PHMOHSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE STALINOVA SMRT JE ODKRILA V SOVJETSKI ZVEZI MNOGE SLABOSTI, KI SO IZZVALE RESNE SPREMEMBE KOT REZULTAT NAPAČNE POLITIKE TAKO V SOVJETSKI ZVEZI KOT V DRŽAVAH POD NJENIM GOSPOSTVOM- (TITO). Leto IX. - Štev. 164 (2474) Poitnlna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 11. julija 1953 Cena 20 lir UVRENTI BERJA - DOSLEJ PRVI ZA MALEHKOVOM - ODSTAVLJEN IM POSTAVLJEN PRED SODIŠČE Doslej najporaznejši dokaz krize birokratskega državno-kapitalistižnega sistema v ZSSR CK KP ZSSR in vrhovni sovjet obtožujeta Berjo »zločinskega delovanja proti partiji in državi v interesu tujega kapica" in »zahrbtnih poskusov, da se notranje ministrstvo postavi nad vlado in partijo". »Pravda" pa trdi, da je Berja »nehal biti komunist in postal buržujski renegat in agent mednarodnega imperializma" - Do kod bodo šle posledice Berjevega padca? - Velika zadrega v satelitskih državah in kominformovskih organizacijah na Zahodu ■ Berja aretiran 2?. junija? MOSKVA, JO. — Danes po-ob 3. uri je sovjetska u-radna agencija Tass razširila “esedilo dveh poročil — CK fP ZSSR in vrhovnega sovje-* — o epuraciji podpredsednika sovjetske vlade, notranje-& ministra in najvplivnejšega sedanjega sovjetskega vodite- ta Malenkovom, Lavrenti-3a Perje. Poročilo CK KR ZSSR pravi: JV teh dneh je bila plenarna CK KR ZSSR. Plenum je POslujjji in proučil poročilo E^hdija ck. hi ga je predlo-‘ tov Malenkov, o zločin-*m delovanju Berje proti P^iji ib državi, ki je sipod-Opavalo sovjetsko državo v meresu tujega kapitala. Ta javnost se je izražala v . rbtnih poskusih, da se no-Jnje ministrstvo ZSSR po-'tavi nad vlado ZSSR in nad Partijo. CK je sklenil izključi-11 Berjo iz CK KP ZSSR in iz vrst partije sploh kot sovražnika partije in sovjetskega ljudstva«. Poročilo prezidija vrhovnega sovjeta pa pravi: «Ker je bila v zadnjem času razkrinkana zločinska delavnost Berje proti državi z namenom, da se spodkoplje sovjetska država v interesu tujega kapitala, je prezidij vrhovnega sovjeta po proučitvi poročila ministrskega sveta sklenil; 1. odstaviti Berjo z mesta prvega podpredsednika vlade in z mesta notranjega ministra ZSSR; 2. predložiti vrhovnem sodišču ZSSR zadevo kriminalnega delovanja Berje«. To poročilo je radio Moskva faizširil v anonimi obliki in očitno ne nosi podpisa niti predsednika prezidija maršala Vorošilova niti tajnika Pe-gova. Tass objavlja nato zanimivo poročilo o včerajšnji skupni seji moskovskega mestnega komiteja in okrajnih komitejev Moskve, ki je bila «posve-čena diskusiji o rezultatih plenuma CK«. P.oročilo razgalja vse bistvo sovjetskega sistema: 2.000 oseb, ki so bile prisotne, je kot čreda s «soglasnim dolgotrajnim ploskanjem« pozdravilo kazen za grehe, o katerih pred pol ure še ni imelo pojma in tekmovalo v tem, kdo bo izlil več gnojnice na človeka, o katerem so prav tako pred pol ure bili pripravljeni tekmovati, kdo bo o njem lepše govoril. Kot poroča Tass, so se nav-vzoči priglašali k besedi, «da bi izrazili hlavežnost centralnemu komiteju, ker je razkrinkal izdajalca Berjo in onemogočil njegovo zločinsko delavnost«. Delegati kolhozov iz moskovske okolice so ({poudarili, da noben sovražnik ne bo komentarji v svetu o Berjevem padcu Mal, ^ONDOn, 10. — Vest, da je .J enk°v odžagal Berjo in ga avil pre(j so(jišče kot so-ažnika ljudstva in imperiali- sticnega vsem c'ia. agenta, je delovala v svetp kot velika senza- V London je prišla vest rav-se v času, da so jo jutranji Bo . listi Zn?° -Še objavili. Listi jo na-, tjajo i ogromnimi naslovi ra^.Vso prvo stran, jo vendar za-Pozne ure še ne objavlja- , ----- oc i*'-----------------------» ta komentarjev. Edini komen-w 3e objavil «Daily Express», - etega politični urednik piše med Na Dunaju je bivši demo- I najti grešnega kozla, kadar se kratični kandidat na ameriških predsedniških volitvah Adlai Stevenson, ki potuje po Evropi, dejal, da je zanj Berjev padec «del normalne procedure v ZSSR, po kateri ie treba m drugim: «Fo Stalinovi triAv^^lSlto0’ v?.dl?° za' ’ nima pomena skli-dokler Ef1. konlerence štirih, m jasno znano v' , ime novega toT Odarja. Zdaj, to Berja in Kruglov Lavrenti Berja je bil rojen 1. 1899 v Georgiji med Kavkazom in Črnim morjem; je Stalinov sorojak kar deloma razlaga njegovo kariero. Od leta 1916 je član Komunistične partije, po oktobrski revoluciji pa je z 21. leti postal podria-cemil4 tajne policije tl Bak-aju in nato hitro napredoval po hierarhični lestvici tako da so mu leta 1924 poverili zadušitev velikega upora v georgij-ski prestolnici. Kariero je nadaljevat v Moskvi. Leta 1937 je postal član Vrhovnega Sovjeta ZSSR, decembra 1938 pa načelnik GPU. Do vrhunca svoje kariere je prišel 30. januarja 1941. ko' je bil imenovan za generalnega komisarja za varnost države in si s tem pridobil vstop v odbor peterice, ki je bil ustanovljen med vojno, ob strani Stalina, Molotova, Malenka in Timošenka. Leta . - 1943 so mu podelili naslov mar- •0 o Berjevi odstavitvi in da j šala s Z. Takrat je že nadzoro-be Ve ničesar več od tega. kar j val policijo, proizvodnjo, ob-^°r°ča tisk. Readingova izjava ■ orožene sile in praktično vse bila odgovor na vprašanje ! življenje v ZSSR. Po vojni je .E mističnega lorda Stasgateja,1 postal tudi podpredsednik vla-1 je vprašal, ali ima vlada kaj ^ de in član Politbiroja. ^‘Pomniti k »presenetljivi no- Nihče še ni bil toliko m moskovskega radia«. i načelnik sovjetske tajne poli-J^ndonski popoldanski list cije in ostalih varnostnih or-Pravi, da v prvih re- ganizacij. Na ig, kongresu, na ko je svet zvedel za bitke med »ovjetskimj voditelji, 5e ,|ahko mnenje samo okrepi« Ust Zaključuje, da je Zahod vedel samo da sta bila Molotov in Berja nasprotna novi zmer-»ejši politiki, ki so j0 2ačeli onkraj železne zavese, zdaj sprašuje, ali ni morda Molotov na vrsti. Podtajnik v angleškem zuna-hiem ministrstvu Lord Reading izjavil danes v lordski zbor-nici> da londonska vlada še ni-nobenega uradnega obve- Pravi, da v prvih diplomatskih krogov v da E01111 Prevladuje mnenje, olj.;0 Berjev padec verjetno VjifE!1 'Sboljšanje odnosov med ie g m in Zahodom, ker da VejJria nasprotoval pomirlji-Pa ' Po.'iiiki Malenkova. Sicer *kihS°^^° izvodenci v sovjet-res 2atievah, da se je Berja m ,eraval polastiti oblasti bila - izvaJati politiko, ki bi Sfi ostrejša od Stalinove-iende3’*’ ki zastopa liberalne meni n°e’ piae nadalje, da po-ieij odstranitev Berje zače-°Ve ePuracije onkraj že-mklr)st!:av6Se. Tisti, ki so v preboj ZJ organizirali čiščenja, izitljy.ai sami epurirani, in ni bovj _etl0, da se pripravljajo obtožeaOCe,si' na katerih bi bili sodj m Berjevi sodelavci. List ski fjj lje. da bodo moskov-host «f°dki povečali popular-Berja .Inkova, ker je bil nem-ii- 1 Policijski minister da jp mbljen. Nato pravi list. litike P°Stal u?anka ruske potezo zdai maršal Bulganin, ka-Vem Vpliv se 1)0 po Berje-tako Padcu nedvomno povečal, Vze| da bo verjetno kmalu Za-b}esto drugega moža v toVorn VSa^ skupn0 z IMolo- dall0nservativni «Evening Stan-Bosti’1 Pa 5°di. da so «neprijet-v katere je zabredel Vzhodi pos;,edica nemirov v otnai-u' Nemčiji, ki so zelo Sicg,1 Sovielskl ugled«. 'onskih Pa podijo v wash potrjuip-P0^litičnih krogih, da Moskvi . ameriške vesti iz sti ZSsu ,zo ° notranji šibko-te ? kar da narekuje, naj Požaka v za sestanek štirih o° Duh. 0 mislijo, da se ?renii .S0Y° ^tališče na kon-?Pžela vre^j ki. se je danes Silo Washingtonu, okre- V pj. . ^bil prvi vtis opa-u * da P°meni Berjev u 0Pec. kolektivne struk-vre, ^kega vodstva i koVg nadaljnie akril#. Mnipr stv, . Rjnje akcije Malen-na se sam utrdi v vod- katerem je bil odpravljen Politbiro, je bil izvoljen v Prezidij CK. V svojem nagrobnem govoru ob Stalinovi smrti je Malenkov potrdil, da je Berja eštevilka dven v ZSSR, takoj za njim in pred Molotovom. Prvi dvomi o trdnosti njegovega položaja so se pojavili ob senzacionalnem zaključku zdravniške afere, ko je bilo izpuščenih 9 zdravnikov, ki so jih zaprli nekaj mesecev poprej pod obtožbo, da so hoteli umoriti najvišje sovjetske voditelje. * * # Sergej Nikiforovič Kruglov, novi notranji minister ZSSR, je že dolgo let v vodstvu državne varnosti. Leta 1946 se je Berja formalno odpovedal funkciji načelnika N KV D, vendar je praktično še nadalje nadzoroval policijo kot član politbiroja. Formalno se je takrat notranje ministrstvo, ki je bilo dotlej v Berjevih rokah razcepilo v dve ločeni ministrstvi, ki sta jih vodila Kruglov in Viktor Abakumov. Kruglov se je ukvarjal z notranjimi zadevami