Z38. tovllko. « UHHijnd, i (etrtek 19. oktobra »zz. Leto IV. ^^^^^| ^^^^^H ^I^^^B ^^^^B ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^^^^^H ^^^^^1 ^^^^H ^^^^h ^^^^^^^H ^^^^h ^^^^^B hBBBI ^BBBBBi HBBBH BBBBf ^B^Bs^H HB^d^^^^^^tf^^^H fiP^Bm ^BP^s^E flE S>S IBjB^^S HEBBh HBHBBm Izha{a viftk dan po?olđa», isrivjfcit ■•!•! • ta »rat«**«« tnsprati t do 9 petit vrst * 1 D. o I 10—15 r>rtl* vrst i 1 D SO n, večil insemtl petit vrsta 2 D; notice, poslano. Izjave, rek!;< ne, preklici petit vr*ti 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; že litne do ) iJj: beseJi 75 ■>. Popust le pri naročilih od 11 objav naf>re. — in>erafn' djvek posebej. Vprašanjem ^lede nseratov nai se nrilo!! /na uka £t odgovor. 0m avnlStvo „Slov. Naroda in „tVjridtai Uskim**4 Kmllftra Dllca st 5, prltllcao. - Ttltlin ftt. 394. OraiaUlva „SU*. MirjiV* li*« iti n'tsi tt 9, I. nadatrojl« ToU oa »t« /. 34 Ooitit s>r§!« at »• i»inun ii t škoslovaškim zunanjim ministrom Benešem, je prinesei rimski »II Mon-do«, ki je , kakor je znano, glasilo Nittijevo, na uvodnem mestu članek, ki razpravlja o stališču Italije in Male antante napram vzhodnemu vpra-šanju. »Sestanek v Benetkah med Schanzerjem in Benešem« — pravi list — »je v času, ko se vedno bolj precizirajo stališča evropskih držav v vzhodnem vprašanju, zelo dobro došel. Položaj Beneša je, ne glede na gospodarsko in politično krizo, ki se pojavlja v ČeškoslovaškI, vedno poimaj prvesa reda in njegovo de-lovanje Ima in bo še dolgo imelo od-ločilen vpllv ne samo v nastopanju Češkoslova^ke, ampak tuđi cele Male antante. Mi smo vedno vpoštevall to politično skupino, proti kateri se je — kakor se mnosrokrat zgodi pri nas — od časa do časa uveljavljal nekak kriterij abstraktne sentimentalnosti ali pa še bolj abstraktne?a in nevarnega zaničevanja. V teoriji se je po vsej sili hotelo ustvariti neko neprijateljstvo proti njej, ne ozi-rajoč se na zgrodovino in gospodarstvo, ali pa se je smatralo za umest-no gojiti prijateljstvo brez vsake realne podlage in brez konkretnih smotrov. Na ta način se je ustvarila neka mešanica idej, ki je imela za posledico, da je bila situacija vedno bolj zamotana in da se je slabŠala, grozeč strmoglaviti oni fundamentalni princip ravnovesja, za katerim Je stremela naSa takozvana narod-nostna politika. Sestanek Schanzer-ja z BeneŠem mora torej zasledova-ti dvojen cilj: vedno bolj in boljše Je treba ugotoviti skupne cilje in skupno pot, ki bi jo mogla hoditi Italija In Jugoslavija; revidirati stvarno in vsestransko vse one metode, kl so do danes bolj pogosto odtuje-vale kakor pa zbliževale oba politična sistema. Schanzer je začel ob zelo agođ-nem času zopet presti nit naše poB-tike proti Mali antanti: v trenutku, ko je prišlo vzhodno vprašanje v od-hčilen tok. Naš minister je tako do-kazal, da dobro razumeva vzhodno vpra'anje. Ono ne pomenja sama vprašanja morskih ožin in Traklje, vzhodne ali znhodne, režima v Carigradu in varstva manjšin; vzhodn# vprasanje vsebuje princip svttovn* hegemonije in kontinentalnegra ravnovesja. Žanemarjati pod temi po-g:oji Malo antanto, bi pomenilo hotetl re^evati problem, čegar glavnih po-datkov ne poznamo. Schanzer pa te stopil na pot Italijanske tradicije, ki je vedno stremela za tem, da zabrani kako posredno ali neposredno nadvlado na evropskem vzhodu. Za^ četi na nov o prijateljska pogajanj* s prasko vlado, pomenja vzpottav-ljati stike z onimi državaml Jd md-rajo biti med seboi sicer v dellkat-nem ravnovesju, ki pa se morajo ttJ-di tesno združiti vsled potrebe, braniti se proti vsakemu DOskllfiu napada ali nadvlade. Trditev, ki se VdcTčrđf pofltffrflk da ne more biti đrtogače, negO 8a to države Maleg^ spora2uma oro'dj« Ij^, ali one evropske velesile^ In nazaofts nje rudi, da se v njegov! grupacU^ ne more videti drugega, kakor nOVjfe Avstrijo, ki bi imela najnoveJSd VF storlčno nalogo, tvoriti rusKo pre*^ stražo, pomenja: ne poznati zgoito-^ vino teh narodov, njihovih UženJ ^ posluževatl se proti cjjjn O^isaalei^* ljenejše politike. Ta razmotrtvafite nam narefuje dejstvo, da naša zunanja politika ne| more sele iskatl poti v trenutku, koL mora vpoštevatl okoli glavne mlsff vse one posledice, ki postanejo oel»-. ogibne potem, ko je enkrat ž*e xa-' vzela gotovo staliSče v vzhodneit| vprašanju. Vidimo, da Je prva posl£-dica te politike odpoved Tlttoni-Vit nizelosove pogodbe, s katero si prb držuje Italija pravico svobodnln ro« glede Dodekaneza v očigled propati* sevreske pogodbe tn novima polo-; žaju, ki temu sledL Uspeh t6 odpo-vedi ne bo tako enostaven, kakor bi se komu zdelo. S tem Činom se ptfc; pravi ja Italija na novo diplomatički bitko, kt postaja neizogibna. Ne nm se nam ne pravilno In ne komtndj zmanjševati to vprašanje do poniiiMj kategorije »kompenzacija alt #**-. Prof. Ernest Denis: Pallian^lia nolsia. Bolgarski rodoljubi ki so nekako sredi XIX. stoletja mislili na osvoboje-nje izpod turškega jarma, so se zana-šali najbolj na podporo svojih zapadnih sosedov (Srbov) in njih ustaški odbori so se zbirali pojosto v Novem Sadu in v Beogradu, prav tako kakor v Buka-rešti. Misel balkanske konfederacije, ki raj bi vse narode balkanskoga polotoka združila v skupno obrambo proti Tur-kom in Avstrijancem, se je pred vsem rodila med temi bojevniki in podpirali so jo nekateri naiznamenitejŠi srbski politiki. Ilija Garašanin, mir'ibter Aleksandra Karadžordjeviča, ie takoj 1. 1844 raznanil program te konfederacije in v novi obliki se je zopet zanio zavzel okoli 1. 1866 knez Mihajlo Obrenović. Zdi se, da je biskup Strossmayer vedel za dogovore, ki so se v tem smislu započeli, kar zje odgovarjalo tuđi njegovim nailjubšim idejam. Šio pa je za to, da se ustvarita dve samostojni državi, bolgarska in srbska. ki bi bili združeni pod naivišjo vlado Obrenovičev. Jasno je. da so te nacrte močno podprli do-gndkh ki so se ravnokar odigrali v Va-lahiji in Moldavi (osamosvojitev Ro-tnunske) in da je končni cilj te Zvcze bil ta, da se ustvari enotna jugoslovenska dižava* ki bi sc«ala od Jadranskcga do Črnega morja. Umor kneza Mihajla ObrenoviČa je popolnoma uničil te kombinacije In ft pripravljeno zdruzl-tev so onemogočile deloma ivstrijske spletke, deloma pa ruska nerodnost. General Nikolaj Pavlovič Ignatjev ni poznal razlike med slovanskimi in ruskimi interesi in je imel stroge Jn zelo jasne nazore o nemški nevarnosti, dasi je bil nasprotnik vsakega senti-nientalnrga idealizma. Takoj po 1. 1866. je opazil. da se vrši na balkanskem 1 polotoku velik priliv Nemoev, kl so bili naravnost agenti ali pa vsaj udani slu-žabnikl pruske politike; z izredno dale-kosežnostjo je slutil bodoče naloge AvstrUe in bi bil rajši potrpežljlvo po-čakal neizogibni propad turškega gospodstva, nega da bi ga bil pospeševal s tem. da bi ga bil plačeval s klavemo popustljivostjo nasproti đunajski vladL Potsdamski dogovor gt je bolei v dnu srca in skušal je zmanjšati nesrećo, kl ja ni mogel sam zabraniti Bil ie prepričan, da ni nlkakega sredstva proti temu. da bi SrbUa ne prišla v odvisnost Habsburgovcev, ker je dobro poznal kralja Milana* sato Je hotel ustanoviti novo kneževino, kl bi služila v obrambo obdonavsklh Slova-nov in bi bilo iz nje mogoče zopet po-lastiti se začasno lzgubljenega (srbske-ga) ozemlja, kadar te sa to ponudi prava prilika. S te mislljo je vsilll Tur-kom svetoštefanski mir (1378)» s kate* rim je bila ustanovljena velika Bolgarska, katere meie so se dotikale Croega* Tgejskcga in skoraj celo Jadranskega morja. Kakor mnogo drugih slovanofl-lov, kl so bili velikopotezni In so v svoji zaupljivosti prezirali malenkosti, je ttidl on pripfeoval le malo važnosti kraievnlm vprašanjem, plemenski tek-mi in častihiepnlm provincijalnim nacrtom. Ali bo glavno mesto Jugoslovenov Belgrad ali Sofija, to se mu ie zdela postranska stvar, glavna stvar le bila, da bi bili združeni okoll skupnega sre-dlSca in da bi bili dovolj močni, da bi zadržali Nemčljo. Ni mogel razumeti da je bila Srbija že preveč pomembna in da je imela preveč slavno zgodovino, da bi se odrekla svoji veliki ulogi, kl Jo je drago plačala. in svojim razsežnim nacrtom, kl so od davnih let držali njeno mišljenje v neprettanem navduše-r.iu. Njegov program, kl se Je po teoriji dal lahko zagovarjati. Je popolnoma prezrl dejanskl položai Sicer pa, ko bi bili Srbi ▼ prvem hipu rodoljubnega sataj«vanja tprejeli podrejeno in drugovrstno mesto, ki U Jlm bilo prlpadlo vsled bolgarskega gospodstva, bili bi prisiljeni sami seba. da se odrečejo svojemu delovanln na Hrva tsk era in v Dalmaciji, kar bi bilo ne-spametno, zahttvmti od njih, in bi bila obenem tuđi nenadomastna isguba sa vse Slovanstvo. Svetoštefanski