Inserati •« aprejemajo in Tel j A tristopna vrata:
8 kr., če ae tiaka lkrat,
n n n n ^ >i „ i, n n 3 i, fri večkratnem tiskanji ae tena primernu amanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne aprejemajo.
NiroAnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. H. 16
Političen lis! za stasli urad.
Po pošti	prejeman velja:
Za eeio leto	, . 10 gl. —	kr.
i« pol leta	. . 6 ., —	,,
rs četrt let«	8 „ 60	,,
V administraciji velja:
Z« eelo leto . , S gl. iO Irr. ta pol leta	4 „ 20
•a četrt leta . . 2 „ 10 .
V Ljubljani na dom pošiljal) velja 60 Ur. več. na leto. .'
Vredništvo je na Brega hišica
štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in sioer v torek , četrtek in soboto.
Milan pri caru.
Srbski knez Milan bival je te dni pri ruskem caru v Ploještiu. Spremili so ga tje njegovi vojskovodje Ilorvatovič, Lešjanin in Protič ; že iz tega smemo sklepati, da pogovori zadevajo le vojne operacije srbske, ki ima Rusom desno krilo braniti, in da je car v sodelovanje Srbije ali že privolili, ali pa vsaj, da se je Milan kaj tacega nadejal, ali pa da je šel iz tega namena k caru, da mu ta sodelovanje dopusti, ter je generale seboj vzel, da caru razložijo moč srbske vojske.
Kedar se vojskovodje snidejo, menijo se pač navadno o vojski, in ne o politiki, ktero prepuščajo diplomatom. Ali pojde tedaj Srbija v boj, ali ne? Srbija bi pač rada šla, ne sicer iz ljubezni do vojske, ampak ker je po svojih koristih k temu primorana. Vprašanje je pa, ali je tudi Rusiji sodelovanje Srbije povoljnoi? Tu moramo zopet razločiti med politiko in vojsko. Ruski komandant bi sodelovanje Srbije brez dvombe rad videl. Že to je velike važnosti, da bi Rusi lahko na srbski meji pri Turn-Severinu Donavo prestopili, kjer jim tega Turki braniti ue morejo; ruski car pa bo s tem predlogom toliko raje zadovoljen; ker je njemu močno žal za vsako kapljico ruske krvi, kakor je že večkrat rekel, in ravno pri prehodu Donave zna Rusov ua tisoče smrt storiti. Na dalje bi Srbi lahko Črnogorcem hiteli na pomoč, ter od Ibarja proti vzhodni Crnigori operirali, kjer se mora le majhna peščica Črnogorcev proti turškemu navalu braniti. Glavna srbska vojska pa bi vdarila preko
Niša iu prišla glavni turški armadi v zahrbtje. Ko bi pa Rusi in Rumunci Donavo pri Kla-dovu prekoračili, marširala bi združena rusko-srbsko-rumunska vojna proti Sofiji in Carigradu. V vojnem oziru bi bilo tedaj vsakako od velike koristi, ko bi tudi Srbi vnovič za orožje prijeli.
Drugače se ve da stoji reč v političnem oziru. Pravilo se je, da Avstrija sodelovanja Srbije ne pripusti, in če je to istina, morala bi Rusija z ozirom ua Avstrijo Srbiji svetovati, naj miruje. Vprašanje je pa, če je to istinito, kajti slišali smo že o marsičem, česar bojda Avstrija ni hotela pripustiti, konečno pa se je le zgodilo. Že ko je Srbija prvikrat v boj stopila, reklo se je, da Avstrija tega ne bo trpela; ko se je Rumunija za samostojno proglasila, pisali so madjarski listi in dunajski turkoljubi zopet, da Avstrija tega ne bo trpela; sedaj se naznanja, da Avstrija ne bo trpela samostojne Bulgarije, ne bo trpela povečanja Srbije, in celo tega ne, da bi ta vnovič Turkom vojsko napovedala. Nekteri listi menda samovoljno pišejo v imenu Avstrije, k čemur uemajo nobenega pooblaščenja, ter jej podtikajo namene, kakoršnih nema. Da bi odločilni krogi hoteli poslušati te podpihovalce, imeli bi pač davno že vojsko z Rusijo; pa dosedanje vedenje kaže, da oni Rusiji niso sovražni, iu tudi ta misel, da Avstrija Srbiji ne dovoli prostega gibanja, rodila se jc boje le v glavah nekterih turkoljubnih novinarjev. Če je taka, potem bo Serbija gotovo zopet boj začela s Turkom. Če pa v resnici Avstrija sodelovanja Srbije ne bi rada videla, morali bi
si Rusi brez nje pomagati, kajti nepolitično bi bilo, pridobiti si malega zaveznika, pa z njim nakloniti si mogočnega sovražnika.
Za nekaj časa imajo Rusi še s Turkom dosti opraviti, in se bodo varovali, zameriti se drugim velevlastim. Sodelovanje Srbije je tedaj povsem od Avstrije odvisno, ki se bode po poročilih merodajnih krogov v tej zadevi še te dni odločila. Da bi pa mala državica hotela stopiti kljubu Avstriji in Rusiji v boj, to bi bilo nespametno in osodepolno. Pride že še čas, da tudi Srbija osveti svoje lice pred svetom in zavzame v zgodovini tisto mesto, ki jej pristuje.
Adresa avstrijskih škofov
Papežu Piju IX.
k petdesetletnici njegovega škofovanja.
(Konec.)
In ker so v prežalostnih naših dnevih otroci pogubljenja tako daleč prišli, da v ne-pokojni želji škodovati razgrajajo in jim celo za zemeljsko blagostanje in za mir krščanske družbe ni mar, ter da zveličavno pomoč veljave mečejo od sebe in v predrzni nesramnosti vedno dalje segajo, da bi uničili vse pravice in prednosti svete stolice in Te zatirali o svobodnem izvrševanji Tvoje apostoljske (službe, da bi krivično polastivši se dedšine sv. Petra in svetnega Tvojega vladarstva, če bi bilo mogoče, konec storili tudi duhovni Tvoji oblasti in veljavi: povzdignemo s Teboj vred po tolikih krivičnostih žaljeni z možatim oporekanjem svoj glas ter bogokletno oskru-
O volitvah.