na splošno, Abakumov pa posebej s policijo. V marcu 1946 je postal Kruglov tudi namestniki vojnega ministra, njegovo ime pa se je prvič pojavilo med kan-| didati v vrhovni sovjet. Takrat je bil še zelo malo znan. Ve ... | deli so le da je kot general n«1h '"Ih. skrbel za varnost zavezniških delegatov na konferencah V Teheranu, Jalti in Potsdamu in da je za te svoje zasluge dobil odlikovanje viteza angleškega imperija. Po Stalinovi smrti so obe ministrstvi za notranje zadeve in za notranjo varnost spet združili v eno samo notranje ministrstvo, ki ga je spet prevzel Berja. Od takrat se o obeh prejšnjih ministrih ni več govorilo. Tudi zdaj se nič ne ve, kaj je z Abakumovom, kakšna politika ponesreči«. Malenkov, Berja in Molotov so sestavljali triumvirat v ZSSR in odstranitev enega izmen njih kaže na njihove med. sebojne spore, je dejal Stevenson in dodal: «Reči moram, da sem zelo vesel, da nisem sovjetski politik«. V Parizu je predsednik zunanjepolitične komisije francoske narodne skupščine, socialist Daniel Mayer, poudaril, da Berjev padec dokazuje, da se je poskus uravnotežene razdelitve oblasti, ki ga izvedli v ZSSR po Stalinovi smrti med Malenkovom, Beriem in Bulganinom, ponesrečil- Kdo bb zdaj zmagal, se vprašuje Maver — Malenkov, ki bo ver. jetno obnovil stalinsko politiko, ah Bulganin, ki je že poklical iz izgnanstva^ maršala Zukova? Na vsak način, je de. jal Mayer, pa so moskovski dogodki dokaz krize v sovjetskem sistemu. Zaključil je, da mora Zahod izkoristiti to sovjetsko šibkost in se potruditi, da pride do sestanka štirih. Tiskovni urad zahodnonem- ške socialdemokratske stranke je izdal poseben komentar, ki pravi, da je epuracija Berje presenetila tudi najboljše poznavalce ZSSR. Iz tnumvirata, ki je nasledil Stalinu, nadalju. je komentar, je i.zPa^el. najvažnejši član, tisti, ki je bil odgovoren za kremeljsko poli. tiko v Nemčiji. Razloge za njegovo odstranitev je treba_ iskati tudi v uporu 17. junija, ki je imel tako velik odmev v satelitskih državah. 17. junij j« bil- dan, ko je sovjetska po. 'litika v Nemčiji doživela svoj velik poraz«. V Berlinu sodijo, da utegne Berjev padec prizadeti tudi samega Ulbrichta in načelnika vzhodnonemške tajne policije Wilhelma Zeisserja, ki sta bila znana kot «Berjeva človeka«. Usoda «Berjevih ljudi« v ZSSR, satelitskih državah in v kominformovskih partijah na Zahodu je sploh vprašanje, ki zelo zanima politične opazovalce. Nekateri poznavalci razmer uvrščajo med «Berjeve ljudi« tudi Vittoria Vidalija. Beograjski tisk in radio doslej še nista komentirala Ber-jeve odstavitve, čeprav sta temu dogodku posvetila veliko pozornost. V političnih krogih pa sodijo, da gre za doslej naj. vidnejši izraz notranje krize, v katero je zabredel kominfor-movski državno-kapitalistični režim tako v ZSSR kot v satelitskih državah. Čeprav so v Beogradu po Stalinovi smrti pričakovali borbo med novimi sovjetskimi voditelji, je marsikdo presenečen nad naglico, s katero se je začela manifestirati. Sicer pa so bili beograjski politični opazov1atll med redkimi, ki so v razpletu zdravniške afere že vide darec proti Berji. Berjeva odstavitev, ki se bo po splošnem mnenju političnih opazovalcev končala z njegovim priznanjem vseh mogočih zločinov in z ustrelitvijo, je razumljivo povzročila precejšnjo zadrego v satelitskih državah, Berlinski radio pod sovjetskim nadzorstvom je zvečer oddajal poročilo agencije TAS$, vse vzhodnonemške radijske postaje, pa so nadomestile običajni večerni politični komentar po poročilih, ob 20. uri s čitanjem današnjega u-vodnika «Pravde», ki zmerja Berjo za «buržujskega rene-gata«. Praški radio je posvetil vso večerno 0d^ai° poročil članku «Pravde» in vestem o odstavitvi Berje. Oddaja je obsegala 34 minut in v njej niso prebrali nobenih drugih vesti. Rekord pa pripada vsekakor varšavskemu radiu, ki običaj no oddaja poročila po 15 mi nut, zdaj pa je cel0 poldrugo uro oddajal vesti in komentarje »Pravde« in agencije «TASS» o Berjevi odstavitvi. V 80-minutni oddaji so ostale vesti iz države in inozemstva zavzemale borne 3 minute..., mogel omajati trdnosti kolhoz- j nega sistema v ZSSR« in da se ((kmečko prebivalstvo veseli spričo ukrepov CK proti sovražniku kmetov Berji«. Podobne izjave so dajali predstavniki sindikatov in ((komunistične mladine«. V imenu ((komunističnih intelektualcev« so akademik %opčijev, profesor Vovčemko in pisatelj Konstantin Simonov ((postavili na sramotni steber delavnost sovražnika ljudstva Berje«. Nekateri govorniki so bili v svojih izjavah še ostrejši; i-menovali so Berjo ((blaznega sovražnika partije in sovjetskega ljudstva, agenta mednarodnega imperializma« itd.. Neki Gulajev je dejal, kot poroča Tass: ((Sramotna delav- nost Berje, tega buržujskega renegata, je vzbudila ogorčenje vsega sovjetskega ljudstva«. Sledila je neizogibna samokritika, v kateri so se delegati očitno poskušali otresti suma kakršnega koli berjevske-ga greha. Tass poroča še, da so na plenarni seji CK KR ZSSR, na kateri so odobrili sklepe proti Berji, proučevali tudi nedavne dogodke v Vzhodni Nemčiji in položaj v deželah ljudske demokracije. Današnja «Pravda» posveča dolg uvodnik ((neomajni enotnosti partije, vlade in ljudstva«. Polovico prve strani današnje ({Pravde« zavzemata o-be poročili in uvodni članek o Berji, drugo pa poročilo o včerajšnji slovesnosti v Kremlju, med katero so izročili japonskemu prof. Oyami Stalinovo nagrado za mir. Tuji dopisniki poročajo, da se ljudje ustavljajo pred pro-dajalnicami časopisov, da pa se zdi, da z enakim zanimanjem berejo Oyamov priložnostni govor kot poročilo o Berji. v neki oddaji v nemščini pa je moskovski radio danes zvečer dejal, da številne resolucije iz vseh delov ZSSR dokazujejo, da so bili ukrepi proti Berji «toplo sprejeti med člani partije in med vsem sovjetskim ljudstvom«. «Pravdin» uvodni članek o Berji pravi, da je Berja ((nehal biti komunist in postal buržujski izrodek, agent mednarodnega imperializma, ki se je poskušal polastiti vodstva partije in države, da bi politiko partije zamenjal s kapitulantsko politiko, ki bi se končala z obnovitvijo kapitalizma«. »Pravda« nadaljuje, da so bili po zaslugi CK ti ((zločinski načrti« razkrinkani in da je bilo «še enkrat dokazano, da se bodo požrešni načrti tujih imperialističnih sil vedno izjalovili«. Bolj zanimiv je politični nauk, ki ga gradi «Pravda» ob primeru Lavrentija Berje. «Pravda» pravi, da je moč sovjetskega vodstva v njegovem kolektivnem značaju in v njegovi enotnosti. Osnovno načelo je kolektivna oblika vod- stva, kar tudi odgovarja «Mar-xovim naukom o nedopust- nem in škodljivem značaju kulta osebnosti«. Težko je presoditi, ali to meri bolj na Berjo ali na Stalinov spomin. Iz načela kolektivnega vodstva izvaja na to ((Pravda« nujnost ((revolucionarne budnosti in splošne kontrole; «Vsak delavec, naj dela kjerkoli, mora biti brez omahovanja podrejen kontroli partije; partijske organizacije morajo redno nadzorovati vse organizacije in delo 0nih, kj zavzemajo odgovorna mesta. Nujno potrebno jo, podrediti strogi in sistematični kontroli vse organe notranjega ministrstva«. Končno poziva aPravda« partijo, sindikate in vse organizacije, naj ((mobilizirajo žive sile ljudstva, da se pa najboljši način izkoristi potencial domovine za uresničenje nalog, fci jih je začrtal 19. kongres partije; partijska propaganda mora biti radikalno izboljšana, prav tako tudi politična vzgoja množic, pri čemer se ne sme na Marxov in Leninov nauk gledati samo z dogmatičnega stališča«. Za novega sovjetskega notranjega ministra je bil une-nova Sergej Nikiforevic Kru- S'po’ vesteh, ki so prispele v London po zanesljivih virih je bilo 27. junija opaziti v Moskvi prisotnost nenavadnega števila vojaštva. Ro istem viru so te vojaške sile, ki jih je bilo za mnogo divizij, prebile v sovjetski prestolnici vsaj dva dni. V zvezi s temi informacijami se postavlja hipoteza, da je bil Berja dejansko odstavljen it zaprt nekako 27. junija in da se je vojska pridružila onim, ki so Berjo odžagali. V nekaterih washingtonskih krogih pa pravijo, da je zelo značilno, da je vest o Berjevem padcu prišla kmalu po odhodu Višinskega z zasedanja OZN in po sklicanju sovjetskih veleposlanikov v Wa-shingtonu, Londonu in Rarizu na posvetovanje v Moskvo. Višinski je odpotoval v Rusijo, kot je zatrdil, da bi «obiskal mater, ki je zelo stara«. Sodijo, da so dejansko Višinskega, ki si je napravil ime v znanih epuracijskih procesih lata 193f> in 1938, poklicali v Rusijo, da bi spet prevzel