f
Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. S. f
(vbod čez dmrISčt nid Mikamo).
Z urednikom je mogoče govoriti le o4.
10 12. ure dopoldne. Mokopisl se ne vrAČajo; uefrankir&na pisma se ne sprejemajo. Uretlnlikegu telefonu iter. 74.
V Ljubljani, v petek, 21. oktobra 1904.
Uhaja v«a* iirssmsi nedelje in pramike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemam-»a celo leto U K, ia feJ-Mjco )euU3 K, xa četrt leta 6-50 K, ra 1 mesec 2 K 20 h. Vupravnlitva prejeman: celo letMtfcK, ** pol leta 10 K, xa četrt leta 5 K, xa 1 mesec 1 K 70 h. Sa jioiUjftjsje »■ Ljubljani na dom je iostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacija. — I n ■ e r a 11 se računajo enostopna petltvrsta (delila* T! Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, n trikrat
9 h, za več kol trikrat B b. V reklamnih notlcab stane enostopna garmondvrilo 14 b. — Pri večkratnem sbjavl|enja primeren pepatl.
Uprarniiketa telefona iter. i8ti.

Italijanske volitve.
Italija stoji pred novimi voiiUami. Dr žavni zbor je raspuščei?, in vcibci stopajo na volišča, da molijo nova može, ki naj vcdijo usodo Ilalije na Monte C torio.
Oai. k> kandidira, je pravzaprav mini sirski kabinet Giolittiiev. Istočasno z razpu-stilniru dekretom je Giolitti objavil tudi svoj program, kutorega se hoče držati tudi v prihodnji dobi. Nigla?« s j v njem svobodomiselno stabšife, a ves pre gram je naperjen v prvi vrsti proti „najbujš m zatiravcem svobode., preti demagogičnim socialistom. Sa-dar-ji trefautek je pač najugodnejši za zmago Gioliltijevt. Socialni demokr&tja so z nepre-mijljeuo splošno stavko delavstvu toliko škodovali in tako jasno pokaiali, da je njih organizacija beli škcdljiva delavattu kakor fcoristn«, ds btopa G.clitti brez strahu proti njim, zanašajoč se, da bo delavstvo sumo pomagalo isotijati socialno demokncijo. Rejubli kanska stranka je brez pomena, in tako seda; st: ps italijanska vlada pred narod v imenu astoiitete in socialnega reda proti prekucubcm.
Ii tega progrtms je vredno ozreti se na cekttere točke. Vlada je proti vsakemu znižanju vojnih stsršsov z zunanje - polit čnih nagibov Vladni program pravi: »Ena najna-vadnejših zahtev, ki jih izražajo v novejšem času gvvornikr, ki hočejo na lahek način do seči priananje ljudstva, je ta, da trdijo: Za vse; bi ss dobil denar, ako bi sa zmanjšali stroški za vojsko. Ti pa pozebljajc, da je prvi pogoj za napredek in ugled vsake drža, e varnost ničnega narodnega obstanka; poiahjjo, da mors Italija, vsled b v o j e geo grafično lege, biti pripravljena hkrati ta hrambo n a r u h o m in n s m o r j u." Vladni program trdi a-cer, d« z^aj politične zveze varujejo mir, l trdi tudi, da sveža je mo goča ie med močnimi državami, ter nsglaša, da so v najnovejšem času ravno države z najbolj dfirrferučko . ustavo najbolj pomno žile svoje vojne sile.
Dalje Giolitti visoko slavi narodnogospodarski napredek moderne Italije in našteva koristna dela, ki jih je že izvršil.
Ves oklic torej brani sedanjo državo proti revolucionarnim strankam. Proti katoličanom ali proti papeštvu ni najmanjše besedice. Ves oklic je tako sestavljen, kot bi vabil katoličane, naj pridejo na pomoč vladi reševat državo prekucuške nevarnosti. Notranja svoboda, ki se toliko naglasa, in obsojanje vsakega nasilstva pa se glasi kakor nekak indirekten protest vlade proti radi-kalcem, ki zahtevajo, da se tudi v Italiji začne versko preganjanje kakor v Franciji.
Je pač čudna stvar s svobodo: Na mednarodnem shodu svobodomislecev, ki je nedavno zboroval v Rimu, in kjer je tudi znani Haeckel prepričeval svet o edino-zveličavnosti darvinizma, so dobili premoč republikanci in radikalni socialisti, ki hočejo s terorizmom vse ljudi izpreobrniti k svojim nazorom. In pod geslom svobode pobija zopet Giolitti radikalne svobodnjake pri sedanjih volitvah.
Katoličani se ne bodo udeležili volitev kot stranka.
„Non expeditM še ni preklican, dasi je približanje med Kvirinalom in Vatikanom precejšnje. Pač pa je gotovo, da bo ravno sedanja borba proti radikalnim revolucionarjem nagnila mnogo katoličanov, da bodo vendar nesli svoj glas v urno. »Osservatore Cat-tolico" pravi, da v sedanjih razmerah niti krona niti državne naprave niso v nevarnosti, tudi če se katoličani ne postavljajo zanje v boj.
Rusko-japonstor~~
Položaj na bojišču.
Danes imamo z bojišča najrazličnejša poročila. Londor.ssa poročila trdijo, da se umikajo Rus , peterburška pa, da sa umi kajo J&poDci. Menda sa ne motimo, (e pra »imo, da se je položaj z ruskimi uspeti pri Suho zns,tno izpremenil na korist Ru sov. Ako hi Rusi ne Zi vzeli zopot Linsipua,
prišla bi bila V33 ruska armada v silno nevaren položaj. Na Linšipu se je naslanjalo dr sno krilo ruske armade. Kuroputkin ie nevarnost dobro epoznul in istrgai jc Japoncem po budem boju s pomočjo rezerv od ii.ih žo zaseden Linšipu ttr povrh ša dosegel južni breg rek« Suho, kjer so morali Japonci »spustiti Sahopu. Južno od rese S*ho so je pa ruska cftinziva zopet u-^svils. Rusi so aa torej ondi s severnega bre^a reke S&ho pomskniii na južni bieg. V tem ;e maki uspeh na d .snem krilu. Teb bojev se> je udeleže ?alo pet vojnih zborov, tf.rej večina ruske armada, četah tri sibirski vojni zbori * dvema kozaškima divizijama t** rjo levo vzhodno krilo ruske armade preti Kuroki|u.
Ojama je svoje vr.de3no krilo pri Psns ku moral imeti jako mečno, ker proti temu je bila prvotno obrnjena ruska < f mzi^a. Ko se je ta ondi ponesrečila in j« O j s m a pričel prodirati, jo račur.al na uspeh dvojega zahodnega krila, nt isaterem ja zbrsl toliko meči, kolike r jo je zmc gel. Armadi Kurokijevi na vzhodnem krilu japonske armade ni smel rdvzoti nobenega moža, ker je imela proti štflv lnojšim Rusom jako težko etališče. O.aana je torej odvzel središču japonske armade t. j. astaadi generala Nodfua avojo rezirvo ter jo rabil pri napadu svojega zahodnega krila proti ruskemu zahodnemu krilu pri Linšipu z ranrenom, Rusa odrezati od Mukdena. Ko je O k u zavrel L;n5ipu, ao stali J.eponci ob železnic, ki je velavažna za rusko umikanje ter so biii orl ž domskega moata oddaljeni le še 17 km. Čs bi sa bil Japoncam šo posrečil uspešen naskok proti vshodu, bi dobili v roke tudi cesto in zs Kuropstkma bi nastala katastrof«. Kuropatkin pes je vrgel -Japonce nazaj od severnega brega roke Saho in zopet zavzel Linšipu
To ja delni uep. h Rusov, seveda ne smamo prezreti, da Japonci stoje še neovirani no prostoru, katerega so odvzeli Ru som do 14. t. m,, ko ao d:loma zavrnili rusko ofenzivo.
Vest', da so Rusi prodrli japonsko središče, kct take nismo verjeli. Bili smo mnenju, da so si Rusi osvojili lis neko pozicijo, oziroma prodrli skoii neko japonako baterijo na japonskem lovem krilu, kar ;e dalo povod detčnim vestsm. To ae daj tudi iz Peterburga potrjujejo.
Londonskim vestem o zopetnem -»ruskem umikanju« ni še pripisovati posebne važnosti. Te vesti bodo peč utihnile, ko bo
smatral Kuropatkin tronotek zr ugoden preiti z vsemi ruskimi rezervami v b)j.
