Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II' gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - Štev. 7 (300) Udine, 16. aprila 1964 Izhaja vsakih 15 dni Skupna akcija Uredništvu »Matajurja« ! Sem iz komuna, kjer bivamo Furlani in Slovenci že več stoletij. Ta komun je naš in vaš (nes-tri e dai sclafs) in italijanski v državnem smislu. Vsakodnevno težko življenje za kruh sili nas Furlane in vas Slovence, da se kot zapostavljeni in ponižani prebivalci furlanske dežele borimo za boljše življenje in zato lahko trdimo, da je naša borba nekje enaka in skupna. Da bodo pa naši kraji doživeli resnični ekonomski preporod je potrebno, da država in tudi novoustanovljena avtonomna dežela Furlanija - Julijska Benečija podpreta z raznimi potrebnimi in že tolikokrat pred volitvami obljubljenimi deli (ceste, vodovodi, zadružni hlevi, krediti kmetom za modernizacijo obdelovanja zemlje, pogozdovanje, bonifikacije, šole, ljudsko gradbeništvo, postavitev industrije itd.) naša skupna prizadevanja, ki bodo le tako pripomogla k boljšemu življenju in razvoju naših zapuščenih krajev in tako zajezila številno emigracijo, ki narašča iz leta v leto. Nihče nam ne sme kratiti praj vic, ker živimo na svoji zemlji. Isto načelo mora veljati tudi za vas Slovence. Stoletja so dokazala, da smo sposobni živeti drug ob drugem brez mržnje glede porekla in jezikovne pripadnosti. Nihče ni mogel ob svojem rojstvu vplivati na svojo jezikovno pripadnost, tako tudi mi nismo mogli in je nismo hoteli spreminjati, kajti nas in vas Slovence so to učili naši dedje, pradedje, ki so živeli v slogi v istem komunu in vedno drug drugemu pomagali. In o tem smo se lahko prepričali tudi v tej zadnji vojni, ko so vaše skromne hribovske hiše vzele pod svojo streho naše ljudi, ko so nazifašisti do tal požgali našo vas. Mislim, da je treba to zavednost in skupno borbo za ekonomski napredek, ki bo prinesel tudi kulturni razvoj nam vsem, danes, ko smo pred volitvami za izvolitev nrvega deželnega parlamenta Furlanije - Julijske Benečije, bolj krepko podčrtati. Vi Slovenci in mi Furlani moramo v okviru republike in novoustanovljene avtonomne dežele dobiti tiste pravice, ki jih nam in vam zagotavljajo tako republi-liška ustava (člen 3 in 6) kot Posebni statut avtonomne dežele (člen 3). Vaš list premalo piše o teh naporih nas vseh in zato sem mnenja, da bi bilo potrebno, da seznanite vaše ljudi z našimi težnjami in prizadevanji, ki bodo združena imela gotovo več uspeha. V »Matajurju« prebiram članke, ki so pisani v italijanskem jeziku (prav bi bilo, da bi pisali tudi v furlanščini) in zato sem kar dobro informiran o vaših težavah in prizadevanjih ; lokalni italijanski tisk je le enostranski in zato ne osvetljuje vaših upravičenih skrbi in truda za ekonomski obstoj in borbo za obstanek na svojih tleh. To moje pismo naj vas vzpodbuja, da boste vaše bralce informirali tudi o naših prizadevanjih, ki so v korist obema jezikovnima skupinama, ki živita premalo Povezani, da bi lahko bolj uspeš-no dokončali svojo nalogo, ki snto si jo naložili, da bi prišli bo boljšega življenja na tej trdi zemlji. Ce bo vaš list dovolj seznanil čitatelje o naporih Furlanov in če bo lokalni furlanski in italijanski tisk dovolj jasno prikazal vaše težnje — borbo za obstanek na svoji zemlji — bomo našli skupno pot k cilju. Ta moja misel naj vzpodbudi na tesnejše sodelovanje med