vlogo tožilca na procesih, ki so v zvezi z Berjevim padcem. Na drugi strani pa trdijo, da je bil Višinski dokaj tesno povezan z Berjo, dodajajo pa, da ga je njegova kameleonska in neznačajna narava že večkrat izmazala iz podobnih neprijetnosti. Vsekakor se je Višinski danes pojavil v Moskvi na slovesnem sprejemu v argentinskem veleposlaništvu. Ni pa še mogoče reči, ali bo v kratkem tožilec ali obtoženec. q nedavnem sklicanju veleposlanikov v Moskvo pa sodijo zdaj, da je v zvezi z Berjevim primerom. Menijo, da je Malenkov hotel z njimi razpravljati o reakcijah, ki bi jih tak dogodek vzbudil na Zahodu. Vsi trije veleposlaniki so obenem tudi člani CK KP ZSSR, tako da so se lahko u-deležili tudi seje, na kateri je bil Berja {(razkrinkan«. Medtem se je veleposlanik v Londonu Malik spet vrnil na svoje službeno mesto. ZAKLJUČENA RAZPRAVA PROTI COSLOVICHU Tudi z Diegom je imel Coslovic Baje ga je nekod celo oklotutal Danes ob 8. uri bo izrečena razsodba (CM našega dopisnika) KOPER, 10. — Sodišče Vojaške uprave JLA v Kopru je včeraj zaključilo razpravo proti Coslovichu Rihardu iz Uma. ga, ki je obtožen nevarnega vo. hunstva v korist italijanske obveščevalne službe. Obsodba bo izrečena danes zjutraj ob 8. uri. Pri dokaznem postopku je včeraj vojaško sodišče zaslišalo pričo Bruna Paolettija iz Umaga, ki je bil zaradi vohun, stva pred istim sodiščem obsojen na 8 let in zdaj prestaja kazen. Ta je izjavil, da ga je za vohunstvo pridobil obtoženi Coslovich, od katerega je prejemal denar ter navodila, za to pa mu je dajal vohunska poročila. Priča Rade Tončič pa je sodišču pojasnil, kako ga je obtoženec nagovarjal za vohunsko delovanje ter mu ie izročil fotoaparat za slikanje vojaških objektov. Sodišče je obtožencu .tudi pokazalo nekaj listin, ki se nanašajo na njegove vohunske zveze, katerih ni zanikal Potem je imel zaključno besedo vojaški tožilec major Po. povič, ki je rekel, da vztraja pri obtožnici, ker je obtožence-va kriv.da dokazana. Kot nesprejemljiv je zavrnil zagovor Coslovicha, po katerem^ naj bi stopil v vohunsko službo zaradi slabih materialnih pogojev. Same izjave obtoženca, je rekel vojaški tožilec — kažejo, aa jmamo pred seboj nevarne, ga vohuna. Rekel je, da navaden vohun ne bi bil tesno povezan z visokimi funkcionarji v Trstu, in v Italiji in se tudi ne bi drznil oklofutati Diega De Castra. Obtoženec je namreč na razpravi izjavil, da je imel z Diegom oseben spor in da mu je za to ob neki priložnosti na propagandnem uradu CLN v Trstu primazal klofuto. Branilec dr. Bijelič pa je obtoženca prikazoval predvsem kot istrskega ezula, ki je leta 1945, kot mnogi drugi Italijani iz Istre, odšel zdoma, ker je nasedel propagandi CLN, ki je beguncem obljubljala samo zlato, nato pa je njihovo revščino, v katero jih je pahnil, izko. ODGOVOR. I MARŠALA TITA DOPISNICI UP Zahodne sile naj izrabijo sedanji položaj za dosego sporazuma in miru «Mi ne mislimo zapustiti sedanjega položaja v odnosu do SZ in Zahodnih držav. Maša država želi biti v vsakem primeru neodvisna odvsakogar», je poudaril maršal Tito LJUBLJANA. 10. — Predsednik republike Josip Broz Tito je 7. t, m. sprejel na Brdu pri Kranju dopisnico United Pres-sa Helen Fischer in odgovoril na številna vprašanja o razvoju mednarodne situacije in na nekatera vprašanja notranje politike. 0 spremembah pri satelitih Najvažnejši dogodek zadnjih petih let v zvezi z Jugoslavijo je po mnenju maršala Tita smrt Stalina, ki je odkrila, da so v Sovjetski zvezi nastale latentne slabosti, ki so izzvale razne spremembe in dogodke kot rezultat napačne politike Sovjetske zveze tako v Sovjetski zvezi sami kot v državah pod njeno dominacijo. Sovjetski voditelji so dovolj elastični, zato bodo morali popuščati in verjetno omiliti celotno politiko v državah pod svojo dominacijo, kajti nihče ne more trpeti neuspeha in stagnacije, ki se je v tako drastični meri pokazala v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem, kjer je bila zamenjana celotna stara garnitura najzvestejših agentov Moskve. «To se bo verjetno nadaljevalo tudi v drugih državah m mi smo to predvidevali«, je poudaril maršal Tito. ((Nedavno sem to rekel Da-viesu in Stevensonu«, je rekel maršal Tito — m — f -1 ' * ! ■ * >\ i ■ >'X ■ ' Kriza italijanskega tovornega avtomobilskega prometa Počitek pod Razor jem. V modernem svetu je postal avtomobil zelo važno prometno sredstvo. Tega pa ne mislimo samo v tem smislu, da služi samo za hitrejši in primernejši prevoz potnikov, ampak v našem primeru predvsem kot prometno sredstvo za prevoz najrazličnejšega blaga. Ze pred zadnjo vojno je začel tovorni avtomobil v mnogih krajih prevzemati vlogo, ki jo je do tedaj imel vlak. To je bilo posebno opazno v Nemčiji. Hitler je sicer gradil svoje avtomobilske magistrate od zapada na vzhod predvsem zaradi vojne ki jo je nameraval začeti, vendar pa so te ceste mnogo dvignile nemški avtomobilski promet. Po vojni pa je ta konkurenca med avtomobilom in vlakom zavzela še mnogo večji obseg in v strokovnem tisku pogosto beremo, da bo tovorni avtomobil dokončno prevzel vlogo vlaka. Sicer je res, da bo borba med tema dvema prometnima sredstvoma še dolga in da so pogoji za razvoj avtomobilskega prometa v posameznih državah različni; vendar ima avtomobil dobre izglede na zmago. Države, kot na primer ZDA in razne južnoameriške države, ki imajo bencina, odnosno nafte v izobilju, bodo prav gotovo mnogo prej prešle v to fazo prometnega razvoja, kakor pa države, ki teh goriv nimajo. Posebna prednost avtomobila pred vlakom je v tem, da ni vezan na progo. Da- LOV NA ČLOVEKA V DEŽELI, KJER SO LJUDSTVO OROPALI ZEMUE j Kenija proti 35 tisoč belokožcev ima v svoji posesti skoro vso plodno zemljo, medtem ko so domače ljudstvo pregnali v najnegostoljubnejše, skoro puščavske predele - Angleži so kupili zemljo, po pol pennyja za hektar -18 funtov najemnine za zemljo, ki donaša njenim najemnikom od 75 do 100.000 funtov letnega dohodka O Keniji in borbi njenega domačega prebivalstva proti obstoječemu kolonialnemu nasilju, o tajni organizaciji Mau Mau, ki je na nasilje kolonizatorjev odgovorila s krvavim protinasiljem, o Džo-mu Kenijati, predsedniku A-friške unije za Kenijo, ki so ga tamkajšnje oblasti obtožile kot iniciatorja in organizatorja znanih pogromov proti priseljenim belim izkoriščevalcem. Znano je, da je bila o-svobodilna (ne teroristična, kot se je to skušalo prikazati s«etu) akcija kenijskih domorodcev proti angleškemu kolonialnemu sistemu in me- todam zadušena v krvi, kakor tudi, da so znanega voditelja kenijskega ljudstva Džoma Kenijato obsodili na sedem let zapora, samo zato, ker je za svoj narod zahteval svobodo in enakopravnost. Vse to skušajo tolmačiti kolonialisti kot posledico družbene moralne zaostalosti in manjvrednosti tamkajšnjega domačega prebivalstva, češ da gre za ljudi, ki so zaradi prirojenim jim živalskih nagibov in verske fanatičnosti bolj podobni podivjanim zverem kot pa ljudem, in jih je zatorej tudi treba pobiti kot zveri. Zelo preprosta in kaj prikladna razlagal Toda stvari le niso tako preproste, ker nikakor ne gre za podvige in manifestacije divjakov, napol živali, ki hi jih bili pognali v krvava dejanja primitivna sla po ubijanju in religiozni fanatizem, marveč je resnica prav nasprotna, da gre namreč za ljudi, ki imajo zelo razvit čut osebnega in nacionalnega dostojanstva, izredno izostren smisel za pravico, kar se je v določenih okoliščinah najbolj brezobzirnega teptanja vsega tega, nujno moralo izraziti tako, da so se temu uprli. V britanski koloniji Keniji obstaja že delj časa organi- AVGUST TRŽAŠKA SLIKARJA ČERNIGOJ IN sta opremila z dekoracijami BOGDAN jugoslovanski GROM paviljon dekoracija ^*jmu K v jugoslovanskem paviljonu na tržaškem predstavljajoča dinamičnost jugoslovanske dejavnosti v industriji. — Slikal prof. A. Černigoj. dojet. et°šnjem velesejmu je dti°j ,® Jugoslavija nedvomno veijnJ Uspeh: še bolj se je u- plr * —0j rekttr^a Oospodarsko, z di-skih t,n sodelovanjem sloven-i'aj . U7netnikov pri ureditvi naj, avn'h paviljonov pa je Prilik triaSkim slikarjem dala če,/0; da so pokazali doma-n0 u ih tujemu svetu razvojni SiopM(° slovenske umetno-ia ^ tem je hkrati pokazala, sv0jl Ue 0re za to> da natrpa r a ' Velesejmski paviljon z da m ‘ materiali, marveč - Pnkaž tandov. •T* . nrfij, ? ie zunanjo ureditev in v,ijon ~turo jugoslovunskih P°- tudi v estetskem Potencirano ureditev °nov it,e| doma z izrednim okusom tz-tn v tujini ie zna- Sim*:a.n^er inž- arh. Branko slikarsko »i ‘hičjj