razstava ob 15-letnem delovanju goriške sekcije združenja Italia nostra. Na ogled so Ištevilne fotografije in drugi dokumenti o živahni dejavnosti združenja, ki ima kot osnovni cilj varstvo okolja in ohranjanje kulturne krajine. V pet-njastih letih je goriška sekcija združe-jnja pripravila 18 razstav in poskrbela za tisk devetih publikacij. Skratka, zelo ugoden obračun .
Razstava v avditoriju je vredna ogleda.
OBVESTILO ZA LJUBITELJE FOTOGRAFIJE
Fotoamaterji, ki želijo sodelovati na natečaju Dia Primorska 87, lahko še ta teden izročijo diapozitive na sedežu ZSKD (v uradnih urah), Ulica della Croce 3.
razna obvestila
Kinoatelje vabi jutri ob 20.30 v Kulturni dom na predvajanje filma Davida Cronenberga Videodrome. Sledil bo razgovor o televizijskem sindromu.
Vrhunski alpinist Peter Podgornik bo v petek, 3. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu komentiral filma o lanski odpravi na Groenlandijo, v okviru katere je osvojil vrh Ingolfjelda, in o slikovitem podvigu na Yosemite v ZDA. Večer prireja SMReKK.
Ženski pevski zbor iz Laškega priredi v petek, 3. aprila, ob 20. uri v župnijski dvorani v Romjanu večer video filmov v sodelovanju s Kinoateljejem o Kanalski dolini. Filme bo komentiral Milan Pahor.
Združenje darovalcev organov prireja v soboto ob 10. uri, v srednji šoli v Doberdobu nagrajevanje udeležencev natečaja o darovanju organov.
Mladinski krožek Gorica praznuje v soboto, 4. t. m., 15 let delovanja. Ob tej priložnosdti vabijo na mladinsko srečanje. Ob 15.30 bo na sedežu MKG v Dijaškem domu, Svetogorska 84, okrogla miza na temo Delovanje mladinskih organizacij. Ob 21. uri bo v Kulturnem domu kul-turnozabavni večer.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00-22.00 »II bambino d'oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri erotici di Moana, ragazza in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Krmin
COMUNALE 19.30-21.30 »AC/DC let there be rock«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Ljubezen, poželenje in ekstaza«.
DESKLE 19.30 »Most, ki ne vodi nikamor«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Carlo Scara-muzza iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Telemaco Caprara iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Elda Busata vd. Kovačič iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrež in na glavno pokopališče.
Tudi tokrat nastopi simfonični orkester RTV Ljubljana
Glasbenikom Proustovega časa posvečena spomladanska glasbena sezona v Tržiču
MARKO WALTRITSCH
V Tržiču imajo zelo bogato glas-beno-koncertno dejavnost, katere program je pripravil Carlo De In-contrera, zanjo pa skrbi tamkajšnja občinska uprava. S tem se v Tržiču ukvarjajo že nekaj let, odkar so odprli prenovljeno Mestno gledališče. Vsako leto imajo dve koncertni sezoni. V jesensko-zimski nastopajo ansambli in ustvarjalci iz vsega sveta in nima začrtanega programa. Na pomlad pa priredijo sezono, ki ima točno določen okvir.
Letošnja spomladanska sezona se bo pričela 24. aprila in bo trajala do 19. junija. Naslov sezone je »V senci cvetočih deklet - Glasba v Prousto-
vem času«. Tržiški občinski upravi, ki je organizator teh koncertov, je uspelo tokrat dobiti pokroviteljstvo predsednika italijanske republike, francoskega ministra za kulturo, francoskega ministra za zunanje za-. deve, italijanskega ministra za turizem in prireditve.
Na sporedu bodo dela francoskih glasbenih ustvarjalcev zadnjega obdobja prejšnjega stoletja. Z izvajanjem njihovih skladb bodo zastopani naslednji francoski komponisti: Cesar Franck, Gabriel Faure, Ernest Chausson, Claude Debussy, pa še Satie, Ravel, Chabrier, Milhaud.
Med protagonisti teh koncertov bodo nekateri najbolj znani izvajalci: duo Gulli-Cavallo, Jeffrey
Swann, Elly Ameling, duo Canino-Ballista, kvintet Faure, Louis Lortie, duo Magaloff-Dalberto.
Tudi tokrat bo na nekaterih koncertih igral simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki ga bodo vodili Anton Nanut, Pierre Dervaux, Tarnaš Vasary in Muhai Tang. Ljubljanski simfonični orkester je na tr-žiških koncertnih prireditvah že več let stalni gost in izvaja dober del programa.
V okviru te koncertne sezone bodo tudi nekatere druge prireditve in sicer nastopi Aterballetta, Tam Teatra in Teatra Gioco Vita. En večer bodo posvetili predvajanju koncertnega filma Inhumaine Marcela THerbiera v sodobni glasbeni izvedbi.
radijski odmevi - radijski odmevi
Poezija Gregorja Strniše
JANEZ POVŠE
Poezija pred nedavnim umrlega pesnika in dramatika Gregorja Strniše je po svoje kot nalašč za radijski medij: zgoščena je do skrajne mere, po načelu »z najmanj besedami povedati, naslikati kar največ«, vtisnjena v izrisovanje in klesanje mirnih, svinčenih podob, oblik, izsekov iz narave, človekove postave, tišine, miru, grozljivega miru, šepeta, izvenčasovnosti in vendar tiktakanja časovnosti, trdote in vendar bridkih odzvenov nekoč lepih pokrajin, ki jih nikjer več ni. V priredbi Vladimira Jurca je večer oziroma srečanje s Strnišo radijsko rali-ziral Sergej Verč, poleg Vladimira Jurca pa so pri tem projektu sodelovali še: Maja Biagovič, Anton Petje, Bogdana Bratuž in Tone Gogala.
Za Strnišo je prizorišče pesniške obravnave v bistvu svet izven sveta, ali svet po svetu, po katerem se spre-
Akademska slikarka Melita Vovk v openskem Prosvetnem domu
Duhovito komentiranje življenja in dogajanj v njem
V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja te dni znana slovenska akademska slikarka Melita Vovk, ki je sodelovala v okrog 50 gledaliških Predstavah (tudi v tržaškem gledališču) in ilustrirala okrog 80 knjig za mladino in odrasle ter je za svoje delo prejela že več nagrad in priznanj.
Na otvoritvi razstave pretekli pe-lek, je o slikarki spregovorila umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, katere govor objavljamo.
Slikarka, katere življenjska pot je bila zelo razgibana, se tudi kot umetnica udejstvuje na različnih področjih. Ukvarjala se je s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo in kostumografijo ter karikaturo. Nekaj let
je študentom igralske akademije v Ljubljani predavala scenografijo. Danes so zanjo najbolj značilne ilustracije mladinskih knjig in knjig za odrasle, karikature po našem dnevnem časopisju in publicistična dejavnost, ki je vezana predvsem na potopis, čeprav se tudi občasnemu sodelovanju z gledališči ni povsem odpovedla. Njena človečnost, smisel za humor in kritičnost ter blaga ironija, so vseskozi vodilna nit v slikarkini raznoliki ustvarjalnosti, ki odseva njeno široko razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov.
Slikarkino najljubše izrazno sredstvo je risba — od čiste, realistične,
Oder zavoženih umetnikov
Od 2. do 5. aprila bosta v gledališču Cristallo gostovala Silvana De Santis in Gianfranco Mari z igro »Ciarm«. Gre za komedijo, ki združuje govorjene tekste in operno petje z glasbami Puccinija, Bellinija, Verdija in Donizettija
obrisne risbe, ki jo pogosto dopolnjuje s karikiranimi detajli in na ta način dosega tako značilno humorno naravnanost svojega ustvarjanja. Zelo značilna je za Melito Vovk kolažna tehnika kombiniranje risbe s fotografijo. Kolaž je Melita Vovk v slovenski ilustraciji uporabila med prvimi in z njim zelo razširila njeno izraznost. Od slovenskih ilustratork je Melita Vovk edina, ki se ukvarja s karikaturo. Prav v časopisnih karikaturah pogosto prihaja do izraza njeno visoko profesionalna risba in sposobnost duhovitega komentiranja življenja in dogajanj v njem, ki jih slikarka opazuje zelo pronicljivo.
Pri svojem likovnem delu Melita Vovk sproščeno uporablja različna risala, pisala in barve in jih pojmuje kot sredstvo za izražanje, ne kot osnovna izrazila. V ilustratorskem opusu se zna prepričljivo vživeti tako v literarno predlogo, kot v mladostnika ali odraslega bralca, ki mu je knjiga namenjena.
Isto bi dejali o njenem delu v gledališčih — od ljubljanske Drame do lutkovnih gledališč, od scen za Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski ali Pirandellovega Velikana z gore, do lutk za Zajčevega Kralja Matjaža in Alenčico. Lahko bi dejali, da Melita Vovk s svojim likovnim deom v plemenitem pomenu besede služi človeku, bodisi ko v likovne podobe prevaja pisateljev čustveni in miselni svet ali ko ilustrira svoje misli in svoja besedila. Nenazadnje želi biti razumljena in sprejeta. Zanjo se — izmi modernih likovnih smeri preozki in nesprejemljivi. Zdi se, da je našla svojo lastno umetniško pot v duhoviti humorni risbi, s katero pogosto kot dokumenta-ristka sproti reagira na dogajanja v svetu in okoli sebe. Svoj lastni notranji svet slikarka skrbno čuva, vendar »med vrsticami« le tudi ta prihaja na površje v tistih delih, v katerih slikar-kin rokopis prevlada motiv, ko npr. šopek cvetja postane nosilec slikarki-ne slutnje zlega, ki se odpira pred sodobnim človekom.
V likovni govorici z barvnimi svinčniki, flomastri, peresi, kombiniranimi kdaj pa kdaj z akvarelom ali tempero, je Melita Vovk razvila svoj značilni osebni slog preproste umetnosti, ki je dostopna slehernemu človeku. Slikarka, ki je prepotovala lep kos sveta, kot svetovljanka zna ceniti preprostega,
nepotvorjenega človeka. Zdi se, da vsakič, ko se vrača na svoj rodni Bled, prinaša s seboj več človeške širine in več razumevanja za resnične, drobne vsakdanje stvari.