dogovor ie Evropa zavrgia. Toda Bolgari so v njem videli uresnlčenje svojih častihlepnih name-nov In od tega časa so delall na to, da se uresniči program grofa Ignatje-va. Leta 1S85. so segH na Vzhodno Ru-melijo in od te dobe so skušali razšl-riti svojo oblast nad Macedonijo. Zadnjih 25 let je macedonsko vpraŠanje ustvarilo celo literaturo. Ta na val spisov, ki si drug drugemu na-sprotujejo, dokazuje, da to vprašanje ni čisto jasno in da ni lahko razrcšljlvo. Niti sedaj ne vemo, kaj naj razumemo pod besedo Macedonlja. niti kdo prav-zaprav tam prebiva. Macedonlja je, pravi Oaulls, ki ga bom imel večkrat priliko citirati, ker je spoznal razmere od blizu in je mož bistrega in globoke-ga duha — nekai let-sem visoka Šola razbojniStva in narodoplsja. Z Albanijo In Staro Srbijo, ki sta njeni sosedi, tvori najbolj nevarno pokrajino v Evropi; obenem pa Je to dežela, v kateri se na celem svetu najbolj zlorablja polučene dokaze v korist narodno - zgodovln-skim pravicam . . . Macedonija je žr-tev Albancev ta profesorjev, torej ne-pointnih divjakov in neutrudljivih agentov rmzliCnlh tujih propagand. Iz te zmesi, kl je nastala Iz meša-nlh dogodkov in posebnih namenov po-tamecnih pisateljev, moremo vendar le naiti nekaj splošnih potez. Macedonija se rarprostira v glavnem ^shodno* od Ohridskega jeiera in Črnega DrtMi do reke Meste (Karaš) na vzhodm sje ozemlje tvori kotlina Vardarja; aa «•-veru šega do prclaza Kačanik, prtko katerega se iz egejsko kotlino priđe M. kotlino Ibra in Morave; Skoplje v sve^-' ji veličastni legi z mostom Stefana Da-Šana straži na jugu vrata tega agodfr-vinskega prelaza. S strugo Vardarja pa ta poloranaft še ne dobiva značaja zemljopisne enotev Iz glavne doline, ki je zelo oeka la ja pogosto zapirajo strmo in i«prlttep»fc soteske ,sega Macedonija So napr*i v zaprte kotline in odrezano gorske dol-ne. Med temi posameznlmt krajl J^ zveza zelo ottžkočena in zdl so* kak*r da bi vsak is njih mogel postati grt bra žetev; po ravninah ia bregov* nu ste tobak in južno drevjo, na pobočU gor pa so razprostirajo bogati pašnlk^ in nonosni gozdovi. Stran 2. »SLO VENSKI NAROH« dn» 19. oktobra 1922. Stev. 238 jstav*. cio kategorije, kl odkriva v luči dalekosežnega realizma samo tesna duševna obzorja. Mi raje gle-jflamo v tem vprašanju nekak pose-ben del splošne in širše politike, k! stremi za dosego popolne svobode postopanja ob predstojeći beneškl Jconferenci, iz katere naj bi ne izSel samo sporazum glede vzhoda in temu sledečl grSko-turški mir, ampak tuđi evropsko ravnotežje v najbolj-šem In politično najpopolnejšem smislu, t j. da dobi vsaka država svoje oporišče* svoj smoter, svojo metodo. Zato se nam zdi danes sestanek v Benetkah kolikor se tiče Italije po-treben predgovor večjl pozneJSi kon-ferencL Da govorita Schanzer In Be-neS o avstrijskem vpraSanju, Se ne pomeni, da morajo ostati vsl drugi večji problemi ob strani . . . Zato se nam zdi, da bo dal sestanek v Benetkah večjl rezultat, nego ga pred-videvajo in ga bodo objavljala pfl-cijalna poročila.« " narodna skiipSčf na« VRVI RZDlčEVEC POSL HAUSLER V SKUPŠC1NL — SPRE* //-«"• MEMBE ZAKONA O VELIKIH ZUPAN1H. i^ZZBe&grad, 18. oktobra. (Izv.) J?odpredsednik narodne skupšČine iVujičić je včeraj ob 11. dopoldne btvoril plenarno sejo narodne skup* gčine. Prvi tainik posl. Janiić je jnajpreje prečital zapisnik zadnje Seje, ki je bil sprejet. Med čitanjem £o poslanci skušaU priti v dotiko 8 'posianccrn Ksriom .•■■.'čvr je kot Radičevec prvi vstopil v par* lament Navzočnost bivšega prista* ša Radićeve stranke je vzbudila ▼ parlamentu politično senzacijo. Po» telanci pa so bili tuđi opozorjeni, da pe v novinarski galeriji nahaja dru« gi Radićev poslanec yinko Lov« reković. f.-; Poshmec S t o j I ć (zemljorad.) je fia to, ko so bile prečitane došle .yloge, vprašal podpredsednika Vu* jičića, zakaj je notranji minister prepovedal v Dalmaciji zborovanja Zemljoradničke stranke. Podpred* Sednik ga je kratko opozoril, da bo na to vpraianje odgovor jal notra* tiji minister sam. Minister notranjiK del Košta /jTlmoti jevlć Je na Stojićevo ^prašanje kratko m jasno navedel razloge, ki so bili edini merodajni fca prepoved zemljoradničkih sho* fiov v Dalmaciji. Minister notranjih tfcadev Je med drugim tuđi omeniL 'da so govornik! na teh shodih huj* Skali dalmatinsko ljudstvo proti jvlahom (Srbom) In da so psovali predstavnike sedanje vlade. I•*•■■■• Izjava notranjega ministra te jv" (oslanskih krogih vzbudila veli* JCO iznenađenje, v vrstah zemljo« tadniških poslancer pa proteste. f ^; Podpredsednik Vujičićjepo lančani izjavi notranjega ministra nažnanil, da ima pred prehodom na j#nevnl red besedo novovstppivši posL Karlo Hausler. .-:*., J>oslanec Karlo Hausler (Rad. dis.J iskreno pozdravljen, je naj* 'breje izjavil, da je srečen, da more biti v parlamentu in sodelovati pri [parlamentarnem delu. Svoje tova* ;ri$e je prosil, dtf naj imajo do nje* >%a, zaupanje in naj ga sodijo po 'jnjegovih delih. O motivih svojega (prihoda v parlament je med drugim JOmenjaL da je prišel v zbornico, jker stoji na stališču, da* Jo bil izvo* iijen od naroda s ciljem, da sodeluje 'pri konsolidaciji političnih razmet y državi. Obširtio Je cf&lfer govorll o *go« dovinl, kako je prišlo do tega, da jie Radić sklenil parlamentarno ab« ;stinenco. Dalje je tuđi omenjal *c 'momente, ki so povzročili, da je prišlo do razkola v Radićevi straru -ki. Radić je pri volitvah na vseh I shodih povdarjal, da ne njegova Istranka' udeleži parlamentarnega jlđela y Beogradu, * pozneje ra *"c* •Stankih poslancev 1© io takfiko /spremenil ter proglasil abstinenco. Točko za točko, odstavek za {bdsiavkom je dalje posl. Hausler Čitai svojo znano izjavo, ki je bila Inajpreje priobčena v zagrebških SNovostih«. To izjavo je še po* Jdrobneje analizirat ter dodajal go* tovim odstavkom potrebne komentar je. — .. : , t , t Med «£rfhjrtrf fe izjave Je Bmgi Ra# «il3 »Vse to je istina! Tako je!« k Novinarji so postali na njega j pozorni in so ga pričeli spraševati o stalisču Ragi^evo struke. * % lede 'drugih sedaj ftktualnlK politiSntti ivprašanj. Videti pa je bilo, da stoji posl. Lovreković še vedno pod hip* jnozo Stjepana Radića. Novinarjem |se je Lovreković izrazil, da ni mo 'goč popreje sporazum, dokler nišo izvršene volitve. Je za sporazum z >lado, toda na temelju hrvatskegtf ^programa. »Če bi Radićevi poslanci danes stopili v parlament, bi od te* ga ne imeli nikake koristi niti Hrva* ti niti Srbi, drli bi še dalje v propad! S sećanjo vlado se Radićeva stran* ka ne more pogajati. Dospel sem ▼ Beograd, da se raz^fovarjam s k\e* rikalcU socijalnimi demokrati, repu* blikanci in g. Ljubo Da vid ovi« ćem. Posl. Lovreković je končno pristavil: »Danes dopoldne sem se razgovarjal s klerikalci. Njih izjave so VBlGl razočarale^ EovAdati pa ni h^ tel, v kateri točki in zakaj je bil razočaran. PosL Hausler je po prečita* ni izjavi zaključil svoj govor s tem, da je pripravljen sodelovati v beo* gradskem parlamentu, ker ipu i* Beograd simbol našega narodnega edinstva. V iskrenih in toplih beso* dah se je sporainjal velikega osvo* bodilnega ciela kralja Petra Osvo* boditelja, nazval ga je herojem, ki je osvobodil s svojim delom Hr* vate in Slovence. Končno Jo posla* nec Hausler izjavil: »Ne zahtevam revizije ustave. Zbornica je to ix* javo sprejela ▼ velikim odobrava* njem, klerikalci so molčali. Zbornica je na to prešla U prvi točki dnevnega reda: Sprcmcmba zakona o sp^sri v^-*^;. ^r^?' njen je člen 23., ki določa plače Te* likih županov. Seda! ta člen določa: Veliki župani se d<*»- v tri ts-zvc**: 1. zletno plačo 10.000 dinarjcT, 2. s letno plačo 9.000 dinarjev in 3. 