(Iz „Očcnaaa" od Alban Stolca.) Ko bi bil jaz hudič, in preslepljeni ljudje bi me volili za svojega poslanca iu me poslali v zbornico, kaj bi storil? Razume se, da bi tiho ne sedel, ampak bi kak predlog stavi). Pa kakošen? Seveda tacega, ki bi peklu največ privržencev in dobička pridobil. Jaz bi kar naravnost stavil predlog, naj se šola popol-nona loči od cerkve; šola nima nič več z vero, in vera nič več s šolo opraviti. Šola naj bo za naprej le fabrika , kjer se otrokom glave otešejo, da so prav zviti za svet in se vsega naučijo, kako se denar skupaj grabi; namesto dolžnost, s kterimi hoče vera ljudi mučiti, naj se podučuje o pravicah naroduih ; mesto katekizma naj se ustave na pamest učijo.*) Ker pa duhovni zato večidel nimajo glave, njim nadzorstvo šolsko ne pristuje; rajši naj sc podeli kakemu muštacastemu advokatu ali notarju ali pa druzemu posvetnjaku. Duhovnom mora se obiskovanje šole ravno tako prepovedati, kakor plesišča. Najbolj pametno seveda bi bilo,
*) Poglej pri nas §. 3. postavo od 14. maju 1809: Na vsaki ljudski šoli naj se podučuje... ,,zgodovina s posebnim ozirom na domovino in njeno ustavo."
duhovski stan in cerkve popolnoma odpraviti, zakaj 1. človek je le za svet na zemlji; jemo in pijemo in plešemo in vozimo se in dijete pobiramo lahko brez vere, še veliko lažej; in 2. se veliko denarja prihrani, s kterim se za more več obrtnijskih šol in cest napraviti, in veliko druzega za obrtnijo storiti; če so za-mogli samostane zatreti, bi moral prav neumen hudič biti vsak, ki ne razvidi, da bi bil dobiček za državo ravno tako velik, ako se vse fare zaterejo. Sicer bo marsikteri, dobromisleč poslanec mislil, da ljudstvo še ni dovolj izobraženo, fare odpraviti; torej naj sc še nekoliko potrpi, in to naj se za enkrat dobro zapameti.
Tako bi jaz svoj predlog stavil, ko bi bil hudič. Ko bi mi potem kak tovarš — hudič hotel reči: to pot nisi pokazal prave satanske razumnosti; ali bi ne mogel za pekel boljšega predloga staviti, naj se sveto pismo sežge ali vsi križi ob cestah pokončajo, da ljudem ne delajo žalostnih misel, ali pa naj bo vsako nedeljo žegnanje in somenj ? — bi mu jaz odgovoril: „Tega ne razumeš; otrokom se vera najložje v srce vcepi, iu poznejše leta se jim težko iz srca iztrga, če so v mladosti v nji prav podučeni in izrejeni; zato se mora od
spodaj gori pomagati, da se ljudstvo hudiču pridobi, kršanstvo se mora iz šol izključiti." Tako bi jaz tovaršu — hudiču razložil peklensko modrost svojega predloga.
Iz tega sledi nauk; seveda malo siten in ima svoje trnje, skorej tako, kakor bi človek posegel v vrečo, v kteri so divji maček, opica, kača in star škorpijon zavezani; na to se mora pripraviti, da ga te nedolžne živalice malo opraskajo in ogrizejo.
Iludič pač ne more biti poslanec že zavoljo tega ne, ker ne plačuje davka od svojih dohodkov, in tudi ker nima nobenega vinskega patenta in ker veliko volilnih mož celo ne veruje ua hudiča, čeravno jih ima na vrvi. Hudič pa ima po svetu svoje pomagače, ki so z ujim enih misli iu delajo kakor njih mojster in tudi znajo sprejeti podobo angelja svetlobe. In kadar teh eden pride v zbornico, bo marsikaj govoril, kar bolj ali manj kršanstvu korenine spodjeda; nesramni časniki pa lepo razširjajo in hvalisajo, da ljudi, ki v neumnosti vse verjamejo, kar je pisano v takem blatnem listu, še bolj preslepijo.
Sicer ni še nobedeu kaj tacega predlagal, kar je gori povedano; govorilo pa se je že marsikaj, kar je temu jako podobno. Nečem
njenje pravic iu cerkvene svobodščine, odvzetje Tvojega svetnega vladarstva, oskrunjeuje najvišje Tvoje veljave iu od Boga Ti podeljene oblasti, in druge hudobne razžalitve cerkve iu svete stolice obsodimo, zavržemo in črtimo. In ta obsodba zadeva zlasti zadnjo poskušnjo, ktere si omenjal v svojem ogovoru dne 12. ravno kar preteklega meseca marcija, da namreč uzurpatorji Tvojega svetnega vladarstva z lažnjivim izgovorom, da hočejo v okom priti zlorabi duhovenstva, nameravajo zatreti tudi svobodo Tvojega apostoljskega glasu. Kes, kakor si sam rekel, zamore rimski papež biti ali neodvisen vladar, ali pa vjetnik. Nočemo pa vjetnika, ampak ga hočemo tudi v svetnih zadevah kot papeža kralja, iu si bomo zarad tega na postaven način, kolikor bomo le mogli, prizadevali, da se Ti to vladarstvo zopet da nazaj. In ker se ne more zgoditi, da bi prišla v nevarnost apostoljska veljava papeževa, ne da bi se ob enem majala tudi veljava škofov in njihovih sodelavcev in še celo vsaktera druga delavnost in veljavnost, naj se že imenuje iu naj že bo kakoršua koli hoče: gotovo le lastne zadeve zagovarjamo, da, zadeve vseh ljudi, ki so dobre volje, če Rimu iu celemu svetu naznanimo, da se bodemo za Tvoj sedež in Tvojo stolico bojevali do smrti.