Tudi z deli na razstavi v Slovenskem kultrnem domu Tabor, ki segajo v obdobje med 1967 in 1987 se kaže Melita Vovk najprej kot duhovita pripovedovalka in opominjavalka, šele nato kot prikazovalka cvetja, ljudskih noš in narave. Kolaž je pri tem v veliko pomoč. V njem slika najrazličnejše dogodke, med katerimi imajo tudi človekove nesreče in smrt svoje mesto. Pa nam slikarka kakor v tolažbo v istem hipu postreže s šopki za rojstni dan, za materinski dan, za srečno smrt itd. Morda bi marsikatero njeno delo lahko brali tudi takole: življenje ni le praznik, pozna tudi trde preizkušnje. Vendar je v njem marsikaj lepega in vredno ga je živeti. Humor nam pri tem pomaga.
bajajo reminiscence življenja, izvotle-nega v tehtno izbrane črte in kombinacijo živih predvsem pa neživih predmetov. Nekaj sanjskega je v njegovih verzih, kot so po drugi strani njegove podobe povsem konkretne, tako rekoč otipljive, fizične in kar dišijo s svojo okamenelo prisotnostjo. Ostra tihožitja, mrtve pokrajine, za katerimi diha utišano človeško srce, zapuščena obzorja in puščavne razsežnosti, koder je nekoč hodil človek, pa je tukaj umrl in skrepenel, ali pa odšel proč, kamor ga je privabilo že docela utišano upanje. Tukaj ali tam, kjer je pač hodil, in kjer smo se skupaj s pesnikom ustavili mi, pa je med stvarmi, predmeti in vetrovno mrzlo naravo, ostala le kaka v prah zakopana stopinja, kakšen neslišen vzdih, kakšna v kamen spremenjena kaplja krvi, kakšen v stekleno zvezdo zaklet spomin, vzgib, utrip življenja.
Radijska izvedba se je do kraja resno in koncentrirano lotila naloge in čeprav je bil večer po vsej verjetnosti nekoliko predolg, je vendar postregel s skrbno izgovorjeno besedo, predvsem pa njenim skritim in nanesenim smislom, kot je po drugi strani radio-fonija praktično izrabila vsa možna ustrezna izrazila, ki naj pričarajo svet te posebne pesniške govorice: turobna glasba, veter, zvončkljanja, galebi, morje, škripanje jambora, tiktakanje, flavta,in harfa v tišini, v neizmernosti še bolj neizmerne pokrajine, prazne za površne oči in žive za kamnito zunanjostjo. Vse skupaj pogreznjeno v vesoljsko zibelko prepadnih razsežnosti, sredi katere se tako obupano ozira na vse strani človekov duh, človekova misel, da bi se končno ali kdaj v neskončnosti dokopala do odrešilnih zidov, oprijemljivih točk, potem ko se na noben način - vsaj po Strniši - ne more in noče zadovoljiti z osrečujočo (?) slepoto, ki bi podarila le trenutke delnega in varljivega smisla. V tem smislu je izbor kot glavno temo ponavljal imenitne verze, ki nemara res najneposredneje ponazarjajo duh pesnikove usode: »Sem jaz ta, ali pa je to kdo drug, jaz pa sem mrtev tisoč let?«
Grafik Corrado Damiani
Corrado Damiani po rodu sicer ni Tržačan, ker se je rodil v Turinu, vendar se ima za Tržačana, ker tu že dolgo živi in se je v ambient lepo vživel. Z druge strani pa je zanimivo, da v dvajsetih letih, odkar se aktivno ukvarja z likovnostjo ter v desetih letih, odkar kot likovnik javno nastopa, tokrat prvič razstavlja v Trstu v obsežnejšem smislu in je zato veliko bolj znan drugod, kot pa doma. Za svoj prvi večji nastop v rekli bi svojem kraju je izbral galerijo Cartesius ob Ljudskem vrtu.
Damiani je grafik, vendar ne grafik v klasičnem smislu, ker je njegova tehnika sicer raznolika v okviru klasičnih vrst grafičnega izražanja, a je njegov postopek povsem oseben, kajti pri pripravi in izpeljavi matric, oziroma njihove vsebine si pomaga z varilnim aparatom, s katerim ploščo segreva ter s kislinami za razjedanje motiva v ploščo. Pred leti se je preizkušal tudi v suhi igli in drugih podobnih tehnikah, a je pristal pri svojem izvirnem načinu.
Nadaljnja značilnost tega prefinjenega mojstra so njegove zanimive in zelo prijetne barve ali točneje povedano barvni odtenki, ki da zadobijo ob ognju ali vročini poseben ton.
Kar se tiče Damianijeve vsebinske likovne govorice bi s težavo določili, ali gre za abstraktno ali figurativno likovnost, kajti v dokaj sproščeno brezvsebin-sko okolje mojster skoraj vedno vključi nekaj vsebinskega, kot na primer v listih »Moje vrtnice«, »Valkirija«, »Akt« itd. Zanimivo je tudi njegovo delo »Sončni mrk«. Tu je komaj zaznavno prikazal moški lik, ki napol zleknjen čepi na tleh. Posebnost dela je v tem, da vidimo motiv v tisti medli, mračni svetlobi ali bolje v tistem značilnem mraku, ki zajame svet ob sončnem mrku.
Mojster je dal na ogled tudi dve matrici, ki naj nestrokovnjaku pa tudi strokovnjaku nakažejo njegov način jedkanja ali bolje pripravljanja matric s kislino in vročino. Mojster je dal na razstavo tudi dve svoji mapi s po štirimi deli. Zelo številni publiki je o njem in njegovi umetnosti govoril prof. Sergio Molesi. (Fre)
Sončne in manj sončne plati sporazuma med vlado in Zvezo judovskih skupnosti
Pred skoraj šestdesetimi leti, 30. oktobra 1930, je že krepko fašistična Ita-Uja izdala kr. dekret št. 1731 z naslo-yom; Norme o judovskih skupnostih jn o Zvezi judovskih skupnosti v Italiji- Z ene strani je s tem želela oblast imeti nekakšno kontrolo nad judovsko skupnostjo v državi, z druge strani pa je z dekretom hotela omejitev civilnih Pravic Judov: kdor je hotel uživati storitve judovskih občin, na primer verski pogreb, je moral biti nujno tudi včlanjen v skupnost. In - menda edini Primer v Evropi - kdor je bil član, je moral po tem dekretu plačati poseben »cerkveni« davek, odmerjen na podla-gi njegovih dohodkov in izterljiv sku-Paj z občinskimi davki. Tako je Zveza crpala sredstva za svoje delovanje di-rektno od posameznih včlanjenih skupnosti, le-te pa od vpisanih članov.
Tak režim je veljal do 27. februarja tega leta, ko so predstavniki Zveze Podpisali sporazum (intesa), ki bo za-cel veljati, brž ko ga bo odobril z ene strani izredni kongres Zveze judovskih skupnosti, z druge pa parlament.
Mimogrede, Zveza se bo na svojem izrednem kongresu preimenovala, tako da bo tudi na zunaj pokazala svoj značaj in vsebino judovstva kot sistema, ki obsega poleg vere (v najožjem smislu) še socialni, narodnostni oziro-
ma kulturni in druge, med seboj tesno povezane momente. Torej ne več Uni-one delle Comunita Israelitiche Italia-ne, temveč Unione delle Comunita Ebraiche Italiane. Žal tega oblasti niso mogle doumeti do konca (na primer, ko je govor o judovskih socialno-kul-turnih ustanovah, ki so po judovskem pojmovanju »verske«).
Razlika med starim ■ »konkordatom« in novim je v tem, da je bil tisti iz leta 1930 oktroiran, novi pa je sad dolgoletnih pogajanj v skladu z drugim in tretjim odstavkom osmega člena italijanske ustave, njegov domet pa je mnogo daljši, saj bodo njegovi učinki vidni tudi v širši družbi. Tullia Zevi, predsednica Zveze, ga je označila, kot dokument, ki daje Judom možnost biti enaki v različnosti in različni v enakosti.
Pogajanja so se vlekla izredno dolgo in na njihovi poti je bilo nebroj težav
FILIP FISCHER
in nerazumevanj. Sicer nas trnova pot globalnega zakona za Slovence uči, kako je v sleherni koalicijski vladi težko uskladiti gledišča še o tako obrobni zadevi; in vsak padec vlade ter nova politična zavezništva in ravnovesja le še otežujejo dialog, če ga že ne pahnejo spet na startno točko.
Nekaj dejstev pa je le botrovalo, da so se pogajanja zaključila, seveda ob ugotovitvi, da je vsak izmed sogovornikov moral do neke mere popustiti. Med ta dejstva sodi brez dvoma Cra-xijeva politična teža in njegova želja, da bi ostal zapisan v italijanski zgodovini kot človek, ki je sklenil verski mir v državi. Drugo »pozitivno« dejstvo je nekaj človeških žrtev zaradi antisemitizma. Žal se nam utrne misel, da so atentati marsikdaj vendarle »kapital«, pa naj bodo taki, ki jih določe-
na skupnost utrpi, ali taki, ki jo člani neke skupnosti izpeljejo (Južna Tirolska). Končno je judovska skupnost deležna zanimanja v centrih oblasti, z razliko od slovenske, kot pravilno ugotavlja novinar Sandor Tence, ki naj bi ne bila »zanimiva«. Tretje, relativno pozitivno dejstvo je zasuk katoliške Cerkve , v odnosih z judovstvom in v gledanju nanj; upali bi si trditi, da je v novem gledanju Cerkve nekaj manjvrednostnega občutka in precej nelagodja zaradi nečiste zgodovinske vesti. In končno, kot zadnje dejstvo, ki je botrovalo sklenitvi sporazuma, bi navedli hladna birokratsko-etatistična logika (menda brez globljega prepričanja državnih organov), da je nevzdržno skleniti konkordat s Cerkvijo, in ne obenem z drugimi verskimi skupnostmi v državi.
* * *
Prav je, da omenimo vsaj bežno vsebino novega sporazuma, ki za silo us-
treza potrebam judovske skupnosti v državi, saj je dovolj elastičen. Zadnji, 32. člen določa, da bd njegova vsebina šla ponovno v pretres po desetih letih ali če se bo izkazala potreba, na željo ene ali druge strani tudi pred tem rokom.
