Štev. 164.
o Ljubljani, v četrtek, dne ZO. julija 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za cn mesec n » 2-20
V upravnlštvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta
poi leia „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec lr ^ 1-70
Za poSlIj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
tre vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74,
Političen list za slouenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Grošelj o Prešernu.
Gospod Grošelj hoče biti na vsak način inieresanten. Mož ki še dosedaj ni odgovoril na moj poziv, naj utemelji svoje plagijirano monistovsko naziranje, se je v ,Narodu" zaletel vame zaradi mojega poročila o njegovem predavanju o Prešernu. Očita mi nevednost in zlobo ter si celodo-mišljuje, da nimam poguma ovreči ga stvarno. Sine ira et studio mu bodi povedano, da je v stvareh, o katerih hoče največ vedeti, zares ignorant in da mu zato ne ostanem dolžan dokaza. Moja teza, da ni doma ne na cerkvenokulturnem, ne na psihološkokritiškem polju, je, vsaj kar se tiče Prešernove dobe, od kraja do konca utemeljena, in sem se o tem še bolj prepričal, ko sem bral njegov polemični članek v „Narodu".
Kdor trdi o janzenizmu, da je bil svobodomiseln in da je stremil po ponotranje-nju religije, ta ne zasluži drugega imena, kot ime ignoranta. G. Grošelj piše:
„Janzenizem pa je od svojega početka bil reakcijonaren v pravem pomenu besede", s to neutemeljeno, nedokazano tezo hoče „Slovenčev" poročevalec izpodbiti moja izvajanja. Janzenisti naj so bili že izpočetka reakcijonarci, janzenisti, ki so krvno sovražili jezuite, ki niso pripustili cerkvi vmeše-vati se v javno življenje in politiko ampak so poskušali poglobiti samo verski čut ljudstva?"
Kolikor je tu besed, toliko neresnice. Iz tega, da kdo krvno sovraži jezuite, nikakor ne sledi, da je že svobodomiseln. Tudi Burbonci so sovražili jezuite in jih preganjali, ravnotako holandski kalvinci, pa so bili vzlic temu najhujši mračnjaki, fanatiki in zagrizenci. Janzenisti so bili reakcijonarci in sovražniki vsakega napredka, kar izpričuje njihov nauk, o katerem se pa g. Grošelju še ne sanja ne. O človeku so učili, da je že od narave ne samo pokvar jen, ampak docela slab in zloben in da nima niti zmožnosti, ljubiti Boga, kaj še povspeti se sam z lastnimi močmi do najvišjega spo-polnjenja. Učili so predestinacijo, torej najstrožji fatalizem, ki mori vsak vzlet in je naravnostna negacija vsakega napredka. Zato je cerkev med drugimi obsodila tudi ta njihov mrki stavek: „Semipela-gianum est dicere, Christum pro omnibus omnino hominibus mortuum esse aut san-
guinem fudisse." (Const. „Cum Occasione"; 31. maja 1653.) Kdor tako principielno za-nikuje svobodo, kot so jo janzenisti, ta je vse kaj drugega, kot svobodoljuben. Njihova izpovedna morala je bila skrajno stroga; v dvomnih slučajih je veljalo pri njih načelo: Odločiti se je proti svobodi, tudi v slučaju, ako je dvomljiva obveznost kake postave. Odvezo so načeloma odrekali celo v smrtni uri za gotove določene grehe. Vsakemu količkaj izobraženemu človeku je ta stvar znana, le kandidat filozofije, Grošelj, čuti potrebo, pokazati tudi tukaj, v kakšnem nesoglasju je njegovo znanje z njegovo domišljavostjo. Janzenisti niso hoteli religije ponotranjiii, ker so jo 1. docela pokvarili in izpridili, kar je bilo v njej zdrave asceze, 2. pa so ravno nasprotno iz religije napravili javen in politiški faktor. Noben vek ni bil tako ubog na molitve-nikih in asketiških delih, kot ravno janzenistovski in jožefinski; tudi najbolj f r i -volen je bil XVII. in XVIII. vek. Janzenisti so delali za svoje nazore propagando po vseh dvorih in spravili svojo stvar tako v javnost, da so razburili več kot pol veka Naščuvali so parlament, da se je potegnil za njihovo verstvo. Ti svobodomiselni janzenisti so verovali v nebroj čudežev, zamaknenja in so s svojo perverzno mistiko morili vsak pravi verski čut. Nastala je sekta blaznih konvulzionistov. Vsej dobi, v kateri so živeli, so ravno zaradi svoje prenapetosti vtisnili pečat verskega indiferentizma in lascivnosti. Kdor torej to smatra za„ponotreva-nje" religije, ta si o tem pojmu ni na jasnem in ne pozna cerkvene zgodovine ter ne sme zameriti, če se mu reče ignorant. Tudi ni res, da bi se bil jan-zenizem po revoluciji izpremenil, ker janze-nistovske teološke učne knjige uče v tej dobi isto kot so preje učili stari janzenisti. Naj si gosp. Grošelj ogleda dogmatiko škofa Gregoira, ki je poleg šole sv. Marte na Francoskem bil najuglednejši predstavnik janzenistov po revoluciji. Pač se je janzenizem prilagodil jožtfiaskim težnjam, ker mu je bilo do nadvlade. S „prosvetlje nostjo" one dobe ni janzenizem kot verski sistem v nobeni notranji zvezi. Jože-fove naredbe proti cerkvi niso bile svobodomiseln?, pač pa skrajno absolutistiške. Biro-kratje, ki so določevali število sveč pri maši, so bili vse kaj drugega kot svobodo-
miselni. Pripadniki državnega absolutizma in centralizma so bili vsikdar reakcionarci.
Prešern ni bil nikak „mučenik svobodne misli", ker je njegova svobodomiselnost bila tako malenkostna in tako malo heroiška, da se je omejevala na to, da ni čital mašnih knjig in ni opravljal svojih verskih dolžnosti. Ce je res, da je Prešern spisal »Krst pri Savici" duhovnikom na ljubo, je to skrajno neznačajno in prav nič ni v tem .mučemštva" za svobodno misel. Pri kakem Husu ali Brunotu bi se nam ta izraz ne zdel tako tuj, tu pa ni nič drugega, kot smešna tirada Na ta način si pri nas zasluži lahko mučeništvo vsak liberalni pivček.
Kar se tiče „Krsta pri Savici", ostanem pri tem, da ga g Grošelj ne umeje, ker ga je proučeval s predsodki. Črtomirovo hipno izpreobrnenje ni disharmonično in ne pusti čitateljevega srca neutešenega, ker je psihološko z nedosežno fineso utemeljeno. Bogomila uporablja čutno ljubezen Črtomirovo, da v njem vzbudi višjo in čistejšo. Potem mu slika lastno duhovno prerojenje, ki mora zadeti ob mišljenje in čustvovanje Črtomirovo, ker se kot pogan zaveda moralne ne moči in propada poganstva, ki takrat ni imelo v sebi prav nobene kulturne sile Bogomila dokazuje Črtomiru, kako krščanstvo izpopolnuje, kar je v poganstvu plemenitega, kako vse blaži in izravna. Duhovnikove besede izpolnjujejo vrzeli v Bogomilinem nagovarjanju. Črtomira nagne do izpreobrnjenja HLj kot umski razlogi sila, ki jo vidi delovati v Bogomilini preporoditvi; temu se pridruži njegova tiha resignacija in moč milosti Božje. Ta korektni in stopnjema izvedeni duše-slovni razvoj se zdi le tistemu disharmoni-čen, komur so moralne sile krščanstva neznana stvar. Tudi slepci ne znajo soditi o barvah. Resignacija pesnikova ni bila zadostujoči razlog, da je nastal epos, ampak je le z drugimi vred vplivala na smer in kolorit pesmi, to pa zato, ker je v tej pesnitvi mnogo radostnih in vznesenih momentov, polnih miline, ki nimajo nobenega stika s topo resignacijo.