Ker nas Ti s službo in zgledom, z besedo in dejanjem vodiš, si bodemo v imenu [gospodovem še dalje prizadevali spolnovati svojo službo v sreči in nesreči; Tvoje zastave držeč se Ti bodemo zvesto ua strani stali kot varuhi in obdelovalci vinograda gospodovega, kot goreči tovarši truda in trpljenja Tvojega, kot hrabri predstojniki duhovstva in ljudstva svojega na bojnem polju ter se hočemo kot bdeči voditelji, svaritelji iu načelniki svetišča na čelu dobro vredjene armade do zadnjega zdihljeja vojskovati. Opiraje se na upanje božje pomoči si v obilnosti srca iu apostoljske kreposti rekel: Na veke se ne boni premaknil! Ravno tako zanašaje se na božjo pomoč tudi mi zakličemo : Na veke se ne bodemo premaknili! Ti leta in leta javno spoznavaš: Gospod je moje razsvitljenje in moje zveličanje, koga bi se bal? Če bi tudi tabori meni nasproti stali, se moje srce ne bo balo! Tvojemu zaupanju sledeč, odgovarjamo: Gospod je varuh našega življenja, pred kom se bomo tresli! Ako bi se
boj vzdignil zoper nas, bomo pri tem zaupali. Na skali Te je povzdignil in bo povišal Tvojo glavo čez Tvoje sovražnike na ravno tistej skali je tudi uas zbral in zato upamo gledati dobrete Gospodove v deželi živih.
To milost vere iu stanovitnosti z gorečnimi prošnjami zahtevamo od Boga, najmogočnejšega pomočnika, in s katoliškim svetom s pobožnimi nepreuehljivimi klici prosimo Boga Očeta vsegamočuega, da naj Te reši iz rok sovražnikov in tujih otrok, kterih usta govore nečimurnost in kterih desnica je hudobna, in z mogočno svojo roko stori nekdanje čudeže, da naj spreobrne k sebi uporna srca in od-stranivši strah nevarnosti pod svojem varstvom podeli zopet mirne čase.
On pa, ki je Tebi, sv. Oče, od škofovskega posvečevanje sim podelil toliko let, naj stori, prosimo, da bodo tudi tista, ki Ti jih bode blagovoljno še primaknil, Tebi in nam leta obilnega odrešenja in zaželjenega zveličanja.
Ponižno proseč apostoljskega blagoslova podpisali smo (to pismo) meseca aprila leta Gospodovega 1877.
Z bojišča.
(Stanje v Srbiji.) Med tem, ko se ustop Grecije v vojsko za gotovo napoveduje, ne ve se o Srbiji še nič gotovega. Nekteri listi, posebno „Wien. Tagbl." prerokujejo kmali pričetek vojnih operacij, drugi zopet trde za gotovo, da Srbija ostane nevtralna. Nedavno je „Zastava" prinesla novico, da Srbija pojde v boj, in ravno to nam je tudi srbski polkovnik d' Otto rekel, ko je potoval skozi Ljubljano; nasprotno pa trde oficijozni listi ruski iu avstrijski, da Srbija ne sme na vojsko misliti. Stanje srbsko je težavno. Narod in skupščina, ki je sklicana 1. julija v Kragujevac, sta večinom za boj; enkrat hočejo vojno slavo nekoliko popraviti, kar bi jim sedaj lahko bilo. ko ima Turek toliko sovražnika, da Srbom skoraj nema kaj nasproti postaviti; glavni uzrok za vojsko pa je v posledicah, ki imajo nastati po razpadu Turčije. Ako se Srbija boja ni vdeležila. ne bo smela svojih želj zagovarjati. Ona hoče postati samostojna, kakor Rumunija, hoče dobiti Starosrbijo, Bosno in Hercegovino; s kakim pravom pa smč vse to
zahtevati, dokler ni z mečem dokazala svoje sposobnosti za ta poklic in svoje pravice do teh dežel? Ker pa Avstrija Srbiji ne privošči teh dežel, za to jej ne pusti v boj. Tudi Itusija Srbom svetuje, naj ostanejo mirni, ker se neče zameriti Avstriji, ker si neče nakloniti novega sovražnika, dokler ima s Turčijo dovolj opravila. Rusija si ložej pomaga brez Srbije proti sami Turčiji, kakor pa s Srbijo proti Avstriji iu Turčiji. Za Ruse je toraj bolje, da Srbija ostane mirna, ker potem miruje tudi Avstrija. Ni pa to dobro za Srbe. Oni vedo, da po končani vojski ne bodo nič dobili. Bosna bo rešena, a ne pride pod Srbijo. Naj bo prihodnost slovanska še tako velika, Srbija kot taka nema nobene prihodnosti pričakovati, ako se boja za osvobodjenje jugoslovansko ni vdeležila. Lanska vojska Srbom ne bo koristila, ker so bili premagani, dasi le od turške nadsile, in ker v vojnem pravu velja prislovica „Vae victis!'' — Gorje premaganim.
Letos pa se kaže Srbom lepa priložnost v zvezi z rusko armado zmagati; iu če bi jim bila zmaga še tako lahka, dala jim bo pravico do samostojnosti in do pridobitve sovražnikovih zemljišč. Če se vse to premisli potem je razumljivo, zakaj hočejo srbski rodoljubi vnovič v boj stopiti, čeravno je dežela že lani po vojski silno veliko trpela. Nam Slovencem pa je popolnoma jednako, ali osvobodi Jugoslovaue Rus sam, ali pa Rus in Srb zajedno, samo da se osvobodijo. Naj postane Bosna že srbska, ali črnogorska, ali hrvaška, ali sama svoja, to nam ue dela preglavice, samo da pride v slovanske roke. Hrvatom pa to ni vse eno, in oni so gotovo veseli, da si Srbi ne smejo osvojiti Bosne, ker jim tako ne ostaja upanje, da jo zamorejo kedaj pridobiti za trojeduo kraljevino. Ravno to pa, da nečejo potihniti glasovi, ki pravijo, da bo Avstrija vendar le zasedla Bosno in obdržala jo za se, to Srbom ue da mirno spati; toda ne vedo si pomagati, ker proti Turčiji in Avstriji se vendar ne morejo bojevati. Vsakako je toraj stanje srbske državice jako težavno, in s skrbnim očesom gledajo njeni vladarji v bližnjo prihodnost, ki ima iztok preustrojiti brez — Srbije.