Furlani in Slovenci, ki je v današnjem času toliko bolj potrebno, ker vodilni ljudje pokrajine (province) ne razumejo ali nočejo razumeti niti naših in niti vaših teženj. Želim, da bi ta moja misel rodila sadove ne samo pri vaših bralcih, temveč tudi v naših vrstah, da bo akcija bolj uspešna in ne samo enkratna — predvolilna. Z bratskimi pozdravi. (sledi podpis) POJASNILO UREDNIŠTVA Pismo, ki ga je prejelo naše uredništvo iz Nem (Nimis), jezikovno mešanega komuna, ki leži v čentskem (Tarcento) okraju, objavljamo v prevodu v skrajšani obliki, da bodo Slovenci brali željo svojega brata Furlana, ki je tudi želja vse furlanske skupnosti, s katero živijo že toliko stoletij povezani v borbi za vsakdanji kruh in cksioj. Soglašamo z navedenimi skupnimi prizadevanji, ki bi jih morali še izpopolniti in ki bi morala biti izhodišče za skupne akcije, ki so v korist Furlanom ( ki so v Deželi v večini) in Slovencem, njihovega bodočega ekonomskega in kulturnega preporoda in za bratstvo nad toliko časa zapostavljenima jezikovnima skupinama. Lk IZVOLITEV PRVEGA DEŽELNEGA SVETA Volilna borba Osem kandidatov iz naših krajev v videmskem volilnem okrožju Končno so bile za volitve prvega deželnega sveta Furlanija - Julijska Benečija sprejete in potrjene vse kandidatne liste raznih političnih strank in neodvisnih skupin; ne preostaja nam torej drugega kot da si pobliže ogledamo sezname teh volilnih list in da se nekoliko ustavimo pri imenih tistih kandidatov, ki nam dajejo največ upanja ali garancije, da se bodo zanimali za naše probleme in za usodo naših ljudi, to je tistih ljudi, ki sestavljajo slovensko jezikovno skupnost v videmski pokrajini. Sedaj pa še povejmo, in tega smo res veseli, da je pet političnih strank vključilo nekatere sinove naših dolin v svoje kandidatne liste in sicer: krščanska demokracija (D.C.) CIRILA JUS-SA iz Petjaha pri Sv. Petru ob Nadiži; italijanska socialno demokratska stranka (P.S.D.I.) JOŽEFA BLAZUTIGA iz Podbonesca v Nadiški dolini in PRIMA MARCH IOL A iz Muzcev v Terski dolini ; italijanska socialistična stranka (P.S.I.) VILJEMA CERNA iz Brda v Terski dolini in AZZA ROSSIJA iz Brezej v tipanskem komunu ; italijanska komunistična stranka (P.C.I.) pa PAVLA PETRICIGA iz Sv. Petra ob Nadiži in IZIDORJA PREDANA iz Hlodiču v grmeškemu komunu ter italijanska liberalna stranka (P.L.I.) JOŽEFA SIRCHA iz Sv. Lenarta. To je seveda dobre znamenje in zato, čeprav tega ne bi bilo potrebno, toplo priporočamo sti, da naj ne pozabijo teh imen pri glasovanju. In če bodo ti domači kandidati izvoljeni, kar upamo, bo imel glas naše jezikovne skupnosti v deželnem svetu možnost — s sodelovanjem in pomočjo, ki jo bodo prav gotovo nudili tisti demokratični kolegi, ki so kot nam pri srcu pravice jezikovnih manjšin — da bo prepričal ekseku-tivne organe dežele, da ne bodo več puščale vnemar ekonomskih in socialnih potreb naše zapostavljene in zapuščene skupnosti in še prav posebno, da se bo spoštovalo vse kar zagotavlja člen TRI posebnega statuta dežele. Pa še nekaj bi radi in moramo povedati. Ne razumemo, zakaj ni nobena politična demokratična stranka, kar se tiče tolmeškega volilnega okrožja, vključila v svojo listo nobenega domačega predstavnika doline Rezije in Kanalske doline. Na vsak način bi bili lahko prav glasovi naše jezikovne skupnosti, ki živi v teh dveh dolinah, odločilni za to ali ono listo. To pomanjkljivost, ki