London, 20, oktobra. Dopisnik Reu-terjevega uradu, ki se nshsja pri Ojuovi armidi, je poslal ^včeraj ii Fuzana sledeče poročilo : Ruska karta, ki so jih zaplenili Japonc', kažejo, ds so Rusi svoje umikanje organizirali s tem, da so zasedli točke, ki jih bodo branili med umikanjem. To nam razjašnjuje počasnost japonskega prodiranja in neuspeh pri poitkmu, otežkočiti Rusom umikanje,, ki se vrši jako spretno. Poleg tega pa je v teh krajih oolno sotesk, ki otežko-čujejo prodiranje. Japonska armada je onemogočila ruski n»črt, obkoliti Japonce, s tem, da je prekoračila Hunho.
L o n d o n , 20. oktobra. Reuterjevemu uradu poročajo iz glavnega Okuovega taborišča včaraj : Srednja in desna armada med bitko nista le obdržali svojih pozicij, ampak tudi prodirali. Ruski oddelek, ki je napadal ievo krilo dasne armade, je bil potisnjen nazaj proti vzhcdu Lav« armada im» isto obliko, ko izpočetka bitke, stoji pa 24 km bolj Keverno, ko prej.
London, 20. oktobra. Dopisniki tukajšnjih listov odločno dementrajo vesti, ki govore o velikem japonskem porazu. Ža 48 ur vlad« n* boj Š5u mir, ki ga bo Kuropatkin izrabil, da se bo počasi umikal ; kajti njegova ofenziva ob Sahu je imela le ta namen, omogočiti veliki armadi umikanje, kar se je ps že doseglo.
Berolin, 20. oktobra. »Tagl. Rund-sehau« poroča: Ojarna je dobil iz Inksva pomoč ter pričel ofenzivo proti ruskemu contru. Ruai se med obupnim uporom umikajo.
Tokio, 20. oktobra. Zadnjih 24 ur ni bilo resnega boj«. V taboru Japoncev je mir. Na ruskih črtah je opaiiti gibanje. Sodi sa, da se hočejo Rusi umakniti.
Peterburg, 20. okt. Ssharov poroča včeraj : Danes ni bilo nobenega boja.
London, 20. oktobra. »Standard« porofa ia glavnega taborišča Kurokijesega 17. t. m. : Kuropatkin bije boj za umikanje, vendar pa ni izključeno, da vkljub zlim izkušnjam ša enkrat ponovi napad.
London, 20 oktobra. Po poročilih od fronte je bitka pri Sahu končana. Končala se je z japonsko zmago (?), ki pa ni odločilna. Kuropatkin je umaknil svojo armado v najboljšem redu na nove postojanke. Na Japonskem in Angleškem priznavajo, da
LISTEK.
Pri patentnem odvetniku.
Na Francovem ringu je imel palačo, veliko, kresno, v najnovejšem slogu. Marmornati stebri so čuvali vhod. Iatotako je marmor kras i stene v veži visokega pri-tličj?, v katerem so bili nastanjeni pisarniški prostori patentnega odvetnika, lastnika ponosne pahče.
V vtži ee jedna izmed mnogih vrat odpro. Skozi nje ee začujejo udarci biljard-nih brogelj. Igrajo dijaki inozemci. Patentni odvetnik daje dijakom tujih narodnosti rad stanovanje in hrano ter vrh tega šo dobro plačilo, da mu prevajajo v inozemske jesike popi« iznajdb, katere žel« (!ati pater tovat v drug>h države h.
Igralci bo pravkar	zay.uše"ati bi-
ljordno sobo. Hite na vrt v stekleni fotografski paviljon gledat, krko odvetnikovi risarji fotegratujejo načrte io patentovanih iznajdb.	f
Ta hip stopi v palačo mlad, eub, bled,
slabo oblečen in nenavadno zamišljen eMo-vck. V važi ee ustavi pred vrati, na katerih je vizitka z napisom: F. Giabtier, Patent Amvalt und Ingenieur. Potrka.
Blagodcneč glas se odsove v sebi; prišlec vstopi in se predstavi za tehnika. Z odveteikem — slokim, elegantnim možem srednjih let — 6e leta na zofo in mladi teh nik počne razkladati n&men Bvojega obiska : Premišljal ie ža dolgo, kako priti v okom vedno naraščajoči socialni bedi. Slednjič so mu je posrečilo iznajti način, po ka terem bi bilo mogoče za revno ljudstvo delati živež takorekoč iz nič. Izumil je dušikove klobase, ali poljudno izraženo: tap-nate klobase. Ena klobasa bo vsakomur zadostovala za en dan. Veljala pa ne bo nič. Zakaj narejena bo iz človeške snpe.
nPrcnim, prosim«, ga ustavi ed etnik, »izrazite so jasneje. No razumem, kako bi sa moglo kaj retlilnega narod,ti iz zraka, ali kakor vi pravite, iz človeške cape*.
»To, kar da živežu redilnost, jo dušik, kajne?«, povianae mladi izumitelj. „Zrak pa
jo zmes du3 ka in kisika. Ko sapo poteg nemo vase, pride v n*ša pljuča zrak, ki se v pljučih razkroji. Kisik o'tsne v nap, dušik pa izdihnmo. In iz dučina, katerega iz-dihavamo, iz sspe, ki nam prihaja iz ust nameravam proizvajati tečoo, doslej nepoznano jed.«
,To<?a pravite, ds bota iz sape klobase dslali ? Kako bo to ?« To izrekŠi odvetnik začno silno kašljati, votsne, stopi k oknu, se o«re na vrt in ses na ves glso zasmeja. hu-miteij ga začuden pogleda. Odvetnik se pa opraviči, d« sa je moral smejati, ker je opa zil nek*j izredno komičnega.
„Novo izumlieni jedi st m zato dal ime klobasa, ke?r bo ns ;'.u?uj ros insola podobo podolgcste klobas p, odvrne izumitelj.
»Kako to?" vpraša edv t ik.
»Dušik se bo s p..močjo majhne železne brirgalaice stisnil skup, ds bo postal kap-ijivo tekoč, kakor gosto olje ali močnik. In ta dušikov močnik bom hranil v kratkih cavkah iz železne pločevine.«
»To bodo pa .plehnale' klobase«, de odvetnik.
»Vi so šalite ?»
„Jaz ne. Morda so vi ?"
»Jaz tudi ne «
Odvetnik malo pomolči, potem vpraša:
»In česa želite sedaj od mene?"
„Blagovol;te mi izposlovati v kakih desetih državeh patent za iznajdbo dušikovih klobas.«
»Ta bo stalo brez mojega računa sedemsto forintov*. . .
»Ker nimam denarja, bi prosil dalje tudi, ds gospod odvetnik založite zame to svoto. Ko bo patont podeljen, ga bom drago prodal in bom 90% izkupička izročil vam. Tako bova imala oba gotov dobiček. Rr šila bova pa tudi socialno vprašanje. Zakaj odslej no bo nikomur več treba skrbeti za vsak danji kruh, in ves družabni red bo postal popolne tu a drugačen!«
Patentni odvetnik vstane, dolgo hodi po sobi in premišlja. Hipoma se u tm pred izumiteljem in pravi:
,Strinjam se z vsšim predlogom. Tujo moja rok*! Stavim parno en pogoj: Preden
e je njegov strategičoi talent pokazal v Se krasnejši luči.
Peterburg, 20 okt. Vilic hudem dežju, ki je razmočil pota ter poškodoval mostove čez Hunho, je boj 18. t. m. trajal dalje. Pod pretveze, kakor bi hoteli napasti druge postaje, bo ponoči napadli Japonci grič osamelega drevesa, a so bili odbiti.
Peterburg, 20. oktobra. L:sti pri-občujejo grozne podatke o zadnjih bojih. Dopisnk »Misk. Journala« pravi, da je na lastne oči videl, kako so bili uničeni c?li polki Grozne izgube, ki jih je trpel častniški zbor, dokazujejo, da je njegovo ravnanje bilo vzvišeno nad vso pohvalo. »Novoje Vremji« poroča iz Mukdena, da imajo največjo zaslugo za zadnje uspehe hrabri finski polki 22. divizije.
Pe t e r b u r g , 20. oktobra. »Novoje Vremja« poroda ir Mukdena : Japonci so se dne 19 t. m. polagoma umikali, Sditi po ognjenem iaru nad eelo črto, so sežgali Japonci svoja živila. Kakor hitro sepotaosuše,se boj prične iznova.
Berolin, 20. oktobra, h Peterburga poročajo, da se oudi s vso trdovratnostjo vzdržuje vest, daje pet divizij des nega japonskega krila pobitih ter mnogo Japoncev ujetih. Postaja Saho je v ruskih rokah.