Sporazum se začenja s še kar obsežno in važno preambulo, v kateri je navedenih cel kup mednarodnih dogovorov, izjav in dokumentov. Nekje zakopana med vsemi temi dokumenti je tudi mednarodna deklaracija o pravici otrok z dne 20. novembra 1959, ki določa, da otroci ne smejo biti diskriminirani ali kakorkoli trpeti zaradi verske (ne)pripadnosti. Kdor je sledil polemikam v zvezi z versko vzgojo v vrtcih in na šoli, se bo brž zavedel pomena tega principa, ki pa so ga na željo vlade skrili v preambulo. To je bila edina koncesija vladnih predstavnikov judovski in drugim verskim skupnostim, ki je bila še generično podprta s Craxijevo izjavo, ki je šla v zapisnik, da bo verska vzgoja v vrtcih snov splošnih državnih zakonov. Ne smemo pozabiti, da je ob podpisu tega sporazuma sedela še zmeraj na svojem vladnem stolčku (menda zadnjič) prosvetna ministrica Falcuccijeva.
(Se nadaljuje)
Košarka: jugoslovanski play off
Gibona in C. zvezda že v polfinalu
Nogomet za pokal SFRJ
Reprizi prvenstva
BEOGRAD - Po izločitvi v pokalu evropskih nogometnih prvakov bo skušala beograjska Crvena zvezda nocoj postaviti temelje za nov poskus v evropskih turnirjih prihodnje sezone. V povratnem kolu za jugoslovanski pokal se bo v okviru polfinala doma pomerila proti Hajduku, katerega je prav v nedeljo premagala v rednem prvenstvenem kolu. C. zvezda je v Splitu že zmagala z 2:1 in z upravičenim optimizmoom pričakuje današnje srečanje. Zelo zbrani pa so tudi Spli-čani, ki so se po nedeljskem porazu vrnili domov le za »politično uro«. Za Hajduka bi pomenila izključitev iz pokala hud udarec in začasen umik z evropske fronte.
Vse bolj odprta zgleda druga polfinalna tekma v Titogradu med domačo Budučnostjo in Rijeko. Slednja je doma zmagala z 2:1 po zaslugi dveh precej srečnih zadetkov in ob precej-, šnji premoči gostov v drugem delu tekme. Tudi Rijeka in Budučnost sta se v prvenstvenem srečanju spoprijela v nedeljskem kolu. Na Reki je bil rezultat neodločen. Budučnost je v dobri formi in ob uvrstitvi v finale jugoslovanskega pokala zasleduje preko prvenstva tudi pokal UEFA.
Tekmo v Titogradu bo sodil Zoran Petrovič, ki je lani uspešno žvižgal tudi na SP v Mehiki.
BEOGRAD - Podobno kot italijanska je tudi končnica jugoslovanskega košarkarskega prvenstva v polnem teku. Včeraj so odigrali že povratne četrtfinalne tekme, ki pa niso še določile polfinalistov, saj bosta v dveh primerih potrebni še tretji srečanji, in sicer med Zadrom in Partizanom na eni ter Bosno in Jugoplastiko na drugi strani. Nastop v polfinalu pa sta si zagotovili Gibona in Crvena zvezda.
Sinočnji izidi so bili naslednji: Ši-benka - Crvena zvezda 89:94 (48:50), prva tekma 90:91, kval. Crvena zvezda; Zadar - Partizan 93:81 (48:38), prva tekma 88:105, tretja tekma bo v soboto v Beogradu; Bosna - Jugoplastika 92:85 (46:40), prva tekma 76:89, tretja tekma bo v soboto v Splitu; MZT Skopje -Gibona 79:84 (49:42), prva tekma 92:117, kval. Gibona. Polfinalni tekmi bosta v torek. V prvem polfinalu se bosta srečali Cibona in Crvena zvezda, v drugem pa zmagovalca med Zadrom in Partizanom ter Bosno in Jugoplastiko.
Košarka: finale evropskega pokala
Težki franki za vstopnice
LAUSANNE — Finalu košarkarskega pokala evropskih prvakov se obeta
izreden uspeh. Za jutrišnjo tekmo med milanskim Tracerjem in izraelskim Makabijem so razprodali kar 9.583 vstopnic za čedno vsoto 270 tisoč švicarskih frankov (226 milijonov lir). Ostalih tisoč mest bo na razpolago novinarjem in uglednim gostom. Iz Milana so organizirali cele karavane navijačev in firma Philips, sponsor Tracerja, je za lastne uslužbence najela kar šest avtobusov. Med gosti iz Milana ne bo župana Pillitterija. V Riminiju ga zadržuje Craxi.
V Lausannu je v teh zadnjih dneh v teku izreden lov na vstopnico. Rekord je bil dosežen z izkupičkom 600 frankov za vstopnico, ki je imela nominalno vrednost 60 frankov. Ob taki inflaciji so bili precej razočarani nekateri navijači iz Izraela, ki so prišli v Švico brez predhodnih izkušenj take vrste.
Smučanje: zmaga Avstrijca
GAELLIVARE V okviru evropskega pokala je Avstrijec Helmut Ma-yer osvojil prvo mesto v veleslalomu. Drugi je bil Piccard (Fr.), tretji pa Thaler (Av.).
Pri Bergamu so se začeli preizkusni spusti za italijansko prvenstvo v smuku. Najboljši čas je dosegel Igor Ci-golla.
Hugo Sanchez na dražbi
CIUDAD MEXICO — Če bo Hugo Sanchez res zapustil madridski Real, gotovo ne bo ostal brezposeln. Ob nekaterih italijanskih moštvih se zanj resno zanimajo tudi Barcelona in nekateri klubi iz ZRN.
Na italijanski trg je včeraj prišla vest, da vodstvo Torina, kljub slabim uspehom ekipe, ne misli na korenite zamenjave. Potrjeni naj bi bili za prihodnje leto trener Radiče ter tujca Ki-eft in Junior.
Jadranje: za nov prestiž
OLBIA — Na Sardinijo je s posebno ladjo prispela ameriška jadrnica "Starš and Stripes", ki je februarja osvojila "America cup". Čez tri mesece bo v kraju Porto Cervo SP za 12-metrske jadrnice, ki bo nekakšna tolažilna regata za tiste, ki v Avstraliji niso uspeli. V kratkem bo na Sardinijo prispela tudi avstralska jadrnica "Kookaburra 3", katero sedaj doma preurejujejo."
Kolesarstvo: Moser na Giru
MILAN — Francesco Moser je sporočil, da se bo udeležil letošnje kolesarske dirke "Giro dJtalia". Start dirke bo 21. maja iz Sanrema. Za Moserja bo to že 15. nastop. Kolesar je izjavil, da so ga za nastop "prepričali" sponsorji in da s tehničnimi značilnostmi dirke | ni posebno zadovoljen.
Tenis: Gane boljši od Casha
MILAN — Na mednarodnem teniškem turnirju »Fila Trophy« v Milanu je včeraj največje presenečenje pripravil Italijan Paolo Cane (42. na lestvicah ATP), ki je v samih dveh setih s 6:3, 7:6 odpravil Avstralca Pata Casha (11. na lestvicah ATP). Nekaj ostalih izidov 1. kola - POSAMEZNIKLGun-narson (Šve.) - Hooper (ZDA) 6:4, 6:4, Schapers (Niz.) - Colombo (It.) 6:2, 6:3; Hlasek (Švi.) - Vajda (ČSSR) 6:3, 7:6; Šmid (ČSSRJ - Mansdorf (Izr.) 6:3, 1:6, 6:2; Mecir (CSSR) - Colombini (It.) 6:2, 6:3; DVOJICE: Becker (ZRN) in Živoji-novič (Jug.) - Anda in Carbonell (Šp.) 6:1, 6:3; Mecir in Šmid (ČSSR) - J3yke in Masur (Avs.) 6:4, 6:3; Birner (ČSSR) in Limberger (Avs.) - Drewett in War-der (Avs.) 4:6, 6:2, 6:4.
Spet smrt mladega boksarja
MANCHESTER — V bolnici v Manchestru je včeraj umrl šele 15 let stari Joseph Sticklen, ki je padel v nezavest v petek med nekim amaterskim boksarskim srečanjem, v katerem je doživel KO. Glasnik britanskega združenja zdravnikovje izjavil, da ta in podobne tragedije utrjujejo prepričanje, da bi bilo treba boks ukiniti, medtem ko so starši nesrečnega fanta dejali, da je boljša katerakoli športna ak-tivnot kot pa da otroci rastejo na cesti.
Po tragediji v Heyslu Britanci v Belgiji
'S**
Apartheid za Škotsko
Košarka: pionirski festival
Ekipe ZSŠDI ne bo v finalu
BRUSELJ Nogometaši britanskih otokov bodo danes ponovno igrali v Belgiji, prvič po tragediji, do katere je prišlo 29. maja 1985 na stadionu Hey-sel pred tekmo med Juventusom in Liverpoolom.
Predvsem iz psiholoških razlogov pa stadion Heysel ni bil izbran za_ meddržavno tekmo med Belgijo in Škotsko. Srečanje bodo odigrali na igrišču v Pare Astrid, pred izključno domačim občinstvom.
Če bo odsotnost vročekrvnih britanskih navijačev preprečila izgrede, pa ukrep belgijske nogometne zveze in neposredno celo notranjega ministrstva ne bo prispeval k pomiritvi duhov. Škotska nogometna zveza je že svoj čas zaprosila za nekaj tisoč vstopnic, Belgijci pa so bili pripravljeni oddati le tisoč mest. Užaljeni Škoti so še te odklonili in napetost je dosegla svoj višek, ko so se pojavila posebna vabila belgijske nogometne zveze, ki so izrecno omenjala, da ne veljajo za britanske državljane. Vstopnice iz redne prodaje so odklonili celo britanskim vojakom, ki so trenutno v bližnji ZRN.
Belgijci na noben način nočejo tvegati novih neredov ne glede na posledice sedanjih ukrepov, ki bi brez žalostnih precedensov spominjali na pravi apartheid. Dejansko pa bodo Belgijci ob prvem gostovanju v Veliki Britaniji izpostavljeni hudim pritiskom.
Samo srečanje bo za obe ekipi bistvene važnosti v okviru kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo. Obe računata na zmago, s katero bi lahko ena konkurirala z Bolgarijo za uvrstitev v sklepni turnir. Kljub važnosti pa bosta postavi nastopili okrnjeni. V belgijskem moštvu bo na primer odsoten Ceulemans, a v dvomu je tudi nastop De Mola. V škotski vrsti ne bodo nastopili Strachan, Hansen, Miller in Cooper. Italijanska javnost z zanimanjem pričakuje današnji nastop Scifa, ki naj bi v kratkem postal last milanskega Interja.