Na osebna sumničenja, ki jih je g Grošelj vpletel v svoj članek, ne odgovarjam, ker so prvič vsa neresnična, drugič niso s stvarjo, za katero se je šlo, v nobeni zvezi, tretjič pa le dokazujejo, da je g Grošlju zmanjkalo razlogov. Računal je z inštinkti „narodno-napredne" mase, ki ploska vsakomur, ki ume ob vsaki priliki in nepriliki pljuvati na cerkev. Končno pa priporočam
g. Grošlju, naj se loti le tistih stvari, ki jih poznainnaj nikar ne misli, da je priznanje njegovih „naprednih inteligentnih" poslušalcev merilo za temeljitost njegovega predavanja. Ce bo uvaževal to zadnjo resnico, se bo manjkrat blamiral, kot se je doslej.
Franc Terseglav.
Rusija.
47 častnikov obso ys#i i h n a smrt. »Franki. Ztg." poročajo: Varšavski poveljnik je dal ustreliti 47 častnikov med njimi več rezervistov. Vojno sodišie jih je obsodilo na smrt, ker so iz;avili, da ne odpotujejo na bojišče. A stotnija pehote, ki naj bi izvršila obsodbo, ni izvršila povelja, ker so pometali vojaki puške proč. Povelje so izvršili kazaki, a ko so se vračali, so bili napadeni s streli. Mrtvih je obležalo mnogo kazakov.
Upor v Dvinskem. V Dvinskem so prepeljali v zapor dva na smrt obsojena kaznjenca. Ko so to izvedeli ostali kaznjenci, so poizkusili vse, da bi ju oprostili. Med kaznjenci je izbruhnila popolna revolucija, pri kateri se je pokazalo, da imajo malone vsi kaznjenci revolverje. Ubiti sta bili dve osebi, šest pa težko ranjenih. Sele došlo vojaštvo je napravilo zopet red.
Nemiri na Kurskem. Cerkvenega načelnika barona B i s t r a m a so umorili uporniki, bartma Hahn-Pla-t e n a je pa rešil mlinar Wikone, ki je bil sam ranjen v trebuh.
Nezanesljiv častniški zbor. „Vossische Ztg." poroča iz Peterburga, da gardni polk Pavlovski že od mesca junija nadalje nič več ne pošilja vojaških straž, ker carjevi dvorjani častnikom ne zaupajo.
Prepovedani shodi. Trepov je prepovedal vsem gostilničarjem sprejemati družbe, v katerih je nad 15 gospodov. Policija namreč sumi, da so prirejali visoki gospodje v najboljših gostilnah politične shode. Trepov je zapovedal, da morajo predložiti cenzuri tudi nameravane napitnice.
Novi načelnik policijskega ministrstva. „Voss. Ztg." poroča, da je bil imenovan za načelnika ruskega policijskega ministrtva dosedanji ravnatelj ruske policije v Parizu, R o g o s k i Novi načelnik se je klatil več tednov preoblečen
LISTEK.
Rusinski glas o Rusiji.
Rusija je zapletena v grozno vojsko z Japonci; med tem pa, ko se bori z inozemskim sovragom na življenje in smrt, ji žugajo še večje nesreče, še večji poraz doma, vse se dviga proti brezobzirnemu in pogubnemu absolutizmu, oziroma proti vladi velikih knezov in hoče porabiti zadrego vlade v dosego svojih namenov. Zraven nihilistiških teženj, socialnih čini-teljev in zahteve ustave je tudi narodnostno gibanje neruskih narodov, ki se poslužujejo vstaj in usodnih uporov, da se oprostč moskovskega panrusizma.
O Poljakih vemo, da jih je peterburška vlada v narodnostnem oziru silno zatirala, in da so zadnje čase z vztrajnostjo dosegli mnogo pravic. Še hujše krivice se godč pa Rusinem, katerih je v carstvu krog 27 milijonov. Rusine hoče ruska vlada povsem porušiti in zato nimajo niti pravice posluževati se svojega jezika ni v uradu, ni v cerkvi, ni v šoli. Knjige, ki jih odobri stroga ruska cenzura in izidejo v rusinskem jeziku, morajo biti tiskane v velikoruskem pravopisu !
Čuda li, da Rusini ne simpatizujejo z Rusi, od katerih nimajo že stoletja drugega razven zatiranja !
£ato je za nas vrlo zanimivo, kako pi šejo in sodijo Rusini o carski vladi, in v naslednjem podam v prevodu članek, ki je izšel o Rusiji v letošnjem koledarju rusin-skega društva »P r o s j v i t a" v Lvovu : „Način vladanja: uesarstvo, neomejen absolutizem (samovlada, samodržavje). Cesar ali car z naslovom »samodržec vse Rosije" ima neomejeno oblast. Carju v pomoč služijo :1 Radaderžavna („go-sudarstvenirij savjet"), t. j. državni svet, ob stoječ iz velikih knezov, ki jih imenuje car, iz vseh ministrov in nekaterih najvišjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov ; 2. k o-mitet ministrov; 3. rada (zbor, svet) m i n i s t r o v (te ne sklicujejo že dolgo časa); 4. s e n a t (najvišja sodna oblast) ; 5. sv. sinoda, najvišja oblast cerkovna in duhovna, v kateri ima največjo veljavo in najvažnejši glas „oberprokuror", posvetni človek, ki mu tičejo ministrska prava ter ima pravo glasovanja tudi v državnem svetu in v komitetu ministrov.
Rosijski absolutizem je izreden način vladanja. Barbarskega ga ne moremo na zvati, ker se ga poslužuje država, ki jo
štejejo med civilizovane, toda običaji, sredstva, ki se jih poslužuje absolutizem, niso nič manj barbarski kakor pri narodih na nizki stopinji kulture in civilizacije. Telesna kazen (mučenje ljudi, v zadnjih časih le kmetov, z biči, palicami in šibami) je odpravljena zdaj ob priliki rojstva prestolo-naslednikovega. Toda ta milost ni velike vrednosti, ker zadeva le sodnijske obsodbe; „administrativnim potom" bodo i nadalje kaznovali, kakor doslej. OJ te administrativne naprave, od policijskega nasilstva ni nihče v Rosiji varen. Rosijski absolutizem ne dopušča nikakih dr žavljanskih svobodščin; on omejuje celo naravno pravo človeka, ker zabranjuje n. pr. Rusinom-Ukra-j i n c e m gojiti in razvijati rodni jezik. Narodom rosijske države ni dovoljeno samim odločevati svoje usode, niti se udeleževati državne uprave, in ravno v tem tiči vzrok teh žalostnih pojavov, ki globoko potresajo državne temelje in izpodjedajo njen obstoj. Revolucijska gibanja in politični uboji so nasledki teh obupnih razmer v Rosiji. Kakor svoječasno car Aleksander II. tako sta morala v novejših časih pasti ministra Bogoljepov in Sipjagin ter finlandski gen.-gubernator knez Bobrikov in minister notranjih zadev Pleve kot žrtve
te državne uprave, kateri so bili v glavno uporo.
Kakšna pa je ta uprava? Profesor zgodovine na berolinskem vseučilišču, Delbrik, je dejal nedavno : „V Rosiji so politični uboji v zvezi z obliko uprave. Ko postane despotizem že do cela neznosen, ali ko nastanejo nasilstva tako strašna, da zatro slednje pravo človeštva, nastopi uboj kot poslednje, skrajno sredstvo, da reši človeštvo ali da je vsaj maščuje. Vsi sloji družbe se udeležujejo teh ubojev počenši pri dvoru, ki je povzročil dvorno revolu-lucijo, pa do nihilistov, izišlih iz demokratičnih mas, ki napadejo gubernatorje in ministre."
Nepravično bi bilo, obsojati samega carja za odgovornega vsega zla v njegovi državi. Same prve glave v rosijski državi kažejo, da nima niti v nobeni ustavni državi monarh tako malo resničnega vpliva na usodo svoje države kakor v rosijskem samodržavju. Car stoji kljub svoji neoma-jeni oblasti pod vplivom krogov, katerih sile prelomiti ni tako lahko, kakor bi se komu dozdevalo. To umeti je mogoče iz sledečega: Med najvplivnejše ljudi v Rosiji spada 33 velikih knezov, naj-' bližnjih članov carske rodbine, ki dobivajo
kot potepuh po peterburških predmestjih in je povzročil, da so zaprli nad 100 oseb.
Shod zemstev v Moskvi' Shod zemstev so otvorili v palači kneza Dolgarukega. Razpravl.ali so o Bulygino-vem ustavnem načrtu, o stališču, ki ga zavzemajo javno delujoči možje nasproti ljudskemu zastopstvu, in kako izvršiti predloge, ki so jih predlagali zastopniki zemstev in mest.