Peterburg, 20. oktobra. Dopisnik »Birž. Vjed.« poroča včeraj iz Mukdena: Kozaki generala Miščenka so imeli boj z dvema bataljonoma japonske pehote. Ruska artiljerija je streljala tako silno, da so japon-ske baterije morale omolkniti, nakar so se Japonci pričeli umikati. Včeraj je obkolila prednja četa naše zahodne fronte en japonski bataljon, in ga prisilila, da je odloži I orožje. Japonci se polagoma umikajo.
Pariz, 20. okt. General Nodzu se je poporazuumaknilzalO vrst. Na potije zapalil tri man-d i u r s k e vasi. Prebivalci so zbežali k Rusom.
Peterburg, 20. okt. Rennen-kampfov oddelek je obkolil tri japonske prapore; vsak čas se pričakuje, da se u d a j o Japonci pri umikanju zažigajo svoje velike zaloge. Desno rusko krilo napreduje.
Port Artur.
Razume se, da londonska vest, da je general Steselj pripravljen pustiti Japoncem mesto, pristanišče ter vsa utrdbe, razun utrdbe Ljaotešan, kjer je spravljeno toliko iiveža in streliva, da sadostuje to za šest mesecev posadki 10.000 mož, gotovo ne bo resnična.
Ce ima general Steselj še živeža in stre liva za 10.000 mož za šest meseeev, tedaj pač nima povoda, prepustiti sovražniku osta lih še nepremaganih utrdb, ker ima najmanj še 20.000 borilcev in torej z hrano in strelivom, ki bi bilo proračunjeno 10.000 možem za šestjmesecev, posadko lahko preskrbi še za tri mesece.
V Tokiu mislijo, da je padec Port Arturja v najbližnji bodočnost ; japonski častniki pravijo, da se Port Artur en mesec več ne vzdrži.
Tako prorokovanje smo ie večkrat čuli in vendar se trdnjava drii že osem mesecev. Padec trdnjave je pač odvisen cd tega, do kedaj bo Steselj imel dovolj streliva, ii-vil in — vojakov.
Japonci sedaj sami pripovedujejo, d a je pred Port Arturjem doslej padlo 50.000 Japoncev. Od Daljnega vozijo Japonci vedno nove obležne topove k fronti.
založim denar za vas, mi prinesite pokazat sapnato klobaso. Ali ste zadovoljni ?«
„0, da, da!« zakliSe ubogi mladenič vesel in seže v ponudeno roko. ^ Patentni odvetnik in izumitelj se naj-prijazneje poslovita; mladi tehnik odhiti is krasne palače poln sladkih upov.
V tem času je druibics, zbrana v steklenem paviljonu na vrtu, dovršila negativno kopijo jedne patentne predloge. Nekateri dijaki, njim na čelu velik, debel, rjav Turek, prineso odvetniku pokazat ploščo, na kateri se je videl načrt nanovo izumljenih žrebljev za konjske podkve.
»Poglejte«, pravi odvetnik, „isti dan, ko so došli patenti za to iznajdbo, jo je iiumi-telj že prodal za trinajst tisoč kron ! Tak-le nič, pa se tako izplača!«
Tehnika, ki je hotel iz dušika proizvajati živei, je odvetnik kmalu pozabil. Saj je bil prepričan, da mladega izumitelja ne bo več nazaj.
In ga res ni bilo.
H a d d i.
čifu, 20. oktobra, bklenjeno je, po-iikušati ša ta meseo ali začetkom novembra splošen napad na trdnjavo.
London, 20. oktobra. Pri Miavtao-otokih se je razbila japonska ladja, naložena s pšenico.
Peterburg, 20 oktobra. Iz Či!ua poročajo: Japonska torpedovka je zadela pred Pott Arturjem na mino ter se težko pofiko dovala. Obstreljevanje traja dalje.
London, 20. oktobra. Ii Čifua poroča včeraj »Daily Telegraph«: Vojaki trpe sedaj zelo vsled mraza. Glavne japonske artilerijske pozicije imajo 400 topov, ki se raztezajo od Volčjega hriba do Takušana. Ogenj teh t pov ne more škodovati trdijavi, dokler delujejo še utrdbe pred glavno trdnjavo. Poročila o baltiškem brodovju delujejo na Japonce, di delajo na vse kriplje, da kmalu vzamejo trdnjavo. Vsa kaže na nov napad.
London, 20. oktobra. »Dailj Teleg.« poroča iz Čifua: S tem. da so si Japonci osvojili Volčji brib, Zeleno goro, Takušan ter druge utrdbe, «o prišli Japonci pred glavno črto ruskih utrdb. Doslej ae ie vršil le en splošni naskok na Port Artur, namruč oni od 21. do 24 avgusts. Tedaj so bili Japonci vrženi naaaj in so si osvojili le nekaj malih utrdb. Pri tej priliki so japonski generali hoteji nadaljavati boj toliko časa, da zavzemo trdn avo, a mikadovo povelje je zabranilo prelivanje krvi. Od tega časa ho pa Japonoi napadali le posamezne utrdbe. Najbolj se Japonci trudijo, da zavzemo utrdbe, ki obvladujejo cesto proti Daljnem. Hudo so napadali tudi lian, iz katerega bi lahko podpirali napad na Andinšan Odtod bi se lahko približali Japonci evropskemu delu mesta ter prisilili k molku utrdbe Ljaotešan in Tigrov rep. Javno mnenje na Japonskem zahteva padca trdnjave, naj velja kar hoče. Koncentracija pomoinih čet in nadaljevanje bom bardemen'a kažeta na nov naskok. Posebno vpliva na dogodke pred Port Arturjem po ložaj na cevera, odkoder poročajo o rmkih uspehih. J iponci vedo, da se bori čas zoper nje in vuled tega je neobhodno potrebno, da Port Artur kmalu pade. Zima bi otežko-čila operacije. Vreme je že mrzlo in uorje viharno, kar oteikočuje blokado.
Rusi v kitajskih oblekah
Tokio, 20. oktobra. Japonska je na prosila vlado '^jed. držav, naj opozori peter-burško vlado, da Rusi pošiljajo vojake pred fronto v kitajski obleki, kar je proti vojnim navadam.
Baltiško brodovje
Fakheberg, 19 oktobra. (Ob petih popoldne.) Eaoindvajset velikih ruskih vojnih ladij ter 8 ali 9 torpedovk ravnokar plove skozi Sameo B alt. Zadnja ladja je plula skozi B snoaks ob petih Eoa danska torpe dovka je odpluia ob eni uri, da spremlja brodovje.
Pariz, 20 oktobra. »Matin« poroča iz Peterburga, da se bo brodovje admirala Roidestvenskbga ločilo. Križarioa bodo šle skozi Sueški prekop, oklepne vojne ladje pa okoli Rta dobre nada. Oklcpnice bodo vlekle torpedovke, da se ohranijo stroji.
Kuropatkin.
London, 20. oktobra. Gen. Kuropatkin je brzojavil carju, da bo pokoren njegovemu povelju (?) ter šel na pomoč Port Arturju naj zmaga ali umre.
V Koreji.
Čifu, 20. oktobra. V teku zadnjega tedna sa je izkrcalo v Genzanu 5000 mož pomožnih čet za japonsko armado.
Kitajci se ženijo na Japonsko !
»Vestnik mandžurskoj armiji« poroča iz Kirina, da so Japonci po oelem mestu razširili oklice, * katerih kličejo mlade, 20 do 30 let stare Kitajce, da se tam omože. Obljubujejo jim, da si bo vsak smel izbrati do štirih deklet ali žena po Ustni volji. Ja ponke bodo same skrbele za obstanek svojih Kitajcev. Več kot tiBoč mladih Kitajcev sa je ie oglasilo, da se preselijo na Japonsko. — To pač kaže, da na Japonskem ie manjka moških, ker je vbb na bojišču. Domače ljudi žrtvovati na bojišču in potem importirati Kitajce — to je pa čudna politika, ki ss morda ne bo obnesla na zadovoljnost niti Japoncem niti — Japcnkam!
Dva odllfina ranjenca.
Pariz, 20. oktobra. V zapisniku ranjenih sta tudi generala Mayendorf, Rennen-kampf, dva divizionarja in pet brigadirjev.
Zasedanje deželnih zborov.