Novejša poročila se glasč :
Iz Petrograda, lfi. junija. Turki so iz trd-
reči, da so vsi taki govori od antikrista na vdihnjeni; mnogokrat izvirajo iz neumnosti. Da je kdo poslanec, iz tega še ne sledi , da ima painct za to, posebno če čenča o rečeh, kterih se ni učil. Zato mora vsak, ki ima pravico voliti, vestno iu s premislikom svoj glas oddati. Ne voli prvič nobenega klepetača, ki na dolgo in široko čveka; pogosto pri tem ni druzega vzroka, kakor strah, da bi uiu modrost v glavi, kakor mokro perilo ne začela gnjiti in težave delati, če je svetu ne pokaže. Ne voli pa tudi nobenega, ki ima mutastega hudiča, ki mu ne pusti govoriti kakor vest in pravica veleva. ki tiho čepi iz strahu pred jeziki in časniki ali pred onimi, ki ga znajo prestaviti ali penzijonirati. Ne voli nobenega tistih, ki kričijo, kakor bi jim hotelo srce počiti iz ljubezni do ljudstva, do svobode in pravice ; taki bi bili radi zlate teleta, ktere naj bi slepo ljudstvo molilo in kričalo: ,.Poglej Izrael, to so tvoji bogovi, ki so te izpeljali iz Egipta, dežele sužnosti interne!" Taki mislijo, da je presneta hudobija in neizrekljiva škoda, ako se vsi prazni govori, ktere so spustili v zbornici, ne tiskajo, in po krčmah ne berejo in hvalijo. Protigovorniku tako pazijo na besedo, kakor mačka na tiča, iz gole gorečnosti za blagor ljudstva in iz prevelikega domoljubja.
Ne voli tudi tacih, kteri kakor četla ovac tekajo za ovnom , brez glave iu brez lastnih misel. Naredi ovau prav neumen in hudoben skok, vsa čeda, ki za njim teka enako poskoči in nič ne pomisli, ker se v mišljenji kaj malo vadi. Take pusti doma pri ženi iu otrocih in živini, da jih pošteno živi; tak naj se ne sili državo in drželo vladati. — Ne voli nobenega, ki ima poslanstvo za rokodelstvo , ne le za voljo tistih 5 ali 10 goldinarjev, ki jih ima vsak poslanec na dan zapraviti, ampak veli-koveč zato, da vlovi kako mastno službo ali kak križec, iu zavoljo tega prav pridno govori, kar višji krogi radi poslušajo in plajš po vetru obrača.
Tako hi lahko še veliko tacih naštel, iu vselej bi bil odgovor: „Reši nas o Gospodi" — Lehko bi mi pa ti odgovorili: Kako pa čem vsacega poskusiti, ali ima tako bolezen v glavi, v srcu, na jeziku? Hočem ti dati kratek poduk.
Vsi ljudje, ki nimajo vere, dasiravno so bili v nji podučeni, ali bi se lahko podučili, dobro vedo, zakaj je nimajo. Ne dopade jim, ker je njih življenje kršanstvu nasproti, ali pa ker so popolni farizeji, ki ue potrebujejo Izve-ličarja, kakor norec zdravnika neče imeti. Ne voli tedaj nobenega, od kterega se komaj zna, ali ima kaj vere ali ne, in kakšno ima. Tak ne bo go-
voril in glasoval zato, kar kraljestvo božje in pravi časni in večni blagor dežele pospešuje, ampak kar mu častilakomnost, sebičnost, sovražtvo ali strankarstvo navdihne, naj sedi na levici ali na desnici. Voli moža, o kterem si prepričan, da je pravi kristjan, ima strah božji, srce za ljudstvo, skušnjo, da ve kaj je treba, in ponižnost, da ne bo mislil da je za Bogom najbolj pameten. Takemu smeš zaupati, če stori prisego poslancev, drugim ne. Drugi , ki letajo in dirjajo in plačujejo , da bi prišli v poslansko zbornico, kakor se podlasica zvija in obrača, da pride v kurnik, so dobri za pisače, za železnice ali pa za oralo (naj bo spredaj ali zadej); za poslance. ne veljajo. Če ravno nisi volilen mož, lahko svoj glas oddaš za volilne može; poišči zopet take, kterim je vera in nravnost poglavitna reč; ti naj poslanca volijo vestno, v strahu božjem; zakaj glas, ki ga oddaš pri volitvi, je veliko težji kakor nepotrebna beseda, in večni sodnik bo hotel od tebe imeti ojster odgovor. Najboljši storiš, ako daš g. župuiku svoj glas (seveda če ima kršanstva iu pameti dovolj).
Ravno taka je z župani, srenjskimi svetovalci i. dr., ki se morajo voliti. Navadno je človek pri takih, ki se sami silijo v to, ravno tako zapeljan, kakor ženska, ki se sama
njav pred Karsom in iz treh na višavah postavljenih baterij streljali na ruski tabor in na topniški transport. Ruski topovi so Turke prisilili, da so se umaknili in zbežali ; 5 ru-Bkih topničarjev jc lahko ranjenih. Rusi so 9. t m. posedli Alaškert (Toprakale), 10. t. m. pa Seidekan. Turki so se brž pomaknili bolj proti Kenrikeu popustivši ves živež in vojne delavnice.