Kot zanimivost k aferi o strahu pred britanskimi predstavniki lahko navedemo le prepoved belgijskih oblasti za prijateljsko srečanje med domačimi in angleškimi... policaji.
Tokrat starejši pionirji ZSŠDI niso ponovili uspeha izpred dveh let, saj so na polfinalnem turnirju na Proseku poraženi zapustili igrišče. Novogoričani so po lepi in razburljivi tekmi zasluženo premagali našo združeno ekipo, predvsem zaradi telesne premoči pod košema.
Naši so sicer dobro začeli in si takoj priigrali 8 točk prednosti, a nato so povsem popustili. V začetku drugega polčasa so varovanci trenerja Furlana z agresivno obrambo nadoknadili zamujeno in celo povedli, vendar sta zelo slab odstotek pri metih iz igre in telesna premoč gostov dokončno pokopala upe naših fantov, pri katerih se je odlikoval Ažman, predvsem zaradi izrednih strelskih sposobnosti.
Sledilo je srečanje proti ekipi iz Domžal, ki pa je bila za razred slabši nasprotnik, tako da je trener Furlan poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Rezultati:
ZSŠDI - Nova Gorica	56:63 (26:31)
ZSŠDI: Oberdan 4, Prelec, Danieli 6 (0:2), Berdon, Rebula, Arena 12, Sterni, Stefani, Prešel, Bajc 9 (3:4), Paulica, Ažman 25 (4:5).
ZSŠDI - Domžale	88:43 (50:22)
ZSŠDI: Oberdan 5, Prelec 5 (1:2), Danieli 3 (1:2), Berdon 6 (2:4), Rebula 11
(3:6), Arena 29 (6:9), Sterni 7 (1:3), Stefani 3 (1:2), Prešel 2 (2:2), Bajc 6 (0:1), Ažman 6, Paulica 5 (1:3).
Nova Gorica - Domžale 78:49 (38:22)
VRSTNI RED: 1. Nova Gorica, 2. ZSŠDI, 3. Domžale.
Na finalni turnir pionirskega festivala Slovenije se je uvrstila ekipa Nove Gorice. (Vato)
Interliga prijateljstva
IDRIJA - V Kompas hotelu na Mostu na Soči se bo v nedeljo ob 9. uri pričelo tekmovanje v 8. krogu šahovske Interlige prijateljstva, v kateri sodelujejo šahisti Slovenskega primorja, dežele F-JK in avstrijske Koroške. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo od 12 do 14 šestčlanskih moštev. Druga polovica tekmovanja bo predvidoma 21. 6. v Gorici.
Iz Primorske šahovske zveze so vabljena moštva: Pirana, Izole, Kopra, Sežane, Ilirske Bistrice, Nove Gorice, Tolmina in Idrije, iz Furlanije-Julijske krajine: Trst, Polet Opčine, Gorica in Videm, iz avstrijske Koroške: Slovenska športna zveza Celovec in Finken-stein. (S. K.)
Košarka: promocijsko prvenstvo
Poraz Kontovelcev v zaostali tekmi
Santos - Kontovel El. Shop 85:73 (41:37)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 8 (4:7), Grilanc 15, Lisjak 2 (2:6), Sterni 12 (2:2), I. Starc 12, Čuk 12 (2:4), D. Starc 7 (1:2), Gruden 5 (1:3) SODNICI: Cocchi in Taucar; PON: I. Starc (30), Čuk (35), Ban (38); IZKLJUČEN: D. Starc (39) zaradi protestov); 3 TOČKE: Grilanc 2, I. Starc 2, D. Starc 2.
V ključni tekmi za prestop v play -off so žal Kontovelci klonili. V moški košarkarski tekmi pa sta bili tokrat protagonistki dve ženski, in sicer sodnici. V odločilnih trenutkih sta si sicer prikupni dekleti izmislili nekaj novih košarkarskih pravil, ki so znatno oško-dila Kontovelovo peterko. Kontovelci so sicer zelo slabo pričeli, tako da so domačini v 8. min. vodili kar s 16 točkami prednosti. »Plavi« so se nato zdramili, popravili svojo igro in zaostanek povsem nadoknadili ter v 15. min. prvič povedli. Tedaj pa sta sodnici pričeli s posebnimi atrakcijami, ki so posebno navduševale domačo publiko in privedle Santos do nezaslužene zmage. (D.S.)
Namizni tenis: v ženski B ligi
V rokometni D ligi
Domovke so si zagotovile obstanek
Zadnji nastop krasovcev
Dom - Polisportiva Adriatica 5:3
Lutman - Negriolli 2:0 (21:13, 21:17); Fabbro - Santini 1:2. (21:18, 17:21, 16:21); Vodopivec - Musso 2:0 (21:17, 21:15); Lutman - Santini 0:2 (24:26, 9:21); Vodopivec - Negriolli 2:0 (21:6, 21:13); Fabbro - Musso 2:0 (21:18, 21:18); Vodopivec - Santini 1:2 (16:21, 21:16, 14:21); Lutman - Musso 2:0 (21:12, 21:14).
S sobotno zmago so si domovke dokončno zagotovile obstanek v drugoli-gaškem prvenstvu, kar je bil pravzaprav prvi cilj, ki so si ga zastavile pred začetkom prvenstva. Do konca tekmovanja manjkajo še tri kola in naloga naših igralk je, da zaključijo ligo na najboljši način, to je z uvrstitvijo na končno drugo ali tretje mesto, kar bi bil vsekakor lep uspeh.
Kljub temu da domovke v soboto niso igrale ravno najbolje, z izjemo Sabine Fabbro, ki je po dolgem času ponovno prišla do zmage, so brez kakšnih večjih težav odpravile nasprotnice, ki so tako izgubile še zadnje upanje, da se rešijo izpada. Vsekakor pa so znala naša dekleta igrati pametno in mirno in so pustile, da so zaletave nasprotnice kar same grešile, tako da ni bilo pravzaprav nikoli dvoma o končnem zmagovalcu. (MAL)
GMT - Kras Glgbtrade A	5:3
Cappelletti - Škerk 2:1 (21:12, 19:21, 25:23), Sacco - Ukmar 0:2 (15:21, 13:21), Kalin - Obad 1:2 (31:29, 14:21, 17:21), Cappelletti - Ukmar 2:1 (15:21, 21:16, 24:21), Kalin - Škerk 2:0 (21:16, 21:7), Sacco -Obad 2:0 (21:9, 21:11), Kalin - Ukmar 0:2 (20:22, 15:21), Cappelletti - Obad 2:1 (18:21, 21:19, 23:21)
Krasovke tokrat niso ponovile senzacije iz prvega srečanja v Zgoniku, ko so proti GMT že izgubljale kar s 0:4, a na koncu so srečanje le zaključile v svojo korist. Tokrat pa je bilo povsem drugače, saj je njihova trenutna forma verjetno nekoliko slabša od tedanje. Kljub temu pa bi lahko s koncentrirano igro prav do poslednje točke tudi tokrat slavile. Ne smemo pozabiti, da so v vseh setih, ki so jih krasovke izgubile na razliko, vseskozi vodile, tik pred zmago pa neverjetno odpovedale. Tako je namreč Škerkova v odločilnem setu uvodnega srečanja že vodila z 20:15 in na koncu zgubila s 25:23. Da v Krasovih vrstah tokrat nekaj
ni šlo, nam priča podatek, da je Cappel-lettijeva zelo tesno premagala vse svoje nasprotnice šele po treh setih igre, povrhu pa so se vsi odločilni seti zaključili z minimalno prednostjo v njeno korist (25:23, 24:22 in 23:21).
MOŠKA C LIGA
Kras Globtrade -
Pongistica Basso Piave S. Dona 5:3
Šercer - Bullo 2:1 (21:7, 19:21, 21:8), Bole - Fachin 0:2 (19:21, 16:21), Štoka -Granzotto 1:2 (21:11, 15:21, 15:21), Šercer -Fachin 2:0 (21:9, 21:11), Štoka - Bullo 2:0 (21:16, 21:19), Bole - Granzotto 0:2 (11:21, 10:21), Štoka - Fachin 2:0 (21;19, 21:13), Šercer - Granzotto 2:0 (21:14, 21:16).
Izredno dragoceno zmago so v boju za obstanek dosegli Šercer, Stoka in Bole. Edina negativna plat tega nastopa so večkratni opomini, ki jih je sicer zelo pikolovski sodnik namenil Kraševemu trenerju Šercerju, kateremu najbrž preti izključitev, ki utegne biti celo odločilnega pomena za njegovo ekipo. Kljub temu pa
je prav Šercer najzaslužnejši za Krasovo zmago. Tudi Štoka je izpolnil pričakovanja. Nekoliko pod svojimi sposobnostmi je tokrat igral Bole, ki je naletel na črn dan, saj. je zgubil tudi proti takim nasprotnikom, katere je v prvem srečanju že premagal.
MOŠKA D-2 LIGA
Kras Globtrade - Ping Pong Club 5:3
Doljak - Mersi 2:0 (21:18, 21:19), Milič -Dessi 2:0 (21:8, 21:12), Legiša - Dollegno 1:2 (12:21, 21:17, 20:22), Milič - Mersi 0:2 (11:21, 18:21), Doljak - Dollegno 2:1 (21:23, 21:15, 21:12), Legiša - Dessi 2:0 (21:4, 21:7), Milič - Dollegno 1:2 (18:21, 21:17, 19:21), Legiša - Mersi 2:0 (21:16, 21:16).
S svojo zmagovito serijo pa nadaljujejo Krasovi najmlajši predstavniki v ekipnih prvenstvih. Z gladko zmago proti tržaškemu Ping Pong Clubu so si verjetno že zagotovili eno od prvih dveh mest, ki jim bosta omogočili kvalifikacijo v višjo ligo. (Z. S.)
Cividin (mladinci) -
Kras Trimac (člani) 20:24 (10:13)
KRAS: Klinc, Skupek 2, Marko Sardoč 4, Marko Milič, Simoneta 2, Kozlovič 2, Mitja Grilanc, Gruden, Pašku-lin 3, Sardo 6, Malalan in Čebulec 5.