V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je deželni odbornik H o n l i n g e r poročal o zakonskem načrtu glede pogozdovanja, o dobivanju drv in paši. Dekliškemu liceju v Celovcu so na predlog poslanca Doberniga dovolili za l. 1905 podporo 1500 K. Na predlog poslanca dr. Metnitz* so dovolili rudarskemu uradu v Plibergu za vzdržavanje pliberške ceste 1000 kron in za izredne poprave na tej cesti 2000 K. Poslanec Gralenauer izjavlja, da je s to podporo deželni zbor izvršil svojo
d o 1 i n o s t. Pri poročilu poslane« W i n -11 e r j a o reviziji občinskih uradov j e grajal slovenski posl. G r a • l enauer,da se revizije občinskih uradov ne vrše popolnoma nepristransko. Sprejel je bil predlog, da se za revizijo obč. uradov nastavi pri deželnem knjigovodstvu nov uradnik. Sprejet je bil predlog posl. Dober n i g a , naj se v Beljaku ustanovi v zvezi z ljudiko šolo deška meščinska šola.
V včerajšnji seji šlesijskega deželnega zbora so bili burni prizori. l)zpravljali so o 3000 kron podpori za nemški šolski dom v Tešinu. Poljaki so iz-avili, da se v tem domu ponemčuje slovanska mladina, (seveda je nemška večina (ljub temu dovolila podporo.
Štajerski deželni zbor je včeraj razpravljal o predlogu poslanca Ro-[itanskega glede novega brambanega za cona. Predlog zahteva, da se opuate crožne vaje deželnih brambovcev v 11 in 12 služ aenem letu; dalje zahteva dveletno vojaško službo in graja krivični zistem pri plače-vsmu vojaških taks. Predlog sa odstopi na rodno - gospodarakemu odseku. Poslanec i r e n n , predlaga ustanovitev poučnih tečajev o živinoadravniAttu za kmetijske si nove. Poslanec H o t f m a n predlaga: Vlada ■aj pospeši poizvedbe o zgradbi ie 1. 1877. izmerjene železnice G ajsdoif Hirtberg. Poslanec P f r i m e r predlaga, naj dež. odbor oredloii zak načrt, s katerim se uredi promet z avtomobili.
Prihodnje državnozborsko zasedanje.
Včeraj dopoldne se je posvetoval katol. centrum na Dunaiu o stališču, bi naj ga zavzame klub v prihodnjem državnozborskem zasedanju nasproti drugim strankam in zla sti nasproti krščansiiim s c aloem Sprejeta e bila resolucija, v kateri izjavlja klub, da smatra za nujno potrebno zvezo vseh res nično katoliško mislečih moS, da bo mogoč boj za pravn krščansko in si cialno družabno preosnovo. Vsako resno zbliiinje med kršč. socialci in središčem bo pozdravil klub. Obžalovali so pa, da napadi na kst< 1 ške ken ser»ativce otežujejo zbližnnje Dr K^threin je bil pooblaščen, naj posreduje z» zbližanje med konservat vci in kršč. s~cia'ci. Kakor trde dibro poučeni konservativni krogi, bo državni zbor pričel zbororati dne 17. novembra.
Ogrski državni zbor.
Včeraj so razdelili med poslance zakonski načrt za ljuiaka š ia. Mažari hočejo s tem načrtom popolnemu pomažariti šolstvo na Odrskem. Zakonski načrt so odsto pili naučnemu odseku. V nadaljni seji je zbornica nsdalievala razpravo o začasni trg. pogodbi z Italijo.
Papež dr. Luegerju.
Z Dunaja pornčajo: Neki duhovnik, ki je že dlje časa v R mu, je 18 t. mes. bit zaslišan pri p»petu in je naprosil za apostolski blagoslov dr. Luegerju povodom njegove 60ietmce, Včerai je pa dunajski župan dr. Lueger debil brtojavko svetega očeta, ki slove: Sveti oče podeli mnogoljubljenemu Luegerju svoj blagoslov ter mu obenem želi vse dobro in dolgo življenje.
„Zde" in „Presente".
V	Moravski Tribavi se je pri kontrolnem shodu javil neki kamnosek z »Zde". Stotnik ga je opozoril, da tako javljenje ni dopustno. Ko se je pri razdeljevanju vojaških knjižic še enkrat javil z „Zde", ga je stotnik obsodil na tridnevni zapor.
V	Tridentu sta se pri kontrolnem shodu deželnih brambovcev javila dva rezervista s „Presente". Stotnik je nato dvema orožnikoma zapovedal, naj aretirata rezervista. Orožnika sta poprašala magistratnega ravnatelja, ali naj izvršita povelje. Ker ravnatelj ni dovolil aretacije, sta izjavila, da ne moreta izvršiti povelja, ker je v protislovju s predpisi za orožnike.
Trgovinske pogodbe.
Avstro ogrska korftrerca je včeraj poldne zopet pričela posvetovanje o navodi lih pri drugem branju carinske pogodba med Nemčijo in našo državo.
Kakor poročajo z Dunaja, so bili pri trgovskem ministru odposlanci izdelovalcev kos. Pros li so ministra, naj posreduje pri pogajanjih z Rusijo glede nore trgovinske pogodbe, da zniža carino pri uvozu kos, ker bo drugače ta industrija uničena.
Velikosrbski načrti.
Belgrajski listi slove spomin v Dobrov-niku umrlega srbskega pisatelja Fabrisa zaradi njegovih velikih zaslug za razširjenje velikosrbske misli. „Politika" poživlja srbske vladne kroge, naj ne obračajo svoje pozornosti zgolj na Makedonijo, marveč naj upoštevajo, da so tudi Hrvaška, Dalmacija, Bosna in Istra srbska tla.
Otroci brezvercev na Virtein-berškem.
Virtemberška zbornica je sklenila resolucijo, v kateri izjavlja, da otrokom, ka-
terih stariši so brezverci, ni potreba obiska-vati verskega pouka.
Vstaja Hererov.
Nemčija bo pričetkom meseca novembra poslala v Afriko 1600 mož. Dosedaj je Nemčija izdala že 100 milijonov mark, da bi udušila ustajo v Afriki. Pravijo, da bo treba še 100 milijonov.
Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu.
Občinski svet v Inomostu je včeraj spreid sledečo izjavo občinskega svetnika dr. Winklerja: Občinski svet v Inomostu, svest si svoje narodne dolžnosti, izjavlja ogorčenje prebivalstva, ker se je v Inomostu ustanovila italijanska pravoslovna fakulteta. To ustanovitev smatra nemško prebivalstvo v Inomostu za razžaljerje nemškega značaja mesta in ne more trpeti laške fakultete.
Prijet, anarhist.
V Barceloni je policija aretirala nevarnega anathista Pedra Soslern.
Angleška in Tibet.
Kakor izjavlja indijski urad, ni istinita vest, da bodo imeli Angleži 75 let zasedeno Cumbiisko dolino. Glavni stan angleške eks-pedicije je doapel v Phary. Pot je bila nad vse težavna Opešalo je 75 mož, a so jib rešili. V noči 17. t. m. je zapadel sneg. Dva vojaka sta umrla.
Maroški sultan in Angleži.
Angleži so jako nevoljni na maroškega sultana, ker še do sedaj ni le odgovoril na angleško protestno noto zaradi zaplenjenja Menebbigejevega premoženja, marveč še za-sleduie njegovo rodbino.
Štajerske novice.
š Trgatev po goricah ljutomerskih vrši se te dni. Kapljico vkljub neprijetnim razmeram vremenskim gospodarji hvalijo.
š Slamnjak. Po kresnih vinorodnih gričih našib uuhavajo klopotci, a toliko bolj glasijo se topiči cb sedanjem času bralve. Skropljeni trs je še skoro zelen. Koder so škropljenje opustili, tam je les brez listja, n videti je nakako otožno, kako da grozdiči visijo po »suhih« šibicth Mošt meri po 16 stopinj sladkoria.
š Stanovščak. I čredno vreme letošnje seveda ni moglo vplivati v prilog vinogradom. Lea je v vzpomladi pri ugodnem vremenu razmeroma naglo ozelerel, in grozdiče epo nastavil, ali vslad poznejše suše opešal, da so jagode takorekoč skozi noč izginile. Vsled tega je tu bratev slaba, ali mošt dober. Nasadi z „izabelo* so pač bogato obloženi z lepimi in zdravimi grozdi.
š Stanovo pri Veliki nedelji. Vsled dolgotrajnega deževania je gospodarstveno delo opešalo. Po njivah je zaostajala koruza, krompir bi se moral spravljati, hajdina, sicer rodna, ni mogla dozorevati, a že zrela je izgubljala zrnje. Te dni se ie nebo zvedrilo, in gospodar ne ve akoro, katerega dela bi se lotil preje, ker se za opravke mudi vsestranski. Tu je še žetev, tam setav, tudi bratva. Sicer pa v obče smemo z letino biti zadovoljni.