Svjatopolsk-Mirski, ki ga je odpustil car meseca januarija jako nemi-lostljivo, se povrne v Peterburg, kjer dobi jako visoko mesto. »Journal" poroča o tem: Pred tremi tedni mu je naznanil car, da zopet računa nanj. Mirski je nato brzojavil carju: .Vedno sem pripravljen služiti carju, ne pa njegovi okolici." Car je kratko odgovoril: „Pridite", nakar je odpotoval Mirski v Peterburg.
Preganjanje vojaških beguncev. Poljski listi v Poznanju poročajo iz Varšave: Pretekli ponedeljek so preganjali vojaške begune. Vjeli so 800 begunov, ki so jih postrelili.
Ljudskega zastopstva ne b o. V Peterburgu splošno sodijo, da zato toliko časa ne skličejo ljudskega zastopstva, ker ga sploh ne nameravajo sklicati. Dvorjani se namreč boje, da bodo nepopolni načrt izrabljali za agitacijsko sredstvo proti samodrštvu. Vsled tega menijo, da je boljše, če ostane vse tako, kakor je bilo.
Car odpotuje v Moskvo. „Echo de Pariš" poroča, da namerava od potovati car v soboto v Moskvo, kjer ostane več dni. Car hoče sam prečitati ukaz, s katerim se skliče ljudsko zastopstvo. Po drugih poročilih pa odpotuje car v Moskvo, da se poslovi od čet, ki pojdejo v Mandžurijo.
Mornarji s „Potemkina". Mornarji v Rumuniji, ki so bili na „Potem-kinu", pregovarjajo ruski agentje, naj se povrnejo v Rusijo. Neki mornar je dobil pismo svoje matere iz Odese, v katerem mu naznanja, da jo preganjajo, ker je bil on med uporniki.
Varšavski beguni. V Varšavi je mnogo hiš praznih, ker je mnogo prebivalcev vsled zadnjih nemirov zapustilo mesto.
V Varšavi so sklenili trgovci, pred ložiti ruski vladi prošnjo, naj se odslej na trgovskih šolah poučuje v poljskem jeziku.
Kriza na Ogrskem.
Včeraj dopoldne se je posvetoval ogrski ministrski svet o izjavi izvrševalnega odbora združene opozicije, ki smo jo priobčili včeraj.
Dobrodelni odsek peštanske stolice je objavil danes oklic, r katerem opozarja davkoplačevalce na sklep državnega zbora dne 12. junija da davkoplačevalci niso dolžni plačevati davkov. Opominjajo se pa, da bo vsakdo dolžan plačati zaostale davke ko se zopet prične redno državno življenje. Davkoplačevalcem zato svetujejo naj shranijo vsote za davke, da ne pridejo v zadrego, ko bo treba plačati zaostale davke.
Vlada je ukazala, da se pozovejo nadomestni rezervniki pod orožje po pošti, ker že več občin ni hotelo dostaviti pozivnic.
Košut in grof Andrassy sta odpotovala iz Budimpešte, iz tega sklepajo, da bo nekaj časa mir.
Nemški cesar razkačen.
Nemci se hvalijo, da je nemška armada glede discipline prva na svetu. No, v Kielu
se je dogodil slučaj, ki ni ravno vzor discipline v nemški mornarici. Pri vajah nemške mornarice v Kielu so na cesarjevi ladji dajali povelja z znamenji, kakor je to običajno pri mornarici. Vsaka ladja je morala ponoviti znamenje. Kar se pokaže na mali križarici »Frauenlob* namestu zastave umazana cunja, kijo je takoj zapazil cesar in poslal na „Frauenlob" častnika, da poizve, zakaj so razobesili cunjo mesto zastave. Častnik je poizvedel, da so hoteli mornarji obrniti vladarjevo pozornost na ladjo, katere poveljnik je tako nečuveno ostro postopal z mornarji, da so se že enkrat uprli proti njemu. Cesar je takoj za-povedal, naj „Frauenlob" zapusti pristanišče, ker ne mara več videti ladje, kjer vlada taka nepokorščina. Mornarji so pa le dosegli svoj namen, ker je začasno odstavljen poveljnik križarice kapitan Caesar.
Kompromis med Mlado-
čehi in agrarci.
„Cesky jih" poroča, da se vrše neobvezna pogajanja med Mladočehi in agrarci za kompromis pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah. Mladočehi so baje voljni prepustiti češkim agrarcem velike večino kmečkih volivnih okrajev brez boja, ako se zavežejo agrarci, da ne postavijo protikandidatov proti dvem ali trem mladočeškim voditeljem. O enotnem nastopu Mladočehov in agrarcev bo sklepala državnozborska komisija.
Italijanom se baje s preos-novo brodovja premalo mudi.
Tako pravi vsaj senator, admiral Can-diani, ki je ravnokar izdal obširen referat.
Njegova izvajanja ugajajo javnosti, pa so prišla prepozno. Candiani pravi da bodo do konca 1. 1905. zgradili le dve bojni ladji tipa „Vittorio Emanuele", drugi dve pa šele koncem 1909. — Vlada naj bi oddala nekaj dela inozemskim ladjedelnicam, da bi bilo brodovje preje dokončano in bi se lahko nove ladje poizkusilo in za slučaj popravilo. Križark ima Italija preveč, bojnih ladij pa premalo. Ponesrečen je načrt v kolikor se tiče ladij za polaganje min. Vlada bo zgradila v ta namen samo eno ogromno oklop-nico, dobro oboroženo in zelo hitro; treba pa je več takih in lahkih ladij. Angleži gradijo za polaganje min ladje, ki imajo le 2000 ton. Kdaj bo tudi zgrajena ta velika ladja, ki jo tako nujno rabijo ? Candiani pa povdarja nadalje nekaj kar je res važno in nakar so se sploh doslej premalo ozirali. Gre se namreč za moštvo. Bilo je zelo napačno, da so črtali priboljšek 20 lir na mesec za topničarje. Ce so topničarji slabo iz-vežbani, treba vedno prirejati strelne vaje, ker pa en sam strel iz velikih ladjinih topov stane 3000 lir, se neprimerno štedenje pri plačah britko maščuje. Ker stane bojna ladja 30 milijonov lir, varuje in brani vsak pomorščak na ladji 43.000 lir vrednosti, tega kapitala pa ni smeti izročiti vsakemu novincu. Na vsak način se vidi iz tega poročila, da bi Italija rada imela svoje brodovje v kratkem času zgrajeno in so ti referati več ali manj spreten manever, ki naj priganjajo vlado k hitremu delu.
Balkan.
Volitve na Srbskem. Volitev se prične že v treh dneh. Na srbskem je veliko zanimanje za volitve. Obe radikalni skupini dolžita v volivnih oklicih ena drugo
vsled svojega pekolenja iz državnega zaklada po 2 400000 kron letne — plače torej vsi vkup. 80 milijonov. Oni imajo tolika posestva, da zavzemajo več kakor tretjino vse zemlje evrepejske Rosije; raz-ven tega imajo še 325 palač in gradov ter vzdržujejo 20.000 raznih poslov.
K temu treba prištevati še stotisoče raznovrstnih velmož in najvišjih vojaških in civilnih uradnikov, katerih se drži velikansko število uradnikov po vsej državi. Za vse te ljudi je sedanja vladna oblika ugodna in bi se ne dali pregovoriti tako lahko in brzo za kako premembo, — da bi se jih pa v to prisililo, ga ni sredstva.
Iz tega se da spoznati, da so politični uboji v Rusiji le pojavi nezdravega stanja države in ga ne morejo premeniti. Tako se ne more tudi revolucijskemu gibanju v Rusiji pripisovati velikega pomena, ker je vrh tega inteligentni sloj v Rusiji raznoroden in zato slab. šibek, široke mase naroda, ki so istotako raznorodne, pa so temne, nepro-svitljene, nezmožne, da bi mogle nastopiti kakor činitelji, ki bi uvedel nov red v državi. Le kakasplošna katastrofa ali kak splošen, ne jednostranski socializem, imajoč v programu izboljšanje vseh družabnih odnošajev, bi mogel provzročiti kako premembo v državni upravi."