jo lahko smatramo brez dvoma za zelo veliko, resnično obžalujemo. Upamo pa, da se kaj takega ne bo več ponovilo in da pri prihodnjih volitvah, demokratične stranke ne bodo pozabile, da žive tudi v tolmeškem volilnem o-krožju slovensko govoreči ljudje in da bodo vključile v kandidatne liste njihove predstavnike, vsem našim prijateljem skupno- Ob tej priliki tudi obveščamo, iiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiiiiii.iiiiiiiiiuiiiiininiiiniiiniiiniiinginniMiiiiiijiinujiiiiniiiiiiininiiiuiuiiiiiiiiijnMniiiiuiini mil imiiimiMiiiiiiimmiiiimiiiiimmiiiiimmiiimmiiitiimii Slovenske občine Furlanske Slovenije Residentno prebivalstvo v raznih popisih od leta 1911 do leta 1961 Tu spodaj podajamo razpredelnico ljudskih štetij v zadnjem pol stoletju, ki so bila izvedena v jezikovno čisto slovenskih občinah Nadiške, Terske, Krnahtske in Rezijanske doline. Podatke, ki se nanašajo na jezikovno mešane občine (Gorjani, Neme, Ahten, Fojda, Tavorjana in Prapotno), bomo objavili pozneje, ločene tudi po vaseh, kjer govore slovenski, seveda v kolikor bomo prišli do teh podatkov, kajti pri nekaterih ljudskih popisih so združili in šteli več zaselkov skupaj pod enim samim i-menom, ne da bi navedli katere so šteli semkaj. Podatki, ki se nanašajo na zadnje ljudsko štetje (1961), niso še uradni in še ti so bili objavljeni le po občinah in ne tudi po posameznih zaselkih in vaseh. OBČINE Popisi prebivalstva (Comuni) i9ii i92i i93i i936 1951 1961 Razlika Brdo (Lusevera) 2.942 2.923 2.596 2.288 2.228 1.910 - -1.032 Dreka (Drenchia) 1.424 1.562 1.458 1.258 1.392 1.128 - - 296 Grmek (Grimacco) 1.678 1.780 1.621 1.543 1.737 1.645 - - 33 Podbonesec (Pulfero) 3.991 4.066 3.864 3.681 3.735 3.306 - - 685 Rezija (Resia) 4.671 3.695 3.114 3.350 2.994 2.830 - -1.671 Sovodnje (Savogna) 2.026 2.143 2.044 1.867 2.077 1.741 - - 285 Srednje (Stregna) 2.000 1.908 1.908 1.722 1.883 1.554 — 446 Sv. Lenart (S. Leonardo) 2.623 2.637 2.424 2.222 2.283 2.077 — 546 Špeter (S. Pietro) 3.525 3.544 3.039 3.077 3.088 2.842 — 683 Tipana (Taipana) 3.700 3.597 3.401 3.023 2.841 2.258 - -1.442 Skupno 28.580 27.855 25.469 24.058 24.258 21.291 - -7.119 je, v desetih slovenskih občinah, mnogo padlo. Seveda moramo u-poštevati, da je bilo takrat dosti otrok po naših družinah in da bi torej moralo prebivalstvo precej porasti, ako ne bi bilo vojne. Edino Rezija je takrat izgubila okoli 1.000 ljudi, medtem ko so skoraj vse druge občine malo porastle. Manj ljudi so našteli po prvi vojni leta 1921 le v Brdu (Terska dolina), za 19, v Srednjem (Nadiška dolina) za 92 manj, v Tipani za 103 manj, v Reziji pa kar za 976 manj. Ne moremo še dognati zakaj in kako je izginilo v Reziji med prvo vojno 976 ljudi. PADEC ŠTEVILA LJUDI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 2. Med drugo svetovno vojno, to je med popisom prebivalstva 1936 in 1951, pa je prebivalstvo Furlan-Anton Kos (Nadaljevanje na 2. strani) Kaj nam povedo gornje številke o življenju Furlanskih Slovencev med letom 1911 in 1961, to je pol stoletja naše zgodovine, ko smo doživeli dve svetovni vojni? Številke o desetih slovenskih občinah govorijo o zelo zanimivih stvareh in sicer: 1. Kljub temu, da je bila med popisom prebivalstva 1911 in 1921 prva strašna svetovna vojna, ko so morali na koncu zbežati leta 1917 v begunstvo tisoči naših ljudi po porazu pri Kobaridu in je še na koncu