š V mariborsko semenišče je bil sprejet v drugi letnik bogosiovec g. M. Grošelj iz Železnikov.
š »Bralno društvo« v Laškem trgu priredi dne 23 oktobra t. 1. v dvorani delniške pivovarne na Laškem gledališko predstavo: »Garibaldi«; gluma v enem dejanju, spisal Julij Rosen. Bob (krapi) iz Kranja, veseloigra v enem dejanju s petjem. Poslovonjeno po češkem. Vstopnina: Sedeži I in II. vrate 1 K 20 v., od III. do VI vrata 80 v., oatali sedeži 50 v., stojišče 20 v. Začetek ob 4. uri popoldne. Med predstavo poje moški zbor bralnega društva
š V konkurz je prišel tovarnar pa-piria Adolf Goldmann pri L*škem.
Koroške novice.
k »Narodni dom" v Spod Dravograda. Tukajšnjo gostilno v »Nirodnem uomu« bo v začetku meseca listopada vzel v najem g. Jožef Kresnik, ki je sedaj v Mariboru. Zraven gostilne bo imel baje tudi mesnico.
k Duhovnikom bodeta posvečena
dne 28. oktobra gg-: Iv. L u č o v n i k in Fr. Sommeregger. Prvi bo^e obhsjal novo mašo dne 30 oktobra v Šmsrjeti v Rožni dolini, pridigar g Iv. Dragasnik, provizor v Apačah; drugi pa dne 6. novembra v Spitalu ob Dravi, pridigar g. Ferd. Wappi&i ravnatelj v Marijanišču.
k »Siidmarka* in koroško učitelj ■tvo. Sobotne »polomano štimce« prinašajo poročilo o delovanju »Salmarko*. to sa pravi, o denarju, o Judežovih grošth, ki jih je »Siiimartoa« v zadnjem Času razmetala med slovenski narod. Podpor« sta dobila dva učitelja, prvi 50 K. drugi 100 K posojila pa eden 200 K, drugi pa 160 K Da bi se ti ljudje le ne zadušili s temi Judeževimi groši kakor se je svoj čas zadušil Judež z vrvjo
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra.
Slovenski Američani o »Slov. Naroda«. Amerišia »Nova Domovina« piše: Priznati moramo, da smo s studom opazili, da ljubljanski »Slovenski Narod« pobira ii nekih ameriških »slovenskih« listov iofam* nosti o amerški katol ški duhovščini Vsak človek pač ve, da se je in bode vse čase dobilo taintam kakega nevrednega duhovnika. Toda z velikim zadoščenjem lahko povemo vsakomur, ki mu je le kaj mar za resnico, da Be je v vsakem slučaju omenjeni list doslej lagal. Splošno, niti eno pot ša ni smo opazili, da piše kdaj resnico. Resnica je njemu isto, kot laž. Naj pometa med neštetimi nečistniki svojega tabors, pa naj že bo na Kranjskem ali pa v Ameriki. Škofom naj pa pripuiti, da bodo kaznovali take duhovnike, ki bi ae skazovali nevredne, kajti lahko mu na uho povemo, njemu in drugim, takim lovcem za nečistostimi, da znajo ameriški in pa tudi evropski ško^e prav ob čatno in modro kaznovati take nevredne svečenike, ki bi jih pa vstj v Ameriki človek lahko na prate seštel Tako je, »Narode« et Co. — Temu pristavljamo le, da resnično nevredne duhovnike, če hočejo odpasli, ravno pri »Narodu« kaj radi nastavljajo. Za enega nevrednega duhovnika si ta družba vse prste oblizne, če le more pobrati odpadek.
Državne podpore xa pesnike in umetnike. Učno ministrstvo razpisuje kon-kurz za državne podpore z i pesnike, glasbenike in umetnike. Prošnja, katerim morajo biti priložena dokazila, se nai viože pri deželni vladi do 1. marca 1905.
Odlikovanje. Nemški cesar je podelil red rdečega križa III. vrste našemu rojaku dr. Maksu Fabijanija, slavnemu arhitektu na Dunaju.
Duhovske izpremembe na Goriškem. Č. g. Kodromatz Ivan, vikar na Ponikvah je imenovan za vikarja v Vedrijanu; č. g. Ferfolja Josip, kaplan v Štijaku je imenovan za vikarja na Ponikvah; č. g. L e b a n Albin, kaplan pri Sv. Luciji je imenovan za drugega kaplana v Tolminu; č. g. Š v a r a Franc, novomašnik je imenovan za kaplana pri Sv. Luciji; čč. gg. S e d e j M i k 1 a v ž in Tabaj Ivan, novomašnika sta imenovana za prefekta v malo semenišče; č. g. U š a j Josip, kurat v Batah gre za kurata na Banjšice; č. g. V u g a Ciril, kaplan v Kobaridu je imenovan za kurata v Batah; č. g. Zamar Ciril, novomašnik je imenovan za kaplana v Kobaridu; č. g. Mosettig Peter, kaplan v Flu-mičelu je imenovan za provizoričnega stolnega vikarja; č. g. S p a g n u 1 B e n i g., kaplan v Fari je imenovan za kaplana v Ločniku; č. g. M a r o 1 t Josip, novomašnik je imenovan za kaplana v Fari; č. g. Marangon Ivan, kaplan v Flumi-čelu je imenovan za vikarja v S. Martino di Terzo; čč. gg. Ganeva Ivan in Baroncini Al., novomašnika sta imenovana kaplanoma v Flumičelu; č. g. R o -man Rom., bivši prefekt v malem semenišču gre na Dunaj na filozofično fakulteto.
—	Jubilejno slavnost povodom 50 letnico razgiasenja brezmadežnega epočfct|a blažene device Marije, priredi „ M » r i j i • na družba v T r ž i č u " dne 23. okt. 1904, ob 5. uri popoldne v prostorih g II. Dobrina („Na Skali») Spored: I Pozdrav Brezmadežno. II. Govor. III. Družb-na pesem. IV. Prvi čudeži vLurdu. Itjra a pet jem v treh dejanjih. V. Sr^ča Marijinega otroka. (Deklaosacija.) VI Nebeška vrata r i o a. Dramatična legenda v pet h dejanjih. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Prostovoljni darovi se hsaležno sprejmejo. — Nepovabljenim gostom vstop ni dovoljen.
—	Prihodnje porotno zasedanje v Gorici Pri pribodnjtm porotnem zasedanju obravnavale se bodo, kolikor je dosedaj znano, te le kazenske zadeve in sicer: proti Joabimi S t a n o n i k , bivši poštni upravi-teljici v Renčab, zaradi poneverjenja. Ta zadeva se je imela obravnavati že pri sadnjem zasedanju porotnega sadeča, ali je izostala, ker jo je nje zagovornik, znani žid dr. Gra-ziadio Luzzitto, ravno isti čas pofulil ter zbežal na ctok Kri. Droga proti Gezi Sahu-berh, onemu teremtete namreč, ki je ukra del g. Plesu iz Duvin* koloselj in konja ter zbežal z njima proti Italiji, kjer so ga pa na meji orožniki ustavili, ker je preslabo »ku-čiral«. Tretja proti Andreju Pičulinu, zaradi
uboistva, iivršenega nad Ivanom Tomažičem iz Renč. Najbrže prideta na vrsto tudi naoad na Antona Pahorja, ki se je izvršil pri Fo-jsn<, in pa ubojstvo, isvršeno v Muši nad obč nskim stražarjem Medeottom.
—	V Tr»t je prišel včeraj cesarski namestnik princ Hohenlohe in takoj prevzel vodstvo ^amestniških uradov.
—	Čudna svobodomiselnost. Oi 13. do 17. septembra se je vršila na Dunaju deielna učiteljska skupščina za Soodnje Av strijsko in tam je stavil meščanski učitelj Btuche naslednji predlog: »Deielna učiteljska konferenca izjavlja, da bi se z ustanovitvijo č e š k i b šol na Dunaju in po Spodnjem Avstrijskem oškodovalo nemško šolstvo deiele in Be torej zozirom na to, da ni nikake potrebo za take zavod e, izreče z vso odločnostjo proti vsaki taki ustanovitvi.« — Predlog so sprejeli! — Nemci so pač povsod enaki. Kadar gre za ponem čevanje drugih narodov, jim je vsako sredstvo dobro, a da se pcstavi tako sbor pedagogov, v katerem so imeli oelo takozvani svobodomiselni učitelji znatno večino, na tako strankarsko stališče in odreka Čjhom pravico do pouka po temeljnih načelih pedagogike je jako hudo za »Uč. Tovariša«.