Nadalje piše med drugimi koledar : »Malo in Velikorusi ne harmonirajo med ssboj; v krajih, kjer se stikata oba naroda, se drug drugega ogiblje, ne ženijo se med seboj in se krepko drže lastnih običajev.
Rosijska inteligenca, v kolikor ni izšla neposredno iz rosijsfcega, velikoruskega naroda, je zbrana iz celega sveta, so renegati, ravnotako neodkritosrčni proti narodu, katerega so se oklenili, kakor i ljuti, kruti proti njim, nad katerim hočejo gospodariti. Jasno je, da mora rosijski narod od teh tujcev in renegatov ravno tako mnogo pretrpeti, kakor drugi narodi Rosije. Z rosij-skim narodom, s pristno rosijsko inteligenco bi b lo možno živeti v slogi; oni ne sovražijo Rusinov Ukrajincev. Le vseh mogočih renegatov — uskokov je nemogoče se ubraniti, a med njimi so docela tujci, deloma ps že udomačeni. Lep del sedanjih odločivnih krogov je po svojem po-kolenju povsem tuj naši državi. Ko čitamo zdaj taka imena, kakor Ljamsdorf, Pleve, Vitte, Kleigels, Stesselj, Stakeljberg, Pflug, Vitheft, Rajcenštajn, Keller in še mnogo drugih podobnih, se nam zdi, da sa ne vojskuje z J ponci Rosija, ne slovanska, ampak kaka nemška država."	I. A.
izdaje. Boje se, da pride ob volitvah v mestih do nemirov.
Angleška gosposka zbornica o makedonskem vprašanju V angleški gosposki zbornici je govoril lord Ntwton o položaju v Makedoniji. Rekel je, da se je izjalovil murzsteški načrt in zahteval, naj se ne podaljša poslovna doba avstro - ogrskim in ruskim civilnim agentom v Makedoniji. Angleški minister za zunanje stvari je takoj odgovoril. Rekel je, da položaj v Makedoniji ni ugoden, a razmere so se izboljšale. Glede civilnih agentov v Makedoniji se je sporazumela angleška vlada z Rusijo in Avstro - Ogrsko. Dasi je zavrnila turška vlada načrt o finančni reformi in nadzorstvu v Makedoniji, vele-vlasti ne bodo prej odjenjale, da sultan sprejme načrt. Minister je rekel, da ne gre, da bi že po preteku dveh let prenehali poslovati ruski in avstrijski civilni agenti. Končno je izjavil, da Angleška ne namerava nastopati samostojno v makedonskem vprašanju.
Demonstracijo brodovja nameravajo vprizoriti vlasti pred Solunom proti Turčiji, da jo prisilijo k vsprejetju reformnega programa. Angleška bo baje proti tej demonstraciji protestovala.
Rusko-japonsku vojska.
Položaj v Mandžuriji.
Vojni poročevalec „Rusk. Slova" Klin-k o v, poroča iz Gunčulina, da se Japonci koncentrirajo proti levemu ruskemu krilu in da so se na zapadu silno utrdili. Vse kaže, daje položaj nejasen, neodločen. Ruska vojska je pripravljena, izpolniti svojo dolžnost in umreti. Oddelek generala Rennenkampfa ima male praske. Ob ustju Amurja je izbruhnil gozdni požar. Posadka je preprečila, da se ni razširil proti utrdbam.
G u n č u 1 i n , 17. julija. Vsa poročila ruskih in inostranskih listov, da je ruska armada obkoljena, so čisto neresnična. Ravno nasprotno se je Rusom posrečilo, da so na nekaterih krajih že obšli Japonska skrajna krila. Obkoliti se pa armadi ne moreta zaradi nepremagljivih težav. — Japonsko središče je silno okrepljeno, zlasti na cesti Cantufu-Kajnan. Tu je postavljenih mnogo obležnih topov in Japonci so izkopali že mnogo skrivnih rovov in jam. — General Miščenko je nameraval obkoliti Sinmintin, a se je morel vrniti. Na vzhodnem krilu so Japonci pomaknili svoje postojanke daleč proti severu. Pri Nančenzi so videli japonski vojni zrakoplov.
Izprememba v ruski mornarici.
Peterburg, 18. julija Poveljnik peterburške luke, kontreadmiral K u z m i č , zapusti svoje mesto in odide na drugo.
Torpedovke na Amurju.
Peterburg, 18. julija. V tukajšnjem pristanu se delajo priprave, da se odpošlje več malih torpedovk na reko Amur. Izbrano bode 12 najboljših torpedovk. Na Amurju je že od lani mali oddelek torpedovk, ki so jih poslali iz Peterburga.
Kitajska in mir.
Peterburg, 18 julija. Ruska vlada ugiba, bi li pozvala Kitajsko k mirovnim pogajanjem. Vsi ugledni krogi, ki se naklonjeni miru, delajo na to, da se ugodi kitajskim željam, ker upajo s tem prisiliti Japonsko, da stavi zmernejše pogoje Ruska vlada se že dogovarja s kitajskim peter-burškim poslaništvom, ker mora biti vprašanje pred odhodom Wittejevim rešeno. Zdravstvene razmere v ruski vojski.
Peterburg, 19. julija. Brzojavna agentura poroča 18. t. m. iz G b d s i a -dana, da je vest o kugi v m a n -džurski armadi popolnoma n e-osnovana. Zdravstveno stanje je izvrstno. Kužna oboljenja so redka. Vojaki so sedaj bolj zdravi, kot so bili v miru po vojašnicah. Posebno dobre so razmere pri armadi.
Mirovno vprašanje.
B e r o 1 i n , 19. julija. Iz New Yorka poročajo: V „Hotelu Wentworth" na N e w-k a s 11 u , otoku, ki leži pred Portsmutom, bodo pripravili in opremili za mirovne pooblaščence stanovanja (salon, spalnico in kopel), da bodo popolnoma ločeni od sveta. Dinirali bodo pri namestniku državnega tajnika, P i e r c e j u. Ce pride do miru, bo Roosevelt pogostil celo mirovno odposlanstvo v Washingtonu.
Pismo Čeha z bojišča.
„N£lrodnf Listy" pišejo: Kapelnik 18. vzhodno sibirskega misliveškega polka gosp. B o h u s 1 a v J e li n e k nam je poslal pismo, datirano dne 26. aprila v Jučemzi, v katerem pravi: »Nas sedaj muči dolgčas; sneg hitro pada, zmrzuje, a najhujše je pro-tivni tropični veter Položaj naše armade je dober; bodite o nas brez skrbi. Mi smo se doslej umikali, a ko sc začno umikati Japonci, to ne bode umikanje, ampak beg Jaz
menim, izpade li bodoči boj za nas dobro da bo v treh mesecih konec vojske!" Da bi' bilo le res tako, pa menda ne bo tako ugodno za Ruse.
General Steselj je imenovan za poveljnika 7. ruskega ar-madnega zbora.
Car upa na zmago.
B e r o 1 i n , 19. julija. Car je včeraj dejal Witteju, da upa na rusko zmago v Mandžuriji in da bo Rusija sklenila le častni mir. Witte si od mirovnih pogajanj ne obeta mnogo.
Japonci v severni Koreji in proti Vladivostoku.
Tekio, 19. julija. (Reuter.) Admiral K a m i m u r a poroča 18. t. m.: Japonsko brodovje torpedolovcev je obstreljevalo ruske postojanke in predstražeob obali severne Koreje. Rusko topništvo je streljalo na brodovje pri J u k i v a n u , toda naše torpedovke so razdejale ruske topove in pregnale topničarje.
London, 19 julija. (Daily Telegraph.) Rusi, ki so pričakovali Japonce na desnem bregu Tumena, so iznenadeni in ne morejo zadržavati japonskega prodiranja proti Vladivostoku, ki bo kmalu ves obkoljen.
London, 18. julija. „Times poroča iz Peterburga: V vojaških krogih prevladuje mnenje, daseVladivostok kmalu uda, ker ni upanja na pomoč iz Rusije.
Rusija ne dobi posojila.
B e r o 1 i n, 19. julija. .Novosti" iz Peterburga poročajo, da je sindikat peterburških bank, ki je prevzel realizacijo novega notranjega posojila 150 miljonov rubljev, izprevidel, da je to sedaj nemogoče.