vojne umrlo od »španske influence« na tisoče ljudi, pa ni povprečno število prebivalstva v srcu Furlanske Sloveni- EMIGRANTI Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline! Ako niste še prejeli VOLILNEGA SPRIČEVALA zaprosite zanj v vašem komunu. Na strani 3 je že pripravljen vzorec pisma, ki ga lahko pošljete na vaš komun. da je bilo v volilnih okrožjih videmske pokrajine (Videm, Pordenone in Tolmezzo) predstavljenih devet list s strani sledečih strank : Italijanska komunistič- na stranka (Partito Comunista Italiano), Italijanska socialistična stranka (Partito Socialista Italiano), Italijanska Republikanska stranka (Partito Repub-licano Italiano), Italijansko socialno gibanje (neofašisti), Italijanska liberalna stranka (Partito Liberale Italiano), Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti (Partito Socialista Italiano di Unità Proletaria), Italijanska demokratska stranka (monarhisti), Italijanska socialno demokratska stranka ( Partito Socialista Demokratico Italiano) in Krščansko demokratska stranka (Partito della Democrazia Cristiana). V Gorici je bila predstavljena poleg zgoraj navedenih devetih list tudi lista Slovenske skupnosti (Unione Slovena), to je gibanje, ki združuje Slovence katoliške skupnosti, slovenske krščanske socialce, slovenske liberalce in skupino neodvisnih Slovencev. Največ kandidatnih list pa je bilo vloženih v Trstu in sicer dvanajst. Poleg devet znakov, ki so bili predloženi v Furlaniji in Slovenske skupnosti, so v Trstu predstavili še listo Gibanja za neodvinost Tržaškega ozemlja, Furlanije in Julijske Benečije in Skupnost nove Evrope, to je skrajno desničarsko gibanje, ki je nastalo iz krajevnih vrst italijanskega socialnega gibanja ( neofašističnega). Volivci bodo morali izvoliti od 583 kandidatov, ki nastopajo pri teh volitvah, 61 deželnih poslancev, ki bodo sestavljali najvišji administrativni in politični organ dežele Furlanije - Julijske Benečije. Glede preferenčnih glasov, jih lahko odda vsak volivec v videmskem okrožju štiri, tri v tržaškem in pordenon-skem okrožju, dva preferenčna glasova pa v tolmeškem in go-riškem volilnem okrožju. iiiin 111 iti 11 i l ri i h i iiiini m i i minimi iiiiiiiiiiiiiiniiii RESNICA Videmski dnevnik «Messaggero Veneto» in «Gazzettino», ki izhaja v Benetkah, sta dne 9. aprila t.l. objavila resolucijo v zvezi s trditvijo «Matajurja», ki je v svoji kroniki o otvoritvi obnovljenih prostorov v Čedadu, kjer ima že nekaj let svoj sedež Prosvetno društvo «Ivan Trinko», predstavil me*-sto Čedad kot «središče nadiških Slovencev». Glede tega bi hoteli samo pojasniti, da smo mislili na Čedad kot na središče, kamor ljudje Nadiške doline — in to je res — ekonomsko in geografsko gravitirajo. Vendar pa lahko mislimo, da spada zgoraj omenjena resolucija — ne glede, da daje vtis povratka metod drugih časov, posebno med fašizmom in trikolorizmom, ki so bili v nasprotju z najbolj elementarnimi pravicami naše skupnosti — zaradi nekaterih namigov prav k sedanji špekulativni volilni prtljagi. MIHI MIW Komunski oòbor v Tipani potrebuje nasvetov Zadnjič smo obljubili, da bomo pisali bolj na široko o tipanskem ožjem odboru (Giunta Municipale) V Tipani namreč že precej časa nekaj ni v redu, povsod že to vedo, ker se gotove komunske zadeve ne rešujejo kot bi se morale. Dobra komunska administracija ne bi na primer smela ukreniti ničesar brez pooblastila