stran ’ umetniško klub a pa ie prevzel Art- ! so ga ustanovili ne- ržaški slovenski likov- eJl'ki- Toda, ker sta bila a|eh0 esar ’n Lukeiič zapo- roči[Q ru0od, sta izdelala na- Boi in arjn Avgust Cerni-- 'h Bogd So^igoj, ki sp Rrej i]u ukazal T^tavnnSti pa na nekdanjih ah gospodarske dejav- 'lan Grom. je ie na tem večkrat nosti cone B tržaškega ozemlja v Kopru, ni imel lahke naloge, saj je moral dati izraz in življenje razsežni steni na dnu jugoslovanskega oddelka «Palače narodov», ki bi drugače s svojo goloto neprijetno vplivala na obiskovalca. Kot slikarsko snov je obdelal zamisel, prikazati dinamiko industrijske in obrtne dejavnosti jugoslovanskih narodov v levem delu, v desnem pa predočiti pestri folklorni pele-mele z ustreznimi značilnostmi posameznih jugoslovanskih pokrajin. Vse to se je avtorju izredno posrečilo in sicer tako v slikarski tehniki in slogu, kakor tudi idejno. Stilistično se je Černigoj odločil za moderni, nekak postkubistiini slog in v tem prikazal razne momente iz življenja jugoslovanskih narodov: prometa, arhitekture, gradnje, težke industrije, turizma, letalstva, ribolova itd.; skratka, sintetiziral je ves vzpon moderne Jugoslavije m njen napredek, po katerem stremijo njeni prebivalci. Toda cilj umetnika ni bil ta, da reproducira naravo, temveč da stilizira odnose med ritmom in tonom, ustvari čim skladnejšo barvitost in deko-rativnejši motiv ter čim bolj razmahne svojo fantazijo. U-porabil je nekako shematično kompozicijo, polno Qeomet*lC~ n ih zasnov cilindričnih oblik, da so se skladale z arhitekturo, vendar izdelano z_ mozaičnim, bleskom in stremečo za eno samo koncentrično točko, stvo-riti sintezo umstvene m fizične dejavnosti nove Jugoslavije. Umetnik se je Pn upodabljanju posameznih dogodkov poslužil aperspektivnega načina slikanja, uporabil pa je simultanost ploskovnih elementov prodiranje ene čez drugo ali 'bolje ene ploskve v drugo, poživljeno z barvno raznoličnostjo. Liričnost barv daje pa. noju živahno in dinamično zunanjost; prevladujoča trikro-mija-bele, modre in rdeče barve prepleta izraženo notranjo silo jugoslovanskih, narodov in Folklorna dekoracija jugoslovanskih narodnih noš. — Slikal prof. A. Černigoj. Stenska dekoracija v jugoslovanskem prof. B. Grom. paviljonu. — Slikal istočasno simbolizira njihovo homogenost čustvovanja ter zavest, da jih Pri njihovem ustvarjanju šiiti vselej emblem narodne trobojnice, ki predstavlja državo. Kakor je umetnik nekako razbil naravo na majhne geometrične koščke, tako jo je z barvitostjo in drugimi dekorativnimi pripomočki zopet stopil, da ne predstavlja razcefrane’preproge, marveč harmonijo barv in oblike, Verjetno prav zaradi deformacije upodobljenih oseb, stvari in predmetov je predsednik velesejma predstavil avtorja kot picassovca, medtem, ko tu in tam kdo pripomni, da predstavlja njegovo delo nekak rebus. Zadnje naziranje si moramo tolmačiti tako, da hoče današnji gledalec umetnin naglo dojemati in uživati, kar ga premoti, da sodi, premalo stvarno. Moderna umetnost je v resnici do neke mere razumska ter zahteva zato poglobitve, treznega tolmačenja, fantazije, skratka stopljenja z umetnikovim čustvovanjem, ki se je trudil, da je podal, seveda ne v naturalistični obliki, ampak v estetsko zgoščeni strukturi živih barv in v ustrezni moderni obliki svet notranje lepote, dinamizem življenja no-I vega človeka. Zato kaže Cer-l nigojevo delo stremljenje po novih in sodobnosti ustrezajočih oblikah umetniškega ustvarjanja in pravo sintezo mišljenja modernega umetnika. Černigoj je nastopil v tem panoju in — kakor smo že o-menili — nekajkrat tudi prej v tej smeri, vendar nikdar taiko izrazito kot sedaj. Ne vemo, ali pomeni ta dogodek njegovo preusmeritev ali samo «aplikacijo moderne», ki se bolj prilega značaju monumentalnosti panoja, duhu in notranji zamisli umotvora, ul i morda samo zato, ker je ta slog upodabljanja dekorativno učinkovitejši. Nasproti temu panoju je i-mel slikar Grom na razpolago steno mnogo manjše razsežnosti. Tudi on je sintetično prikazal brodogradnjo, stavbarstvo in uporabo električne e-nergije, ki jo razodevajo v Jugoslaviji z naravnost mrzlično naglico zgrajene velike električne vodne centrale. Na svetlo modro podlago je nanesel temno modro, črno in sivo barvo. Tudi Grom se je poslužil modernega izražanja ter je v elegantnih linijah in ploskvah vzbudil elastičnost in živahnost upodobljenih predmetov. Celotna kompozicija prostornosti je zamišljena simbolično ter je v kontrast Černigojevemu delu izbral zelo prijetne hladnejše barve. Ti zacija, ki nosi ime Afriška u-nija za Kenijo. Ta organizacija se je ves čas trudila, da bi na miren način in z u-stavnimi sredstvi priborila svobodo črnemu prebivalstvu Kenije. Oblast, odnosno njeni organi, ki so v rokah belokožcev; so na vse načine skušali preprečiti tej organizaciji,, da bi lahko delovala v cilju svojih smotrov, čeprav je bila dovoljena in priznana. y takšni situaciji, ki se je čedalje bolj slabšala, so se nekateri domorodci odločili na ostrejše metode borbe. Organizirali so gibanje Mau Mau. Cilj organizacije Mau Mau je isti, ki ga ima, odnosno ga je imela Afriška unija za Kenijo, ki so jo pred kratkim prepoevdali — svoboda Keniji in njenemu ljudstvu. Vendar so metode ene in druge organizacije bistveno različne. Da bi samo vprašanje globlje razumeli pa ni dovolj, če se dotaknemo samo trenutnih razmer in pojavov, ne da bi se še prej spoznali z vsemi ekonomskimi in socialnimi vzroki. V Keniji je zemlja v splošnem zelo plodna. Tudi klima je zelo ugodna in popolnoma ustreza belokožcem. V Keniji živi danes okrog 35 tisoč belcev, nekaj Indijcev in 5,5 milijona domačinov. Qd 16 tisoč kvadratnih milj obdelovalne zemlje, ki je nekoč bila last domačinov, so jo pretežni del dodelili Angležem, to pa, ali brezplačno ali po ceni pol pennyja za hektar. Za obdelovanje te zemlje plačujejo priseljenci domačihom, bivšim lastnikom, vsega 18 funtov letno, sami pa imajo od nje od 75 do 10Q tisoč funtov letnega dohodka. Lord Dalmer je n. pr. brezplačno dobil nad 157 kvadratnih milj odvzete zemlje, Grogen nad 300 milj; Črnce pa so pognali v nekakšne rezervate, kjer so bili izpostavljeni raznim nadlogam. V takšnih okoliščinah ni nič čudnega, če je zraslo gibanje Mau Mau za ekonomsko in politično osvoboditev. Čeprav se z njegovimi metodami, to treba pripomniti, ne moremo strinjati. Treba pa je upoštevati, da se je porodilo na osnovi skrajne bede in obupa. Danes se vrši lov kenijskih ljudi, za njih so predpisane najbolj brutalne kazni, cele vasi se rušijo s pomočjo buldožerjev, v Nai-robiju pa so demolirali vse Črnske hiše. Vsak priseljenec lahko brez nadaljnjega ubije črnca, ne da bi bil za to kaznovan. Njihova hrana se uničuje, njih same pa gonijo v planine Aberrdari. Neka francoska novinarka je nedavno poročala, da se dnevno pobije nad 500 mladih izobraženih črncev. Nihče se zaradi tega ne opravičuje, ali pa enostavno reče; ubil sem ga, ker me je hotel napasti. “Napadalec« pa je vselej najden s kroglo v hrbtu. pfcd smešno obtožbo, da je organiziral gibanje Mau Mau, so Angleži zaprli pred- sednika Afriške unije Džomo Kenijato. Postavili so ga pred sodišče, čeprav so bile vse obtožbe gola izmišljotina. Borba proti preživelim družbenim in političnim sistemom, borba proti imperialističnemu zlu, za osvoboditev in blagostanje svojega naroda pa se s strani nekaterih če danes smatra za zločin. Žrtev te mentalitete, ki je, med drugim povedano, osnovni vzrok vseh današnjih nesporazumov in trenj, sta postala tudi Džomo Kenijata in vse kenijsko ljudstvo. Vendar ne bo v Keniji miru, dokler si ljudstvo ne bo izvojevalo svoje svobode. nes je v svetu cestno omrežje tako razpredeno, da povezuje že skoraj vsako vas, ali celo zaselek in tako je avtomobilu omogočen dostop prav povsod. Tudi Italija je doživela v tem pogledu lep razvoj, vendar pa preživlja danes krizo, ki je ni pričakovala. Kako in zakaj? Italija ima zelo razvito avtomobilsko industrijo, saj ima cel niz tovarn, ki izdelujejo dobre avtomobile. Značilnost italijanskega povprečnega avtomobila je v tem, da troši razmeroma malo goriva. Tudi cestno omrežje v Italiji je razmeroma dobro, predvsem v severni Italiji, kjer je skoncentrirana industrija in je zato promet mnogo večji, kot v južnih predelih. Vse to je omogočilo ali vsaj pospešilo nagel razvoj tudi tovrstnega avtomobilizma. Res je sicer, da se ne more še kosati z mnogimi državami Zapada, toda vzroki za to so drugje in sicer v pomanjkanju nafte oziroma bencina, v