Krašovci so se z zmago poslovili od letošnjega sicer ne preveč uspešnega prvenstva. Prvič je v njihovih vrstah nastopil tudi Mitja Čebulec, ki je bil pravi protagonist sobotnega srečanja. Glavna značilnost tekme je bila v pretirani živčnosti mladih tržaških rokometašev, na provokacijo katerih pa krasovci na srečo niso nasedli. Še kar solidna sta bila tudi sodnika, ki sta zaradi nesramnega obnašanja predčasno poslala v slačilnice nič manj kot sina Cividinovega trenerja Lo Duce, kar Tržačani niso prav lepo sprejeli, še prej pa sta dokaj nerazumljivo izključila Mitjo Grilanca in enega domačega igralca. Vsekakor so tokrat Lazarjevi varovanci dokazali, da bi bil njihov končni izkupiček brez dvoma še izdat-
nejši, če bi vedno nastopali z najboljšo postavo. (Z. S.)
Seminar o športni medicini Pobuda se je obnesla
Z okroglo mizo o športnem udejstvovanju v raznih starostnih dobah so v Gorici sklenili prvi seminar o športni medicini, ki ga je pripravila goriš-ka Pokrajina ob sodelovanju Tržaške univerze in olimpijskega odbora. Pobuda, ki je v pokrajinsko sejno dvorano privabila precej ljudi, je dobro uspela.
Za končno oceno prireditve smo se obrnili do pokrajinskega odbornika za šport Mirka Špacapana, ki nam je povedal: »Šlo je za prvo tovrstno pobudo na Goriškem, ki je naletela na dober odziv občinstva. Dejstvo je namreč, da smo s tem hoteli obogatiti spoznanja na športnem področju, tokrat z zornega kota športne medicine, kar je v drugih, večjih mestih že ustaljena oblika informacije in dela. Prva ugotovitev je torej vsekakor pozitivna in nas spodbuja, da borno lahko še nadaljevali na tej poti. Če nekoliko pobliže ocenim prisotnost slovenskih športnih delavcev, profesorjev telesne vzgoje in vseh tistih, ki živijo in delajo v našem športnem okolju, potem moram reči, da ni bilo opaziti največjega navdušenja za pobudo.«
Ruzzier v dobri formi
Slovenski atlet Fabio Ruzzier je na-nedeljski deželni fazi društvenega prvenstva v hoji (tekmovanje je bilo na Valmauri) dosegel lep uspeh. Na razdalji 20 km je namreč prepričljivo zmagal med člani s časom 1.32'21"5 (drugouvrščenemu Dorigu je zadal skoraj štiri minute zaostanka). Dosežek je spodbuden zlasti glede na slabe vremenske pogoje (dež in na koncu celo toča).
Ruzzierja čakata v naslednjih dneh izredno važni tekmovanji: 5. aprila bo nastopil v Lausannu na »1. Grand Prix de Lausanne«, mednarodnem tekmovanju v hoji na 20 km, naslednjo nedeljo pa v Canicattiju na Siciliji na državnem prvenstvu v hoji na 35 km.
Razpis za Trofejo Renco Faganel
Renco Faganel je tragično umrl pri športnem potapljanju lansko poletje. V okviru štandrežke skupnosti je bil dejavno prisoten pri odbojki v prvem moštvu Vala, pri pobudah rekreacijskega značaja in v občinskem bazenu kot pomočnik inštruktorja športnega potapljanja. Bavil se je tudi s smučanjem. Skupina prijateljev se je odločila, da ga primerno počasti ravno v okviru telesnokul-turne dejavnosti, ki ji je posvečal dobršen del izvenslužbenih obveznosti. Zato razpisuje Trofejo v nje-ov spomin po naslednjem pravilni-u:
1. Trofeja »Renco Faganel« je namenjena zaslužnemu posamezniku ali posameznici, ki se je izkazal ali izkazala z delom in doseški na področju telesne kulture; namen ima
nagrajenca ali nagrajenko spodbuditi k vztrajanju v prid rasti telesno-kulturne dejavnosti.
2.	Trofejo lahko dobi tekmovalec ali tekmovalka, ki se udeleži društvenega smučarskega prvenstva SPDG.
3.	Komisija, ki jo sestavljajo^ po dva člana SPDG, dva člana ZSŠDI, dva dijaka višješolca in dva člana odbora, ki je dal pobudo za Trofejo, zbira med udeleženci in udeleženkami vpisanimi na štartnih listah društvenega smučarskega prvenstva SPDG, ki so že dopolnili 14 let in niso presegli 30 let.
4.	Dobitnik ali dobitnica obdrži trofejo za mesec dni, nato jo izroči odboru SPDG, ki jo shrani do naslednje podelitve v prostorih Kultur-
nega doma v Gorici; dobitniku ali dobitnici ostane spominska plaketa.
5.	Trofeja »Renco Faganel« bo dodeljena 5 let zaporedoma; po 7. letu od prve podelitve bo komisija izbrala med petimi zmagovalci najzaslužnejšega, ki bo dobil trofejo v trajno last.
6.	Odločitev komisije bo znana vsakokrat takoj po tekmovanju, objavljena bo v Primorskem dnevniku in bo nepreklicna.
7.	Odbor, ki daje pobudo za Trofejo »Renco Faganel«, lahko po potrebi spremeni posamezne člene tega pravilnika. V tem smislu sprejema nasvete in zlasti podporo ustanov, organizacij, društev in posameznikov.
Odbor za Trofejo »Renco Faganel«
Košarka: Po zmagi v povratnem derbiju »dečkov« s Kontovelom
Bor Indules zdaj v finalu za naslov
Dvojna zmaga Doma Agorest
KONTOVEL - BOR INDULES 68:115
(42:58)
KONTOVEL: Emili 2, Kralj 15, Pečar 7 (1:2), Ban, Briščik 5 (3:4), Rebula 25 (1:6), Gulič 6 (2:4), Gregori 6, Budin 2 (0:2), Bizjak.
BOR: Schiulaz 5 (1:4), Korošec (0:2), Debeljuh 35 (1:4), Starec 8, Barini 6, Pavlica 45 (4:5), Martini 9 (1:5), Uršič 7 (1:2).
3 TOČKE: Rebula 2, Kralj 1, Pavlica 1.
Po zmagi v povratnem srečanju so se borovci skupaj s Servolano, ki je Premagala SGT z 88:82, uvrstili v finale za naslov pokrajinskega prvaka. Tekma na Kontovelu je potekala skoraj enosmerno, a je bila zanimiva in občasno atraktivna. Kontovelci so tokrat igrali boljše kot v prvi tekmi, nikakor pa niso znali zaustaviti dvojice Debeljuh - Pavlica, ki je skupno dosegla kar 70 točk. Pri domačinih se je Poleg Kralja in Rebule izkazal še Diego Pečar. (Vanja)
1. MOŠKA DIVIZIJA
VILLESSE - DOM	56:71 (31:30)
DOM: Kocjančič 9, Čubej 15, Sancin
11,	Semolič 7, Bensa 1, Ziani 10, Čej 18.
3 TOČKE: Čubej 2.
Skromna ekipa iz Vileš v letošnjem Prvenstvu ni še zmagala. Ekipi sta si bili enakovredni vse do 23. minute, nakar so domovci z delnim izidom 16:4 krepko povedli in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi domovci, izstopali pa so Ziani in Cej ter Kocjančič v obrambi. (M. Čubej)
Skupina A
SOKOL - EDILGEST 70:64 (38:39)
SOKOL: Rosati 23, Caharija 12, Ušaj 21, Velussi 10, Buzan 4, Devetak 18, Žbogar, Pertot 2, Vidoni, Pupis 3.
Sokol je v nedeljo dosegel svojo četrto prvenstveno zmago, tokrat proti prvouvrščenemu Edilgestu. Odločilno prednost so si gostitelji priborili v 10. min. drugega polčasa. (Mitja)
LESTVICA: Basket TS in Edilgest
12,	Sokol in Lav. Porto 8, Orient Ex-press 2, Express 0.
Skupina B
CICIBONA - FINCANTIERI 70:73
(25:31)
CICIBONA: Fonda 2, Jogan 13 (2:5), Rudeš, Parovel 7 (2:4), Smotlak 17 (3:9), Jankovič 6 (0:4), Kovačič 4 (0:2), Sancin 21 (1:3), Pupulin, Ciuffi.
3 TOČKE: Parovel 1 in Jogan 1.
Odločilno srečanje za uvrstitev v play off je Cicibona žal izgubila. V drugem polčasu je fizično boljši nasprotnik vodil že s 15 točkami prednosti (v 32. minuti 59:44), a naši so odlično reagirali in se z izredno obrambo Kovačiča in Smotlaka približali na dve točki zaostanka. Pohvalo zasluži tokrat celotna ekipa, predvsem zaradi zagnanosti. (Vanja)
LESTVICA: Canon 14, Fincantieri in Cicibona 12, Fiamma 6, CUS 4, Talpa 2.
Skupina D
BOR - BARCOLANA 65:54 (32:32)
BOR: I. Oblak 8, A. Furlan, Udovič 22 (0:2), Merku 2 (0:1), Slobec 5 (1:4), Jančar 2, Canciani 12 (2:3), Baitz 3 (1:6), Krečič 11, (3:4).
TRI TOČKE: Canciani 2, Oblak 2.
Po petih zaporednih porazih so borovci ponovno zmagali, morali pa so se pošteno potruditi, da so strli odpor izkušenih gostov. Še v 10. min. d. p. so namreč vodili le za dve točki (44:42). Z dobro igro v obrambi in nekaj uspešnih akcij v napadu pa so si priborili odločilno prednost. V teh trenutkih je bil v napadu odločilen Udovič.
(Marko Oblak)
LIBERTAS - KONTOVEL	94:72
(45:45)
KONTOVELr Luksa 12, Emili 30, Pertot 3, Nabergoj 10, Starc 6, Kneipp 5, Cunja 2, Pisani 4.
Ko se je na koncu prvega polčasa poškodoval Aleksander Emili, ki je bil dotlej junak tekme, je bilo jasno, da bodo tudi tokrat plavi doživeli slab konec. Naj omenimo tudi, da sta pri Kontovelu manjkala Andrej Pertot in Danieli, kar se je precej poznalo. (Dimitrij)
LESTVICA: SGT 14, Ferroviario 9, Santos in Inter 1904 8, Libertas 6, Barcolana in Bor 2, Kontovel 0.
KADETI
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
DON BOSCO 84:85 (46:48)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 13 (1:2), Kocman 36 (10:14), Rupel 8, A. Sterni, Stanissa 8, Gruden 1 (1:2), P. Sterm 16 (4:4), Bogateč (0:2), Panjek 2.