Dnevne novice.
Italijani in vseučiliško vprašanje. Včeraj so se zbrali v Trstu zastopniki vseh avstrijskih laških pokrajin, da se s poslanci vred posvetujejo o položaju, ki je nastal vsled sklepa proračunskega odseka o laškem vseučiliškem vprašanju. Pri shodu so bili navzoči tudi Italijani iz Dalmacije. Shod je nameraval Italijane zediniti glede zahtev, ki jih stavljajo vzlic stališča proračunske odseka. „Piccolo" je poročal, da Italijani hočejo povdarjati, da so v tem vprašanju edini, dasi se pojavljajo tudi med njimi nasprotna mnenja, ter priporočil, da naj na shodu sklepajo še o dveh važnih stvareh: kako odločno ugovarjati vladini nameri, rešiti italijansko vseučiliško vprašanje v smislu izjave proračunskega odseka, še predno pride vsa stvar pred zbornico, in kako formulirati program, kaj naj Italijani ukrenejo in kako naj se organizirajo, da preprečijo vladno nakano. Italijani nameravajo sklicati velikanski ljudski shod, nekako „dumo", ki naj bo izraz ljudske volje in si pribori ugled, da bodo njegovo izjavo na kompe-tentnem mestu uvaževali.
Za laško vseučilišče v Trstu. Včeraj so zborovali v Trstu italijanski državni in deželni poslanci, kakor tudi mnogo italijanskih politikov. Predsedoval je zadrski župan dr. Z i 1 i o 11 o. Italijanskim državnim poslancem, osobito načelniku italijanskega državnozborskega kluba Malfattiju, so izrekli zaupnico. —Sprejeli so resolucijo v kateri zahtevajo, naj se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu, ker odklanjajo Italijani vsak drug kraj. Državnim poslancem so naročili, naj store vse zakonito in ustavno dovoljene korake za italijansko vseučilišče. Pozvali so tudi društva in občine, n.«j se pridružijo boju za italijansko vseučilišče. — Tudi italijanski visokošolci so priredili poseben shod za italijansko vseučilišče.
Italijanski dijaki so razposlali vsem poslancem in uredništvom spomenico o 1 aškem v seuči 1 iškem vprašanju. Naslov slovensko sestavljene spomenice slove : »Italijanski dijaki Avstrije za italijansko vseučilišče v Triestu (!)." Navedli so mnogo razlogov, zakaj je Trst pripravnejši za vseučilišče kot Rovereto ali pa Trident; da ima Trst največ izebra-ževališč je pač res; ni pa res, da Italijani če se potegujejo za Trst nimajo političnih namenov, kakor nam zagotavljajo v spomenici italijanski dijaki. Dijaki so spomenico objavili tudi v nemškem, francoskem, poljskem, rumunskem, rusinskem, hrvaškem in češkem jeziku. Kaj bo neki dejal „Pic-colo", ko bo izvedel, da so se italijanski dijaki ponižali do našega ^suženjskega jezika?"
—	„Nuova Antologia", največja in najuglednejša italijanska revija, prinaša, kakor poroča »Piccolo", članek o italijanskem vseučiliškem vprašanju v Avstriji, ki priča, da Italijani v kraljestvu niso tako zagrizeni ali pa vsaj dosti bolj razumni in trezni, kot so naši primorski Lahi. Poročali smo že, kaj je nasvetoval našim Lahom „Oiservatore Cattolico". Članek v ^Antologiji" svetuje Lahom, naj se odpovejo zahtevi, da bodi fakulteta v Trstu, ker ni nikoli dobro riti z glavo skozi zid in naj se zadovolijo s fakulteto v Tridentu ali pa v Roveredu. Dopisnik graja avstrijske Italijane, ker so otročji in vladi nalašč nagajajo. Zdi se, da je članek iz italijanskih diplomatiških krogov. Sličen nasvet je rimski list „Tribuna" stavil našim Labom že i. 1902. „Piccolo" odločno ugovarja člankarju, češ, da s tem vara javno mnenje Italijanov v kraljestvu in ruši pre-potrebno edinstvo
—	Slavnosti 300letnice Marijinih družb na Kranjskem se
udeleže nadalje naslednje Marijine družbe: 20. Mladeniška družba na Vrhniki; 21. Mladeniška družba na S u h o r u pri Metliki; 22 Dekliška družba na Vrhniki; 23. Mladeniška družba v Gorjah pri Bledu; 24 Mladeniška družba v Ribnici; 25 Mladeniška družba na Igu; 26. Moška družba v K r o p i ; 27 Mladeniška družba v Begunjah pri Cerknici; 28. Družba krščanskih mladeničiv na Brezovici pri Ljubljani; 29. Mladeniška družba v T u n i c a h ; 30. Mladeniška družba v Velesevem; 31. Družba za mladeniče na Dobrovi pri Ljubljani; 32. Družba za mladeniče na Trsteniku; 33 Mladeniška družba v Šenčurju pri Kranju; 34. Mladeniška družba v S k o f j i Loki. — Gospodje voditelji, ta teden je zadnji čas za prijavo. S poznejšimi prijavami se zelo ovira določitev končnega sporeda.
— Z manevrov na laški meji. Te dni so manevrirali na laški meji za Kambreikim n*d Ročinjom lovci iz Kanala in Tolmina. En oddelek je predstavljal sovražnike, drugi jih je napadel. Seveda je pokalo, kakor bi se bila mala bitka. Slučaj je hotel, da so ob istem času manevrirali tudi laški vojaki gorskega oddelka z mulami na nasprotni strani. Vojaki so se gledali z ene in druge strani, ko pa je začelo pokati na manevrih na naši strani so jo pobrisali Lahi z mulami, kar se je dalo naglo. Naši vojaki in častniki se niso mogli zdržati smeha radi bega laških vojakov z mulami vred
—	Predrznost nemške tvrd-ke. Eden trgovcev v Postojni je oddal tvrdki brata E c k h e 1 v Trstu v sloven skem jeziku spisano naročilo na pošiljatev blaga. Dasi ni lažjega, nego dobiti v Trstu slovenščine zmožnega uradnika ali tolmača, in dasi ima slovenski jezik v Trstu več pravice do upoštevanja nego pa nemški, se je tvrdka E c k h e 1 vendarle drznila pozvati dotičnega trgovca na prav nesramen način, naj piše v prihodnje laški ali nemški češ, da ona slovenščine ni zmožna. Rečena tržaška tvrdka ima dokaj odjemalcev po slovenskih pokrajinah. Zato pa bi že navaden čut spodobnosti in dostojnosti zahteval, da ima vsaj enega slovenščine zmožnega sotrudnika, kakor jih imajo druge, sicer laške tvrdke, ki imajo slovenske trgovce za odjemalce.
—	Tržaške obrežne zgradbe.
Meseca junija se je že pritožilo odposlaništvo tržaške borze pri trgovinskem ministrstvu, ker počasi napredujejo obrežne zgradbe v Trstu. V tržaški trgovski zbornici je naznanil predsednik, da namerava storiti bor-zino odposlaništvo nadaljne korake, ker je zaradi počasnih zgradbenih del v pristanišču oškodovana tržaška trgovina.
—	Hinko Sirovatka pred ameriškimi porotniki. Banka F. Zotti v New Yoiku je tožila g Hinka Sirovatko češ, da je banko razžalil na časti. Senat je sklenil, da gosp Sirovatka pride pred po rotnike.
—	Skof Gugler ponesrečil.
Ponesrečil je v Zagrebu škof Gugler, Padel je po stopnicah. Skof ima več poškodb, zlomil si je tudi nogo.
—	Oglejski zvonik. V Ogleju bodo temeljito popravili starodavni stolp ka tedralke.
—	Gorski topničarji na Gorenjskem. Gorski topničarji so 19. t. m
zapustili Tržič, kjer so se mudili osem dni Imeli so vaje na bližnjih prelazih. Na Bistriški planini je padla neka mula 80 m glo boko ter se takoj ubil.
—	Utonil je v Krki hlapec Martin Drčar.
—	Konjerejsko premovanje v Bohinju je zagotovljeno, ker je mini
strstvo dovolilo na prošnjo konjerejskega odseka za to 200 kron, grof Cecconi pa 300 kron. Premovanje se vrši dne 1. septembra.