splošnem siromaštvu države in v ne prav posrečeni ekonomski politiki. Toda pustimo to in poglejmo raje v razmere italijanskega tovornega avtomobilskega prometa, ki preživlja dokaj težko krizo. Avtomobilski tovorni promet se je začel uveljaviti v Italiji že pred vojno. Posamezna prevozniška podjetja so se kmalu krepko uveljavila. Skoraj na vseh prometnejših arterijah med večjimi mesti so bile uvedene stalne proge, ki so jih vzdrževala ta podjetja. Prišla pa je vojna in z njo marsikaj novega. Vojska je potrebovala prevozna sredstva in je zato zasegla večino tovornih avtomobilov. Na drugi strani pa so tudi bombardiranja opravila svoje. Železniško omrežje je bilo po vojni precej poškodovano. saj je bilo pokvarjenih in več ali manj onesposobljenih okoli 75 odstotkov prog in odstotek pokvarjenega železniškega parka je bil še večji. Poleg tega so bili zrušeni mnogi železniški mostovi in ob koncu vojne je bil tudi železniški promet praktično na tleh. Kljub vsem tem neurejenim prometnim razmeram pa je moralo gospodarsko življenje svojo pot in tu je glavni vzrok, da se je italijanski tovorni avtomobilski promet po zadnji vojni tako naglo in nesorazmerno razvil. V prvih povoj nih mesecih, dokler še ni bilo normalnih železniških zvez, je bilo vsako prevozno sredstvo dobro in hkrati tudi zelo drago. Visoke prevozne tarife so mikale vsakogar in marsikdo je potegnil iz garaže že več let nerabljen avtomobil, ga nekoliko popravil in spravil v tek. Ni bil redek primer, da je nekdo prodal svoje skromno premoženje in si za izkupiček kupil star ali vsaj rab ljen tovorni avto in začel “mastno služiti«. K razvoju avtomobilskega parka je pripomogla tudi ameriška vojska, ki je prodala italijanski državi na tisoče svojih vojaških vozil in država je te rabljene avtomobile odstopala svojim podjetjem, jih prodala tudi prevozniškim podjetjem ali ce lo navadnim zasebnikom. Stara prevozniška podjetja Vegetativna distonija Vegetativna distonija ni ni-[menjava z driskami, utrujenost kakršna nova bolezen in ne * z razdražljivostjo, nespečnost z novo odkritje v medicini. Je le j zaspanostjo, lakota s pomanj-nov pojem za različne bolezen- j kanjem apetita. Tudi previsok ske pojave, ki so obstajali že ; ali prenizek krvni pritisk sta nekdaj, vendar so pa v zadnjih časih tako pogosti, da nas <-a-nes zaposlujejo v večji meri kot pa nekdaj. Mnogi pojavi, ki so jih prej smatrali za or- ! g ganske motnje, gledamo danes , dvoma raznovrstni. Ce pravi- lahko posledica distonije. Iz tega sledi, da je distonik podvržen stalnemu menjavanju bolezenskih znakov. Vzroki vegetativne distonije so brez jih rii- mo, da ima nekdo železne živce, mislimo pri tem, da ga nič ne more streti in spraviti iz ravnotežja. Takšno stanje opa-i žarno zlasti pri prirodnih | ljudstvih, iz česar sledi, da so i pri tem važni činitelji okolje, podnebje, dednost, konstitucija z drugačnega vidika in označujemo z vegetativno stonijo. Da si bomo o stvari na j jasnem, moramo vedeti, kaj je j vegetativno živčevje. Vegetativno živčevje je tisto živčevje, ki urejuje in vodi delovanje notranjih organov- To J^^evje | in nagjn življenja. Ne bo torej cev ni tako preprosta, in šte- odloča. da bije rce iutreje ah , ^ ^ je vegg_ | viln počasneje, da žleze iz o J 1° j tativna distonija v veliki meri so se razvila ali bolje razbohotila, in tudi marsikateri novinec v tej veji gospodarstva se je naglo razvil ter postavil na noge močno podjetje. V tej konjunkturi je poizkušala srečo celo sama direkcija državnih železnic ter uvedla po vsej državi vrsto stalnih avtomobilskih prog na katerih je delalo kar na tisoče tovornih avtomobilov. Toda konjunktura je vedno le začasna in to se je pokazalo zlasti v italijanskem avtomobilskem tovornem prometu. Pri tem pa so bili odločilni trije činitelji; Predvsem so se državne železnice postavile na noge, in večino tovornega prometa je ponovno prevzela železnica. Drugič, Italija nima nafte ali bencina doma in zato je v Italiji ves avtomobilski promet razmeroma drag. Tu je bil važen še posebno či-nitelj, da so mnogi novinci, ki so si postavili prevozniška podjetja, imeli predvsem ameriške tovornike, ki trosijo zelo mnogo goriva. Tretji čini-telj pa je bilo tudi postopno pešanje gospodarske dejavnosti, ki se opaža povsod. Ko je tako zai-el promet upadati, je nastala velika konkurenca, kar je povzročilo nižanje prevozniške tarife. To znižanje prevpzniške tarife so predvsem občutili tisti, ki so si v prvem -asu nabavili ameriške tovornike ki trosijo mnogo goriva, in marsikatero novo podjetje, ki ni moglo vzdržati konkurence, je propadlo. Druga podjetja, seveda stara, ki so hnela dobre zveze že iz predvojnih časov, in so si nabavila italijanske, to je eko-nomičnejše tovornike, pa so vzdržala, vendar pa se borijo z neverjetnimi težavami. Dtara podjetja so torej vzdržala. Hranila so se pri življenju *udi razna nova, trdnejša podjetja, nešteto manjših podjetij pa je izhiralo ali pa počasi -‘•mirajo. Skoraj popolnoma pa je propadlo tudi ono velikansko avtoprevozniško podjetje, ki ga je ustanovila železniška direkcija takoj v začetku. Del manjših avtomobilskih podje* 4 kus) in živčevjem, ki zavira delovanje srca (vagus). Iz tega sledi: nikdar ne moremo trditi, da je pulz 70 utripov na 1’ normalen, 90 preveč, 50 premalo. Oba omenjena živčna sistema skrbita za to, da je hitrost pulza tolikšna, kot jo telo pač potrebuje. Pri teku mora srce utripati hitreje kot pa če počivamo na divanu, pri športniku je srednja hitrost pulza drugačna kot pa pri človeku, ki ves dan pretiči v sobi. Seveda pa obstajajo povprečne norme za organske funkcije. Zdrav človek živi v neki normalni napetosti vseh telesnih organov, ki se spreminja po trenutni potrebi. Pravimo, da je zdrav človek vegetativno evtoničen. Nasprotje tega je vegetativni distonik, to je človek, čigar vegetativno živčevje ne deiluje v redu. Značilno za to obolenje je raznolikost menjavajočih se težav. Funkcionalne motnje nastanejo na najrazličnejših organih: pri tem prevladujejo srčne težave, pri onem želodčne, pri drugem zopet ledvične. Tudi se lahko pri enem in istem bolniku selijo funkcionalne motnje z organa na organ. Disto-niki tožijo najbolj pogosto o glavobolu, zaprtje se pri njih bolezen, ki jo prinaša civilizacija. Pomislimo na primer samo, kakšne psihične okvare povzroča sodobna tehnika, prav tako tudi skrb za vsakdanje življenje in strah pred negotovo bodočnostjo. Vegetativne motnje nastajajo v nekakšnem nujnem zaporedju: razburjenju sledi krč, bolečina, spremembe v tkivu kakor tudi motnje v prehranjevanju. Pri stalno se ponavljajočem draženju lahko pride poleg motenj v funkciji tudi do okvare organa. Dr. S. S. vilo izkoriščanih šoferjev Je tako veliko, da bi tudi sami lahko kaj ukrenili, a za to je potrebna enotnost in borbenost. To pa je domena sindikalnih organizacij. Arheološka raziskovanja v Črni gori Letos so na delu tri skupine raziskovalcev. V Baru bodo nadaljevali raziskovanja, ki trajajo že dalj časa, druga skupina pa bo nadaljevala delo v Budvi, kjer so lani odkopali okrog 40 grobov rimske nekropole. Sodijo, da je pod rimskim pokopališčem starejše grško pokopališče iz dobe pred našim štetjem. Na sliki vidimo ameriško izvidniško letalo «Skyrocltet», ko se spušča iz svojega matičnega bombnika vrste B-29. To' izvid-niško letalo ameriške vojne mornarice, ki ima motorje na reakcijski in raketni pogon, je nedavno doseglo največjo zvočno brzino. W WffC Vremenska napoved za danes: Oblačno, morebitne padavine in nevihte. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 27 stopinj; najnižja pa 20,9 stopinje. TRST, sobota 11. julija 1953 PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00: Z mikrofonom po Primor ski. — Trst II.: 18.15: Schuman: Simfonija št. 4 v d-molu. — Trst I.: 14.25: Madžarski kvartet. — Slovenija: 18-00: Igrajo godalni orkestri. 