Pri Batumu Rusi delajo ceste skoz gozd, kar jim skušajo Turki zabraniti, pa zastonj. Pri Jurjevem in 01 te niči so skoraj vsaki dan manjši boji s Turki, ki se pri Ruščuku in Turtukanu vtrjujejo. Te dni eo se bili Rusi obrnili proti Mačinu, pa Turki se niso ganili, ker pričakujejo , da bodo Rusi drugod skušali priti čez reko. Da bi ne zgubili preveč ljudi, se jako govori, da jo bodo pri Turu Severinu vdarili na srbsko zemljo potem pa ob Timoku marširali proti Soiiji. Glavni stan se je iz Ploještia premaknil v Aleksandrijo. — Sultan te dni odide vDrenopolje, da ogleda tamošnje trdnjave. Egipčanski vojaki so došli v Carigrad. Iz Belgrada sc 15. t. m. telegrafuje „Agr. Pr.": Vojska proti Turčiji je sklenjena. 17. t. m. se bo pregledala vsa vojna, ki potem odide na mejo. Turki vtrjujejo trdnjavo Niš in svoje meje. Ob Negotinu in Kladovem ima že nabrano zadostno število vojne svoje. Groženje Madjarov, da bodo zasedli Srbijo, ne straši nikogar več. V najbolje podučenih krogih trdijo za gotovo, da bo Avstrija šla z Rusijo, ali pa (v najslabejšem slučaji) ostala vsaj nevtralna.
Politični pregled.
Avhtrijske dežele.
V Ljubljani, 18. junija.
i\a Dunaju, kakor se porača „Agr. Presse", se bodo te dni godile važne reči. Madjari so preplašani in razkačeni, ker so zvedli, da se Avstrija ne bo ozirala na njihove želje. Tudi to je pomenljivo, da je fzm. Mollinary nemudoma prišel na Dunaj, ker je prišel odločilni trenutek, ko se bodo delali zadnji sklepi o politiki našega cesarstva glede sedanjih dogodkov. Kakor poročajo dunajski listi, bil je res v soboto 16. t. m. velik mini-
v zakon ponuja. — Ne voli nobenega , ki se po krčmah mnogo ponaša in vpije, za sosesko redko kaj iz nesebičnosti storijo drugači kakor z jezikom. Ne voli človeka, ki je poln napuha, pa se veudar prilizuje iu priklanja, pa le tako dolgo, dokler te potrebuje. — Ne voli nobenega, ki rad pije, žene in otrok lepo ne živi; kako bo vladal sosesko, če svoje hiše ne zna v redu imeti? —
Voli resnega, vestnega, kršanskega moža, ki se Boga bolj boji kakor okr. glavarja ali pa vpitja kričačev; kteremu soseska ne vstreže, če ga voli, ampak on soseski dobrote stori, če prevzame. -• Dobro premisli, kaj on, ki si ga volil, v svoji službi stori, tudi ti si kriv in z njim odgovoren. Zatoraj vselej moli, kadar moraš voliti, očenaš in kadar prideš do prošnje: ,Pridi k nam tvoje kraljestvo" pomisli, kdo zmed mož, ktere bi lahko volil, bo naj bolj pomagal, božje kraljestvo, kraljestvo poštenosti, reda, miru in vernosti vtrditi. Le tisti se smejo čez druge postaviti, ki so sami zgled drugim, človeka, kterega kršanstvo ni skušeno, znaš voliti za pastirja ali železničnega čuvaja; škoda ne bo velika — pa mislim, da ne bo toliko ponižen, tako službo sprejeti.
sterski svet, kteremu so predsedovali cesar sami.
41 liiiiiltttcrMtvu se je že večkrat poročalo, da si zelo prizadeva pri državnih stroških kaj prihraniti. Imelo je vsled tega več posvetovanj, ki so bila 15. t. m. sklenjena. ,,Kakor se čuje, piše ,, Vaterland", se je zopet sklenilo nekaj stotin gld. pri ubogih vradnikih prihraniti, „rodoljubnim dnararjema pa kakor Libiegu, Rotšildu itd. milijone podariti.
Ha Tirolskem bodo imeli dopolnilno volitev za državni zbor v pusterski dolini. Konservativni kandidat je zopet baron Dipauli, ki bo tudi brez dvoma izvoljen.
,,OI»zoi*hu se 16. t. m. z Dunaja tele-gratira, da so tam zaprli 5 oseb, pri kterih so našli jako obdolžna pisma v ruskem iu poljskem jeziku, iz kterih je razvidno (?), da1 ueka mednarodna propaganda (družba) skuša državne vredbe na Ruskem in v Avstriji prekucniti (?). Nam se dozdeva, da to so zgolj izmišljene reči, kterih namen je Avstrijo huj-skati zoper Rusijo, češ, da ji od ondod proti največa nevarnost. Ravno taka se nam zdi tudi s pripovedko o madjarskem pesniku Petb-fi-ju. Petofi, najslavnejši pesnik madjarski, se je 1. 1448 in 1849 vdeležil ogerskega upora, ter se je kot adjutant generala Bema vojskoval proti Rusom. Njegovi tovarši so trdili, da so ga v neki bitvi videli pasti, vendar pa njegovega trupla niso našli. Njegova vdova se je nedavno potem v drugič omožila. Te dni pa je nenadoma počil glas, da Petofi živi na Ruskem kot vjetnik, in neki poslanec je vlado zarad tega v zboru interpeliral iu ji naročil, da naj to določno poizve. Minister je odgovoril, da se bo to zgodilo. Reč pa je sprožil neki kmet Daniel Monosses, ki je pri kološki sodniji (Klausenburg) to le naznanil: V bitvi pri Csik Szeredi 1. 1849 ranjen bil je Monosses nešen v bolnišnico, kjer je z 200 tovarši prišel Rusom v roke, ki so ga najprvo odpeljali v Bukarešt, potem v Petrograd in naposled v svinčene rudokope v Sibirijo. L. 1854 so ga utaknili med ruske vojake, ter je bil v krimski vojski ranjen. Meseca januarja tega leta (1877) bil je od Rusov izpuščen, ki so ga peljali v severno Ameriko, od ondod pa v Benedke in na Dunaj, kjer so vjetniki dobili po pet gld. V Petrogradu, pravi Monosses, bilo je okoli 2000 vjetih Madjarov, ktere so razposlali v razne kraje. On je bil s 482 rojaki v enem kraji. Ko je pa Monosses odpotoval, ostal je tam, kakor pravi, neki Petofi. okoli 60 let star, s kterim jc večkrat govoril in ki mu je pripovedoval, da ima ženo in otroke. Tega gospoda niso vtaknili med vojake, ampak poslali so ga najprvo kot delavca, potem pa kot čuvaja v svinčene rudnike. Monosses je imenoval še več drugih rojakov, ki zdihujejo v sibirski sužnosti. Mnogo jih je bilo pri vojakih, pozneje pa so jim orožje zopet vzeli. Ker se reč zdaj preiskuje, bode pač prišlo na dan, koliko da je nad temi pravljicami resničnega. — V ogerski zbornici je baron Kaas vlado zopet interpeliral o razmerah na izhodu; ker se Madjari ne morejo proti Rusom bojevati z mečem, se pa bojujejo z — jezikom.
