Mesto Ur v Mezopotamiji je znano iz sv. pisma, ki pravi, da se je izselil očak Abraham iz tega mesta. Angleži so začeli iskati to mesto, ga izkopali in objavili znamenitosti izkopin. Izkopavanja so pričeli leta 1918 in še danes niso gotovi. Izpod ruševin so rešili oni del starodavnega mesta Ur, (ki je ležalo 100 km od izliva reke Eufrat v morje), kjer so bila pozidana svetišča (tem- pl.ii). V zimi 1927-28 so zadeli pri izkopavanju na tri podzemeljska grobišča, ki so pozidana eno vrh drugega. En grob so že odprli veliko prej in so ga našli Anglcži izropanega. Pod tern grobom so zgoraj omenjene zime naleteli na zidano grobišče, v katorem so odkrill vsakojake darove za bogove, dragocene kamne, kovinaste dragocene predmete, kosti od ljudi in živali. To je bil grob kralja Mes-Kalam-Dug. Takoj po1-eg le nekoliko globeje je zidina, v kateri je počivala kraljica, ki je umrla ne koliko pozneje kot njeni soprog. Kralji čine kosti so počivale na lesenem nosalu, poleg nog so koščeni ostanki služabnic, ki so jej morale po tedajnem običaju slediti v smrt. Še danes je videti, kako so se držali prsti teh nesrečnih žrtev, ki so bile umorjene pred 5 tisoč leti, strun lepo okrašenih harf. Prostor krog kraljevega groba je napolnjen z okostenjaki ljudi in živali, ki so spremile kraljevega mogočnjaka v smrt. Pred vsem so ohranjeni okostnjaki 6 mož straže. Razbite lobanje so še danes pokrite s čeladami iz bakra, preko pra so imeli položene sulice. Ob koncu grobišča sta dva štirikolesna voza. V vsak voz so bili upreženi 3 biki, o tem pričajo okostja. Biki so bili opremljeni s sre brnimi obroči v nosu in s srebrnimi ob roči krog vratu, vajeti so bile posute s srcbrnimi ploščicami. Poleg živine so raztepene kosti hlapcev in na kozlih voz so skeleti kočijažev. Videti je še okostja od več nego 50 moških s kratkimi meči in od žensk z nakitom, ki so bile v kraljevem haremu. Iz ohranjenih okraskov ženskih okostij se da sklepati, da so morale biti žrtve iz plemenitega rodu. Občudovanja vredni so okraski, ki so dičili lase in čelo kraljice. V grobnicah so še našli dva spomenlka dvema bikoma. Ena bikova glava je iz bakra, druga iz zlata. V kraljevi grobnici je 61 cm dolgl srebrni model čolna, ki je za las podoben čolnom, kakoršni so še danes v rabi na reki Eufrat. Čoln v kraljevem grobu j« dokaz, da so verovali v starodavnih čashi: med tem in drugim svetom lofil človeštvo ogromna reka. Znamenita za zgodovino stavb 30 vrata, ki so vodila v grob kraljiee. Okro gla oblika dokazuje, da je bil znan Ž« več tisočletij pred Kr. obok iz žgane opeke in celo obokanje stropa. Najdena ženska lepotičja dokazujejo da je bil ženski spol gizdav tedaj ravno tako kakor je danes. Ženske so rabil« razne dižave, prstane, gladila za nohte, umetno napravljene lase itd. Vsi v teh grobiSčih najdeni dragoc*- ni in aaravni predmeti pričajo o visoki kulturi AbraJaamovega mesta Ur ob reki Eufrat. Pri pogledu na visoko kulturo in. teh niko tedajnih časov ge ©e moremo odreči groze pri misli: na kako krvav ter divjaški način 80 č&atlli svoje malike tedajni narodi. Vsa bogoslužja so bila združena s človeškimi žrtvami. Uboga kraljeva služinčad je morala za prazno Vernim trinogom celo v grob! NI čuda, da $e pri pogledu na divjaško-krvavo bogočastje očak Abrahara zapustil bogati l)r in se izselil.