TRI TOČKE: Kocman 6, Cingerla 2.
Prvouvrščeni Don Bosco je naše (kot že v prvem delu prvenstva) premagal le za pičlo točko, a to je bilo dovolj, da so si Kontovelci zapravili možnost, da bi osvojili končno prvo mesto.
Začetek je dobro obetal (v 7. min. 22:9), nato so naši nenadoma popustili in nasprotnik jih je dohitel. V nadaljevanju so Tržačani odločno povedli (v 10. min. s 56:71), a Kontovelci so z odlično consko press obrambo in razigranim Kocmanom nadoknadili zaostanek. V poslednjih minutah pa sta sodnika predčasno poslala na klop kar štiri Kontovelove igralce ter nesmiselno izključila Kocmana, tako da so naši končali tekmo s štirimi igralci na igrišču, vseeno pa se jim je zmaga izmuznila le za las. (R. M.)
BOR ADRIAIMPEX - FERROVIARIO A
96:66 (42:29)
BOR: Lippolis 23 (1:3), Vodopivec 8, Simonič 5 (0:1), Cecco 4, Krasna 6 (0:1), Škerk 22 (2:2), Pertot 2 (2:4), Race 4, Cupin 4 (0:1), Bajc 12.
TRI TOČKE: Skerk 2, Simonič 1.
Borovci so brez težav in kljub odsotnosti centra Smotlaka (nastopal je s člansko postavo), visoko premagali solidni Ferroviario A. Tekma se je odločila že v prvem polčasu, ko so naši od zaostanka treh točk prešli v 4. minutah na 13 točk prednosti. Pohvaliti je treba predvsem Lippolisa, ki je bil pod košem neustavljiv in Škerka za odlično igro v napadu. (Luka Furlan)
LESTVICA: Don Bosco 34, Bor Ad-riaimpex 30, Kontovel 26, Alabarda in Leasest 18, Ferroviario in Auto-sandra 14, Ricreatori 12, Stella Az-zurra in CGI 10, Sokol 8, Autosandra 0.
PROPAGANDA
ARTE - DOM	76:18 (37:11)
Dom: Lisci, Silič 4, Pintar, Primožič, Zavadlav, Faganel, Sfiligoj 6, Pavšič, Bednarik 2, Spacal 6.
O zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma, saj so gostitelji za razred boljši od Dornikovih varovancev. Videti je bilo, da so igralci Arteja veliko bolj uigrani, kljub temu pa so belo-rdeči igrali dokaj požrtvovalno. (M. Čubej)
Mladinske igre: tekmovanje v moški košarki
Dijaki »Erjavca« v polfinalu
V okviru Mladinskih iger so stekla tekmovanja tudi v moški košarki. Prvega dela, ki se je komaj iztekel, so se udeležile tudi ekipe slovenskih nižjih srednjih šol »I. Cankar«, »Sv. Ciril in Metod«, »F. Erjavec« in »S. Gregorčič«.
Najuspešnejši so bili dijaki šole F. Erjavec, ki so v svoji skupini zasedli prvo mesto in se uvrstili v pokrajinski polfinale, ki bo 3. aprila v telovadnici šole Galilei. Tam se bodo pomerili z vrstniki šole Co-dermatz. Dobro so se odrezali tudi
dijaki Sv. Cirila in Metoda, ki se jim je napredovanje izmuznilo le zaradi slabše razlike v koših.
IZIDI KVALIFIKACIJ SKUPINA A: Erjavec - SC. Inter-nazionale 87:19, Erjavec - Brunner 81:64, Erjavec - Julia 67:65.
SKUPINA C: Ciril in Metod -Caprin 39:44, Ciril in Metod - Gregorčič 57:38, Ciril in Metod - Cankar 77:34, Čankar - Caprin 35:65, Cankar - Gregorčič 66:37.
DOM AGOREST - FINCANTIERI 3:0
(15:3, 16:14, 15:1)
DOM AGOREST: Bratina, Paulin, Prisco, T. in K. Gaeta, M. in M. Braini, Hvalič, Bassini.
Nekaj težav je imel Dom Agorest le v drugem setu, verjetno ker je prvi potekal prelahko in so domovke začele podcenjevati nasprotnice. Težava jih je streznila in v tretjem setu so ponovno pokazale lepo igro. (D. R.)
MARIANO INTREPIDA -
DOM AGOREST 0:3 (3:15, 5:15,
7:15)
DOM AGOREST: Hvalič, Bassini, Bratina, Paulin, M.in M. Braini, T. in K. Gaeta.
Berdonove varovanke so v Furlaniji s čistim 3:0 nadigrale visoke igralke Mariana, ki so močne ob mreži in krepko tolčejo. Goričanke pa so jih ustavile s homogeno igro v polju in močnimi servisi, tako da njihova zmaga ni bila nikoli vprašljiva. (D. R.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - DLFAC	0:3
(10:15, 4:15, 10:15)
BOR: Marega, Jablanšček, Sedmak, Clemente, Jercog, Švab, Biber, Starc.
V	prvem kolu povratnega dela prvenstva so borovci gladko klonili pred zelo požrtvovalnim nasprotnikom. Naši so tako, žal, doživeli ponoven poraz na domačih tleh, ki je bil vsekakor zaslužen. (I. Tul)
1, ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEX -
OMA ARMES 0:3 (14:16, 14:16, 13:15)
_ SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Maruccelli, Rebula, Škerk.
V	pomembni zaostali tekmi je Sloga Koimpex klonila pred tržaško ekipo, s katero je do tega srečanja delila prvo mesto na lestvici. Gladek poraz je vsekakor prehuda kazen za slogašice, ki so se nasprotnicam vseskozi enakovredno upirale, saj so bili vsi trije seti povsem izenačeni. V odločilnih trenutkih pa je Slogo Koimpex izdala živčnost, saj so igralke zagrešile nekaj naivnih napak, kar so seveda izkušenejše nasprotnice takoj izkoristile. Kljub porazu pa so naša dekleta zapustile nadvse dober vtis. (Inka)
PREVENIRE - SLOGA KOIMPEX 0:3
(9:15, 4:15, 13:15)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Černe, Fabi, Guštin, Križmančič, Maver, Rebula, Susič.
V	prvem povratnem kolu je Sloga Koimpex nastopila s povsem spremenjeno postavo, saj so skoraj vse igralke, ki sestavljajo ekipo, nastopale na pokrajinskem finalu v kategoriji un-der 16. Kljub temu so bile vajeti igre vseskozi v rokah slogašic, ki so osvojile novi točki brez najmanjše težave.
(Inka)
SOVODNJE AGOREST -
LUCINICO 2:3 (15:5, 8:15, 8:15, 15:9,
11:15)
SOVODNJE AGOREST: Furlan, Černe, Lovisutti, Florenin, Rinelli, Tomšič, Pavšič, Krašček.
V goriškem kulturnem domu je ekipi Sovodenj Agorest za las ušla zmaga, ki bi bila res prestižna, ker Lucini-co vodi na lestvici. Gostje pa niso pokazale take igre, kakor se za prvouvr-ščenega spodobi. Sovodnje Agorest, ki so ena najmlajših ekip v prvenstvu, so se jim kar dobro upirale in pokazale lepo igro. V tretjem setu so že vodile z 8:5, a pri menjavi igrišča so popustile in nasprotnice so znale to izkoristiti.
(D. R.)
Dijaško prvenstvo: ženska odbojka
Dijakinje Slomška za deželni naslov
Danes zjutraj se bodo dijakinje slovenskega tržaškega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Pordenonu potegovale za naslov deželnih prvakinj v okviru ženskega odbojkarskega turnirja za Dijaško prvenstvo.
Njihov nasprotnik je pordenonska šola ITC, ki je stari znanec naše ekipe. Če se ne motimo, so nekatere lanske ključne igralke pordenonske šole, letos prestopile v peti razred in zato nimajo pravice do nastopa na tem finalu. Tudi za Slomšek velja, da so nekatere boljše posameznice lani končale s študijem, a dijakinje iz prvih razredov, ki so jih nadomestile, niso nič slabše, zato se danes slovenski ekipi ponuja lepa možnost, da z zmago doseže uvrstitev v meddeželno fazo.
Slomšek se je v finale Dijaškega prvenstva uvrstil po zmagi na pokrajinski (proti Zoisu) in medpokrajinski ravni.
obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 5. aprila, avtobusni izlet v Sappado. Cena prevoza
13.000	lir. Odhod z Opčin ob 6. uri, s Proseka ob 6.10, iz Nabrežine ob 6.30 in iz Devina ob 6.50. Informacije in vpisovanje: Bruno Škerk, tel. 200236.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 5. aprila, ob priložnosti društvenega tekmovanja in tržaškega prvenstva, avtobusni izlet v Sappado. Odhod avtobusa z Opčin ob
5.45	in iz Križa ob 6. uri.
SPDT
prireja v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 33. redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.).
__________UNDER 18_____________
Skupina H
KRAS - LUCINICO	2:2 (0:2)
STRELCA ZA KRAS: v 55. min. Leone, v 83. min. Lucijan Škabar.
_ KRAS: Purič, Grgič, Umek,_ Černe, Švab, Leone, Kavalič (Alan Škabar), Ferluga, Šuc, Žagar, Kalc (Lucijan Škabar), 15 Leban, 16 Šedmak.
Krašovci bi po prikazani igri zaslužili zmago, toda gostje so v prvem polčasu znali bolje izkoristiti redke priložnosti. Domačini so v prvem polčasu igrali pretežno na sredini igrišča. V nadaljevanju je Krasov napad zaživel, ker je trener poslal na igrišče dva sveža napadalca. Zaradi razmočenega terena igra ni bila na visoki tehnični ravni. Rdeče-beli so se potrudili, nadoknadili dva gola zaostanka ter več kot zasluženo izenačili proti sicer solidnim gostom. (R. B.)
Skupina I
S. SERGIO - BREG	8:3 (2:2)
STRELCA ZA BREG: Paoli in Giu-ressi.
BREG: Cottar, P. Tamaro, Biffi, Jerman, Steržaj, Sancin, M. Tamaro, Giu-ressi, Kerstich, Paoli (Koren), Pitacco (Hervat), Braida.