8000 dinarjev. Za oblastne velike župane se v prvih treh letih morejo imeno* vati samo oni vilji uradniki ixx jar* ni delavoi, Jtt'i%fe»> '-^.S^^fS^-obrazbo in 6c9et: le^ držati &&&* ali javnega dela. Po kratkih pojasnllfli notranjega ministra in poročevalca Ninka Pcrića je zbornica sprejela spremembe tega zakona s 125 glasovi, 25 poslancev je glasovalo »proti«. Pri glasovanju o po-edinostih je bilo za spremenjeni nacrt zakona 119, »protic pa je glasovalo 25. Podpredsednik narodne skupSčine je dalje zbornici naznanil, da je vlada predložila skupščini nujni zakon o po-moCi narodnim delavcem, ki so trpell za narodno osvobojenje. Dalje Je vlada stavila zakonski predlog z zgradbi Pantheona na Kumanovem. Oba pred-loga sta bila odkazana skupščini v raz-pravo. Nato je podpredsednik Vuji-čić določil prihodnjo sejo za danes ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem reda je poročilo devetčlanskega odbora glede afere Savić • Đenin. Na danaSnji seji se izvoli tuđi poseben deretčlanskl odbor, kl Ima proučiti vladni zakonski oa-črt o pomočl narodnim deUrcem. Zasedanje narodne skupSčine bo na to s kraljevim ukazom zaključeno ¥ smislu ustavnih določil. Dne 20. t m„ kakor je bilo že javljeno, pa se otvori novo letno zasedanje. PROGRAM KONFERENCE GLEDE ORIENTA. ^ *- Pariz, 16. okt (Izv.) Med kabl-neti v Parizu, Londonu in Rimu te še vedno vrše pogajanja za kraj in čas, kje l\ kedaj se ima vršiti konferenca glede Orienta. Ko se ti kabineti sporazumcio, se predloži dotični predlog vladi v Angori. Konferenca se prične najbrže 4. ali 5. novembra. Za kraje konference pa se navajajo Đenetke, Smirna, Sku-tari in tuđi nekateri otokL Zelo težko se bo zediniti za kraj, ker Turki nika* kor nočejo priti daleč v Evropo. V Mali Aziji In drugod pa so zelo slabe komunikacije do prizadetih vlad. Program za konferenco je zelo obsežen. Ore za definitivno odstranitev konflikta med Turčijo in Orčijo, za manjSinsko vpra-Sanje, za režim kapitulacija odnoSaJev TurČije z drugimi državami zlastl pa z Đolgarijo, kl sili ob tej prilikl po pri-staniSču v Egejskem morju, nadalje se bije boj glede vprašanja udeležbe s strani Rusije, katero odločno zahteva vlada v Angori, zlastl vsled kategorične ga prlzadevanja moskovske vlade pri Kemal pa$i, kajti ako bi Rusija no bila povabljena, bi se smatralo to xa krSitev rusko - turSke pogodbe. Problem morskih ožln, ki je svetovne vaf-nosti, se izročl posebni komisiji, da ga natančno prouči In nato poda svoje predloge konferend, katera utegne trajati, kakor kaže namenjeno delo, najbrže nad en mesec FRANCIJA UŽIVA NAJVECJE SIMPATIJE V ORIENTU ^London, 16. okt (Izv.) »Dattr MafU objavlja Izjavo bivSega franeoske-ga poslanika v Angori Prankiina Đoull-lona, kl veli. da uživa sedsj FrancOa ▼ Orienta največje simpatije. Francijt te odločna prijateljica TurSke, kateri bo skušala pridobiti vse, kar je Izgubila po mirpvoi pogodbi x Sevresu* . - ~ " ' Politične oestl. = Kdal irbruhnd Ttadna kriia. Beogradski listi poročajo: »Po poslovniku bi se imele takoj po prvi seji nove narodne skupščine vrSitl volitve predsednlka. Davidovića skupina v demokratski stranki bo napela vse sile, da bo izvollen ponovno «a predsedni-ka dr. Ivan Ribar. To skupino bodo podpirali Jugoslovenski klub, Samostoj-na kmetijska stranka, socijalisti, zem-ljoradniki In morda tuđi muslimani. Ako v tem vpraSanju radikalcl ne bodo de-lali težkoč. te vladna kriza odloži do Konca t m. odnosno do Časa po Kumo-novski proslavi in po ekskurziji poslancev v Praga. Ako pa bodo radikalci delali neprilike, izbruhne kriza že 20. t. m., tako da bo vlada v demisiji predstavljala naSo državo tako v Pragi kakor tudl pri proslavi na Kumanovem. Vlađna kriza je torej odvisna od stali-sča radikalne stranke, ki bo o tem vpra-šanju končno sklepala v eni izmed svo-jili sej pred otvoritvijo parlamenta.« = Mobilizacija lugosiovensklh na-cllonalistov. Iz Zagreba nam javljajo. da le zagrebškt odbor organizacije ju-goslovenskih nacijonallstov razposlal s\ojim Članom poziv, s katerim se objavlja mobilizacija jugoslovenskih nacijonallstov na zagrebSkem ozemlju. Vsi odbori so dolžni poslati tekom 48 ur glavnemu odboru v Zagrebu sezna-itiek prljavlienjh članov In čakati na na-daljno ukaze. v Iz Usnaattra %t> ▼me. kakor poro-Cajo srbskl listi. Svetolik JtkSifi. urednik »Štampe«, kl je b!l tvojcCtsno v odsotnosti obsoien radi defetizma v Času vojne. Jak-l\l ic javi sodlščti In bo tahtcval, da se proti njemu uvede prclsktva. Pri tem Ima namen razkrltl stvari, s katerlml bodo baje silno kompromitirani nekateri politlkl. Jak-šlč Je došle) 2Ivel na Dunaju. kjer se mu je posreCllo dobiti v roke gotove dokumente, k! ilh namerava sedaj Izrabltl proti nekatc rlm državnikom In politikom. Svetollk JakSIč je Imel, kakor nam poroCaJo, namen, da se nastani v Ljubljani ta tukaj osnuje velik srbskl dnevnik. v Ja«osloT«n»kl poiland pridefo ▼ Prago v petek 27. t. m. dopoldne. Vseh skupa! bo petdeset In ostanejo ▼ Pra*l do 29. zjntraj. Na dan narodnega praznika se ude* leže prliatellskest iborovanja v parlamentu, nato jlh iprelme predsednik Masaryk na gradu, zveCer bo slavnostna predstava t Narodnem dlvadlu. V nedeljo odpotujejo Jugoslovenskl poslanci ▼ Kraljevi frradec kjer s! osledajo razna poljedeiska podjetfa. V ponedeljek 30. se vr51 ekskurzija v Pl-zenj, kjer si ofledajo kodove tovarne In pivovarno. V torek se vrnejo In si osledajo glavno mesto, zvečer odpotujejo. a Povratek Izgnanih konrnnlstov. Kakor poroča »Zagreber Tagblatt«, je policijsko ravnateljstvo v Zagrebu po viSjem ukazu dovolllo povratek svoje-Casno Iz Zagreba izgnanih komunistov. Obenem bo smelo tud! komunistovsko glasilo »Borba« na novo lzhajatL » Nova stranka. Beogradska »Tribuna« poroča, da se v političnih krogih Siri vest, da Je dr. Veljkovlć, ko se Je pretekli mesec mudU v Zagrebu, sklenil sporazum z dr. Tomljenovićem In dr. Smodlakom o ustanovltvl stranke, kl bi se Imenovala »Jttfjostovenska narodna stranka«. Tej novi stranki je baje obljubil svojo pomofi In podporo tudl Ljuba DavIdovlC Ako je ta vest resnJCna, je jasno, da se nameravajo nekateri srbskl polttiki docela loćitf od Svetozarja PribiCevIča in kooperirati s pri-redlteljl zasrebSkeea kongresa. = MasarykoT Jubilej. Te dnl je praznoval prezident CeškoslovaSke republike Masarvk 40Ietnico svojega de-lovanja kot univerzitetni profesor. Dne 16. oktobra leta 1882. je bil poklican Masarvk, tedanji docent filozofije na dunajski unlverzi, kot profesor filozofije na praško univerzo. Ob tej prilikl pozdravljajo Češki časopisi jubilarja, ki je v letih 1914—1918 izvrSil narodno In državno revolucijo in Izvojeval narodu državno samostojnost in svobodo. » Stambolljftki bi sa rad sestal s Pa-BčeoL Praikl listi poročajo. da se je bol-garskl mlnistrskl predsednik obrnil brzojavno v Beograd s vpraSanJem, ako bi lu-foslovenska vlada ne nasprotovala, da bi se na potl ▼ Solilo nstavli v Beogradu % namenom, da posett mlntstrskesa predsednlka Palica In ministra zunanjih del dr. Nin-Ciča. StamboIUski ima namen započeti z Jugosiavljo pocalanla, kako bi se dal pametno reSItl bolzarsko-srbskl spor In vzpo-stavfti prflateljske rmzraere med Beogradom ta Sofljo. n Sovjetska Rmlja prizna Fran-cQI njene tirjatve. Pariz, 16. oktobra. (Izv.) Posl. Herriot se je danes povmil te Moskve. Prlhodnje dni bo mlnlstr-skemn predsednikn Polncareju podrobno poroCal o uspehih svoje misije v RuslJL V dlplomaticnih krojrjh sma-trajo za možno, da bo sovjetska Rusija pripravljena, da se priznalo Frandjl njene predvojne tirjatve in da jlh lzplaCa % obrestml vred. Herrlotova misija v Moskvi je popolnoma uspela. «= Mednrodno posredovanje. Med-narodni komite za pomoč Rusiji je te dnl naročil Nansenu: 1.) da takoj posreduje pri sovjet vladi glede osvobo-ditve poglavarja pravoslavne cerkve patrijarha Tihona In 2.) zahtevati od sovjetske vlade da dovoli mnogoStevil-nim političnim jetnikom Iste, pravice kot drugim državljanom, t GospodarstUD. — g Zadnje brzojavno tržno poro* čiloj Niirnberg, 14. oktobra 1922. Mirno, prima nesp remen je^o, sekunda 2(«00 M ceneje. Niirnberžf, 16. oktobra 1922. Mirno nakupovanje, nespremo-nieno, 30.000 do 43.000 M za 50 kg. — g Nove tržne cene ▼ Mariboru. Od tržnega nadzorstva v Mariboru novoizdani tržni cenik tudl 5e sedaj ne izkazuje posebno ugodnih Stevilk. Meso je ostalo pri starih dragih cenali, ki so I Še višje, kakor v Zagrebu, za boljšo kvaliteto pa sploh tako oderuške, da se jili mesarji ne upajo izkazati. Za boljSe meso na pr. za rost-beaf zahtevajo od gostilnlčarjev po 86 kron, in gostilnU čarji morajo biti še Iepo ponizni, da ga sploh dobe. Pri mesarjih v Mariboru ]e državna tržna kontrola dosedaj popolnoma odpovedala; upanje občinstva se obrača do novega policijskega §efa, da napravi energično red. — Teletina se v novern ceniku izkazuje za 2 K dražje kakor je bila 1. oktobra (velja že 70 K). — Svinjina je le malo nižia v cenah za zadnje vrste meso, sicer pa je poskočila od 90 na 100 K. Sveza slanina je za 8 K ceneja, mast je padla samo za 4 K. Prekajene klobase so se podražile za 12 kron. — Sladkor je padel v kristalu za 8 K, v kockah za 6 K (64 In 74 K). — PSenica je padla od 20 na 18 K, rž od 18 na 14 K, drugo žito pristarih cenah. — Moka 0 od 31 na 28, 1 od 30 na 26 kron, 6 od 27 na 24 K, koruzna moka od 20 na 18 K. ajdova od 38 na 34 K. — Seno se vzdržuje na stari ceni, nekoliko ceneja je slama (od 600 na 500 K). — Kurivo je ostalo pri starih cenah. — Kromplr je padel od 10 na 7 do 8 K. — Kakor rečeno, posebno veseli Maribor-Čani nišo le tega novega tržnega cenik a. — g Ustanovitev građbene akcije v Mariboru. Pokrajinska