Vnanje države.
FraiieoMkriiiii senatu je minister Broglie IG. t. m. izročil poročilo, v kterem predsednik zahteva dovoljenja, da bi se smela narodna skupščina razpustiti. Poročilo se bo izročilo odsekom, ki bodo stavili potrebne predloge.
]¥«. WiiimUcih se socijalni demokratizem čedalje bolj razširja, kar priča volitev
za državni zbor, ki se je te dni vršila v Be-rolinu; liberalni kandidat jud Lowe je namreč propal in izvoljen je bil socijalni demokrat Ilasenklever ki je dobil 3200 glasov več kakor meseca januarja.
V ICiinu je 10. t. m. neka druhal zopet nekoliko razsajala. Ker je policija ni pustila proti kvirinalu, kjer stanuje kralj, in tudi ne proti Vatikanu, kjer bivajo papež, vlekla se je pred stanovanje ministra Nikotera, ki je bil nekedaj sam hud radikalec, ter je tam kričala: Smrt papežu, smrt kardinalu (!) Ni-koteri! Policiji je to razsajanje naposled vendar le presedalo, zato je razgnala rogovileže.
Izvirni dopisi.
Iz EJiiItl.fnne, 14. junija. (Volilna pravica vrad ni kov.) Po našej avstrijskej vstavi imajo tudi vradniki pravico voliti in voljeni biti. Samo po sebi se umeje, da kdor ima pravico volitve, smč voliti po svojem prepričanji , kogar za boljega spozna. Ouduo je toraj in protivstavno, ako se komu krati volilna pravico, če se mu zapoveduje, koga ima voliti.
„Tagblatt" prinaša poziv do uradnikov na Kranjskem, ter predrzno trdi, da jo njih dolžnost, z njegovo stranko glasovati. Kje je potem volilna pravica ? Mi mislimo, da se tudi med vraduiki nahajajo možje, kteri čutijo , kako malo častna bi bila za uradnike taka volilna pravica, kakor jo oznanja psevdo-liberalni in protivstavni ..Tagblatt" in njegova stranka, ki hoče z vradniki delati kakor z otroci, katerim se reče : „Krajcar je tvoj , pa ti ga moraš meni dati, da ga shranim". Ravno tako Tagbl. vradnikom pravi: „Ti imaš volilno pravico, toda voliti smeš le take kandidate, ki ti jih mi priporočamo." Jako veliko in veljavnih državnikov se je tedaj že izreklo zoper volilno pravico vradnikov, ker povsodi kažejo izgledi, da je ta pravica dostikrat služila kot orodje proti vstavnosti in svobodnim načelom, ker so se v nekteiih državah posluževali volilne pravice vradnikov, da so z njihovimi glasovi zadušili pravo ljudsko mnenje. Kakor smo že omenili, moralo bi uradnikom samim všeč biti, da bi se znebili volilne pravice, katera jih dostikrat sili, glasovati proti svojemu prepričanju; to bi bilo zanje gotovo tudi častneje, kakor pa imeti navidezno pravico, in ue imeti zadosti moralne moči, braniti jo. Kar naše prihodnje volitve zadeva, znamo sicer, da bodo naše besede malo vspeha imele , ker skrb za družino, za vsakdnji kruh, strah pred slabimi nasledki, dobrohotje predstojnika, vsi ti oziri bodo vplivali tudi sedaj na naše vradnike močneje nego naša beseda. Vendar mislimo, da se nahajajo tudi med vradniki nekteri nevstrašeni in požrtvovalni možje, ki dolžnost svojo poznajo. Vlade pridejo in gredo narod, pa ostane; časi se morajo za Slovane kmalo zboljšati; in ure centralizma so štete ; eukrat bo tudi avstrijskim Slovanom lepše solnce zasijalo, iu potem si bo marsikteri vradnik želel, da bi bil pri narodu v dobrem spominu.
■ 1iiimiiilt.it. 15. junija. (Petdesetletnica papeževa.) Kamnik upamo, da ni bil zadnji kar tiče svečanosti o papeževi petdesetletnici škofovskega posvečenja; saj belo Ljubljano, kakor čujemo, je gotovo prekosil.
Veselo zvoneoje in pokanje možnarjev nam je nazuanovalo redko slovesnost. Komaj se malo stemni, se po vsem mestu zasveti. Brezštevilnih lučič po oknih, transparentov in pomenljivih napisov je bilo povsod viditi. Posebno so se odlikovali čč. očetje frančiškani, njih cerkev in samostan, da bi bili težko vse na-
tančno popisati. Da je mnogo krasnih kresov v okolici gorelo; da se je drugi dan posebno lepo in spodbudljivo vršila svečanost v cerkvi; da jih premnogo svoja obhajila, vsi pa svoje molitve za blagor cerkve in papeža Bogu darovalo, kaj bom dalje popisoval, se tako ume in bilo je gotovo povsod tako.