18.40: Poje Mariborski komorni zbor. : fcv:£W:v.:&'.:*Sš£:in® • ; ■ ■ ■ ■■ PO SKUPSCIJfl OBČINSKIH rSLIŽBENCEV Mačehovska skrb občine za svoje nslnžbence in delavce Ureditev staleža - Vpis v bolniško blagajno in številne druge upravičene zahteve občinskega osebja Tudi uslužbenci in delavci občine imajo številna nerešena vprašanja. Da bi se rešitev teh vprašanj ne vlekla v ne. dogled, so se o njih porazgo-vorili na redni skuščini, kateri je prisostvovalo okoli 100 uslužbencev in delavcev. Razprave o posameznih vpraša, njih se je udeležilo večje število oseb, ki so orisale posa. mezne pomanjkljivosti in nakazale, kako se morajo člani vseh treh sindikalnih organizacij boriti, da bodo dosegli zaželene cilje. Svoje zahteve so opisali v zaključni resoluciji, ki v začetku govori o tem, da se mo-ra uprava zanimati pri pristojnem ministrstvu, da odobri stalež, ki mora stopiti tudi v veljavo, kar zaman ča. kajo že od leta 1949. Nadalje zahtevajo ustanovitev prehodnih seznamov, dokler ne bodo odobrili staleža, in izenačenje plač uslužbencev na podlagi njihovega dela in stopnje izobrazbe. Poleg tega zahtevajo vpis v bolniško blagajno v Rimu in predujem, kakršnega so že dali državnim uslužbencem. Važna zahteva je vzpostavitev ^enotnega delovnega dnevnega urnika, katerega so že večkrat zahtevali in kate. rega so uvedle že številne u-stanove krajevnega in državnega značaja Zahtevajo tudi večje razumevanje glede njihovih gospodarskih potreb, posebno pa glede nadur in posebnih doklad, katere so ukinili, ko so pred dvema letoma uvedli doklado Scelba. Glede pogreba umrlega občinskega uslužbenca pa zahtevajo, da bi njegovi svojci ne plačali pristojbine. Poleg tega bi bilo treba svojce občinskega uslužbenca razbremeniti plačevanja pristojbine na pobiranje smeti, to se pravi, da bi jim bilo treba nuditi olajšave, kakor v drugačnih okoliščinah nudijo olajšave druge ustanove in podjetja. Ponovno pa bi bilo treba uvesti predujem na plačo v obliki posojila, ki bi ga uslužbenci v mesečnih obrokih vračali; seveda bi moralo biti posojilo brezobrestno. V zadnji točki zahtev pa je poudarjeno, da je treba občinskim uslužben. cem znižati pristojbino na potrošnjo vode, elektrike in plina, kot to velja za uslužbence občinskih podjetij. Ob zaključku sta govorila tudi predstavnika Pelavske zbornice in CISL, ki sta poudarila pravilnost zahtev u. službencev županstva, zahtev, do katerih je občinska uprava pokazala malo zanimanja, ka-kor se to redno dogaja z vsemi ravnateljstvi in zasebnimi upravami. Za rešitev zgoraj navedenih vprašanj pa je potrebna širša in borbena enotnost vseh uslužbencev. Nicola Tristano: načrt stanovanjske stavbe v Ul. Prospero Antonini; Donati Bruno: načrt za razširitev skladišča in grad. nja novega stanovanja; Muc-chiut Fernanda: gradnja stanovanjske hiše v Ul. A. Volta; Pilena Ettore: pobarvanje pro. čelja v Ul. Buffolini štev. 18; Clavcig Ana: načrt za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Rafut; Boschin Giusto: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Antonini. Najdeni kolesi Preteklo noč sta bili v našem mestu spet najdeni dve kolesi. Ko je neki policist opravljal nočno službo po našem mestu je v Ul. Mazzini dobil zapuščeno kolo, ki ga je bil nekdo verjetno pozabil. Polici, ja je nato ugotovila, da je kolo last 52-letnega Eugenia Ma-corattija iz Gradiške. Pred neko trgovino je pred dvema dnevoma spet nekdo pozabil kolo znamke «Frera». Lastnik trgovine, ki je kolo zapazil, ga je spravil na varno, in ko je videl, da nihče ne povprašuje po njem, ga je izročil kvesturi, kjer ga lastnik lahko dvigne. Za javni telefon v Standrežu Ze včeraj smo pisali, da se je v torek zvečer vršila seja upravnega občinskega odbora. Kakor je bilo že objavljeno so na tej seji sprejeli predlog, naj bi se v občinskih uradih uvedel enotni delavni urnik. Po tem so prišli na razpravljanje o točkah, ki so bile na dnevnem redu. Odobrili so vrsto ukrepov administrativnega značaja, med katerimi: nekaj plačil za brezplačno zdravljenje v bolnicah; plačilo v znesku pol milijona lir za stroške najemnin nabornih lokalov za dobo 1950-53; dogovor s telefonsko družbo «Tel- ve» za upostavitev javnega telefona v Standrežu, pogodbo za nabavo 15.000 stotov drv za kurjavo v zimskem času za leto 1953-54 ter obveznost občine do zavoda «Friu!i nel Mondo» za tekoče leto. Izlet na Viš Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 12. t. m. izlet na Viš (2666 m). Odhod s Travnika z avtobusom do Nevejskega sedla v soboto U. t. m. ob 15. uri. Prenočevanje v koči Corsi — povratek v nedeljo zvečer. Vožnja za člane 700, nečlane 800 lir. Vpisovanje do četrtka 9. t m. zvečer pri urarju Darkotu Šuligoju. Motiv izpred revne domačije v Beneški Sloveniji. Smrtna nesreča v livarni SMOG 60-letni Rudolf Feresin iz Hrmina podlegel poškodbam kljub takojšnji zdravniški pomoči V livarni «SAFOG» v Stra-žicah se je v sredo zvečer ponesrečil 60.1etni delavec Rudolf Feresin iz Krmina Ul. XXIV. Maggio štev. 35. Feresin je opravljal svoje delo in naenkrat mu je skočil v leve oko precejšnji drobec litega železa. Ker mu je ta zadel s silo in je bila njegova teža precejšnja, je ob udarcu padel na tla in pri tem močno udaril z glavo ob cementni 26. julija vDuberdobu * Delavec v plamenih Sklepi občinske gradbene komisije Pod predsedstvom odbornika za javna dela geometra Ettore Bolterija se je te dni v beli dvorani goriškega županstva sestala občinska gradbe. na komisija. Na tej seji je gradbena komisija odobrila gradnjo sledečih stavb v naši občini: Fornasari Jožef grad-nja stavbe in enega industrijskega poslopja v Ul. Trieste; TomadinPietro: gradnja stanovanjske stavbe v Ul. Canova; Mlakar Rudolf: gradnja stanovanjske hiše v kraju Madon-nina del Fante; Forchiassin Roman: razširitev stanovanj, ske stavbe v Ul. Venier; De Tudi 18-letni Sergij Nalesso iz Gorice, Ul. Donizetti štev. 36, ki je uslužben kot delavec pri mehaničnem konzorciju v bližini južne postaje, se je v četrtek zjutraj hudo ponesre-čil na delu. Okrog U. ure je Nalessi s še dvema delavcema prenašal vrč napolnjen z bencinom. Da bi si olajšali delo, so sklenili, da bodo vrč nosili izmenoma. Ko je neki delavec podal vrč Na. lessiju, se je ta prevrnil in Nalessijeva obleka je bila vsa namočene z bencinom. Zaradi tega bi se ne zgodilo nič, ako bi ne bil Nalessi zraven nekega parnega kotla, ki je takrat deloval. Obleka, ki je bila namočena z bencinom, se je vne. la in nesrečnež se je znašel ves v ognju V istem hipu se je zmedel in se skušal rešiti plamena s tem da je začel teči proti izhodu. Vsled bolečin, ki so mu prizadejale opekli- K I N O VERDI. 17.15: »Družina Bar-rett», N. Shearer in C. Laugh-ton. CENTRALE. 17: «Grozni Dan», R. Ryam. VITTORIA. 17.15: «Grom v dolini«, E. Gwen. MODERNO. 17: »Vljudni tolovaj«. LETNI. 21: »Napolitanska tarantela«, barvni film. ne ,pa je čez par minut, ko je napravil kakih 30 m, onemo. gel in padel na tla. Priskočila sta mu na pomoč sodelavca, ki sta najprej poskrbela, da sta dobila dve odeji s katerima sta ovila ponesrečenca in tako pogasila ogenj, nato pa so ga z zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnico «Villa San Giusto«. Zdravniki so ugotovili, da mu je plamen, ki je zajel skoraj vse telo, povzročil hude opekline druge in tretjč stopnje. tlak. Ker je pri padcu onemogel, so mu takoj priskočili na pomoč bližnji delavci, ki so mu skušali pomagati. Nesreč, nežu je kmalu za tem prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bol. nico Brigata Pavia. Delavec se je pri tej nesreči hudo poškodoval. Zlomil si je lobanjo, nosno kost, in poškodoval levo oko. Ko so ga pripeljali v bolnico, so mu nudili vso pomoč, toda vsa zdravniška skrb, s katero so skušali ponesrečencu rešiti življenje, je bila zaman. Včeraj ob 10.30 je Feresin izdih-nil. Urnik pokopališča Goriško županstvo sporoča, da je vzelo na znanje razne prošnje in želje občinstva, da bi bil urnik na glavnem gori-škem pokopališču spremenjen. Na podlagi tega je županstvo odredilo sledeči urnik: Qd 8. do 16. ure bo pokopališče odprto v mesecih: no- vember, december, januar in februar; od 8. do 18. ure v mesecih: marec, april, september in oktober; od 8. do 19. ure pa v mesecih: maj, junij, julij in avgust. Letna knjižnica odprta do 31. avgusta V teh dneh je bila spet odprta letna knjižnica v parku go. riškega županstva, ki je bila u. sianovljena lansko leto na pobudo župana dr. Bernard isa. Poleg knjig naje knjižnica na razpolago eitateljem tudi razne časopise, dnevnike, tednike in mesečnike ter revije Do. bijo pa se tudi tedniki in revije iz inozemstva. Knjižnica bo odprta vsak dan, razen ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne, od 9 do 12 in od 16 do 19. Odprt« bo vse do 31. avgusta. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Albane-se, Ul. Rossini 4 - tel. 24-43. Lekarne med počitnicami V tem mesecu bodo začele lekarne z letnimi počitnicami. Lekarne bodo zaprte po sledečem redu: lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 26, od 13. do 26. julija; Urbani Albanese, Kor-zo Italia 31, od 19. julija do 2. avgusta; Venuti, Rabatta 18, od 26. julija do 9. avgusta; Vil-la S. Giusto, Korzo Italia 106, od 2. do 16. avgusta; Alesani, Carducci 12, od 9. do 23. avgusta; Cristofoletti, Travnik 14, od 23. avgusta do 6. septembra; Kuerner. Korzo Italia 4, od 30. avgusta do 13. septembra; Mantovan, Korzo Verdi, 17, od 6. do 20. septembra. Dijaška Matica opravlja veliko ku'turno, narodno in socialno poslan-stvo. Mi vsi smo jj dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. Nesrečna ljubezen zopet pred sodniki Danes bo pred gorištoim sodiščem nadaljevanje razprave proti Danijelu Turri, ki se je moral pred tedni že zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi prijave svoje bivše zaročenke Dolores Culot, katera ga toži, da ji je nasilno odvzel 200.000 lir in da je nj0 in njeno teto skušal ugrabiti, ker jima je s silo omejeval svobodo s tem, da ju je zaprl v neko sobo njunega stanovanja v Ločniku. Celotna zgodba se suče okoli ljubezenskega brodoloma, ki je bil bolj žalosten za Dolores Culot kot za samega Turro, ki se je po večletnem ženitova-nju z njo poročil z neko žensko iz svoje rojstne vasi. Tur-ra se je na prejšnji razpravi zagovarjal, da so obtožbe Cu-lotove izmišljenje in da predstavljajo obliko maščevanja, ki ga je pripravila zaradi sovraštva proti njemu. Razprava se bo pričela ob 9. in bo nedvomno privabila veliko Število radovednega občinstva. ZANIMANJE ZA BORBO PROTI TOČI Združijo naj se vsi kmetje Zadovoljstvo zaradi uspehov-Kjer ni postaj, razsaja toča Te dni se je v Krminu sestal svet Prostovoljnega konzorcija za boj proti toči. Seja je trajala okoli tri ure. Predvsem so udeleženci izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad uspešnim posegom raketnih postaj, ki so preprečile, da bi toča u-ničila pridelke v okolici Dolenj v Brdih. Na sestanku s0 najprej skle- Pri dodelitvi stanovanj prednost domačinom V bližini Ul. Brigata Pavia je občina že svojčas brezplačno odstopila Avtonomni ustanovi za gradnjo ljudskih hiš parcelo, na katero so pripeljali že precej opeke, ki jo bodo potrebovali za pravkar pričeto gradnjo 24 stanovanj za begunce. Stanovanja ne bodo najbolj udobna. Imela bodo po dve sobi in kuhinjo. Gradnja teh stanovanj naj bi v neki meri omilila stanovanjsko krizo, ki povojna leta neprestano beli glave občinskim očetom, že bolj pa prebival- Francoski general, strokovnjak za razbijanje oblakov proti toči, je na povabilo DOZ v Ljubljani obiskal goriška Brda in pregledal, kakšni so tam pogoji za organiziranje obrambe proti toči. Ob povratku v Ljubljano je našemu sodelavcu odgovoril na nekoliko vprašanj. «Kakšne so možnosti za obrambo proti toči v Brdih?« «Možnosti niso pravzaprav tu najugodnejše, vendar je mogoča uspešna obramba proti toči. Te kraje pa toča največkrat opustoši. Male dolinice povzroče ob neurjih posebne lokalne nevihte in vrtince, ki naredijo na tamkajšnjih vinogradih in sadovnjakih veliko škodo«. «Kakšni so vaši predlogi za zaščito proti toči v Brdih?« «Potrebno bi bilo 31 postaj, Borba proti toči v Brdih ki bi ob nevihtah izstrelile rakete v višino do 1500 metrov«. «Koliko raket bo preprečilo točo ob navadni nevihti?« »Mislim, da bi bila dovolj po ena raketa iz vsake postaje, oziroma iz tistih postaj, nad katerimi bi se zbirali nevarni oblaki. Vsekakor je proti oblakom običajne nevihte dovolj 10 raket«. «Kakšne naprave so za to potrebne in ali so drage?« «Za izstreljevanje teh raket imamo navadne, enostavne cevi, ki ne predstavljajo posebnih stroškov«. »Kdaj bi se že lahko pričelo z ukrepi proti toči?« «Takoj, oziroma še letos. Morali bi samo nabaviti rakete«. «Kakšne so možnosti za organizacijo obrambe proti toči v drugih krajih?« «Povsod, kjer so vinogradi, sadovnjaki in druga strnjena obdelovalna zemljišča, bi bilo treba organizirati takšno o-brambo. Tudi v večjih žitorod-nih krajih je to potrebno«. Prirodna možnost obrambe je predvsem v Vipavski dolini, skozi katero sem se vračal. Ta bogata dolina ima z obeh strani visoke hribe, s katerih bi lahko uspešno razbijali oblake in preprečili, da bi toča uničevala polja«. Gospod general je potem še povedal, da so ga naši ljudje, tako predstavniki DOZ, kakor j tudi kmetje in zadružniki v Brdih zelo lepo sprejeli. Presenečen je bil še posebno nad lepoto naše Slovenije. Frede-ric Ruby je danes odpotoval na Bled, od koder se bo vrnil v domovino. V Državnem zavarovalnem zavodu (DOZ) smo potem zvedeli, da bodo verjetno že letos v Brdih organizirali obrambo proti toči, naslednje leto pa tudi na Vipavskem in v vinorodnih krajih Štajerske. Stroške te prve organizacije bo plačal delno DOZ, delno pa tudi Repukliška zadružna zveza. Pozneje pa bodo vsaj del stroškov morali prevzeti kmetovalci in zadružne organizacije. Vendar bodo ti prispevki skupnega zavarovanja minimalni v sorazmerju s škodo, ki jo povzroča toča našemu kmetijstvu skoraj sleherno leto. (cBorban * «14- Pravican) stvu. Popolnoma na mestu je, da občina gradi stanovanjske hiše; še več in veliko več ki jih morala graditi. X°da Pri ^°* deljevanju stanovanj bi moralo biti neko pravilo, po katerem bi morali imeti popolno prednost domačini. Le ti so zaradi bombardiranja izgubili vse svoje premičnine in se morajo še danes številni med njimi stiskati po nezdravih kletnih stanovanjih samo zato, ker jim boljših stanovanj županstvo še vedno ni preskrbelo. V takih stanovanjih stanujejo že vsa povojna leta. Drugo skupino ljudi, ki imajo še vedno prednost pred tujci, pa tvorijo tisti Goričani, ki že od nekdaj stanujejo v nezdravih stavbah v Ul. Asco-li, Ul. Rabatta itd.. Tudi tem bi morala občina priskočiti na pomoč in jih spraviti pod u-dobnejšo in varnejšo streho... in šele potem pridejo morda na vrsto ljudje, ki niso Goričani, ki pa so to postali zaradi špekulativne želje in zamisli tukajšnjih oblasti. nili, da bodo nakupili večje količine raket, da jih bodo i-meli v zalogi in da bodo pripravljeni v vsakem trenutku razgnati grozeče oblake. Nadalje bodo nakupili katramirano lepenko, da bodo lahko napravili streho nad strelskimi postajami, da jih ne bodo vremenske neprilike in spremembe poškodovale. Družbi Ital-razzo v Veroni bodo poslali prošnjo, naj jim pripravi proračun za rakete, ki jih bodo rabili letos. Nadalje je izvršni svet opozoril na veliko nevarnost, ki jo povzroča premajhno razumevanje nekaterih kmetovalcev, ki se nočejo vključiti v konzorcij, kar dokazuje tudi elementarna nesreča, ki je v nedeljo doletela Faro in Gradiško. Zato bi bilo treba tudi v furlanski nižini kakor v Brdih še bolj okrepiti konzorcije, ki naj bi ščitili kmetovalce pred nevarnostjo toče. Ob zaključku so pozvali kmete, fci še niso člani, naj čim-prej vložijo pristopni znesek na krminsko hranilnico, da bodo tako tudi oni postali člani konzorcija,_________ Ravnateljstvo državne in mestne knjižnice v Gorici spo. roča, da bo urad, ki daje knji. ge na posodo, zaprt od dne 15. julija do 16. avgusta. Zgoraj navedeno ravnateljstvo naproša vse one, ki imajo do. ma knjige, ki so jih dobili v knjižnici, naj jih vrnejo najkasneje do 14 julija. OSMA-NAJDALJŠA-ETAPA: NANTES-BORDEAUX PRVI HOLANDEC NOLTEN lanski junak Pirenejev Asi so tudi včeraj ostali „pri starem" - Danes počitek VRSTNI RED NA CILJU 8. ETAPE NANTES - BORDEAUX (345 km) : 1. NOLTEN (Hol.) 9 56*40’’; 2. Van der Stockt (Belg.) presledek 1T6”; 3. Dierkens (Luks.) 2’14”; 4. Bulten (O) 2’14”; 5. Walkowiak (NEC) 2’14”; 6. Serra (Sp.) 5’15”; 7. Schellem-berg (Sv.) 5’19”; 8. Diederich (Luks.) 5’19”; 9. Audaire (O) 5’19”; 10. Voorting G. (Hol.) 5’24”- 11. Hein (Luks.) 5*40”; 12. Magni (It.) 5’57”; 13. Koblet (Sv.), 14. Robič (O), 15. Schaer (Sv-), 16. Geminianj (Fr.), 17. Darrigade (SO). Sledi večja skupina v kateri so med drugimi Astrua, Baroni, Bartali, Corrieri, Isotti, Rossello, Bobet, Wagtmans in Hassenforder, vsi s časom Magnija. — Zadnji 100. Remy (Fr.). BORDEAUX, 10. — Danes smo prevozili najdaljšo etapo. Bila je še tema, ko so morali tekmovalci in vse ostalo spremstvo vstati, da so ob pravem času prišli na start, kajti znamenje za odhod je bilo danes dano ze ob peti uri zjutraj. Startalo je ravno 100 dirkačev, ki so še ostali od 120. Oblačno vreme je delalo vso karavano še bolj zaspano, toda ko je sonce oblake razgnalo, je postala tudi vožnja živahnejša. Skozi Da Rochelle vozi skupina brez kakega zamudnika ob 9,41 kar je prej kot so računali organizatorji. Ves ta čas pa ni bilo na vožnji ničesar omembe vrednega. Pot sama nas vodi po pusti pokrajini, malo obljudeni: posamezni kraji so oddaljeni drug od drugega na desetine kilometrov. V Rochefortu (175 km), kjer