—	Umrl je v Postojni g. Štefan f o f o 1 , zasebnik iz Gorice, star 63 let.
—	Huda ura. V ponedeljek pred-)oldnem je med viharjem in dežjem padla toča v D lbrčpoljah. Nevihta se je podila v smeri iz severozahoda. Prizadeto je zlasti zdensko, malovaško in zagoriško polje. —
rejšnji četrtek je pa treščilo v Rčeljevo hišo v Zdevakivasi, kjer pa slučajno ni bilo nikogar v hiši.
—	Maturo v Kranju, ki se je končala včeraj, ie naredilo sledečih sedemnajst osmoš»lcev: Cop Jožef, Debeljak A.,
rman J, Fister R. Grašič J., Ješe L, u r c a J o s. (z odliko). Košmelj Fr., Mat jašič F , O b 1 a k J. . Pehani Ign., Razbor-nik J, Sajevic Jos., Senk Fr.. V i d i c J. , Virant F, Warto K. En kandidat je propadel za dva meseca, eden za eno let. Od dveh eksternistov je propadel eden (ki je delal maturo tretjič) popolnoma, eden pa za eno leto
—	Konferenca sodalitatis za kamniško dekanijo bo v ponede ljek, dne 24 t. mes., ob pol 9 uri zjutraj, na Gojzdu.
—	Promoviran je bil včeraj na dunajskem vseuč lišču za doktorja modroslovja gospod Alcide Degasperi, bivši predsednik katoliškega akademičnega društva „Unione catolica", ki je priobčil v letošnji „Zori" št. 5 članek „So-cialno delovanje italijanskega katoliškega dijaštva na Trentinskem".
—	Obrtni odsek državnega zbora je včeraj sprejel točke o izkušnjah obrtniških učencev, predno postanejo pomočniki. Izkušnja za pomočnika se bo vršila vedno pred komisijo dotične zadruge
—	Lokalne razstave del obrtnih pomočnikov. — Te dni so se na Gnnšktm konstituirali odbori za nadzorovanje in prirejanje posameznih lokalnih razstav obrtnih pomočnikov, ki se bodo vršile po prizadevanju zavoda za pospeševale male obrti v jeseni v Gorici, Krminu, Tržižu in Sežani.
—	Predrzen Lah. Po ljubljanski okolici hodi neki Lah, ki se predstavlja za Eurico Bacio, potnik neke fotografske firme z Milana. Ko stopi v hišo slovenskih trgovcev, gostilničarjev i. t. d. ponosno pozdravi, potem pa vpraša: „Parla italiano". Ako se prišleca ne razume in se ga noče razumeti, razlaga s kazanjem in pantomi-mami, da želi prevzeti za firmo izdelovanje razglednic s sliko domačega kraja, trgovca, gostilničarja i. t. d. Ce se spusti kdo ž njim v laški pogovor, tedaj pa prične slednji zabavljati čez slovenski jezik, celo čez Avstrijo, a seveda v fini obliki. Spozna se da se za kupčije dosti ne briga, temveč, da v naših krajih kaj druzega zasleduje. Ali je spion ? Pred nekoliko dnevi vrgli so ga na Vrhniki kot laškega ogleduha z go stilne.
Ljubljanske novice.
lj Občinski svet ima jutri tajno sejo, v kateri bo sklepal o nakupu hiš in prostora stare vojaške bolnice na Dunajski cesti.
lj Na korist pogorelcem v Horjulu bo danes zvečer koncert društvene godbe v hotelu „Lloyd".
lj Dohod čeških trgovcev v Ljubljano. Slov. trg. društvo .Merkur naznanja, da pride večje število članov „Ce-ško obchodnicke besege v Pragi" ob priliki poučnega potovanja na jug v petek, dne 21. t. m. v Ljubljano. Zvečer istega dne se vrši na vrtu odnosno ob slabem vremenu v areni „Narod. doma" bratski sestanek, na katerega najuljudneje vabimo gg. člane in prijatelje društva. Za zabave bodeta skrbela naš pevski zbor in društvena godba, ki priredi ta večer koncert v .Narod, domu." Nadejamo se obile udeležbe.
lj aamoumor. Sinoči se je ustreli v nekem tukajšnjem hotelu pravnik Živko A n t i č , rodom iz Bakra. Zadel se je v desno sence in je bil takoj mrtev. Zapustil je pismo, v katerem navaja vzrok samo umora, da ni šel delat izkušnje, ker je itak vedel, da je ne bode napravil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj V Zvezdi na Prešernovi veselici so našli palico s srebrno kljuko. Dobi se na magistratu.
lj Slučaj, ali kaj? Trgovski potnik Aleksander Ličan je izgubil dne 2. t. m. na ljudski veselici v Rožni dolini zlato težko uro, ki je imela kot posebno znamenje vrezano na spodnjem krovu znotraj: „Velika noč 1903." Pred nekaj dnevi je pa naznanil neki hlapec pri tukajšnji policiji, da mu je bila ukradena ravno taka ura, ka kor jo je popisal Ličar, in dva suknjiča, katera je pa pozneje našel na nekem vrtu. Ko je bil hlapec aretovan zaradi suma pri-kritja najdenine, oziroma tatvine, je pri zaslišanju pripovedoval, da mu je uro poslal pred tremi leti iz Amerike stric, in ker jo
je dobil ravno o Veliki noči, je pustil vre zati v uro, in sicer v Trstu, ,,Velika noč 1903 " Uro je videlo več ljudi, dokler ni bila gravirana, potem jo pa ni nikomur več pokazal. Ker je hlapec zelo sumljiv, da je uro našel ali jo pa Ličonu ukradel, se je izročil c. kr. dež. sodišču.
lj S Krškega so včeraj pripeljali v vojaške bolnišnico dva topničarja, katerima je šlo kolo topa čez noge in ju močno poškodovalo.
lj Neprevidnost. Včeraj zjutraj so peljali mizarski pomočniki Jakob Tavželj, Pavel Fajdiga, in Andrej Koren z južnega kolodvora po Resljevi cesti 400 kg merske trave. Prva dva sta sedela na vozu, Koren je pa vlekel voz. Na klancu proti jubilej-skemu mostu je prišel voz v tako močan tek, da ga Koren ni mdgel vstaviti in se je zaletel ž njim na križpotu sv. Petra ceste v neki voz. Koren je padel pod voz nakar mu je šlo kolo čez stopalo desno noge in ga tako poškodovalo, da se ga morali prepeljati z rešilnim vozem v deželno bolnišnico.
lj Nesreča. Danes zjutraj je pripeljal po Tržaški cesti posestnikov sin Pavel Semič iz Vipave voz sadja. Ko je hotel stopiti pred gostilno .Ameriko" na voz, se mu je spodrsnilo, da je Semič padel pod voz. Kolo mu je šlo čez obe nogi in ga težko poškodovalo.
lj „Hotel Stadt Wien" nam javlja, da je srbskim gostom računal 10 K 80 vin. štirim osebam za postelje v dveh sobah.
lj Sin Dimežev aretiran. Pri
Celovcu so aretirali 43 let starega, že več krat kaznovanega postopača Janeza K u š a r j a iz Ježice. Ta Kušar je sin Jožefa Siherla, ki je bil kot ropar Dimež strah kranjskega in kamniškega okraja.
lj Opekla se je branjevčeva žena Marjana Goršet o v a , ko je včeraj popoldne ukradla izpod Zargijeve prodajal-niče na Sv. Petra cesti viseč dežnik, vreden 4 krone. Trgovec Žargi je tatico opazil in jo prijel. Ko ji je dežnik odvzel, jo je izročil policijskemu stražniku
lj Papiga je ušla g. Jeločniku. Kdor j« dobi, naj jc blagohotno oddd. v trafiki na Zabjeku.
lj Umrli so: MarijaDekleva, glasbenega učitelja hči, 2V, leta Franc J a g e r , ščetar, 58 let, Florjanske ulice 22. Marijan Gross, solicitatorjev sin, 4 mesece.