vseh članov komunskega sveta (ali vsaj večine, ki sestavljajo komunski svet), kajti ti so pravi izraz volje vsega prebivalstva. Vprašamo se, zakaj se od časa do časa ne skliče vseh ljudi in se jim pove kaj je bilo storjenega zanje in se jih vpraša kaj bi bilo še potrebno napraviti in kateri so najnujnejši problemi, ki čakajo na rešitev? Samo na ta način bi se, po našem mnenju, moglo načrtno izvajati programe in bi se tudi izognili tistim napakam, ki jih ljudje največkrat očitajo, da jih dela komunska administracija, češ da izvaja takšna javna dela, ki niso nujno potrebna, dočim odlaša z nujnimi deli. Tako bi tudi ne bilo očitkov, da je ta ali oni posameznik ali ta ali ona vas favorizirana. Prispevki, ki jih daje država in dohodki, ki jih ima komun od davkov (te bi morali plačevati predvsem premožnejši), bi morali biti bolj sorazmerno razdeljeni med vasmi, ki sestavljajo komun, upoštevajoč v prvi vrsti tiste vasi, ki so najbolj izolirane in se nahajajo torej v najbolj kritičnem stanju. Pa preidimo na potek zasedanja zadnjega komunskega sveta. Kot znano, je bil sklican komunski svet za 23. marca ob 14. uri — zakaj prav ob tej uri in na delavnik? — in na dnevnem redu je bilo osem točk in deveta, ki je bila naknadno dodana in se je glasila ; »odstop zemljišča Luigiju Sedola iz Platišč«. Zasedanje komunskega sveta je otvoril župan s komemoracijo pokojnega svetovalca Valentina Vaz-zaza iz Tipane, ki je tragično preminul pri delu (ko je nesel na hrbtu težko breme sena, mu je spodrsnilo po strmi gorski stezi in je padel ter z glavo udaril ob oster kamen, kar je povzročilo takojšnjo smrt). Ko se je zastopnik manjšine Te-doldi pritožil, da niso bili vsi svetovalci obveščeni o smrti svetovalca Valentina Vazzaza, ki zapušča ženo in otroke, se je tudi začudil, kako to, da se je začelo vršiti zasedanje komunskega sveta, ne da bi se preje ugotovilo, če je število prisotnih svetovalcev zadostno in torej legalno. Potem, ko so mu odgovorili, da bodo ostali že prišli, je konsilir manjšine vstal in iz protesta zapustil sejno dvorano in tako primoral župana, da je prekinil zasedanje komunskega sveta, katerega so potem preložili z istim dnevnim redom (le z razliko, da se je deveta točka glasila : »odstop zemljišča: pregled prošnje gospoda Luigija Sedola«. Deveta točka je potem morala odpasti ,ker jo je zastopnik manjšine smatral za neskladno, kajti šlo je za odstop komunskega zemljišča članu občinske administracije, kar po zakonu ni dovoljeno). Drugo zasedanje je bilo sklicano za 1. april ob 14. uri. Občinski svetovalec manjšine je že v začetku seje prosil za preložitev, ker je prejel vabilo le nekaj ur prej, medtem ko zakon pravi, da morajo občinski svetovalci prejeti vabilo vsaj tri dni pred sklicanim zasedanjem, da imajo svetovalci na razpolago dovolj časa za proučevanje vse dokumentacije točk dnevnega reda, za katere morajo glasovati. Predlog, da se seja preloži, čeprav upravičen, ni bil vzet v poštev in ga ni župan dal niti na glasovanje. Kje je torej doma demokracija? Svetovalec manjšine je nadalje še prav posebej poudaril, naj bi se končno komunske zadeve že enkrat začele reševati z gotovimi pravili, kot jih predvidevajo zakoni. Opomnil je tudi prisotne, da v komisiji za pregled računov ni nobenega svetovalca manjšine, medtem ko so imenovali za člana te komisije Jožefa Tomasina iz Bre-zej, ki je dejansko kot