vlada je odobrila predložena pravila »Gradbene akcije Maribor. Pripravljalnl odbor skll-Če v kratkem ustanovni občni zbor. S tem prestopl druStvo iz dosedanjega provizoričnega poslovanja na pot res-nega dela. V Mariboru ni bilo dosedaj še nobenega druStva ki bi bilo z narodno - gospodarskega socijalnega In kul-turnega staliSča tako važno, kakor je gradbena akcija, ako se bo dejansko v polnl meri zavedala svojega namena. Umevno je, da se za ta občni zbor že sedaj zanimajo vsi, katerim je na srcu ne samo sedanja, že katastrofalna beda, nego tuđi daljna bodočnost Maribora. Dolžnost je pa tudl pripravljalnega odbora, da že sedaj v predpripravah za občni zbor misli, komu bo izročil uso-do celokupne akcije v roke. Na uspe§-nem delu bodočega odbora zainteresirane so tuđi oblasti, katerih dolžnost je, skrbeti, da se sedanja stanovanjska beda odpravL Da občni zbor lažje re§i svojo nalogo, je nujno želeti, da se vsi, ki se za to zanimajo, takoj osebno ali pismeno priglasijo s svojim! nasvett, katere je nasloviti na Mar - Stan, Ro-tovški trg 1. Ker je za gradbeno gibanje v Mariboru mnogo zanimanja tuđi izven Maribora, zlasti Iz Kranjske, se priporoča, da se priglasijo za ustanovni občni zbor Gradbene akcije tuđi vnanji interesenti — K Sadjarska razstara ▼ Celja. Kakor Je bilo objavljeno, priredi sadjarsko druStvo za Slovenljo v dneh od 21. do vSte-tega 24. t. m. veliko pokrajinsko sadno razstavo v Celju. V soboto 21. t m. ob pol desetih dopoldne slovesna otvoritev In skupni ogled razstave, kl bo potera odprta vsak dan od 8. dop. do 6. popoldnc. Vstop-nlna 3 Din. sa osebo. Za lolske otroke, kl posetljo razstavo skupno pod vodstvom učiteljstva in za vojaštvo znaSa vstopnina 50 par. V nedeljo ob 10. dopoldne predavanje iz sadjarstva s posebnim ozlrom na fz-btro sadnih sort. Vabim vse napredne sad-larje, sadne trgovce In vse prijatelj© sadjarstva, da se v obtlnem Stevllu udeleže te prlredltve, kl bo v vsakem ozlru zantmiva, velepoučna. In posebno za sadne trgovce koristila. Na rasstavl bo na razpolago sad-Je za poskušnjo In točil se bo prlstnl ta-bolčnlk In hruSevec. — g 75 letnlca trrdke Siemens & Hal-ske. Te dni Je praznovala ta svetovna tvrdka Jubilej svojega 75 letnega obstoja. Ustanovljena Je bila z malo delavnfco dne 12. oktobra 1847. Ustanovltelja sta bila ar-ttierljskl poročnik Siemens In mehanlk Halske. Iz tesa malega početka Je nastala ogromna svetovna tvrdka, kl zaposluje danes v NemčlJI 100.000 delavcev in name-ICencev ter trna po vseh deželah na svetu svojt filiialke. ~g Naša trgOTska misija na PoQ-skem. »Kurjev Poljsku poroča, da je odpotovala jugoslovenska trgovska misija 11. t m. iz Lvova v Drohobycz in Đor1slawio odkoder odide v Krakov In VarSavo. Trgovinska pogajanja so se začela Htm. Kopirni stroji OTtomat (todl sa eltktrlčnl The Rex Ko, .IMk Kultura. REPERTOAR NARODNEOA GLEDA« USCA V LJUBLJANL DRAMA. Sreda, 18. oktobra: Hlapci. Red B. Ćetrtck, 19. oktob.: Jack Straw. Red C-Petek. 20. oktobra: R. U. R. Red A. Sobota, 21. oktobra. Romantične du§e. Red E. ■ . OPERA: Sreda 18. oktebra. Večer dramatičnih ple-3ov. P'eše Valcrija Kratinova. profesorica na Dalcrozcjcvem zavodu v Hel-lerau. Izven. Cetrtek 19. oktobra Lakme Red D; Petek 20. oktobra Zaprto Sobota 21. oktobra Tajnost. Red C. Nedelja 22. oktobra Prodana nevesta Izv, Ponedeljek 23. oktobra, Zaprto. ^ • • • — Sentlakobskl gledališkl ođer ▼ Ljubljani, riorijanska ul. 27/L V soboto 21. oktobra In v nedeljo 22. oktobra ob 8. zve-čer »Maškarada«, veseloi^ra v treh deja-njih. Francoskl splsala Aleksandcr Disson In Albert Carre. Igra le polna najkomiinei-Š!h zapletljajev ter ]o preveva pristen franeoski humor od začetka do konca. Vio-ge so razdeljeno prav srečnn, ker razpola-ga Sentjakobskl gledališkl odcr z Izhraniml novimi močmL Prcdprodaia vstopnic v ka* varni Zalaznik. — UmctniSka 5ola »Probude«, dmStva Jugoslovcnskih umetnlkov, Industriiccv ia trgovcev, — tako se glasi dolgo Ime Je y nedeljo otvorila razstavo del svo;lh učen-cev (obrtna lola, pritlivje na desno). Raz* stava je razvrščena v dveh dvoranah In obseza vsega spoStovanja vredna dela, rlsbe s kredo, s peresom, avlnčnlkom, akvarele, oljnate Studije, Jesoreze, bakroreze in Se druge grafiške tehnike. Zastcpanl so pokrajinski motivi, akt, portret, žlvalske studije, ornamentika. Voditelj Sole Je slikar S t e r 1 e, ffrailko vndl Santel, ornamen-tiko v kmetskem slosu G a s p a r 1. Med premnoglml razstavljalcl se posebno odli» kule Lindtner z risbo motiva tz doline So* če, potem Pengov (sfn znanega podobarja) z mnogim! stvarml, čarmanova s portret« nlm! studijami In Cerovac t nekaterlml gra^ I vuraml. GosparljevI učencl se odlikulelo v i posnemanlu kmečklh svetnlkov, kakor »o jih včaslh slikali na steklo ali panje, Ia v motivih s skrinj In kmeCkih ur. — V vseh panogah le videti, da je bila ta Bola prava potreba in zasluži največjega negovanja od katerekoli strani. Pod vodstvom Izvrstnih učiteljev le v njej zbranih razveseljivo 5te-vilo krepkih talentov in marslkatero delo šega preko Solskega okvira, Sploh sem bil nad doseženim viSkom Sole zelo veselo preseneCen. Vsakdo naj bi si ogledal to raz« stavo, kl ostane odprta žalibog le tri dni, In zapustil Jo bo v prepriCanju, da se tukaj ustvarja solidna podlaga za novo umetni-Sko generacijo. Omenjeno bodi 5e, da Je cb otvorlvl povabljene goste v daljSem nagovoru pozdravil prof. VolavSek, Dela pojen-cev so po večini naprodal In Je marsikate-ro vredno, da najde kupca^. Razstava )e brez vstopnlne. ^.< M. ^ —* »Baron f renti« vflrrtt t Mari« horu. Narodno gledaltšče v Mariboru je po mudnem. dol^otrajnem lansiranju z letošnjo sezono dospelo srečno na pravo pot v pravo smer. Ob hudih notranjih borbah, kl pa so Žal le preveČ odmevale ne le na odru nego tudl zu-naj v javnosti, se je nova uprava otre-sla vseh neposrednih In posrednih po-vzročiteljev znanih In neznanih gleda-li§kih afer. Zgubilo se je pri tem tudl nekaj dragocenih moči, pa brez teh žr-tev ni šio in ni šio. Tako se je letoš-nja sezona pričela očiščena, mestoma tuđi prenovljena, zaradi pokrajinske obrtne razstave nenavadno zgodaj in z velikopoteznim repertoarjem, kl skuSa ugajatl večinl obiskovalcev. Zelo srečna misel pa je bila, že zgodaj pri-^ceti tuđi z novitetami (namreč za marl-borsko gledališče). Kar je novo, navad-no »vlečec. Ta stari rek se je uresničil tudl v Cetrtek večer pri opereti >Baron Trenk« (Willner - Bodunckvjeva tro-dejanka). Ker jo je uglasbil zagrebški mojster Srečko Albini, je opereta pri-vabila tudl več izrednih gostov v ma-rlborskem gledališču, Hrvatov, ki se slcer premalo zanimajo za slovensko gledaliSče. Tudl Mariborčanom priljubljeni dirigent Vogrič je privabil marsl-katerega radovedne2x GledaliSče J« bilo zelo dobro obiskano, režija (Ras-berger) zelo okusna, posebno v prvem In drugem dejanju. Glavna junaka Av-hipov kot baron Trenk in gč. Soštarje-va kot kontesa Lidija sta po vsakem dejanju žela živahno pohvalo, Avhlpov Je pel kakor zvon v harmoniji z zvonkim glasom svoje Lidije. Za Nikolo In Marico (Janko in Savinova) bi uprava ne mogla dobiti boli originalnega para, Ženina in neveste. Isto velja za dvorne-ga poeta Wurzbacherja (Rasberger) in Kornelijo Stecher (Petkova). Tuđi v sploSnem Je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Za prvi poskus jo »Baron Trenkc v Mariboru dobro uspel. — Dramatična Sola, Udruženje gledall-5km Igralccv v Ljubljani namerava letoi nadaljevatl pouk o dramski umctnostl In to kar le potrebno na ŠirSl podlagl od lanske-ea leta. UCne moči bodo v prvi vrst! re-žlserll In Igralcl tukaiSnje drame. Vsi kateri Imaio veselje. t3lent, potrebno pred-Izobrazbo za goraj Imenovano Solo, nnj po-Jljejo pismeno prljavo na naslov »Udruženje gled. Igralcev« dramsko gledaliSCe oz. oglase vsakl dan med tretjo in četrto uro UtotanLy. ^ * " Stev. 238 ■S I. U V r IM > K I N A i< u I u dne 1°. oMobra i^l'2 Strnn 3. Dnevne vesti. V Lmbtiani. dne 18. oktobra 1922. T. 5Us:0t0vItfT' *JutrOc P&e. da je Beograd, so izostala najuovejša beo- bila ovira svoječasnega sporazuma demokratske stranke z narodnimi socijalisti tuđi oseba dr. Trillerja, ker so baje zadnji izjavili, »da z dr. T. ne morejoc; stranka pa da je vzlic temu ohranila zvestobo za zvestobo in je dr. Triller-ja kandidirala za župana, kar da je bila taktična pogreška. Ta trditev je netočna. Res se je v načelstvu od lzvest-ne strani narnigavalo, da se bodo narodni socijalisti za slučaj sporazuma upirali kandidaturi dr. Trillerja, a dr. Triller je takoi spontano izjavil, da njegova oseba nikdar ne srne biti ovira sporazuma ter je, želcč olajšati stranki pogajanja z NSS, ćelo odložil svoj mandat