lj Skrajna občutljivost. „Na-rod" že ne ve, koga bi vse napadel, zato se je zagnal celo v »Goljfivo kačo, ki je izšla povodom Prešernove veselice v Zvezdi. Najbolj ga jezi to, da „G. K." ni napadala klerikalcev in se vtikala v .Narodovo" politiko. „Goljfiva kača" pa sploh ni nikogar napadala. Da se je pa nekoliko pošalila z nekaterimi ožjimi somišljeniki, bi dotičniki prav lahko prebavili, a nekaterniki mislijo, da so vsled zaslug svojih prednikov nedotakljivi in pristni človek in pol, dasi v resnici komaj razločujejo jajce od hruške.
lj Stavbinske vesti. Tvrdka Se-bastian H u b e r , tovarna za izdelavo umetnega kamenja bo na parceli 72/5 ob Dunajski cesti napravila tovarno za umetno kamenje. — V Komenskega ulici bo zgradil kamnosek g. Ig. Č a m e r n i k novo hišo
lj Pogrešajo od ponedeljka 1. 1883. rojenega dežnikarsnega pomočnika Nikolaja Motuša iz Belovarja Zjutraj so ga videli še v sobi, potem je pa brez sledu izginil. Sumi se, da se mu je pripetila kaka nesreča.
lj Zabjek prodan. Na današnji javni dražbi je hiša št. 17 na Zabjeku, ki je bila cenjena na 25.000 kron kupil fotograf L a n d a u za 16 735 kron, hišo št. 19 , ki je bila cenjena na 12 200 kron pa g Oro-slav D o 1 e n e c za 12 350 kron.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce v Horjulu so darovali: G Štele iz Spodnje Š ške 6 K. — G. Val Oblak, koplan v Š'. Juriju, 5 K. — G. Franc Cinkole, posestnik in gostilničar v Ljubljani, 5 K. — G. Val. Sitar, kaplan v Šmarjah (Sap), 5 K.
Izpred sodišča.
Mlada tatica. Marija La vrenčič, 17 let stara delavka v Ljubljani je več strankam izmaknila ženske obleke, rjuhe, žepne rute, perila in gotovega denarja. Sodišče ji je prisodilo 6 tednov ječe.
Poizkušena tatvina v postojnski jami Josip Serdoz, umirov-ljeni mojster arzenala v Pulju, mudil se je s svojo nečakinjo na binkoštni ponedeljek v postojnski jami. Ko si je pa na plesišču ogledovat stene in strop, je čutil, da mu je nekdo posegel v žep njegove suknje. Takoj je zapazil, da mu je izginila listnica z vsebino 100 K. Poleg njega je stal Josip S e r v e g n i r. i, agent iz Milana, katerega je takoj prijel, a ta je pa izpustil listnico
na tla in se pomešal med gledalce na ple-šišču; vendar se je posrečilo ga prijeti. Za to poizkušeno tatvino je dobil 2 meseca težke ječe.
Zaradi šest polen v ječo. Gejzdni erar v Idriji ima postavljene v Idrijci lesene grablje, s katerimi se zadržuje priplavljeni les. Prigodi se pa le semintja, da kako poleno uide. Takih šest polen sta vlovila rudarja Jakob Furlan in Peter z. o n t a. Na miredvoru sta imela spravljeno orodje, s katerim sta ta les v vrednosti 66 v vlovila. Ko njima je pa hotel gozdni čuvaj to orodje odvzeti, sta se temu protivila ter mu ga izkušala iztrgati iz rok. Sodišče je vsakega izmed nju obsodilo na 4 tedne ječe.
Štajerske novice.
š Nagrade za učenje slovenskega jezika. V celjskem nemškem „Stu3entenheimu" so imeli z gojenci skušnjo o znanju slovenskega jezika, med pet dijakov, ki so najbolje znali so razdelili celo nagrade. — Med takimi obdarovanci je tudi neki Hohn Edmund iz Ljubljane in Jeretin Hugo iz Litije, Lorger Viktor iz Šmarja pri Jelšah in Weiach Franc iz Luč. Tako Nemci hočejo pripravljati, da bodo njihovi gojenci za službe na Slovenskem vspešneje konkurirali s Slovenci.
š Rodbinska drama. Zena krojača Frana Kranjca v Lipi, občina Teharje, je bila svojemu možu nezvesta, radi tega je bil v rodbini večkrat prepir. Preteklo nedeljo je žena pobegnila k svoji materi Frančiški Mravlak Kranjc je šel za njo Na poti je srečal delavca Alojzija Tanšerja, ki pri Mravlakovih spi. Takoj je Kranjc Tanšerja napadel in ga obdelaval z nožem. — Težko ranjenemu Tanšerju se je posrečilo pobegniti. Kranjc je šel nato s svojo materjo, ki ga je dohitela v hišo Mravlakovih, kjer sta z materjo skupno napadla pobeglo ženo. Mati je držala sinaho za lase, Kranjc je pa udrihal z nožem po svoji ženi ter ji zadal mnogo težkih ran na glavi in hrbtu. Psa, ki je svojo gospodarico branil, je Kranjc usmrtil. Kranjc že sedi v zaporih celjskega sodišča.
š Napačni dijamant. V mariborski bolnici je umrla neka ženska, ki je v svoji oporoki omenila, da zapušča diamant, katerega že 30 let nosi v usnjati okolu vr?tu privezani torbici svojim sorodnikom in za dobrodelne namene. Res so našli pri mrtvi ženski usnjato terbico, v kateri je bil bel prozoren kamen in listek: »Diamant, najden 1. 1872. v Kaliforniji. Vrednost 2000 gld." Pokazali so kamen izvedencu, ki je pa povedal, da je ženska 30 let nosila skrit navaden kamen brez kake vrednosti.
š Odlikovanje. Slovensko politično društvo na Teharjih je imenovalo g. dr. Fr. Štora za svojega častnega člana.
š Nemški tehnik tat. Vsled zahteve graške policije je bil na Dunaju aretiran 24 let stari tehnik Anton Walter, ker je ukradel neko kolo.
Razne stvari.
Najnovejše.
200 oseb umorjenih. V New Jorku je bilo 200 mladih Italijanov umorjenih od italijanske „kamorre". Trupla so našli v neki kleti.
Za ločitev zakona toži princ Filip Koburški svojo soproga princezinjo Lujizo Koburško.
Vročina v Ameriki je tolika, da je 18. t. m. 50 oseb v glavnih mestih umrlo vsled vročine, 23 v New Jorku.
Zopet pošten ogrski poli-t i k. Bivši ogrski državni poslanec dr. Adam Horwath je bil v Keckemetu obsojen na ene leto ječe, ker je poneveril 12 000 K mestnega denarja.
Lepotice na potovanju. Sto
najlepših žena in deklic iz držav Ohio, Kea-taky in Indiana [je ravnokar došlo v London, ter bodo tekom mesecev počastile tudi druga večja evropska mesta s svojo navzočnostjo. To potovanje je zaključek konkurence, katero je razpisal časopis v C nci-nati za najlepše ženske. Citatelji lista so glasovali, katere med 300 ženskami so najlepše. Izvoljenke so potem dobile legitimi-cije za to obširno potovanje, katero pokrije uprava lista vse stroške. V družbi jo samo en moški, lastnik lista s svojo ženo in svojimi otroci, _
Telefonska ln brzojavna poročila.
Toplice pri Novem mestu,
20. julija. Zmaga naša Katoliško narodna stranka 19 odbornikov, napredna 9.
Trst, 20. julija. Na shodu za laško univerzo so se vsi izrekli za veliki ljudski shod in na predlog poslanca Bombiga iz Gorice sklenili zahtevati: „Trst
ali nič!"
Pulj. 20 julija. Pri ostrem streljanju
na bojni ladji rHabsburg" se je pripetila eksplozija. En mornar je mrtev, en ranjen.
Poveljnik Mentecuccoli je bil za časa nesreče na krovu ladje.
BudimpeSta, 20. julija. Fejervary je razveljavil sklepe municipijev, ki so prepovedali pobirati prostovoljne davke.