Brežani niso ponovili dobre predstave od prejšnje sobote in kljub strogim navodilom trenerja Ghersinicha jim ni Uspelo ustvariti boljše igre. Plavi so proti solidni ekipi S. Sergio slabo začeli in takoj po začetnem žvižgu so dobili prvi gol. Zatem je gostitelj zakrivil avtogol, Brežani pa so odtlej igrali boljše. Z lepimi akcijami so povzročali domači ekipi precej preglavic in tudi povedli iz prostega strela s Paulijem. Proti koncu prvega polčasa je S. Sergio znova izenačil. Breg pa je v drugem delu igre izgubil treznost in postal lahek plen nasprotnika. Tudi menjave v postavi niso preprečile hudega poraza. (Diego)
LESTVICA: Edile 34, S. Sergio 32, Chiarbola 28, Costalunga in Roiane-se 22, Vivai Busa 20, S. Andrea 19, Ponziana, Olimpia in Opicina 16, S. Vito 15, Montebello 14, Campanelle 9, Breg 3.
Cicibani Zarje B (na sliki s Soncinijem) so nezasluženo zgubili z Esperio
_________NARAŠČAJNIKI___________
PRIMORJE - GIARIZZOLE 1:2 (0:2)
STRELEC ZA PRIMORJE: Štoka.
PRIMORJE: Blažon, Štefančič, Pečar, Štoka, Gherbassi, Prasselli, Frassi-nelli, Tomasetig, Pascut (Štolfa), Mesar, Zbrzut.
Gostje so v prvem polčasu gospodarili na igrišču, gostitelji pa so igrali nepovezano in napadalci niso bili nevarni. Do prvega zadetka je prišlo po hitri posamezni akciji na levem krilu in predložku v kazenski prostor. Nekaj minut zatem so Tržačani podvojili s strelom, ki je najprej zadel vratnico. Pred odmorom je imel Mesar lepo priložnost. Bil je sam pred vratarjem, a ni bil učinkovit. V drugem polčasu so Prosečani igrali odločneje. V 25. minuti se je Štoka znašel pred vratarjem in realiziral. Nato so imeli naši na voljo še nekaj lepih priložnosti, a niso imeli sreče, (M. S.)
LESTVICA: Muggesana 42, Forti-tudo 38, Portuale 37, Montebello 36, CGS 33, Vivai Busa in Giarizzole 26, Olimpia 23, S. Andrea 21, Zaule 20, Domio in Costalunga 17, Junior in Campanelle 15, Primorje 10, Opicina 9, Čampi Elisi 7, Don Bosco 0.
___________NAJMLAJŠI_____________
BREG - OLIMPIA	1:4 (0:2)
STRELEC: R. Gombač
BREG: Giglifano, Ota, Strain, M. Gombač, Buzzi, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Impellizzari, P. Dazzara, Grilanc (v rezervi Švab in Degrassi).
Brežani v tem delu prvenstva res nimajo sreče. Kljub temu, da so imeli vedno pobudo v svojih rokah, so nasprotniki le s štirimi streli v vrata kar štirikrat zadeli. Končnemu izidu so botrovali na eni strani netočnost napadalcev, ki so si zapravili kar precej zrelih priložnosti ter na drugi strani res črno obdobje Bregovega vratarja. Kljub temu ne smemo nikogar obtoževati za poraz, ampak pohvaliti moramo vse tiste, ki že dalj časa požrtvovalno igrajo. (R. G.)
PRIMORJE - GIARIZZOLE 1:4 (1:1)
_ STRELEC ZA PRIMORJE: Peter Štoka.
PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Luxa, Škabar, Ligozzi, Osi, Štoka, Rupel, Puntar, Husu.
V okrnjeni postavi so se rdečerume-ni že na začetku le branili, kljub temu a so presenetljivo prešli v vodstvo, o prostem strelu Škabarja je Štoka z glavo premagal vratarja. Tržačani so spet napadali in kmalu izenačili po strelu med gnečo igralcev. V drugem polčasu so gostje še povedli z močnim strelom iz dvajsetih metrov. Tekme je bilo praktično konec, ko je v nekaj minutah sodnik dosodil dve res izmišljeni 11-metrovki. Drugo je sicer Franza ubranil, a žoge ni zadržal in odbitek je Tržačan izkoristil, da je zatresel mrežo. (Š. M.)
LESTVICA: Olimpia 37, S. Sergio 35, Breg 32, S. Giovanni 31, Montebello in CGS 30, Giarizzole 29, Portuale 28, Čampi Elisi 27, Triestina 22, Fortitudo 21, Viavi Busa 18, Zaule 17/6, Don Bosco 13, San Vito 9, Primorje in S. Andrea 4, Opicina 2.
__________ZAČETNIKI_________
BREG - CAMPANELLE	1:0 (1:0)
STRELEC ZA BREG: Punis BREG: Rapotec, Kalc, Bajec, Grilanc, Coretti, Laurica, Bandi, Punis,
Verše, Švara, Kermac (v rezervi Čuk in C. Rapotec).
Proti zadnji na lestvici so dolinski začetniki iztržili obe točki. Do gola je prišlo po lepi kombinaciji Bandi - Punis. Res škoda, da niso gostitelji zmagali z večjo razliko. Pohvaliti je treba Kermaca, ki uspešno nastopa s cicibani in začetniki ter prav dobro napreduje. (R. G.)
LESTVICA: Fani Olimpia 30, Costalunga 27, Vivai Busa 24, Chiarbola 21, Primorje in CGS in Breg 15, Al-tura 7, Portuale 5, Campanelle 3.
__________ CICIBANI______________
Skupina B
ZARJA B - ESPERIA	0:1
ZARJA: Maksi in Luka Urdih, Cris-tian in Denis Pussini, Grgič, Tence, Lipovec, Jurinčič, Ban.
Na ozkem in kratkem igrišču v Ulici Conti zarjani niso igrali kot zmorejo. Nekateri igralci, ki pri svojih akcijah potrebujejo prostor, so bili prikrajšani in niso mogli najti pravega tempa, da bi nadigrali Esperio. Tekma se je odvijala pretežno na sredini igrišča in rezultat 0:0 bi bilo najpravičnejše plačilo za obe moštvi. (Mirjan Žagar)
PONZIANA - BREG	3:1 (2:1)
STRELEC ZA BREG: Kermac
BREG: Argenti, Rapotec, Čuk, Cor-batti, A. Paoletti, Kermac, Živec.
Mali cicibani so se kljub porazu dobro izkazali. Bili so razmeroma mlajši in fizično šibkejši od nasprotnikov, a so pokazali smisel za skupinsko igro in dobro podlago za prihodnjo sezono, v kateri bo prav gotovo prišla do izraza požrtvovalnost igralcev in trenerja Kocjančiča. (R. G.)
LESTVICA: Giarizzole 38, Vivai Busa 34, Chiarbola 27, Fortitudo 22, Soncini 20, Altura 19, Zarja 18, Espe-ria 17, Ponziana 11, Breg 9, Zaule 7, Campanelle 1.
Skupina C
S. GIOVANNI - ZARJA	4:1
STRELEC ZA ZARJO: D. Grgič
ZARJA: Dellafontana, Doljak, Posse-ga, Kočevar, D. Grgič, Metlika, Gran-zotto, Križmančič, Družina.
Čeprav je morala poražena z igrišča, je Zarja tudi v tej tekmi pokazala napredek. S. Giovanni je dobra ekipa in je tudi zasluženo zmagala, vendar so bili zarjani dostojen nasprotnik. Začetek je bil v korist gostiteljev, ki so kar dvakrat zadeli. Nato so zarjani igrali bolj zbrano in borbeno ter bili do konca tekme enakovredni močnemu nasprotniku. (Mirjan Žagar)
LESTVICA: Fulgor 36, Fani 33, Inter S. Sergio 24, Supercaffe 23, S. Giovanni 22, Portuale 20, CGS 18, Domio 16, S. Andrea 14, Zarja 10, Muggesana 6, S. Vito 0.
________PRVENSTVO CSI____________
ZARJA - DON BOSCO	6:0
STRELCI: Renčelj 2, Ferluga 2, Kralj in Poropat.
ZARJA: Pavatič, Malalan, Berzi, Ple-han, Ferluga, Kralj, Jurinčič, Renčelj, Poropat.
Tudi najmlajši zarjani so prišli na svoj račun. Premagali so Don Bosco s teniškim izidim 6:0 in pokazali tudi nekaj privlačnih akcij, ki so navdušile premražene gledalce. Vsi zarjani so igrali res dobro, tudi vratar Pavatič, ki je ubranil celo 11-metrovko.
(Mirjan Žagar)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega, stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
1. aprila 1987
V hollywoodskem Dorothy Chandler Pavilionu se je odigrala »noč zvezd« 1987
Stonov film o Vietnamu moralni zmagovalec Oskarjev Brez večjih presenečenj podelitev ostalih priznanj
Poleg kipcev Platoonu je največ nagrad prejel Woody Allen Paul Newman in M ar le e Mat lin najboljša igralca - Nizozemcu oskar za najboljši tuji film
LOS ANGELES 30 centimetrov višine za 4 kilograme teže. Njegova oblika ni posebno posrečena ali umetniško izdelana, uradno se imenuje Academy Award, sicer pa mu vsi pravijo oskar, oz. Oscar, ker je to bilo ime soprogu igralke Bette Davis, ki je kipec neuradno imenovala po njem.
Ob tem kipcu pa se, hočeš nočeš, suče celotna ameriška (in delno tudi
tuja) filmska produkcija, ki dosledno, in čedalje manj pritajeno, investira v svoje »dirkalne konje«, v filme, ki si bodo glede na število imenovanj in prejetih pozlačenih kipcev utrli pot na tržišču. Prav zaradi tega je oskar nagrada, ki razburja duhove, ni pa vedno odraz dejanske igralske spretnosti, režiserskega talenta, tehnične profesionalnosti. Večkrat je nagrada odvisna
le od finančnih investicij, je odraz trenutnih interesov, -predvsem pa ne gre pozabiti, da je oskarju všeč rosno oko.
Je že res, da je letošnji moralni zmagovalec Stonov Platoon, film o vietnamski vojni brez Rambov in pristašev Reaganove politike, je pa tudi res, da so nagrado za najboljšo igralko podelili gluhonememu dekletu in da ji je oskarja izročil njen filmski in bivši življenjski partner William Hart. Morda je bilo tako zadoščeno tudi romantičnim zahtevam gledalcev, ki so noč prebedeli pred televizijskimi ekrani (v Italiji smo prenosu nagrajevanja sledili včeraj), da o uradnih gostih, ki so se gnetli v luksuzni dvorani Dorothy Chandler Paviliona, niti ne govorimo.