—	Angleška eskadra je iz Trsta odplula r)'0i, Beattkprn.
—	Utonil je v Ž-leznikih 4'etni J Potočnik, sodarjev sin Miti ga je potegnila mrtvega iz vode.
—	Is Bovca poročajo: V soboto 15 t. mes. se je poslovil od n»s preč. gospod Josip Abram, dosedanji vikar v Trenti in bivši naš kaplan, ki je imenovan za vikarja v Novakih pri Cerknem.
—	Ogenj Z Vidma ob Savi se nam poroča, da je dne 19 t. m. popoldne pogorel kozolec posestnika Jan. Koritnika v Stari vasi. Zahvaliti se je pridnim, srčnim sosedom, ki bo prišli takoj na pomoč, da se ni užgala hiša, ki je komaj 20 korakov oddaljena. Škode je nad 400 K. Zavarovan je bil za majhno sveto. Kako je ogenj naBtal, se ne ve. — Dne 29. t. m. se vrše občinske volitve odbornikov. Agitacije so jako hude.
—	Ii Zagreba poročajo, da je soc. dem. časnikar Vitomir Korač nastopil lOme-sečni zao"r.
—	Meščanske godbe v Kranju
novi odbor je tako sestavljen: Ferd. H 1 e b š, predsednik, Josip F u s o , podpredsednik, Rudolf P i b r o u t z , tajnik, K. W i n d i -s c h e r , blagajnik; odborniki so : prof. dr. kmavec, Tomo Pavšlar, Ivan Pr. Lampret, EImund Rooss, I. Jagod i o.
Medvedko ustrelil je pri Podgradu
v Istri g"?,dar Fran I-i*ra.
—	Umrl je v Marijinem Cilju dne 18. t. m. ob 7 uri učitelj gosp. Josip K r i i n i č , brat c. kr. š olskega svetnika btef. Križniča. Pokojni bil je dobrotljiva duša, mehkega značaja in skoz in skos veren katoličan. Previden z vsemi sv. zakramenti in ob zadnjem trenotku svojega dušnega pastirja ob sebi, ki mu je tuli zatisnil trudne oči, odšel je tja v boljši onkraj. Počivaj v miru Miga du$a !
—	25 000 kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravcp, da se vrši žre-brni« nepreklicno 12 novembra 1 9 0 4 in da je čisti dohodek te loterije namenjen podpore pctrtbnim, deli neznožnim bojevnikom, niih vdovam in sirotam.
Ljubljanske novice
Slavnosti »Katoliškega društva za delavke« v Ljubljani se udeleži tudi d e p u t a c i j a hrvaškega delavstva iz Z * cr r b b a.
Socialen kurz za ljubljansko kršč -soc. delavstvo je 14 t. m. priGel g. dr. Janez Ev. Krek. U leležba je b Ia dobra. Voditelj poučnega tečaja bo v tej zimi predaval o narodni ekonomiji ali narodnem gospodarstvu. Omenjenega dne je dr. K r e k predaval o m e r k a n -t i 1 i z m u , kojaga duševni oče je bil mi nister francoskega kralja Ludvika XIV. C o 1 b e r t. B,etvo merkaotilizma je : V dr žavi bodi veliko denarja, in le malo naj ga gre iz državo. Zahteva tudi popolno prostost v proizvaii in naseljevanju. Merkantilizem se je začel raivijati 1. 1680. Proti merkantilizmu je nastopil pod Ludvikom XIV. osebni zdrav nik madame Pompadour Q u e s n a y Ta je pred veča zahteval puspeševanie poljedelstva. Vse druge panoge so se razvile zaradi poljedelstva. V ostalem pa je tudi zahteval popolno prostost o izvrševanju obrta ter o naseljevanju. Njegov nauk se imenuje fiziokratizem. 01 1. 1750. nadalje je pa vsled novih iznajdb priče!a jako nipre dovati veleindustrija in to zlasti na Aogle škem. Proti C ilbertovim in Q iesnsy3Vim na čelom je na Angleškem natopil S m i t h. On zahteva popolno prostost za industrijo in za delavce. Razmerje med kapitalom in
delom se bo uravnalo samo. A tudi njegov ■istem, ki se imenuje mančesterski liberalizem, ie poka. Propad delavstva ;e sledil mančestarskemu liberalizma. Dr. Krek bo nadaljeval soc. kurz d s n e s, v petek, v »Zvecinih« prostorih, Šelen-burgove uliee st. 6 II. nadstr. Kdor se ga hoče še udeležiti, naj to naznani »Zvezi-nemu" tajniku.
Prizor z mitnice. Na Marije Terezije cesti pri mitnici je Janez Škerjanc, posest nik iz Sent Jurja se včeraj upiral plačati mitniško pristojbino. Začel je zmerjati paz nike in je postal tako rabijaten, da so morali poklicati na pomoč policaja, kateri ga je odvedel v zapor.
Policiji nagajal je včeraj pred rotovžem sidar Franc Rupar. Napil se je Liha in prišel pred magistrat pet in vpit. Kričal je, da se ne boji, če se ga tudi sapre, kar se mu je tudi 7godilo.
Z rešilnim vozom so prepeljali v de
želno bolnišnico iz Bohinjske B strice Viktorja Groboteka, kateremu se je sprožila pulVa. O ustrelil »e je in težko ranil.
Prste mu je zmečkalo. Včeraj je delavcu Francetu Žibkarju na južnem kolodvoru zmečkalo prote na desni r"ki.
Poseben vlak z 200 udeleženci balne-ol< Š4eya Kongresa se je peljal včeraj zvečer miro" L ubliane na Dunaj.
Izgubila je Klara Som denarnica z 20 K, Karol R jcknagel pa je izgubil dva prstana vred"« 170 K.
Koncert .Društvene godbe" vrši se jutri •zvečer v »Narodni kavarni«, Gospodske ulice. Zičetfk cb 9. uri zvečer. Vstop prost.
Odbor „Pevskega zbora Glasbene Matice". voljen na občaem zboru dne 10. okt., se )e v seji dne 16 oktobra tako konstituiral : Načelnik g. prof. Anton Stri-t o f . načelnikov namestnik gosp. Anton R a z i n g e r . pevovodje nameBtnik gosp. dr. Pavel Kozina, tijnik g. D r a-gotin Sebenik, tajnikov namestnik g. dr. Ferdo M d 11 e r , blagajnik gosp. Pavel Lozar, blagajnikov namestnik Koap. Fran K n i f i c , arhivar gosp. Vinko Stegnu, arhivarja namestnik g. Ivan ZavrSan, odborn k g. A v gustStamcar. — Ženski zbor: Načelnica gospa Julija F e r j a n č i č e v a , načelnice name3tnioa gospa K a • tinka Furlanova, tajnioa gospica M i o i K r e j č i, tajnice namestnic) gospica Pavla T «■ e o , blsgajnicagospici Marta R e i c h , blagajnioe namestnica gospa E 1 a A u e r j e v a ; odbornice gospice: J e 1 a Poljanec, Ernestina Rekar, Albina Sirk inElza Svete k. — V veselični odsek so bili voljeni na občnem zboru gg.: Vinko Stegnar, Anton Svetek, Dragotin Šebenik in Ivan Zivršan, ter gospice : A n i e a Ferjančič, Marta Reicb, Jela Poljanec in V i d a P r e I e s n i k. -Preglednikoma računov sta bila na občnem zboru voljena gg. Josip Juh in Fran Tauses.
Martinov večer šišenskega »Sokola« bode v nedeljo, dne 13 nov. v Kozlerjevem zimskem salonu. Natančnejši vspored se priobči pravočasno.
Izpred sodišča,
Ittpred detelnega sodišča.