v občinski svet Se le, ko se mu je od merodajne strani Iz NSS pojasnilo, da naj protivnike svoji kandidaturi »raje išče v lastni stranki«, je na izreeni soglasni poziv kluba odložitev mandata preklical. ker ni hotel zapustiti stranke v pričakovanem težkem boju v ob-Činskem svetu. Isto lojalno stališče je zavzel tuđi pri drugi Supanski volitvi ter je v načelstvu.in kiubu opetovano izjavil, da umakne svojo kandidaturo tfcti hip, čim b! narodni socijalisti akceptirali ono kakega drugega demokrata. — Iz te točne ugotovitve, ki jo morajo potrditl vsi Člani takratnega na-čelstva in tuđi oni bivšega občinskega kluba JDS, je razvidno, da dr. Triller ni nikdar spadal med one, ki so po >Jutrovlh« besedah postavljali svojo osebo višje nego stranko in da stranka vfled tega tuđi ni nikdar mogla zgre-Siti njemu na ljubo svojo taktike, ka-kor trdi mladlnsko glasilo. — O nedostojni agltarip piše đann-nje »Jutro«, tišti list, ki je pri zadnjih občinskih volitvah s svojo gnusno voliU no kampanjo pognal narodne socijalce v zvezo s klerikalci in zakrivil, da se je na stotine strankinih pristaiev odteg-nilo glasovanju, ker se Jlm je gabila tak-šne vrste volilna agitacija. Ne priliaja nam na misel, da bi zavračali mladin-ske očitke o nedostojni agitaciji, izjav-Ijamo pa že sedaj, da je naSa skupina krepko odločena, da bo vodila volilno borbo vseskozi v mejah dostojnostl in poštenosti in ne bo sledila mladinsklm borbenim metodam, in naj mladini Se tako izzivajo. Umazana nizkotna sredstva v volilnl borbi odklaniamo. Sto-pamo v boj pod geslom poštenosti in naš cilj je, da iz javnega Življenja iztisnemo vse one, kl so ga s svoio pc* litiko zastrupill do neznosnosti. Gremo v borbo pod praporom mož, ki jih pozna vsa Ljubljana kot vzor poštenosti In dclavnostl In katerih Imena že pomenjajo program. Zato bo naša borba lahka in zmagovita. To dobro vedo tuđi mladini, zato koncentriralo ves svoj trud na to, da bi v svoj tabor Izvabil! čim največ uglednih mož, ki pripada-jo po svoji preteklostl In po svojih sim-patijah Ravniharjevi skupini. V to svr-ho jim obljubljalo na enl strani zlate gradove, na drugi strani pa jim groze z maSČevanjem vodilnih politikov za slučaj, ako bodo potrebovaii kakšno intervencijo v Beogradu. Mladinski kolo-vodje se dobro zavedajo, da jim je mo-goče resiti vsaj del svojih pozicij samo, ako sestavijo takSno listo, ki bi Imela med kandidati pretežno večlno mož, ki doslej nišo imeli nobenih stikov z mla-dinsko strujo. V tem svojem stremljenju pa doslej nlso dosegli posebnih us-pehov: vio vili so sicer na svoje lima-nice nekaj kalinov, večina onih, ki so jih snubili, pa jim je odločno pokazala vrata. Zato so v veliki zadregi, ker si z b-azltimi mladini ne upajo Izpolnitl kandidatske liste. A še tišti, ki so se na pol z obljubami napol z grožnjami dali speljati na led, že sedaj resno premiS-Ijujejo, da-li se fzplača, da bi dajall mladinom svoje pošteno ime za tarčo v vo-lilni kampanji. Tako nameravajo postaviti za nositelja svoje liste profesorja dr. Milana Vidmarja, Čtgar Ime bi jim naj očuvalo vsaj §e tište volilce, kl jim Že sedaj obračajo hrbet. No, nam se zdl, da jim tuđi to ne bo pomagalo, ker bo mladinska »dostojna« agitacija že poskrbela za to, da bodo »Jutrovcem« okrenili ledja rudi še zadnji MohikancL — Mladlnske laži. Pred dnevl je »Jutro« javilo, da se na listi Ravnihar-jeve skupine nahaja rudi dvorni svet-rik Fran Bonač, danes pa, da je g. dvor. svetnik to kandidaturo odklonil. Kon-statujemo, da je prvo In drugo gladko zlagano. G. dvor. svetnik Bonač ni bil snioh ne ▼ kombinaciji, ne na Hstl zato tuđi ni mogel kandidature odkloniti. — Radi tehnične preuredirve ▼ ti-skaml — postavlja se nov stavnl stroj in premcSčajo se drugi stavnl strojl v nove prostore — so se pojavile v po-s!ovan?u razne neprilike, ki so povzro-cile. da mora danes Izostati mnogo za-nlmivega gradiva. Čitatelji naj nam to eproste in potrpe dotlej, da bodo zo-pet redno funkcionirali stavnl strojl. Ker je bila tuđi tekom današnjega dneva Ri&tr&oa tektonska zveza Zagreb *■. gradska poročila. — Nate cenj. narotmlk* suna) Ljubljane, ki še nišo poslali naroćnin« zapadle v oktobru In no doplačila po vi tka. uljudno opozarjamo, da se bode viem zamudnikom, ki ne poilieio prav ocat no naročnine poil-ljanje Usta prenehalo v sredo, 2S. oktobra t L — Prosimo! — Iz veterinarske službe, Z odlokom mlnistrstva za poljedclstvo in vode sta bila državna veterinarska nadzornika Hugon T u r k in Viktor Z a j c pri oddelku za kmetllstvo v Ljubljani pomaknjena v VII. člnovni razred državnih uradnlkov. — ZdravniSko mesto v Poljčanah. Zdravstveni odsek za Sloveniio razpi-suje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Poljčane. Intere-sentje se opozarjajo na razpis v Urad-nem listu. — Društvo poitnth uradntkov In uradnic je doznalo, da je ministrstvo dovoltlo zvišanje uradnih povpreč:iin uradom II. in III. razreda. Zviški bodo nakazan! od 1. novembra dalje v novi \išini, od I. avgusta dalje pa razlika med povišlcami In staro povprečnino. Preskrbljeno je, da bodo tuđi uradi I. razreda dobili zvišano povprečnirM. — Osebna vest Policijski nadsvet-nik V. KerSevan Je včeraj odpotoval na svoje novo službeno mesto v Beograd. Na kolodvoru v Mariboru se je od njega poslovilo vse policijsko uradniStvo. Vodstvo policije v Mariboru je prevzel policijski komlsar Pestovšek. — V Svid ]e nevarno oboltl predsed-n!k Slovenske banke g. Rado Legvart. Zadeta ga je kap. Po brzojavnih porocllib Iz Sviće Je njegovo stanje brezupno. — PoročU t« je 16. t. m. f. Jože G u -želi, asistent južne zeleznfee v Zagrebu, z gdč. Crno Turkovo, učiteljlco v Catcžu pri Đrežicah. Iskreno čestitamo. — Smrtna kosa. V Ljubljani, na P*—s^^ i — Dečjl dom. Dogaja se, da ćelo akademsko naobražtni ljudje izprašujejo: »Pa lakaj samo »Dečjl dom«? Ženske ste'vendar poklicane. da v prvi vrsi! skrbite za ženski naraščajl« Vsem tem bodi pojašnjeno, da pribaja prllastek »dećji« od sa-mostalnika »đeca« in ne od besede »deček«, katere prllastek se glasi »đeikl«. Dom, kl ga namerava postavili »lovenski del Narod-nega zenskega Saveza, Je tore) namonjen ubožnl decl o b o J e g a spola. Slovenci, Slovenke, prispevajte za Dečjl dom. kl ie »edaj prav posebno potreben. ker Izjavlja država, da so n ene obveznosti na vse strani prevelike In hoće odložiti skrb za dobrodelne naprave na privatne rame. — Stavka v SubotlcL V največji tvornici železniških voz »Ferrum« v Subotici je izbruhnila stavka, ker sta bila dva ddavca odpuščena brez vzroka. — Velikanskl požar. V Subotici ie dne 14. t m. izbruhnil v Kaitschovi to-varni zn pohiStvo velik po/ar, ki je upepelil ćelo tovarno. Skoda znaša več rnilijonov kron. — Kamniike planine so dobile te dnl globoko v dolino snežno odejo. Vse kaže, da bo zima vkorakala meseca novembra tudl pri nas. Po starih prerokovanjih, na katera naS kmet ie vedno največ drži, bo v tej zimi odločilo vreme na dan sv. Manina. — Brez vtake rarsveil-ave je spodnii del §kof;e ulice od križišča Sv. Petra ceste do lentpeterskega mostu vkljub temu, da |e tam nepretrgano obilen oscbnl, vozni In redni tramvajski promet. ZakaJ se ne po-stavita tam dve plinovi ali električni sve-tllkl? — Preprečea vlom na Starem trgu. K včerajlnil notici; »Preprečen vlom na Starem trsu«, smo dobili od očfvidcev to-le dodatno porobilo: Ko Je 81a v redeljo do-poldne okro£ 11. gdčna. Đa?d, stanu]o£a v hlšl it. 20, v klet po drva, Je zapazila, da se v njeni drvarnici skriva neznanec, kl je na njeno vpltje začel teci proti veznim vratim, kjer ga Je sadnji hip in to še v veži prijela v hISI stanujoča gospa Bra-tovževa ter ttSčala vezna vrata tako doi-go, da Je priSel mimo g. Derganc, uradnik na magistrau, katerega je prosila, da JI naj pomaga držati viomika, kar Je le-ta tud! rndevolte storll Nato Je poslala nekesa fantiCa po stražnika. kl Je tudl prfSel, a za zahvalo, da so vlomilca takoj prllell, pa Jih Je nahmin aroKantno, Ce§, ne vtikaite se v te zadeve. NI res, da bi bil vlomllec po-begnil ter padel v lužo, res Je edlno, da Je vlomilec prlšel v roke policije, kar Je edlna zasluga ge. Bratovževe In g. Dersanca, toliko o re*n!