je bilo drugo okrep- Glavna direkcija carine v Gorici sporoča, da bo carinski oddelek, ki pregleduje pakete za izvažanje v inozemstvo in ima sedeže na glavni pošti, obratoval od ponedeljka dne 13. t. m. dalje samo trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. SPLOSNA OCENA PO 8. ETAPI : 1. HASSENFORDER (NEC) 48.53T8”; 2. Schaer (Sv.) presledek 48”; 3. Wagtmans (Hol.) 1’50”; 4 Renaud (Ile de France) 4’18”; 5. Roks (Hol.) 4’43”; 6 Bauvin (NEC) 5’28”; 7. Meu-nier (NEC) 5*31’; 8. Van Est (Hol.) 6’14”; 9. Close (Belg ) 6’27”; 10. Voorting G. (Hol.) 6*33”; 11. Mahe (O) 6’34”; 12. Astrua (It.), Anzile (NEC), Robič (O) 6’48”; 15. Emzer (Luks.) 7’11”; 16 Diot (Ile) 7’55"; 17-Lauredi 8’36”; 18- Serra (Sp ) 8’40”; 19. Caput (Ile) 8’50”; 20. Impanis (Belg.) 8’53”; 21. De-bruyne (Belg.) 9’21’j 22- Gemi-niani (Fr.) 11*16”; 23. Rossello (It.) 11*18”; 24. Mirando (SE) 11*57”; 25. Audaire (O) 12*5”; 26. Van Geneugden (Belg.) 12*25”; 27. Walkowiak (NEC) 12*47”; 28. Rolland (Fr.) 13*1”; 29. Koblet (Sv.), Magni (It-), Bobet (Fr.), Bartali (It.) 13*25”; 33 Buchaille (NEC) 14’; 34. Mallejac (O) 14*1”; 40. Trobat (Sp.). Corrieri Ut ), Van Ge-nechten (Belg.) Huber (Sv.), Teisseire (Fr), Baroni (It.) 17*53”; 50. Deledda (Fr ) 22*47”; 51. Isotti (It.) 22*55”; 64. Nol-ten (Hol.) 28*46”; 74. Remy (Fr.) 40*35”; 83. Drei (»-> 50*56”. — Zadnji 100. Langa-riga (Sp.) 1.22*30”. OCENA ZA VELIKO NAGRADO ZA PETDESETLETNICO TOURA : 1. SCHAER (Sv) 95 točk; 2. Robič (O) 98; 3. Magni (It.) 106; 4. Koblet (Sv.) 143; 5- Van Est (Hol.) 147; 6. Geminiani (Fr.) 151; 7. Voorting G- (Hol ) 183; 8. Rolland (Fr.) 220; 9. Astrua (It.) 223; 10. Bartali (It.) 242; 11. Debruyne (Belg ) 244; 12. Diot (Ile) 245; 13. Impanis (Bel-g.) 249; 14 Mahe (Fr ) 250; 15. Caput (Ile) 255; 16. Lauredi (Fr.) 270; 17. Renaud (Ile) 282; 18. Bauvin (NEC) 285; 19. Bobet (Fr.) in Audaire (O) 287; 23. Baroni (It.) 297. Prapotno V občinah Prapotno, Srednje, St. Peter Slovenov in Čedad bodo zdaj, na podlagi od. loka ministrstva za finance, uredili nov katastrski register. Upati je, da v novem katastru se ne bodo ponovile pomanj. kljivosti kot v Terski dolini, kjer niso vknjižili sprememb od zadnjih trideset let in so morali prizadeti lastniki na svoje stroške napraviti pre. pise. Vsi lastniki v omenjenih občinah naj sedaj pazijo, da bo vse vknjiženo v redu, da ne bodo imeli potem nepotrebnih sitnosti in stroškov. JAN NOLTEN zmagovalec osme. najdaljše etape Nantes - Bordeaux, je priboril svojim barvam za G-Voortingom drugo zmago. skok. (Nolten je doživel svojo prvo večjo slavo na lanskem Touru v hribovitih etapuh). Ubežniki vozijo z brzino čez 45 km, ki še narašča. Zlasti Nolten vozi čudovito. Občinstvo na dirkališču v Bordeauxu, kjer je bil postavljen cilj etape, ki je sprejelo Noltena z navdušenim ploskanjem, ko je privozil v cilj z dobro minuto naskoka pred drugim. Skupina ubežnikov je privozila v cilj posamezno, končno pa je privozila skupina. V ospredje je zavozil Baroni, ki je potem odstopil mesto Magniju, Koblet, ki mu je Magni zapiral pot, se je z roki naslonil na Magnija. Ta se umakne, potem pa znova potegne in reže cilj pred Koble-tom, Robicom, Schaerjem in Geminianijem. V bistvu pa je bila tudi današnja etapa dolgočasna. Sicer pa se bližamo Pirenejem in tu se bo vendar gotovo kaj spremenilo. Mogoče bo prav Nolten imel tam tudi važno besedo kot je bilo to lani, ko je imel Coppi precej opravka, da je mladega Holandca ugnal in komaj dohitel na Pu y de Dome. Danes je Nolten navdušil tisoče na dirkališču v Bordeau-xu. Toda gotovo bi ga pozdravila še vse večja množica, ako bi Nolten privozil na cilj okrog 16,30, kakor so računali organizatorji (ki so predvidevali povprečno brzino 30 km na uro), ne pa že nekaj minut pred 15, uro, Povprečna brzi-na je bila torej 34,692 km. Nolten pa je bil na cilju še kar svež. Skoda, da je v prejšnjih etapah precej zaostal zaradi kriz. GASTON DUBOIS SPLOSNA OCENA ZA MOŠTVA PO 8. ETAPI: 1. SEVEROVZHOD- CENTER 146.09*03” 2. HOLANDSKA presledek 17*46” 3. ZAPAD 23*02” 4. ILE DE FRANCE 25*16” 5. FRANCIJA 32*02” 6- BELGIJA 34*53” 7. ITALIJA 41*49” 8. ŠVICA 55*57” 9. LUKSEMBURG 63*13” 10- JUGOZAPAD U. JUGOVZHOD 69*53” 12. ŠPANIJA 79*49” * ISOTTI reže cilj sedme etape; takoj za njim Quentin, Quen-nehen, Remy in Labertonniere. Semifinale v evropski coni za Davisov pokal čeuališče, je Corrieri zlomil sedlo. Pri tem je precej zaostal; Drei mu je pomagal pri zasledovanju ostale skupine. Pridružil se jim je še Anzile, ki je preluknjal kolo, in vozili so z brzino čez 44 km na uro. V tem pa je Bobet poskušal pobegniti iz prednje skupine. Pridružil se mu je Gueguen. Toda to pot se je sam Koblet potrudil, da ju ujame. Beg jima res ni uspel. Zadaj pa so skupino došli Corrieri in njegova družba. Se pri tretjem okrepčevališču (217 km) vozijo dirkači v skupini. Toda končno le doživimo beg, ki uspe. Med ubežniki je Holandec Nolten, ki se odtrga od vseh drugih in si pridobiva na- BRUSELJ, 10. — Tukaj se je danes pričel semifinale v evropski coni za Davisov pokal. Proti reprezentanci Belgije nastopa raprezentanca Italije. Belgija si je priborila prvo točko z zmago Washerja nad Gardinijem. Washer je zmagal v petih setih, od katerih se je drugi zavlekel na 30 iger. Rezultat: 6:4, 14:16, 2:6, 6:4, 6:3. Potem sta nastopila Brichant in Merlo, ki pa dvoboja nista dokončala, ker je bila prej 8. ura. Dogovorili so se namreč že prej, da dlje ne bodo igrali Brichant je ob prekinitvi vodil z dvema seto-ma proti enemu, v četrtem setu pa je bil v vodstvu Merlo. Jutri bodo igro nadaljevali ob 14. Ce bo igra trajala čez 15 gamesov, bo imel belgijski kapetan pravico zahtevati od-ložitev igre v dvoje za 24 ur, kajti Brichant nastopa tudi v doublu. Ce pa igra ne bo ta. ko dolga, bo Brichant pred pričetkom igre v dvoje dve uri počival, Merlo in Brichant sta danes pokazala igro, ki nikakor ni bila na višini za semifinale cone. Rezultat: Brichant-Merlo 6:4, 1:6, 6:4, 1:3. * * * PARIZ, 10. — Francija im Danska imata po prvem dnevu semifinalnega dvoboja v evropski c°ni vsaka po eno točko. V prvi igri je Kurt Nielsen. ki je samo proti koncu igral na način kot v Wimbledonu, premagal Francoza Roberta Hailleta s 3:6, 6:2, 6:4, 6:2. Potem sta igTala Paul Remy in Torben Ulrich. 21magal je Francoz z 2:6, 6:1, 6:1, 6:2. tekmovanju za Davisov pokal-Rezultati: Richardson - Miyag® 6:0, 6:3, 8:6. Trabert - Kam« 4:6, 1«, 6:1, 6:2, 6:2. PRVO KOLO V AMERIŠKI CONI VANCOUVER, 10. — Predstavnika ZDA Trabert in Richardson sta danes premagala svoja japonska nasprotnika v prvem kolu ameriške cone v Vendar bosla tekmovala Legnano in Caiania za vstop v ssrijo k RIM, 10. — Pred kratki«1 imenovana nova apelacijsk* komisija pri italijanski nogo' metni zvezi, ki ji sedaj predseduje prof. De Gennaro, 1* danes zopet prerešetala pri' mer Catania.Padova. Catani® bi morala igrati z Legano«1 kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvo ligo. Potem pa je bil® Padovi priznana zmaga nad Catanio, ki je bila prej kaze«' sko razveljavljena v kori®* Catanie. Tako je Catania i** gubila dve točki in Legna«0 se je že videl v prvi ligi, S°* daj pa je zopet potrjen prvot* ni sklep, da se zmaga priz«® Catani, s čimer ima enak0 število točk kot Legnano. T°” rej bosta morala ta dva klub* le odigrati tekmo na nevtral' nem igrišču, ki bo odločil*’ kateri med njima bo polel Genoe prešel v prvo ligo. It*' lijanska nogometna zveza b° določila datum in kraj kval1' fikacijske tekme med Catani0 in Legnanom. S AH Ivkov še vodi v Kopenhagnu KOPENHAGEN, 9. — J?* mladinskem šahovskem turn>f' ju je jugoslovanski predstav«' in svetovni mladinski prv*K Ivkov v 7. kolu prekinil Var tijo z Argentincem Panom enakovredni poziciji. Stanje P 7. kolu: 1. Ivkov 5,5 (1), 2- Olafson (Island.) 4,5 (1), 3. P*' no (Arg.) 3,5 (2) itd. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telef predal — UPRAVA: ULICA 3V. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od Telefon Številka 93-808 In 94-638. — PoStnl 8. do 12.30 In od 15 • 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm vttlne v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm SirUiel stelja za^e vmteogtašov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podrožn. Gorica Ul. S. Pelllco 1-11. Tel. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 210 din-PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* Ljubljana Trg revolucije 19 teL 204X19 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaflkega tiska D. ZOZ. - Trsi-