Le od Ljubljane kaj druzega čujemo. Očitno izrečemo, da tega bi se ne bili nadejali in naj bi bil nam kdo pred kaj tacega pripovedoval, imenovali bi ga bili grdega ob-rekovalca.
■z Kmlolfovoftu, 12. junija. Včeraj je bil v Novem mestu okrajni glavar Vestenek. Govori se sploh, da je prišel zaradi prihodnjih volitev za deželni zbor sim. V svojem okraju hudo dela, da bi nemčurji zmagali, toda ne vem, če se mu bo posrečilo! Posebno opozorimo volilce litijskega okraja, naj se ne dado s sladkimi besedami pregovoriti! Naj delajo po svojej pameti in prepričanji v korist uašemu narodu, a ne v korist pohlepnih nemčurjev, ki hočejo deželo pripraviti ob vse in iz nje narediti švabsko deželico. Naši narodnjaci dobro delajo; v okoliei bomo gotovo zmagali, in tudi v mestu se za trdno nadejamo zmage, da si je zlasti med vradniki veliko nemškutarjev. Nemčurji so si letos izbrali za kandidata nekdanjega narodnjaka Zagorca. Obnašajte se vrlo,narodni volilci in pokažite, da ste možje.
1» Corice, 14. junij*. (AvBtrij* in Italija. Letina.) V našo avstrijsko Nizzo prihajajo že nekej časa sim visoki gosti, večinoma vojaškega stanu, da pregledujejo po Goriškem znamenite strategične kraje in avstrijsko italijansko mejo. Te in jednake okoljnoBti dajejo nam povod na misel, da si Avstrija in Italija niste nič kaj prijateljici, da nas celo opravičuje spoznati, da ste jele drug* proti drugej očividno nezaupljivi postajati. Istina je, da preži Italija dandanes vsled Balkanskih prekucij na Goriško, Trst in jučne Tirole bolj ko prej, in da čaka težko ugodne prilike, ko bi jej bilo mogoče proti Avstriji stopiti na noge.
Čim bolj Turčiji zadnja ura bije in se nad isto že davno zaslužena katastrofa izvršuje, tim bolj kritičnih časov se imamo nadejati. Naj novejša poročila javljajo, da se tudi Italija hoče dedšine propadle Turčije vdeležiti in se tako na račun iste s pridobitvijo Albanije obogateti in si tako s tem gnejzdo na Balkanu pri čisto slovanskih elementih vsta noviti. Ubogi Slovani vse te črti, zaničuje in sovraži, a zemlja troja je vsim narodom priljubljena, vse išče koristi pri tebi. Sed-jj ko vsled velikoruskega vpliva na čast in slavo, rešiteljice Rusije in na uteho osvojenja vsih Slovanov Turčiji že mrtvaški zvon poje, pro-budila se je hladnokrvno požrešna Lahonija in hoče zahtevati meni nič tebi nič — svoj plen, ko bi se požrešni Italiji dala sedaj Albanija več ko gotovo je, da bi ne bilo brez posebnega pomena, ker ista bi se hotela tam razširiti in v svojem času bili bi Slovani na Balkanu mesto pod turškim pod italijanskim jarmom. Brez dvombe bil bi za Avstrijo to hud vdaree in po našem mnenji Avstrija v varstvo lastnih interesov ne bo nikakor dopustila, da bi imela na obeh obalih Jadranskega morju jednega in istega ljubosumnega nagajača.
Pa če tudi do osodepolne krvave borbe mej Avstrijo in Italijo pride, koja je pri današnjih razmerah gotovo neizogibljiva, ne bojimo se, da bi Emanuel kralj kdej črez nas Goriške Slovence gospodoval; kajti še živi premagovalec pri Kustoci, vrli pokrovitelj vsih avstrijskih Slovanov; če Italijani malo z orož-
jem zaropotajo, ne vstrašimo se jih tako hitro, ker smo si zveBti, da zmagonosni vojskovodja Kustoški straži vedno še Slovence na meji Italijanski. Mi Goriški Slovenci smo odločno vsi brez izjeme za zmagovito Avstrijo s ponosom navdušeni, ravno tako, kakor so naši Ita-lijančiči izključljivo le v romantično Italijo zaljubljeni. Svobodno! Pri vsem tem je le to dobro, da kar mi že imamo, si morajo oni še Je priboriti, kar pa Bog varuj!
Vreme imamo stalno lepo in vsled tega je jako toplo. Trta kaže po celem Goriškem jako dobro in če ne bomo kake nezgode na vremenu doživefi, se imamo dosti dobrega vina nadejati. Sviloprejke se bodo večinoma dobro obnesle in tudi žito lepo stoji.
Domače novice.
V Ljubljani 18. junija.