čr»ostl « vlomu na Starem trgu. — PrlporoCIIlv hlapec. Svoil go-spodinli Elizabeti Dasner iz Sv. Lov-renca na Pohorju je odnesel 261etni hlapec Andrei OpreSnlk raznega perila In obleke v vrednostl 25.000 kron in po-be^nil. — Prifeta »cretica«. Policijski organi TT. kriminalnega oddelka so aretlrall brez-poselnega postopača Josipa Cvetka. Sled-nji je res »težka cvetka«. Koma] je odsedel Sestietno Ječo se Je it zdužil % dvema paj-da?ema, z zloglasnim Jeralom in nekim Osojnikom. Ta triperesna deteljlca Je Izvr-Sila v kratkem času v Zagrebu osem vlo» mov in vsf trije so živell sijajno od piodo-nosnega dela. Pri Cvetku se Je naSei cei kup zastavnlh listkov ukradenih ur. Polid-ja pa je njihove plodonosne račune prekrivala In sedaj Je eela troperesna deteljlca na vara em. — Podlvjanost Delavcc Jo?1p Vončina je dclal v Grosuplicni neko ograjo. Eden pole« ss lgrajočih otrok je pri tem nekoliko skrlvil železo na ojrraji. To pa Je zidana tako razkačilo, da je pograbil pol ks: te*ak kamen ln Zsl vrgrel v 121ctno Ano BuCar. Težko poškodovanega so prepeljall v bolniS-rico. — Tat obstrelfcn In njet V Cetrtek, 5. oktobra popoldne. Je bilo posestnlku Jože-tu KoSIrlu. pf> domače pri K^SIrJu v LoSklh hribih, Sv. Filip In sv. Jakob, občlna Zml-nec, ukradenesra blaga, obleke. usnja Itd. za okrog 26.000 K. OrožniSka postaja v Pol'a-nah, o tatvini obveSčena, Je 5ta tako) na za-sledovanje. Drugi dan v petek se le ti pod vodstvom postajevodje PolenSka posrećilo zasledttl ukradeno blago z malo Iztemo v nekem bHZnJem skednju, zakopano v seno. Tat, kl je najbrže mlslii odnesti vso tat-vlno drugo noč. Je Imel smolo. Oro^nlVj z gospodarjem Koširjem, kl Je bH oborožen % lovsko puSko, so čakall ponočl na tatu. OVroT nojnočl od petka na soboto Je res prtSel. Ko so ga hoteli prf'eti, se Je začel braniti s kamenjem. Ker se ponočl nf dobro vldelo, Je-ll oborožen s strelnlm orožjem, Je gospodar KoSIr ustrelii nanj In ga rade! z zaičarj! v glavo In trebuh, a meni* ne ne-varno. Vendar se mu Je se posrečflo uiti, a drugi dan so ga dobili v nekem hlevn. Oblečen Je bil ie ▼ ukradeni suknjlč. kar ga Je tako] Izdalo, če tudl Je tajli, da Je hotel Itl le spat na seno. Je to lako nevaren tat. sasledovan po pollcljskem listu, Jože Dacar Iz Dupei). občlna Križ« pri Tržlču. Izdajal se le za Invalida ln trgovskega pot-nlka, a Je bil navaden dclamržnei, nevar-ne Utinske družbe. Oddan Je bil deželnemu — 2ap«n n« »traži. Janez Perk, župan ▼ Tinjah na Pohorju, Je ttrall] vsako noč svol vinograd pred dolfoprstneft Ko le tako »protneniral«, mu Je nenadotni zm»n|-kalo tal Ia ptdei ]e ▼ globoko lamo Pri paden se le precei prtfcodoval ln sf tuđi zlomJI desno roko. PoJcoprstncfl bodo sa enkrat Imeli mfr pred njim. — Mestna aprovlzaelia oddafa v pro-dafalnf na Polfanskf cesti It 15. dnkier tmia caloca, plenlčno moko 0 po 22 K. pšenično moko za kuho po 10 K, pšenično moko za kruh po IH K. sifldVor po 60 K fn kromplr po 6 K za 1 kg. Kromolr se od 19. t. m. nadalle oddala v sfctadfSČu na Aleksandrovi cesti ob Narodnem doma. — Tovimo konerv na Vrlmlkl ]% pre-4 SMfa kakor jbilMU^ Anglo • baaka, » ^ ^F*~ ~~ 1 '■ m -m ■ - • j»* v .» • r- trn • Glasbenl uestnlh. — Ljubljanskim, ▼ Zvezl slovenskih pevskih zborov vcJanjenlia druJtvom! Odbor »Zveze« je v svoji zadnii seji sSUenil, da poiemo na Vseh svetih dan, dne I. novembra t. 1., ob 4. popoldne na pokopaliSču pri Sv. Križu tri nagrobnice. V ta namen skiicujem skupne pevske vaje. Prva vata za !. in II. tenorje vseh zborov se vr5i v soboto dne 21. oktobra točno ob 20. zvečer, za I. in II. base vseh zborov pa v nedei^o dopoldne dne 22. oktobra ob trlčetrt na 11. v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Ve-govl ulici. Not arhivarjem ni treba prlne-stl seboj. Prosfm polnoštevilne udeležbe in točnosti? — Zvezni pevovodja. — Orkestralno druStvo Olasbcne Ma-tiče v LjuMJanL Ciane orkestralnega društva se opozarja, da se sigurno udeleže orkestralne vaje, kl se vrši danes v sredo ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbeno Matice. — Pevfikl zbor GTasbene Matice v Ljubljani nadaljuje z redni vajaml In sicer bodo do prekllca, cHroma do nove odredbe deljene vaje. Sopran In alt Ima vajo v če-trtek 19. t. m., tenar In bas pa v petek 20. t m. — Pevel In pevke »Llubljanskega Tro-na«! V sredo dne 18. t m. zvečer ob 7. ženski, ob & moški zbor. Ne zamudite! SOftOlSfOD. — Sokol Mu ta - Vuzenlca naznanfa, da bo Javni nastop dne 22. oktobra cb 14. v Vuzenlci pri vsakem vremenu, fstega dne Je ob pol 13. se'a kor. okr. M. S. 2. Isto-tam. F5rat:e In sestre Iz okrožja In sosednlh druStev, udeležlte se v čim večjem štcvllu. Tarlstika ln Sparf. — Kolesarska dirka za prvenstvo Ijubljane. Se skoro ni Ljubljančanov nikdar zanimala nobena dirka tako, kakor ncdeljska dirka na ljubljanski Grad. Je pač najboljša reklama, da so dirka prej dvakrat odpove in Sele tretjič vr§i. No torej, kakor rečeno, Ljubljan-Čani so tvorili gost Spallr skoraj na ćeli noti od karlovškega mostu do cilja na Oradu. Na vsak način pa vpliva toliko občinstva vsekakoor zelo vspodbu-jevalno na dirkače. Dirka, ki je bila iz-vrstno aranžirana, je krasno uspela, brez vsake nezgode ln so bili doseženl kljub nekoliko drsečl poti bolj§i rezultati nego lani. V nastopnera podajamo sledeče rezultate: I. Kolcsarji: 1. Cerne 3 : 5. 2. Ko-smatin 3 : 6 in 1 pet. 3. Goltes 3 : 15. II. Skupina pomožnih motorjev. 1. SlepČevič 2 : 16. 2. Acceto 3 : 10. Motorna kolesa do 500 cm1. 1. Ceh Egidii 1 : 23. 2. KoljSek Franc 1 : 27 : 1 petina. 3. ŠiSkovič Alb. 1 : 38. 4. Klaj-belj Ferd. 1 : 56 (Zundopp). III. Motorit nad 500 cm*. 1 Hribar Rado 59 sek. 2. Barašič Viktor 1 : 4. 3. Novak Anton 1 : 42 : 15 (2 sedeža s priklopko). — Šumska narafčaj. Za prihodnjo zlm-skošportno sezono sprejme smučarski odsek T. K. Skala 20 dečkov ln dekllc v starosti 10—15 let let, da se bodo Izvežball v smuSkcm sportu, Vežban!e se bo vrSflo pod strokovnim nadzorstvom in skrbnlm varstvom. SmuCI bo naraščai prelel deloma brezplačno. deloma po zelo nlzkl cenl Prijave se sprejemalo najkasnele do 1. nov. v klubovi ptsarnl hotel «Tivoli», — Srnu* Carski odsek T. K. Skala. DruSfoene vesti. — Kolo fnsoslovensklh sester opozarja svole odbornlce, da le redna odborova seja vsak prvi In tretjl četrtek v mesecu, vselel ob 16. popoldne. Prosim, da se prl-hodnie seje 19. oktobra gotovo vse udele-flte! Borzna poročila. NASA KRONA V CURIHU ^SR. ^ — Zagreb« 18. oktobra (Tzvlrno.) ZakljuCek. Devize: Curlh 11.05, 11.15, Pariz 4.475, 4.525, London 257.50, 262.50, Berlin 1^75, 2.175, DunaJ 0.08, 0.085, Praga 198.50, 201.50, Trst 2.52. 2.56, Newyork 63.50, 63.50, BudimpcSta 2.33, 2.63, Valute: dolar 61.50, 62.50, lira 2. 46, 2.50. čeSka krona 195.50, 19830, marka 2.—, 2.30, Ivl-Ivlcarskl frank 10.95, 11.05, francoskl frank 4.275, 4.425. — Curin, 18. oktobra. (Izvirno.) Zagreb 2.55, Berlin 0.19, DunaJ 0.0074. Bu-dimpeSta 0.21, Praga 17.65, Milan 22.92, London 24.11, Pariz 40.62, Newyok 5.42. — Curlh 17. oktobra (Direktno). Zagreb 2.401, Praga 17.601, Berlin 0.1924. Milan 22.89, London 24.069, Newyork 5.4440, Paria 40.649._____________________ i'* Polzuedbe. -,- •- fzffabn m lo pet, bres repa, prepelf-Car, velik kostanjeve lo sive barve. po Imenu »Tref«. Kdor fa Ima, se prosi, na) sa odda proti nagradi pri rugalnicl v TlvolL — Dotični fotpođ Iz Šibenika, kl le na* kapi! pohlltvo pri tvrdkl T. Fajdlca sin, Sv. Petra cesta 17, se naproSa, da se tam t a k o 1 zglast. (8365) — Pozabllena |e Mla v tramvaju pri tamfzljskl bolnici svilena Crna torbica z manjSo vsoto denarja, 2 kljuCema In roka* vlcaml. Poften najdltcll se naproša, da Isto odda proti nagradi v Soli v Mnstah. j — Kdo ve, kje se nahaja Ivan O2vald in njegova lena Aloiilia Ozvald Iz Btbne-gs polja. Stari trg pri Rakeku. In Anton Truden It Đabnegt polja? Kdor ve, blago-voli sporoeitl na Jožefa Mlakarja, Đabno-pollc St 96, p. Stari trg pri Rakeku, Suo-ftke povroem, , "^ *— \ Halnouelsa poroflla. SLUŽBENA PRAGMATIKA DRŽAVNIH NA^lESCENCEV. Rok za poročilo podališan do 1. nov. — Beograd, 18. oktobra. (Izvirno.) Pod predsedstvom posl. Trifunovl^a Je Imel vč:-rai cb 16. plenarno se'o zakonoda ni oebor. Prcdsedrik Je naznanil predloz sekcije za-konoda.nesa odbora, ki Ima caloco, da prouči vlndnl zakonski nacrt o služben! prasmatiM držnvnfh namc?