Platoon je bil namreč vse prej kot film-oskar. Krutost dogajanja učinkuje lahko tudi odvratno in gledalci, omamljeni od vseh mogočih Stallone-jev in Eastwoodov, so že pozabili na dejanske razsežnosti vietnamske tragedije. Oliver Stone pa ni pozabil na tisto tragedijo, ki se je zanj pričela junija 1965, ko se je znašel, ameriški vojak brez prirojenega smisla za klanje, v saigonski džungli. Moreče vzdušje riževih polj, v katerih so v mlakah krvi plavala trupla Vietkongov, tajfuni, neumnost, brezosebnost, ignoranca ameriških vojakov so mu ostali prilepljeni na kožo. Ko se je 'ob povratku domov Stone znašel sredi newyorške zime leta 1969, s srcem polnim gnusa in sovraštva do svojih sodržavljanov
(očitno imata s Stallonejem bolj malo skupnih zanimanj), je'Oliver začutil nujo po tem, da bi svoje izkušnje in razmišljanja posredoval svetu, ki Vietnama ni doživel.
ZDA niso bile pripravljene, da bi ga poslušale, zato se je Stone tja do leta 1976 »izgubil« v drugačni džungli, v mamilih, bil je v zaporu, glodala ga je globoka depresija. Sele pri tridesetih letih, ko so ZDA praznovale 200-letni-co obstoja, se je Stone opogumil in na vrat na nos izpisal vse, kar ga je težilo v srcu. Pred njim in njegovim impresivnim scenarijem Platoona pa je bilo še celih deset let birokratskih težav in nerazumevanj. Ni povsem naključno, da so njegov film podprli evropski ka-pitali (po mednarodnem uspehu Salvadorja), ter da so ga realizirali (na Filipinih) šele v času Reaganovega osebnega propada.
Platoon si je tako utrl pot do Oskarjev, se predstavil kar z osmimi imenovanji in brez večje konkurence, še posebno, ker odpira pot novemu valu filmov o Vietnamu (Kubrick, ki snema en film na desetletje, ima svojega že pripravljenega) in potegne veliko črto čez napihnjene heroje, ki bodo Reagana spremili v pokoj.
EVA FORNAZARIČ
Na sliki: (z leve) Arnold Kopelson, producent, Claire Simpson, monta-žerka in Oliver Stone, režiser s tremi Oskarji za film Platoon.
Letošnji
nagrajenci
LOS ANGELES — Najboljši film: Platoon (Oliver Stone); režija: Oliver Stone (Platoon); najboljši igralec: Paul Newman (The Color of Money, Martin Scorsese); najboljša igralka: Marlee Matlin (Children of a Lesser God, Randa Haines); najboljši izvirni scenarij: Woody Allen (Hannah and Her Sisters); najboljša snemalna knjiga: Ruth Prav/er Jhabvala (A Room with a View, James Ivory); najboljša ženska stranska ■ vloga: Dianne VViesf (Hannah and Her Sisters, Woody Allen); najboljša moška stranska vloga: Michael Caine (Hannah and Her Sisters, Woody Allen); najboljša izvirna glasbena kulisa: Herbie Hancock ('Round Midnight, Ber-trand Tavernier); najboljša izvirna popevka: Take my Breath Away -Berlin (Top Gun); najboljše umetniško vodstvo: Gianni Ouaranta, Brian Ackland Snow, Brian Save-gar in Elio Altamura (A Room with a View); najboljši kostumi: Jenny Beaven in John Bright (A Room with a View); najboljša montaža: Claire Simpson (Platoon); najboljši tuji film: The Assault (Nizozemska).
Spielbergu oskar za kariero Allenu stranska priznanja
Sinjeokemu igralcu kipec za že odigrano vlogo Gluhonemi lepotici priznanje za umetnost giba
LOS ANGELES — Nekoč je v Hollywoodu veljalo nepisano pravilo, da je oskar za življenjsko delo nagrada, ki jo podelijo tistim avtorjem in igralcem, ki se jim filmski dnevi iztekajo. Nagrada je bila je neke vrste zaključno priznanje predstavnikom filmskega sveta, ki so deveti umetnosti posvetili svoja najpomembnejša leta.
To pravilo je šlo v pozabo, saj je letošnjega oskarja za filmsko kariero prejel 39-letni Števen Spielberg, ki je vse prej kot pozabljen režiser. Zlobneži trdijo, da so se .mu oddolžili za lanskoletni padec filma The Color Purple, drugi pa so prepričani, da ima vse večje uspehe (E.T.!) že za sabo, da se je izpel...
Delni privesek lanskoletnih nepodeljenih Oskarjev so tudi priznanja za najboljšo žensko in moško stransko vlogo, ki sta ju dobila Dianne Wiest in Michael Caine za AUenov film Hannah and Her Sisters. Woody Allen, ki je lahko računal predvsem na glasove newyorških kritikov, je med podelitvijo nagrad nemoteno igral klarinet v MichaeLs Pubu (kot vsak ponedeljek, ko ni na snemanju) in je baje sprejel vest, da je dobil nagrado za najboljši izvirni scenarij (za film Hannah and Her Sisters) z velikim presenečenjem.
(e. f.)
LOS ANGELES - Paul Newman in Marlee Maflin, dva diametralno nasprotna primera igralske kariere, dva svojevrstna oskarja, ki sta zadovoljila občinstvo in kritiko. Sinjeoki Paul Newman (48 filmov od leta 1954 do lani kot igralec in 6 filmov kot reži-
ser) je bil v teku za pozlačeni kipec kar šestkrat, dobil pa ga je za vlogo v remaku slovitega The Hustler (v italijanskem prevodu Lo spaccone) The
Color of Money.
Veteranu, ki si je pravzaprav prislužil nagrado za svoje dolgoletno in uspešno delo pred in za filmsko kamero se je pridružila prva igralka, ki so jo nagradili ob prvi kandidaturi za svoj prvi filmski nastop, poleg tega pa je Marlee Matlin prva igralka, ki ni v filmu črhnila niti besedice. Matli-nova je namreč gluhonema (sicer ne stoodstotno} in se je že izkazala v vlogi Sarah Norman v gledališki izvedbi dramskega dela Children of a Lesser God (Otroci manjšega boga). Njena interpretacija na odrskih deskah je bila tako impresivna, da so jo povabili v Hollywood, kar se ji je očitno obrestovalo, (e. f.)
Zahodnonemške osebne izkaznice s kompjutersko obdelavo podatkov
BONN — Z današnjim dnem bodo v Zvezni republiki Nemčiji začeli postopno uvajati posebne plastične osebne izkaznice z magnetnim kompjuter-skim branjem osebnih podatkov. Desetletni odpor socialdemokratov in raznih naprednih skupin ni torej preprečil prehoda na novi sistem, ki dokončno odpravlja možnost ponaredb, a obenem uvaja nevarno evidentiranje državljanov. Ta sistem namreč omogoča, da lahko shranjujejo tudi take
podatke, ki nimajo nobene veze z osebnimi izkaznicami. V glavnem gre tu za obsodbe in najrazličnejše prekrške, ki so bili do sedaj spravljeni v arhivih in bodo odslej dostopni vsaki policijski postaji.
Vladna koalicija CDU/CSU in FDP zagotavljata, da bodo po treh dneh avtomatično brisali iz magnetnih pomnilnikov vse podatke, ki jih ni pooblastilo sodstvo. Prav tako naj bi brisali obtožnice, ki jih niso razsodbe potrdi-
le. Nedvomno bo to odvisno od dobre volje posameznih policijskih funkcionarjev, saj obstaja upravičen sum, da bodo marsikaj nezakonito ohranili.
Nič čudnega torej, da socialdemokrati navajajo, kako so zakonska jamstva nezadostna in da bi bilo treba sprejeti nov zakon o kazenskem postopku, v katerem bi jasno določili norme o varovanju in rabi kompjuter-skih osebnih podatkov.
Bundeskriminalamt (zvezni kriminalni urad) ob vsem tem pripominja, da je sprejetje zakonskih sprememb naloga politikov. Sami so z novim sistemom nadvse zadovoljni, saj bodo lahko policijski funkcionarji vsak trenutek preverili točnost osebnih podatkov, iz nove osebne izkaznice pa bodo lahko izvedeli še marsikaj drugega. V protiterorističnem boju je to enkratni pripomoček, ki trenutno ne dopušča falzifikatov.
Uvajanje novega dokumenta bo postopno. Najprej ga bodo dobili mladi, ki prvič zaprosijo za osebno izkaznico, drugi pa jo bodo dobili po izteku stare, ki v Zvezni republiki Nemčiji velja 10 let. V bistvu bodo imeli vsi državljani nove osebne izkaznice po prvem aprilu leta 1.992. Do tedaj bodo bržkone podobne osebne dokumente uvedli tudi v drugih državah EGS, saj so vse policije navdušene nad tem sodobnim pripomočkom.
Panika v Civitavecchii zaradi razlitja strupenega pesticida
CIVITAVECCHIA (Rim) Promet na tukajšnji železniški postaji je bil včeraj ponoči več ur ohromljen, ker se je po tračnicah razlilo okrog 30 litrov insekticida. Gre za škropivo profenofos švicarske kemijske družbe Ciba-Geigy, ki ga uporabljajo proti zajedavcem na bombaževih plantažah (v Italiji pa pod nazivom selecron v sadovnjakih). Pricurljalo je skozi špranjo poškodovanega železnega hranilnika, ki je bil z drugimi 74 hranilniki v kontejnerju na vagonu. Gasilci so strup pokrili s peskom, tega pa izročili sodnim izvedencem, ki so vagon z vso pošiljko zaplenili do konca preiskave. Nekaj železničarjev so podvrgli zdravstvenemu pregledu, ki pa je pokazal, da niso prišli v dotik z insekticidom, o katerem švicarska tovarna trdi, da je nevaren le, če ga zaužiješ. Ima pa sila močan in neprijeten vonj.
Pesticid je bil namenjen v Pakistan, a pred vkrcanjem na ladjo v Neaplju so odkrili okvaro na hranilniku in odredili povratek pošiljke v Švico, namesto da bi jo zadržali, tako da v Civitavecchii ne bi prišlo do nesreče. Dogodek kaže, da resor za civilno zaščito še zmerom ni izpolnil obvez glede nadzora nevarnih tovornih prevozov in varnosti ljudi.



©

CRUP
go*1
,6-
d • kdn« e Rxd«non®