(Glede davkov, ki se imajo volilcem) vštevati, razposlala je deželna vlada okrajnim glavarstvom ta-le ukaz: „Nach der Textirung des Artikels IV. des Finanzgesetzes vom 29. December 1876 R. G. B.Nr. 141 kann der Drittel-zuschlag nicht als Ordinarium der directen Steuern betrachtet werden, so wie er auch nicht bei der Berechnung ausserordentlichen (Kriegs) Zuschlages in Anschlag kommt. Laibach 9. Juni 1877." Opiraje se na to razlago, poslalo je neko glavarstvo nekemu županu volilni imenik nazaj s poveljem ga prenarediti, ker se „uber hdhere Anordnung" tretjina pri zemljišnem in hišnem davku ne sme prištevati k direktnim davkom. Po naši misli nima „eine hdhere An-ordnung" določevati, kteri davki se vštevajo iu kteri ne, ampak tu velja le postava. Postava pa določuje: 1. da dohodninski davek je d i-re k t en davek; 2. da tretjina pri zemljišnem davku od hišne najemščine in pri hišnorazrednem davku nadomestuje dohodninski d|avek, ki pa že sam po sebi daje volilno pravico, če znaša 10 goldinarjev, sicer pa se prišteva k drugim direktnim ali neposrednim davkom. Člen IV. denarne postave od 29. decembra 187G namreč veleva: Kar se tiče odmerjenja priklad k neposrednim davkom, naj veljajo te določbe: aj pri zemljiškem davku in pri davku od hišne najemščine naj se k rednemu znesku davka in k tretjini, dopla-čevaui namesto dokodkovnega davka, pobira še preizreden priklad, namreč tretjina rednega zneska, b) Pri hišnorazrednem davku naj se k rednemu znesku in k tretjini, doplačevani namesto dohodkovnega davka, pobira preizreden priklad, namreč toliko, kolikor je rednega davka." Ali po nemški: „Beziiglich des Aus-masses der Zuschliige zu den direkten Steuern aber haben folgende Bestimmungen zu gel-ten: a) Bei der Grundsteuer und der Haus-zinssteuer ist nebst dem Ordinarium und dem die Einkomniensteuer vertrclenden Eindriltci-Zuscbussc ein ausserordentlicher Zuschlag mit einem Drittel des Ordinariums einzuheben; b) bei der Ilausclassensteuer ist nebst dem Ordinarium und dem die Kiiikom/iieiisleiicr vertrctciidcn Kin-Driltcl-Zusclmssc ein ausserordentlicher Zuschlag im Betrage des Ordinariums einzuheben." Ta postava določuje priklade, in ne samo s pristavkom „doplačevani namesto dohodkovega davka", ampak tudi po zlogu (Textirung) govori za to, da tretjino všteva v tisto vrsto kakor redni znesek, ne pa k pri-kladam, ker bi se sicer ta člen moral glasiti: „Pri zemljišnem davku . . naj se k rednemu znesku davka pobira še tretjina namesto dohodkovega davka in pa preizredna priklada, to je še druga tretjina rednega zneska." Ali po nemški: „Bei der Grundsteuer . . ist nebst
dem Ordinarium noch ein die Einkommen-steuer vertretender Ein-Drittel-Zuschuss und ein ausserordentlicher Zuschlag mit einem zvveiten Drittel des Ordinariums einzuheben. Če bi tedaj tudi res bilo, da se izvanredna (vojna) priklada nima vštevati, dasi tudi ta davek ni več izvanreden, ampak reden davek, ki bode ljudem ostal za vselej, se pa mora vštevati vsak dohodninski davek, naj se že plačuje od dohodkov, ki jih imamo od zemljiš in hiš, ali pa od raznih služba in če bi bil o tem kak dvom, deželna vlada kranjska nikakor nima pravice tolmačiti postavo in določevati, kako se umeje, ampak to sme k večem storiti ministerstvo in po posebnem ukazu, kakor 1. 1871, določiti, kako naj se omenjena postava razklada. Naj pri tej priliki tudi še omenimo, da provizo-rični učitelji in učiteljice nimajo volilne pravice, in da naj se proti temu oporeka, če bi se hotela kje takim dati volilna pravica.
(Veleč, knez in škof dr. Janez Pogačar) so se v nedeljo odpeljali na cerkveno obiskovanje v Vrhniški in Idrijski okraj. Včeraj so obiskali Črnivrh in Lučine, danes pa gredo naprej k sv. Joštu itd. Na sv. Ahacija dan 22. t. m. bodo v Idriji vodili slovesno procesijo, ki se tam na ta dan obhaja v vedni spomin, da je bila 22. junija tam najdena srčbrna ruda. — Meseca julija bo kanonično obiskovanje: 1. julija v Stari Loki in Bukovšci; 2. v Selcah in Dražgošah; 3. v Železnikah in na Zalem logu; 4. v Sorici; 5. v Št. Lenartu in Javorji; 6. v Poljanah; 7. na Trati; 8. V Novi Oselici, kjer bodo ob enem posvetili cerkev; 9. v Stari Oselici; 15. julija v Škofji loki.
(Udom katoliške družbe.) Peto nedeljo po Binkoštih (24. t. m.) popoldne ob šestih bodo mil. prošt g. dr. Ant. Jarc v prostorih katoliške družbe v Virnntovi hiši ob kratkem poročevali o popotvanji v Rim in zlasti o Rimu in zaslišanji pri sv. Očetu. Ker se posebne vabila ne bodo razpošiljale, so s tim priljudno povabljeni udje katoliške družbe k tem mičnim poročilom.
(Čudna eksekucija.) Veliko pozornost je vzbudila v nedeljo sledeča dogodba. Dva moža prideta v Ljubljano s kosami si dela iskat. Pri mitnici ob duuajski cesti sedeta ua klop, ktera se pa, ker je bila vsa trohnena, hipoma prelomi. Na to skočijo pobiralci vžitnine k prestrašenema kmetoma ter jima vzamejo kose, češ, da morata škodo plačati. Vse prošnje revežev bi bile zastonj, da se ni več ljudi potegnilo za kmeta; ko pa je ta reč naredila velik hrup, so stražniki vendar dali jima orodje nazaj, s kterim sta si pcišla zaslužka iskat. Lepo tako ravnanje ni, mar naj bi prej klop popravili, da bi se ne prelomila, če kdo na-njo sede.
(Okrajna učiteljska konferenca) za Ljubljansko mesto bode v četrtek D. julija dopolde ob 8. v sobi II. tečaja c. k. učiteljišča. Dnevni red. l. Nadzornikove opazke. 2. Nasveti k reviziji šolskega in učnega reda. 3. Poročilo bukvarničnega odseka, njega nasveti, nova volitev odseka. 4. Volitev v stalni odbor za prihodnje šolsko leto. 5. Samostalni predlogi.
(Mešan vlak) spusti južna železnica od IG. junija t, 1. naprej vsak dan ob 5. uri 30 minutah zjutraj iz Celja do Ljubljane. Zvečer ob G. uri 20 minutah pride zopet nazaj. To je velika dobrota za tamošnje ljudi! 16. t. m. došel prvikrat v Ljubljano; mašina je bila z narodnimi zastavami vsa okinčana.
Loterijske številke IG. junija.
V	Trstu: 10, 84, 5», «1, 58.
V	Linccu: 17, 38, 30, 4, 57.