Moskva, 20. julija. Včeraj je zboroval v palači princa Dolgorokega kongres ruskih zemstev. Navzočih je bilo 200 za stopnikov. Predsedoval je grof H a i d e n. Predsednik moskovskega zemstva je razločil težkoče, katere je bilo treba premagati, da je bil shod dovoljen. Kongres je zavrgel Buliginov ustavni načrt, češ, da ne more rešiti Rusijo anarhije. Nato je prišlo v dvorano' pet policijskih uradnikov, ki so v imenu mestnega glavarja proglasili shod za nepostaven. Policisti so klicali: »Blagovolite sejo tega parlamenta zaključiti." Vihar ogorčenja je završal po dvorani. Predsednik Hai-den je izjavil polic, komisarju, da se shod zemstev temu ne pokori in da seje ne zaključi. Skliceval se je na carjevo izjavo knezu Trubeckemu, kateremu je car dejal, da nima nič proti patrijotičnim diskuzijam. Haiden je zaklical : „Nižjemu kakor carju se ne pokorim !" Zborovalci so klicali na policijskega komisarja : „Le pripeljite sem orožnike in kazake !" Policaji so nato zahtevali, da se jim dd imenik vseh navzočih in vse listine. Kot en glas je zagrmelo : „Zapišite celo Rusijo !tt Policija je nato šla v stransko sobo, kjer je sestavila protokol, spila precej ji serviranega čaja in odšla. V nadaljnem posvetovanju je zemstvo formuliralo napake Bulginovega načrta : volivni cenzus prepreči izraz pravega mišljenja ruskega ljudstva, izključitev nekaterih kategorij, nekaj meščanov in posebno vseh delavcev od postavodaje ni pravilno, napaka je, da se hoče izključiti javnost obravnav, zborovalci so zahtevali imuniteto za poslance in osebno varnost, protestirali so, da bi bil parlament popolnoma podrejen državnemu svetu, ki je popolnoma birokratski, in proti temu, da bi ministri ne bili odgovorni. Nato se je kongres zemstev razšel.
Peterburg, 20. julija. (K. u.) »Rus-koje Slovo" poroča: Ko je prišel včeraj Po-bjedonoscev na kolodvor Carskega sela je skočil proti njemu mlad mož z revolverjem v roki in hotel na Pobjedonosceva ustreliti. Predno je mogel izprožiti ga je spremljevalec Pobjedonosceva, skoro gotovo detektiv, prijel in izročil policiji.
Peterburg, 20. julija. „Rusk. Slovo" poroča, da so v sedmih mestih v južni Rusiji nemiri med vojaštvom.
Varšava, 20. julija. Na tukajšnjem kolodvoru so ustrelili orožnika. Napadalcev niso ujeli. Ustrelili so tudi bivšega vseuči liščnega profesorja Nemanova, ki je bil policijski agent in ovajal delavska društva.
Peterburg, 20 julija. Poročilo o zastrupljenih delavcih pojašnjuje vlada s tem, da je p išel le v kuhinjske priprave subli-mat in da ni nihče umrl.
Peterburg, 20. julija. V Sisatopolu so pri belemu dnevu oboroženi lopovi vdrli v filijalko carske banke in naskočili blagajno. Sluge so jih s puškami zapodili.
Peterburg, 20. julija. Iz Kronštata poročajo, da se je uprlo moštvo na bojnih ladjah. Topovi iz trdnjav so vsi namerjeni na bojne ladje, kjer se nahajajo uporni pomorščaki.
Lvov, 20. julija. Iz Varšave poročajo, da je v Mandžurijo namenjeni del polka „Cesar Franc Jožef I." dezertiral.
Helsingfors, 20. julija. (K. urad.) Včeraj popoldne je vrgel proti pomočniku generalnega guvernerja, tajnemu svetniku Dentrichu nekdo bombo. Dentrich je lahko ranjen na hrbtu, rokah in nogah.
Benetke, 20. julija. Iz Spezije po ročajo, da so se na italijanski oklopnici „Morosini" uprli podčastniki in mašinisti. Upor je bil hitro zadušen. Krivce so «.aprli.
Pariz, 20. julija. Danes je bila uradno razveljavljena kuratela nad princezinjo Ko-burško. Tudi princezinja toži sedaj za lo čitev zakona.
Basel, 20. julija. Tukajšnji tramvajski uslužbenci stavkajo.
Peterburg, 20. julija Witte je včeraj zvečer odpotoval v Pariz. Na kolodvoru so se poslovili od njega člani državnega sveta, kitajskega in korejskega poslaništva.
Tokio, 20. julija. Splošno sodijo, da se bodo Rusi na Sahalinu kmalu udali, ker jim bo zmanjkalo streliva.
Peterburg, 20. julija. Witte ima tako obsežna pooblastila, da lahko po sklepu miru sklene z Japonsko tudi trdno zvezo.
Zidarski pomočniki
sprejmo se takoj v delo pri £2) stavbinskem podjetništvu E)
Mally in Bauda
v Zagrebu. 1452 3-1
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Benedetto Zencovich,
pomorski kapitan v p. in veleposestnik
danes v torek, 18. julija ob 10. uri zvečer po dolgotrajni in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 58. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v petek dne 21. julija ob 8. uri zjutraj. Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Prosi se tihega sožalja.
Sv. Bolfank pri Središču, dne 18. julija 1905.
Filomena Zencovich, roj. Schwin-ger, soproga; Albert Zencovich,
c. in kr. poročnik, sin; Ema Zen-cowich, učiteljica, hči.
Brez posebnega obvestila.
Graščina Boštanj
pri Rad ni na Kranjskem
postaja Sevnica pri Zidanem mostu prodaja dne 3. avgusta t. I. na
javni licitaciji
W ob pol deseti uri dopoldne
22 glav goveje živine
kakor: krave, junice, mlade bike in drugo mlado goved. Nadalje tudi svinje (jorkširske pasme), marjasce, prašiče in prašičke.	1451 2-1
2 mizarska pomočnika
sprejme takoj 14551-1 Jožef Odar, mizar
v Srednji vasi v Bohinju.
Lepo stanovanje
obstoječe iz sobe In kuhinje, a'i iz 3 sob in kuhinje se odda na Jezici pri Ljubljani 10 minut od postajališča za poletno sezono ali za več časa za ne visoko ceno v najem.	1440 i—i
Povpraša se na Ježlci h. št. 63 poleg cerkve.
= UellKo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! 3C 500 komadov <
1449 3-1 2a gid
1 prekrasno pozlačena prccijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna dam.ska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NI5. Za neugajajoče se vrne denar.
Krepkega 16. do 17. let starega
učenca
sprejme takoj
Josip Jesih, mesar
Medvode.
1456 3-1
Vhodna vrata
za prodajalno
s kompletnimi izložbenimi okni ter zrcalnimi šipami se ceno prodajo
1378 5-3	pH
Alojziju Persche
Pred škofijo 21, Ljubljana.
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 7 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
Odda se služba
cerkovnika in orsanista.
Več se izve pri župnem uradu v Mirni Peči, Dolenjsko. 14453-2
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (17)
Cleense <
za špecerijsko trgovino poštenih starišev
v starosti 14 let se sprejme takoj.
1417 3-3 Naslov pove upravništvo.
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v
Vam v korist edino le spodaj označene. -^fi
1045 26—10

gUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Delniška sfavbinska družba
„Union" v Ljubljani
razpisuje subskripcijo na III. emisijo
delnic v smislu določil § 4. dr. vr. Emisija ima 600 delnic a 500 K. Izjave, koliko delnic se prevzame, poslati je podpisanemu 11» j dalje
—— do 30. septembra ——
Do tega časa se mora tudi podpisanemu znesek uplačati. Po dovršenem vplačilu izroči se delničarju delnica.
V Ljubljani, 20. julija 1905.
1453 2-1
Za „Union": Dr. V. Gregorič, 1. r.
predsednik.
......................—........-.............................
------
asra
ssjS
sraffiSs "SStCS
šsks srasra sjtžsjta Sms?«
SHfcSta
gfSfi" ossra mfsir
SK&SS - ras
6SJCB
»»asMagi....
asrei »{s?}/«
sms? _
SJfe&tS
&13SJ StfSSffl
ataSž
SgfPSSfS
sjtaata njtasra
»as " fflSf
SlffiBffl
Voda! Voda! Voda!
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave.
Inženir in vodni tehnik
K. iiianis
stavbeni podjetnik	144 4 — 1
Fran Josipova cesta 1 * Ljubljani Bethovenove uiice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
—————— Tehnične izjave so brezplačne. __________
Tudi načrti so brezplačni, ako se itvršltev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago.

sjtssre
»fflfflffi
»fflStffl
srasra SSfflSJIff SKBSflB »»»fflHHS
sacjsacja" ~