čencev. Sekc:it prosi, Ua se JI podal ša rok za sestavo poroCfa o zakonu. O tem se Je vnela dal}-S3 debnta, katere so se udcJežttl skoro vs! član! zakonoda nega odbora. KonČno ie za-konoda.'nl odbor dovolil, đa se sekcIJ rok za ses-avo poročila podal^a do 1. novembra 1922. BOJ ZA SLU2BENO PRAGMATIKO DRŽAVNIH NAME^CENCEV. — Beojjrad, 18. oktobra. (Izv.) Centralni odbor or^anizacij državnih na-rr.eščencev je sKlical za 29. t. m. plenarno sejo, na katero so pozvani vsi za-stopniki in dclcsmje okročnih in kra-jevnih orsanizacij. V j^m-nem bo centralni odbor razmotrival položaj, ki jo rastal z ozirom na skler» zakonodajne-Ra odbora, da se porobilo sekcije predloži odboru sele 1. novembra t. 1. Na isti dan 29. t. m. v neđelio se vrši po vseh važnejših mestili države protestni 5hodi uradništva in državoLh uslužbea^ cev. VPRAŠANJE VOLITEV V PPEDSED* STVO NARODNE SKUPŠClNE. . — Beograd, IS. okt. (Izv.) Radikalni klub je včeraj ob !7. popoldne imel daljšo sejo. Na njej se je n-zpravljalo vprašanje volitev novela predsedstva narodne skupščine, v prvi vrsti vprašanje volitve predsednika. Debata je bi- \ la zelo živahna. Ljuba Jovanović ja I predlagal, da se ponovno izvoli dr. Iv. I Ribar za predsednika skupščine. Proti : dr. Ribarjevi izvolitvi pa je bila skupina radikalnih poslancev okoli posl. Ra-dojevića. Definitivni sklepi na tcj sefl nišo bili storjeni. Uspelo je. da se je iz-volil ožji odbor trch članov, obstoječ Ls Ljube Jovanovića, Andrije Stanica in Marka Gjurčića, ki Ima nalogo4 da vodJ pogajanja z demokrati ŽIVAHNA POLITIČNA BORBA NA AN.'; OLESKEM. — RAZPUST PARLAMENTA.1 — London, 17. oktobra. (Izvtrno.) Ra- . dl priprave na bodoče volitve v angleškl > parlament Je nastala rovsod živahna poli- ' tična borba. Do sobote je Že napovedanih * 14 velikih poHtICnih shodov. Lloyd Oeorgo! namerava govoriti v mestu Leed^, Konser«' vativcl se zbiraio okoll Lorda Derbyja In] so sklenlll, da se povrnejo k svoji star!! politični taktikl. Tudl unionisti ln liberale!j so razvili živahno potitfčno agitacijo. Raz«! pust sedanjega angleSkega parlamenta JeJ prlCakovatl v soboto. Na ta dan, kakor j Javlja Jo llstf, objavi Lloyd Oeorge razpus^' parlamenta. DOBAVA MATERIJALA IZ NEMČIJtf NA RAČUN VOJNE ODŠKODNINE. ] — Beograd, IS. okt. (Tzv.) V minlJ strstvu fnanc jo bila včeraj napovedana* seja finančno - ekonomskega odbora* ministrov. Na sejo ob 16. popoldne so' prišli samo demokratski ministri, docira so radikalni izostali z motivacijo, da se moraio udeležiti seje parlamentarne ga radikalnega kluba. Oddelek zunanjega mlnistrstva za[ Izvršitev mednarodnih pogodb je predloži} odboru obvestilo, da je glavna r©-pffractjska komisija v Parizu brzojavno naznanila vladi, da na] čim prejo naz-nani množino materijala, ki ga želi dobaviti iz Nemčije na račun vojne od-Skodnine. Reparacijska komisija ome-nja dalje, da je lahko naročiti v Nemčiji za 45 milijonov zla tih rrark raznega bfasa. Omenja pa tuđi. da je ta naro-Čitev utemeljena z ozirom na rapidnl padec marke. PRED NOVIMI VOLITVAMI NA AN-CLEŠKEM. — London, 17. oktobra. (Reuter) Vsi unionističnl Člani kabineta so se sporazumeli, da skličejo 19. oktobra vse unionistične ministre In poslance glede odlnčitve nadaljnc?:a sodelovanja. konservativcev s koaltciiskimi liberal« cl Ce vlada izda na narod poziv, bo. Chamberlain predlagal resolucijo, ki bo; skoraj gotovo odločila usodo sedanjo vlade. Zdl se, da pripravlja Lloyd Ge-, orose volilno turnejo, ki jo v kratkem rastopi. TRGOVINSA POGAJANJA MED ČEŠKO SLOVASKO IN MADŽARSKO. — Budimpešta. 17. oktobra. Danes to t* začela madžarsko-češkoslovaška gospodarska pogaianja. Otvorltvl prve skupn« sele so sledili medseboini pozdravi, nakar Sta Izjavila v Imenu svojih vlad predsed-ntk mađJEarske delegacl'e r^slanec Wodt-auer In predsednlk čr?kosl^vrSke delegacije opoinomočeni mfnster Dvoraček. da •matrate sedanja pogalania kot nadaMevi-nje lanskHi tn upata. da bocH ta potanja dosegla vzpostavltev normalnih cospodar-sklh odnoSajcv med obema državama. Olavnl arrdnik: KASTO PUSTOSLčMSEK Odgovorni urednik: ^ ; Valentin Kftpitart Stran" 4 »SLOVENSKI NAROP« dne 19 oktobra 1922. š:ev. 2:3. Ca. 20 oralov bukovoga lesa * pMtkinlt. Ponndbe pod .Parcelacija JJ3-M39* m npf. Slov. Naroda, Bibn lm m debelo prodaja lcaoa dražba .Ilirija" Kralja Pttra trg 8^___________8856 Ženitna ponudba. V VMm venfran«, IsobraZena gospa 6ntga naitopa, simpatična, iell znan-ttra i inteiegentnim goipoaom t svrtao ienltvt, XeM te starejH gospod In ne anonimno, ker na anonimno se ne od-govarja. DopM pod »Resna oaeba* 1868 8831 na opr. Slov. Naroda.__________ ■ Zahvala« ■ H Dolžnost mi je, da se H I mhvalimzavsoljubeznivo I H skrb In sočutje ob bolez- H H ni moje matere čč. du- H H hovSčini, sorodnikom in H H znancem, posebno no pa H H se zahvalim gospem Ska- H H farjevi, Đradačevi in Res- H H nikovi za njih skrb in po- fl H strežbo. H ■ Uubflana, 1*. oktobra 1922. ■ ■ Frano Zabavnik ■ ^1 sin. ^B Z čevljapsha pomoćnika za motao delo in prirejevalec (Herlchter) ob dobri plači in stanovanju sprejme Tuček. Slrač. Slavonija.___________8832 Mirna dlfaklnla ISEe stanovanje brez hrane, eventualno z zajtrkom, č* mogoče pri kaki gospt v blizini Zvezde au glavne poSte. Na-stop takoj ali «1. novembrom. Ceno je navesti. Ponudbe pod .Mirna 8357 • na upravo Slov. Naroda. 8857 Kapnfe?n kože lislč!e, kan«, krte. polho, zalet itd. po nsjvtijtk dnevnik otnah. 0. Semko IMUaM. KrtttvitISka ulica 7. SPALMCA svctla ore ti o vina, popoinoma nova, Se ne rabi ena, doleta masi nr> mizarsko delo, «e prošla. Din. 8000. event. z djstavo v hišo. Dalje 2 postelji, dve nočni omarici (bel marmor), 2 dvoma Sifonerja, umival^ik (bel marmor brrz ogledala ter z I čnim nastavkom se proda. — Walter Stemberger. MengeS pri Ljubljani. 8859 V posekunje se proda bukovo flrcvjc. iz gozda, obsegalofega 6 oralov (joher). v b'lžini kolodvora La7e. C» na ro dogovoru. — An:ca KruSič, Višnja pora 8S64 Traii se blagoinih - pačunouođio sa praksom kao rudarski admnistrativni člnovn k za rad ^ik u Srbi j\ — Ponude slati sa piepisom svdod?aba i na^na-čenjem starosti. fsnvlijsrnog stanja i uslova na adresu .Udruženje ruđ*rskili poduzetnika", Beograd, Studenička 9. St60 PrfporoC* se preoblikovalnica klobukov xa dame In gospode BarborlC - Zaoršan LJUBUflHH, mestnl trg Steo. ? Mobilizacija bosih! jpffjtt mlrapom si oglejte mojo veliko zalogo finega boksa (rjav, £rnl ehevreta (rdcč, Črn), chcvro, chevrolaka in vse druge vrste tanja, lepo izbiro teletin, pittlingov in prvovrstnih, močnih pod--plafov, več vrst težkih in lahkih. Cena najnli'al Državno urad-ništvu in delavstvu tobačne tovarne znaten popust. Ne zamutite «0Otee prilike I Se priporoča AV0. ŠKOF trg. z usnjem, Pred Igriščem 1. * Pofrfl gtoboke lalosfl naznanjamo vsem sorodnlkom, prija-MJ9tn in znancem tužno vest, da je naf nepozabni soprog, oče, stari •*«, brat in atric, goapod ANTON JEZERŠEK ftovljarskl mojatar vCtftifc dm 17. 1 m. ob pol 5. popoldne, po doigl, mukepoini bolual, mtvidffi s svetotajstvi sa umirajoče ▼ 46. letu starosti, mirno v Gospodu saapal. Pogreb dragega rajnkega bo v četrtek, dne 19. t m. ob 4. a«t pop. iz hli« laloatl, Poljanika e. 69 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v molitev In blag spomin. V LJaiblJanlp dne 18. oktobra 1922. gnfjp AaUoa, Nila« Marila, Julplna Jtttriek, •faod. aoproga. Leopolđ leseriekp brat Proda se hot planino. Naslov pova aprava Slov. Nar. 8815 Stfli/tna parcelo 10000 kvadr. metrov v Celju i d'fema velikima hi Sama se ceno pioda. K rol Breznik, Celje. Dolgo polje 1. 8673 Jprejme se liultarlcu takoj k desetim o ebam. R^vno tam se sprejme sluškinja asa vata dela Predstaviti se Je osebno. Naslov po\c uprava Slov. Naroda. 87c 6 Šampanlske bnteljske stekEsaJce kupuje v vsaki množ ni tvrdi a Fr. Kham — Ljubljana, nasproti hotela Uciion. hSA'2 Kupi sa nov ali dobro ohranjei plsalni stroj. Ponudbe na RaŽem & Co., Ljubljana, Žabjak 3. 8800 Krojaškega pomcćnlks snrejme takoi za vfHko in mali) dei" Alojzij Novak, Dorr.^'e. 88^3 Irgovski rem cn k star 23 let, dobro Irve^ban v mpnnf.iV-turni in modni trgovini, želi prrmeni' s!u"bo iz Ljub':ane tuđi na de5olo Po nudhc rod .Domo^nik 33-8826" nn upravo Slov. Naroda. 8'2<< Ti\i$\® Crvi bukova, v^č va^onov, 1 m dVlc;n, brez okrogline in prč, r'eSHa ;n ter a p ;-lena, 2lms1:a sečija 1921. Pisn^cic p< nud-e pod .Drva 8827* na upravo SI Naroda. 8827 Toči se vino v hotelu Vega po K 24 I i ter, dalmatinsko »n primorsko, od danes napref. — Piosi se, da se pos!užu:e vsak te ugod ic prilike, ker vino je prov dobro in sr toči radi preselitve kleti — Anton Maver, Ceovika cesta 26. Gostilno ali vlao&oć vzamem v najem v Celju ali v Ljubljani. Imam svoj inventar. Ponudbe na »n. zaved Dr-go Beselj^k, Ljubi'a^a, Sodna ul ca 5 pod .Gostilna. 8H35 predvojn: izdelek tvrdke Siemen -Schu-ckert, 150 Vohov, istomerni tok, 350 m n premera veternice, ci. 1050 obratov v m'nutt, ca tt W porabe s sljudno za-poro (Glimmer-Klappenver^chiuss. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8S62 Na Dolenjskcm v lepem trgu se proda Uier se je nahajala trgovina in vtnotoč (*ez cesto Pri hiši je hlev, ?upe, sklariišča, 4 orale pašnikov in njiva. Naslov in pogoji pri anončni družbi Alorna Cum-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. Pruovrsten ulnosrod z zidrnico, pridelek ca 40 hl večinoma belega vina, izdatno pnveČanje moeo'C poleg star in mlad sadovniak. piidelek ca 1 vag<»r nnmiznega sadja, ae prodn. Cena 1,200.000 K. Del htoSnjega pri-delka k^pcu m raznolago. Ponudbe pod .Parcelacija 303—8838" na upravo SI. Naroda. 