Noč ga je vzela. Tone Premk iz Obrš, bivši delavec na H uš oi, je osleparil štiri stranke z« svoto 52 K z obljubo, da bode vse iz svojega zaslužka plačal, ker ima sedaj dobro delo. Toda Premk jo je ponoči s Hrušioe popihal, ne da bi kaj plačal. Vzel je pa pri delu tudi kos dinamita, češ da si je hetel glavo mazati. Ta kos dinamita je našel neki delavec v obdolženčevi postelji na spodnji deski na podstrešju, kjer je bivalo še 10 drugih delavcev. Premk je bil obsojen na tri mesece ječe. — Zaradi hudodelstva nenravnosti in ker je Franceta Sajovoa štirikrat s kamnom udaril po glavi, obsodilo je sodišče K a -r o 1 a 1 s 1 e n i č a , 15 let starega hlapca s Sipa, na š e s t tednov težke ječe. — Jopič je raztrgal France Rogelj, delavec na s»vi, srenjskemu stražniku, kateri mu je zaradi raigrajan|a napovedal aretacijo. Rogelj je bil obsojen na 7 mesecev težke joče. — Spat je gonil fante Anton Lip v Topolih, a je slabo naletel. Ko je šel oborožen z gnojnimi vilami na dvorišie Tomaževe hiše, stopil je hlapec France Osemer z lesenim kijem v roki izza zida omenjene hiše ter ga je tako močno po glavi udari), da se je Lap n<".avesten zgradil. 03enar je bil obsojen na 6 tednov ječo. —Z nožem stražniku grozil. V gostilni Marijo Garbac v Sktfji Loki je razgrajal kamnosek Valenti Pavšič, zato so ga hoteli odpraviti iz grsilne. Poklicali bi Etražnika Kermca; a obdolženec ga je jel psovtti in ou groziti z noiem. Suiil ga je tudi v trebuh in v prša s pestjo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mcseaev težke jfče. — Sleparski Makedonec. Dimitrij Stamen, 18 let star oženien delavec iz Po hnke v Makedoni|i jo pri zgradbi bohinjske železnice pri Farkišu Kransa jemal za
svojo kompanijo kruh na upanje, katerega je pri izplačevanju mezd vedno plačal. Zadnji čas pa si je za kruh pridrial 187 kron, istotako je tudi trgovou Grobleku ostal dolžan za obleko 12 K 74 b ter je skušal skrivaj v svojo domovino pobegniti. Na ljubljanskem kolodvora pa so ga prijeli. Ob-dolienec se je zagovarjal, da je bil h kaz njivemu dejanju le po svojih domačinih zapeljan. Stamen ie bil obsojen na dva meseca ječe — Tatinska delava*. France Žagar in Lojze BrežiJ, delavca z Iga, sta v Hradeckega vasi raznim strankam izmaknila gotovine v skupnem znesku 240 K 50 h, kar sama priznata Sodišče je 0bB0-dilo Žagarja na sedem, Brežiča na šest mesecev ječe.
Bazne stvari.
Najnovejša od rasnih strani.
Vsled nesrečne ljubezni se je včeraj v Frankobrodu ustrelila 23 letna operna pevka Ema Wenig. — Pri umoru svojega moža prisotna. Pred dunajskimi porotniki je bila obsojena mlada žena posestnica Birkfellner na osem mesecev ječe, ker je gledala, ko je njen ljubimec Kain vrgel njenega moža v vodo. Dokazati ji dogovorjenega umora niso mogli, ker se je Kain ustrelil. — Župnik samomorilec Iz L veva poročajo, da se je župniku Rupniku zmešalo. Skočil je iz vlaka in ostal na mestu mrtev. — Orožnika umorili. Orožniškega postajevodjo Jožefa Staneka so neznani zločinci pri Bud-jevicah ustrelili. — Dvoboj je imel poslanec B e r g e r s tovar. Kolbingerjem Tovarnar Kolb. je jako nevarno ranjen. — Morilca Franca L i n d n e r j a , ki je pred kratkim uonoril svojo ženo, so nedavno prijeli v Loosdorfu. — Motor je povozil na Duiaju 701etnega trgovca S gmunda Grumerja ki je bil takoj mrtev. — Gospice pri telefonu na dunajski telefonski centrali jako trpe vsled nestrpnega zvonenja naročnikov. Vname sa jim uSesna mrena. Miogo jih je mor»'o opustiti službi. — Bojevnik iz bitke pri Visa, umirovl)eni kapitan Julij vitez plem. Gro Jer, je umrl v sredo v Trstu, star 64 let. V bitki si je zaslutil red že'ezne krone. — Grofica Montignose, ločena soprogi novega saškega kralja Friderika Avgusta, je kralja izrazila v jako toplih besedah svoje sožalje, a kralj ji ni odgovoril. — Dva in pol leta stari morilec. V New Yorka je iz ljubosumnosti ubil dva in pol leta Btari Ernat Robinson svojo sestrico. Že par-krat prej jo je hotel spraviti s potz. — Pobegnil je z Dunaja d anarai agent P -pi Kohn. Oikodoval je raz ie stranke za 70 000 kron. — Keltoslovanski k o n g r e s S8 te dni prične v Parizu. — Masoagni kandidat. Z lani italijanski skladatelj kandidira v italijanski državni zbor v okraju Pesaru.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-rnska vojaka.
Berolin, 21. oktobra. Iz P.trogrtda so brzojavili »Berliner Tageblattu«: V ponedeljek so Run zavzeli več pozicij ter so prodrli proti japonski fronti; tako se nahaja sedaj pistaja Ssho v njihovih rokah. 01-delek generala Miščenka se je v več prilikah odlikoval. V ponedeljek je trajala bitka do 11. ure po noči; v torek je bilo radi strašnega dežja vse mirno. Ker so mtle reke silno narasle, je bilo gibanje čat ne-možno.
Berolin, 21. oktobra. Ii Petrograda so sporočili včeraj »Lokal Anzeigerju« : Vesti o zmagi z bojišča so bile v vseh krogih ruske prestolnice sprejete z veliko radostjo. Ta vesti so došle ravno na 501etnico prvega obstreljevanja Sebastopola in na prvi god malega prestolonaslednika. Z b o j i š č a poročajo, da je bilovboju levo japonsko krilo poraženo. Pri zavzetju »Hriba z drevesom« se je posebno odlikoval generalmajor Putilov, poveljnik druge brigade 5. vztočno-sibirske divizije strelcev od 2. sibirskega armadnega voja. Višina neke znamenite strategične točke je bila po njemu imenovana »Putilov hrib«. Najljutsji boj se je bil med topništvom; Rusi so uničili skoraj vse m o ž t v o in k onje japonskih baterij. General Kuropatkin je jahal vzlic strašnemu ognju po zavzetih pozicijah ter so je zahvaljeval četam.
Pariz, 21. oktobri. „M»tin" je poročal iz Peterburga: Po mestu se je sirila govorica, da je ruska vojska porazila dve japonski diviziji ter vjela 14.000 japonskih vojakov. To
veit je poročala poBebna brzojavka iz Muk dena. Na glavnem stanu ni možno dobiti potrdila tej vesti.
London, 21. oktobra. Japonsko poslaništvo 8e vedno trdi, da ni reB da bi bili poraženi dve japonski diviziji z izgubo 12.000 mci. Mnogo ruskih raniencev je umrlo, ker jih sanitarni vlaki niso me g i sprejeti. Tudi ni bilo mogoSe dajati vojaštvu dovolj živil med to dolgotrajno bitko. Ii Tokia se poroča, da je japonska leva armada izgubila 5000 mož. Iz Saseho je odplulo 90 pre\«znih parnikov, ki peljejo Ojami na pomoč 75.000 mož, 200 topov, obleko itd. Draga japonska armada bo štela 400£00 mož a 1000 topovi,
London, 21. okt. Reut. dopisnik javlja iz Mukdena: Veliki boj ob reki babo se je končal a tem, da si stoje cbe vojski para-relno s fronte proti fronti. Deli ju le reka. Topniški dvoboj je trajal 18 in 19 t. m celi dan. Ruski sentrum se pomije vkljub hudi kanonadi naprej. Rusko levo krilo je t a a e d 1 o i 2-vrstno pozicijo, ki obvladuje reko Šah o. Zadnje deževje je povzročilo povcdnji, vsifd česar se morajo rabiti pon-toni. Na desnem krilu gredo Ruai naprej ter so pregnali Japonoe z enega brega.
Peterburg, 21. oktobra. Izredna dolgotrajnost velikanfeks bitke, ki traja že dvanajst dni, se pripisuje neugodnosti vremena in pa teinr, da oba nasprotnika dolgo nista porubiU za boj rezervnih čet.
Peterburg, 21. okt. Kuropatkin je zasedel višine pri reki Sake. Ker je nastavil velike sile mid Mukdenom in Banjapudzo, ni pričakovati, da bi Kuroki mogel mnogo predirati in res več ne pritisk« tako hudo na S:abelberga. Rusi utrjujejo črto ob reki Hur.hf. Pričakujejo še pet evropskih brigad z brzostrelnim topništvom.
London, 21. oktobr*. Reuterjev urad javlja iz C.fua: Dne 8. t. m. so poizkušali Japonci l vso silo vztti Eriunšan, a 9 pa Rusi japonske utrdbe. Oboji brez usptha. Pozneje so Japonci v nenadnem napadu zv vzeli železniški most, ki je 500 metrov cd daljin cd E Itnštne. Ru-:iso večkrat zzman poizkušali Japoncem zavzeti policijo. Dne 10. t. m. je ilo devit tsr^edovk iz luke, da podpirajo napad na lavo japonsko krilo. Ena japonska topničarca je b.la poškodovana od mine. Dne 13. t. m. se je bil okrog Erlua dana hud boj. Japonci so imeli 3C0 mrtvih. Vest o prihodu baltiškega brodovja je vzbudila v Port Arturju velik entuziazam.
Peterburg, 21. oktobra. Veliki knez Ciril se je pedal v Italijo v svrho popolnega ozdravljenja.
Skagen (Danski), 21. okt. Včeraj zju traj je pnp ulo v Aalbakerski zaliv južno od Sksgena ceem ruskih vojrih ladij baltiške esktdre. Proti 8. uti je šio mimo II rt: k-hoims še 8 drugih vojnih ladij. Vse vojne ladje so se uaidrile v zalivu, kjer so tudi 4 parniki s premegom.
Laiki trg, 21. ckt. Občina Sv. Kri Stcfa, ki je b>la doslej v nemškutarakih rokah, prešla je včeraj po hudi borbi v vseh treh razradih v slovanske roke.
Dunaj, 21. ektebra. V nižjeavatrijskem dež. zboiu je bil danea velik vihar. GeEEmenn je ulciil cujni predlog o zadevi prepovedi bak! jede Luegerju, ki bi ee imela vršiti jutii. Očital je vladi, da se je pustila teror. scc. dem. in da je to strahoptt io — Predlagal je naj izreče deželni zbor vladi svoje cbžalcv&nje. Galerija je hrupno pjitr jevala. Deželni glavar je brez uspeha zvonil. Oglasil se je k beeedi Seitz. Se večji vihar, Seitz pravi, da noče zagovarjati prepovedi, a Lueger je tako dcmišlj&v človek, da bi bilo treba preiskati, če je še razsoden. Pri teh besedah je nastal nepopisen viher in vrišč-Galerija je tulil«. Kišč.-sccialni pgalarci so bili ob mize. Cesarski namestnik je zage-varjal prepoved, čtS, da bi tudi boc. demokratom ne bilo dovoljeno tako nastopili v
času, ko »boruje dež. zbor. Sejo je meral dež maršal prekiniti.
Budimpešta, 21, ckt. Kakor poroča ogrski uradni brzojav, je honvedni minisier naznanil ogrski ligi proti dvoboju, da smejo vstopiti v društvo rerervni, neaktivni in upokojeni honvedni čattniiti.
Zagreb 21. oktobra. Včeraj j« bila slovesno otvorjena hrvaška trg ofcrtna izložba in muzej tukajšnje trg. in obrtne zbornice. Iiložbo je otvcril ban. Na banketu je govo ril tudi predsednik ljubljanske tfg. in obrtne zbornice.
Pulj, 21. ckt. T a bedo 30 t. m. odkrili spomeniK cesar.ci Elizabeti.
Meteoroicifti&n® d Slo,
Vifiina nad morjem 3(6-2 m, srednji zračni tlak 726.9 mm
Cu oj»-	iiaijt	
		ntnni
	mtn.	PO
	J	Coiuiju

Neb.:
1 "ii 4

00
20| 9. zve<S. I 741-3 I ...joJ7gj_jvžh_j_obl. 1
21| 7. ijutr. j 739 ri j 7*2 I brezvetr. I megla" I [2. popol.j 737 2 I 15-6 | si. ssvzh. I jasno. I Srednja včerajšnja temparatura 11 5' uoia 9-7'
Tržna poročila.
■>0. oktobra.
Budimpešta. Pšenica za oktober 10.22 do 10.^3; za april 10.64 do 10.65. Rž za oktober —
do---; za april 8.06 do 8.(8. Oves za okt. K 6,92
do 6.93; za april 7.31 do 7.35. Koruza za oktober 7.40 do —.—. za maj 7.49 do 7 tO.
Pšeuica ; ponudbe srednje; povpraševanje slabotno, mirno, prodaja 150 0 met. stolov., vzdržano. Drujja žita vzdižane. Vreme: oblačno.
Nocoj. 18. t. m. ob 7. uri zvečer je zapustil to solzno dolino, previden s sv. zakramenti v ravzočrosti svojega dušnega pastirja p. n. gospod
Josip Križnic
šolski voditelj v Ligu.
Bodi ti žemljica lahka !
Ne zabi Te 1772 1-1	Tvoj
france.
Marijino Celje, 18. okt. 1904.
Jecljanje!
V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje.
Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenjih, kojim se bolezen ni povrnila Prijave sprejema uprava lista >E d i nost« v Trstu, ali pa Mad. A. Nagel. Sprachbeilanstalt hiter-laken, Švica.	1760 3-2
102 52-44
M- s
^^BBjftišferg
Prepri= čajte se!
Najboljši in najnovejših vrst
slamoreznice in klinje. gepeljni in motori, trombe in cevi za vodovode dobite v skladiščih
"Ur
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24.

Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIC
- LJUBLJANA * Stari trg štev. 8. j
\ Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno-r vej šili journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in ! p	inozemskega blaga.	1377 20_10 *
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „SokoIe".
Jpejapežj^
„Hotel Balkan" - Trst
1725 10-5	Plazza della Caserma (Narodni Dom)
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Dvigalo. ^ Električna razsvetljava.	Kopališča.
Shajališče tujcev.

igalo. -
po ugodni ceni ^
suKneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljanci ;
Špifalske ulice štev. 5. i
fin Ti'P urenro ima v najve^j' iz 1 e ~LV beri v zalogi tv,.dke
BRATA EBEUL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 19 11—7
Vnanja naročila proti povzetju.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pog-ačar^ev trg*.
Fotoplastiška umetniška razstava.
Optiška potovanja po celem svetu = v polni istini. =====
V soboto, 22. oktobra 1904:
Zadnji rastavni dan Zanimivo potovanje po
L i z b o n i
(Španija)
1773
V nedeljo, 23. do 29. oktobra:
Sv. Petra cerkev v Rimu
in najnovejša slika Nj. Svetosti papeža pija K-■
Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj, do 12, In od 2, pop. do 9. zvečer
Lepo, soločnato f^s-^os-
najzdravejši vseh likerjev.
644 150-87
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in z uporabo vrta
•"V-V* se odda ^v^
za 1. november, oziroma pozneje v II. nadstropju, Kuhnova cesta 23.
J 76-3 3—2
| Žrebanje nepriklicno g = 12. novembra 1904. =	—--—--- i--A. — Glavni dobitek j =: kron 25.00G kron j
| Srečke vojaškega spomenika priporoča '' 1 a 1 krono J. C. Mayer, Ijubljana. | | 1753 3 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju.	
Hagrobrt
a w
i-k
yMiftžRft/*' )A\ ll>K Mvft
MMMM
Učenca
v trgovino Z mešanim blagom, r«
starega od 14—16 let, dobrih in poštenih itaršev, veščega slovenskega jezika v govoru n pisavi, sprejmem takoj.
IVAN .KO PATI N, trgovec, 1734 4—4	v Št. Vidu pri Vipavi.
slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso želez-nino, kakor tudi kompletne k u~ hinjske oprave se dobivajo ^^ nos 6-4 najcenejše pri
Karola Kavšeka nasl
SCHNEIDER a IEI0M
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
vsakovrstni!'	Asnarjiv itd
s«	pri j^-s&anjib, pri rebrebraju aajananj-
dobiti«. — ffroaasm m mki Hr»Jb&rtjf. K «1» a t ■ » is v r IH a v itrtill ■ » b orni,
—____mmmmmmmmmmmmmmmmm mm.....
nam
mam p
Menjarična d&lniška družba
„xTm m iS C t J
I., 10 in 13, Ounaj, I., Sir^slgiiste l mrnmmsmsmmm

3Š&8T" Pojasnil«.	v vseh govpodarsicth in flnanSnlh
stvaroh, potera o kurinih vrednostih vseh *peknlaoij«kllbi ivredncatalb papiirjev bn vestni n.aav6tt sa dosego kolikor J« »ogoi« vinc-Mf* »brMtf>Tanja pri popolni varnosti naloženih
Slavnio.	IH4 388