8838 Zahvala. . Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, kl so nam došli povodom prerane smrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda luana lfrhouca za poklonjene vence in evetje ter za tnnogoitevilno čaščeče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti se vsem prav presrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa nam je izreci zastopnikom Dimnikarske za-dnige in organizaciji dimnikarskih pomočnikov, društvoma .Sokolu L* v Ljubljani in „Sokolu v Mostah", vsem osebnim prijateljem pokojnikovim za udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu .Ljubljanski Zvon" sa genljivi žalostinki ter končno častitim sestram reda sv. Vincencija sa neumorno in požrtvovalno postrežbo in skrb ob času bolezni in zadnjih urah pokojnika. V Ljubljani, dne 17. oktobra 192S. . talniočl ostalL Suhe sobe io knmno kupujt) Sevtr & Eomp., — LiBteliAna, Wolfova mtloa 1«. — Zimska sezija! Velike množine zimsUega blaga ravnokar došle. unrantirano dobr >, suho, mešano « sld kini. franko vs.ika postaja Slovenije K 9< 0 za 1^0 Un dobavi ata vsak čas FUKL & VI:RCE. S«žtr,ni. P4» 6 Trst'c za strope zde'uje in prodaja na debelo in drobro po na rrčjili cenih Pri vp*i h mno.'i- ab 7.naten popust. — ANTON STE1NCB Ljubljana, Jeranova ulca 13, lrnovo. 2128 za vino. mn^t itd. raz^ro !a. dolc'rr tn^a zal-pa. tvril n J. AUGU./11N, Sv. Jer-neja ce A& 231. 85:2 (Graugussabgttsse) /.n sve gr.uie ocrta i industri e, prema nacrtu, kal u mi i i UTOicma od nama-njiSi do naitc'ili k»-mada, ohrađ^no i i s iovo doh vl»a odmati uz uti'- rene ci-eie SMEVV tvornica strojeva, 3;e!i':V:iWt giascviriev v L ablanl Wol!o?a 12. ivrSnjein npla^evsnfa ter oopravil« pJa-sotiriev in harmoniiev sneci.eloo strokov-no, točno In crno PO C NI n.ova dvokolesrt, otroški vrzičkl, šivalni in razni stroi;, nn^um ti''a in v«ako-vrst^j d*>l\ F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28 Srrejema o se v po -olno ponravo za em^ilirsnje z ornrem ^n ponik'anje dvoknlesa, otr'ški vozičk', ovalni in razni btw\\ in deli. Karlov^'ra cesta 4. 7969 M\m% kijigarsa Einko Sevar Ljubljana, Stari trg 34 kupnje In prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodn h cenah. 8414 SoEosllkarsRa in pleskirs a f'e'a prevrema po naj nižjih cenah M. Mlhelič, Ljubljana, Sn. SiŠka, Jernejeva cesta 35, nasproti c crkve. 7657 ter orod e in ure samo na veliko Cnđolf Pickf Z?greb, Hica 47. Mođal salon. Priporočam se si občms*vu za izdelo-vanje vsakovrstnih modnih in sp^rtnih oblck, ka kor tuđi raglanov po najno-vejši m<;dl. Priznjno yo!idna In točna postrfžba. Na že^jo odlemalrev ra;po-ii^am z rajmodemešimi vzorci. J. Korsnld, Resljeva cesta l/I. desno Štezsiike (moSerce) po životni meri priporoča ANAHUTTEB,Dunatakac 6II poleg lekarne Piccoli. 2130 lilif insstni tesarstti mojster v Lfabllanl prevzame vsakovrstna taaaraka dala, kakor stresne »tole.kupole, stolpe, mostove, vrtne utiče itd. Parna žaga z vseml strojl za obdelovanje lesa. 4796 Pfetene jopice rakaTiee, aogavlo« po uiiit cenah uri: A. &INK0VIC naaL K. Soaa H«M|«M. n—t»i tm 11. No proda] a politi rane omaro« Naslov povr uprava Slov. Naroda. 884/ Šlvllfa In već alnikln: se sprejme ta Kočevje proti dobri hrani in stanovanju. Plača po dogovoru. Nast-jp takoj. Naslov pove uprava stov Naroda. 8850 Inženjer i$'e lepo sobo, orremljeno alt pravno, z lektr i1 o la^svetlj.ivo. Ponndl)e ni upr. Slov. Njroda pod .Snažnost 8843*. Hotonfo ™ cirKuIarnn lm nova, *e po u^oJni cfm rrodi. Og eda se v Sp. $i kl, g stiln.1 pri M"'i3'j^- Scba s hrano ili brez hrane, 2 posteli', se takoj ali z novembrom o'd.i. Istot.im sobj za tn (1 jake niž ili s\J za novcnibcr. N^-I' ;>u\e u r. S'ov. Naroda 3^31 s sar1n:m vr'om in njivo v bli'inl kolo i1\o a ;e na protlaj Oddal eno od Ljubljane > uri. Nasiov pove uprav-* S'uv. Naroda. 8"4-1 Upravite!] /možen za vodstvo vefjp^a rosestva ,šče mrsta. Ponudbe pod .Upravite j" poste restar.te Split, Da.macija. 8342 o-Jdajpm vsako množ'no. Rezanje đrv z m tornrm obratom. Ludvik II ršif, na F}«ko-Ci] za rrej. b-l^- vf-a^nice. 87'9 Učenka za t^ovfno na d^želt se spreime. Prednost tm^jo one, ki 7nao n^^o Iko Šivati. Ponudbe pod .Gorenjsko 8b36' na upravo Slov. Naroda. ProsFšelila z vriskom, sta 2 so' i, klet in hlev. — Poiasn la daje Ja'cob Kap-K, ko ač Nova vas 2, p. Lesce. G-ren-sko. 8«37 i5?e mlren zakonski par brez otrok v srediSČu mt*\n. Plača dobro. Ponndb? pod .Ema 88^0* na upr. Slov. Naroda. Proda se skorM nov osebni avto Avstro Da!m-ler 25-?5 HP, z električno razsvetljavo tn poeonom, vse v n*:bo'j^em stanju. Ponudbe pod .Avto 8822" na uprmo Slov. Naroda. 88^2 Dva višja bančna uiadnika iščeta dve meblirani sobi z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredi mesta 2a 1. november. Ponudbe na upravo Siov. Naroda pod Šifro .Banka 88:8". Lepo stanouanle v Stoficah ob Dunaiskl cesti, 2 sobi, kuhinja z vsemi pritlklinami se cdda proti nagradi. Ponudbe, koliko plača najemnine in za koliko časa naprej, pod .Nova vila 8849" na upravo Sloven. Naroda. 8S49 PAPIRNE SPONKE s,^-^- w i-i Trgoifdp In« ^i^^Ki^ -|iStrIja|cli ,T1GER- plsarns zahtevajte v papirnih trgovjnah samo IrdHke domače tvrdke TIGER d. z o. «. LJUBLJANA Stavbena parecb 25.000 m2 v Liubljani ob Tržaiki čest', ležeča med cesto in železni*ko progo, te zelo ugodno proda. — Ponudbe pod .25.00m7" na •jpravo Slov. Nareda. 8760 Kmianjsia (družabnika)sca 1,000.000—;K kapitala iiče dobro idoča trgovina na zelo rro-metnem kraju. Dopisi na u?ravniStvo Sloven. Naroda pod šifro .K. L. P. i00-8846'. ________ labinski p brei otrok, mirna stranka, l&čo sobo a kuhinjo att a akupno poiabo kuhinje v Ljubljani ali okolici. Žena bi bila pripravljena brfrp ačno opravljati vsa po-trebna hilna dela In tuđi kuhati in ev. položiti do K 25.000 kavdje. Ponudb« s navedbo een« pod »Dobra kuharica 8851" na upravo Slov. Naroda. 8851 w Pozor! Pazor! Naznanjnrn cenj. ob'int'vu v me-stu in na dfželi. da rad poman -kanja prostora oddam kr^ik m vse originalne pbšča - (fotoprafične ne^^t ve). Strankr, ' atere so ^e dale s':h.iti v 1 c ti ti 19 8 do 1918 v mo em at 1 ler:. opozu'.im. da vsik '•o^amejnik, kd;>r se tekom 11 dni ztjlasi v mojem ate'i c;u, I.ihko do'ii svojo ortsj. fotogr. ploSčo, [riti mnli odSko^nifii. Pošili,im tuđi po po',ti; ziJost ije I re in prijek (m l^tn), na k.-»te o je bi n.iroc-nik svoječasno vknji'en. i«jUyi. rit i t „l^iOr 9 — LJU3LJANA _ Bect!iovnova ulici ž*- 6. ' fxoh S2 henrinov motor 6 H° a ž.ir;in;e f*rv. i'r.5! >v pove upr. S.ov. Nirctl.i. 6MJ prcDa se večja mno.:ina lir.irnni!: soJov od 7—?*> li..-Naslov pove upr. Sluv. Nai. 8^1 i ši \*£S t^ii i^i &ij i^št sr?(1nje vel ka pletena otro^fca ku^arfn. Naslov p vc uprava Slov, Nar. 87i>4 še dobro okr.injen 3 vio Sa :rer 3 do 4 tonski, ravn» iz gener.ilne poprave. N>-slov pove upr. Si >v. Nrroda. STO") Jifes^cno sobo event. s hrano Išče mlad že'ezni'ki luad-nik. — Ponudbe pod „So.iden 8S02" na upravo Slo'. Naroda. 88^2 EflNd Gosond |g«9%a1 y \Jf dP gj? %0 VJ išče stanovanje z dobro domačo brano. Ponuibe pod .Dolaca hrana 8816" na upravo Siov. Naroda. s-eoro nov, za visoko vitko pr stavo.se proda. Vpra^a se v Josefinumu, soba št. 5 tepa stovbno parcelo. Na MtJu se prođi stavbna parcela v obsegu 625 m2. Leži ob glavnem kanalu in na vokalu dveh ulic Naslov pove upr. Slov. Naroda. 8821 KmstilsHo posssfuo 52 oralov, zidana hiša z o^c!:o krita, eosp. pos'opie se proda za 420.000 K-15 km od Kočevja — Kard B.e/nik, Celje, Dolgo polje 1. 8514 ĐvonasRstropca biša v Msrifeorv sf«ra 15 let, z devetimi stanovanji, v ^redinl mtsta, se rroda. Ptnudbe pod .Stara 15 Set 8733" na upr. SI. Nar. Pioiilla tudl nemškega jezika vešča, kl Ima veselje do kn'ipovod-'-va, sp spreime pri tvrdki M. BERDAJS, Maribor. Hrana fn s anovanje v hi^i. 8/67 ie se sloDGvanie 2—3 sob s kumnio in pritiKlinaml. Plača se lfiliko rer !et n^nrej. Pontidbc nod .So'iidea trgovce 8750*4 na upravo Slov. Naroda. ^75n tla predaj i-irs &\n]m zlažlliva postelja in Kopana Sanji. Naslov pove uprava Slov. Nar. 8778 jtagroke lučice svece .Zora*, čist Io E'da', Ilirija, Ji-dran jn C pulin, s..až:lo Sidol ter mast za usnje pi i poroda Osvalđ Đobetc Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Velik moderen, v najlepšem delu mesta Ljubljane, prlpra.en tuđi za pisar.:e ali menjalnice, eventualno tuđi s firrnj In opremo, to odda proti po'ni od-ikodninl. Ponudbe pod .Ugodna prilika" na anončn> družbo. A LOMA COMPANY. Ljuoljana. Kongresni uz St 3. 8/69 Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.