komunski svetovalec propadel, ker se je izselil v Francijo in ne more prisostvovati zasedanjem komunskih svetov, še manj pa izvrševati nalogo revizorja računov. Svetovalec manjšine Tedoldi je s svojimi kritičnimi, a konstruktivnimi intervencijami, hotel predvsem dokazati, da njegov nastop nikakor ni obstrukcionističen, kot ga obtožujejo nekateri svetovalci ve- PROMETNA NESREČA Preteklo soboto se je precej hu-duo ponesrečila par prometni nesreči 39 ljetna Santina Vogrič iz Kle-nja. Žena se je peljala pruot večeru s svojim skuterjem an blizu Špetra jo je povozu njek kamjon. Par padcu si je zlomila nuos, desno nogo an dobila še več drugih ran po obrazu. Preča so jo peljal u čedadski špitau. MALI OBMEJNI PROMET M j esca marca je biu mali obmejni promet med našimi kraji an sosednjo Slovenijo nekoliko manjši kot februarja. Začela so se djela na puoju an tud slaba ura je za-darževala doma nedeljske turiste. Takuò so registrai prejšnji mje-sac samo 15.753 prehodov skuoz 11 I 111 11111111II1111I111111 II III111I11 II I11I i 11II I I II II I I III I I I 11 I 11 I II I I I I I I I 11 111 I I 11 I I 1111 III I I 111II • ! | II Izpod Mat čine, in dopovedati, da je za triletno slabo upravljanje komuna kriv predvsem ožji odbor, katermu na-čeljuje župan sam. Slabega administriranja so odgovorni tudi svetovalci večine, ker se med seboj ne razumejo in so se večkrat, kot znano, prepirali, morda zaradi svojega egoizma ali osebnih ambicij, kar je bilo vse v škodo celotnega prebivalstva. Zaključujemo z upanjem, da se bo tudi v Tipani premaknilo kaj na boljše, da bodo komunski svetovalci bolj složni in da ne bodo zavračali pomoči, ki jo je vedno nudila in jo je še vedno pripravljena nuditi manjšina v komunskem svetu. Upajmo, da se bo odprlo na levo tudi v Tipani, ker drugače bo imel res prav zastopnik manjšine, ki je na zadnji seji dejal, da svetovalci večine »niso razumeli, da se je v Italiji nekaj spremenilo in da če se ne spremeni nekaj tudi tukaj, ne bodo šle komunske zadeve nikoli dobro in to bo vse v škodo ljudstvu, kateremu je potrebno širokogrudno po-magati«. j m 111 II 111 II i 11111111111111II ■ 11111111 M 11 IMI Illumini 11111111111II11II11II11II111 MII IIIIIII Iz Nadiške IZ KOMUNSKEGA KONSILJA Na zadnjem komunskem konsi-lju so med drugim tud imenoval raprežentanta komuna v ezato-rialnem konzorciju in sprejel sklep o izbuojšanju plač komunskim impiegadcm. Petič so še imenoval revizorje računov (revisori dei centi) za Ijeto 1963, nazadnje so pa kcnsilirji še dali kompit sindi-ku, da prosi za statalni kontribut, s katjerim bojo dokončali z opremo u komunskem ambulatorju. ZA CJESTO SOVODNJE - KRIŽNAR. Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je dodelilo sovodenjskemu komunu 2.500.000 lir za sistemacijo ejeste, ki povezuje Sovodnje an provincialno ejesto ob Aborni u kraju Križnar. Ml I I I III II I I I I I I I I I I I 111 I 11 I 11 I 11 III II I I I I I 11 I I 11 I II VODOVOD V BRDCI. Tud Brd-ca, ki leži na pobočju Matajurja, bo imjela preča svoj vodovod. Tista djela bojo koštala 1.800.000 lir, stato bo pa dal k tem stroškom kontribut za en milijon lir. Ljudje komaj parčakujejo dne, ko se ne bo trjeba več mal trati z nošenjem vode. NOGOMETNO IGRIŠČE Telikrat pa je adna dobra noti-cija za mlade puobe, za tiste, ki imajo rad balcn. Komun je skle-niu, de bo tisti teren, na katjerem so prej stale barake, u katjerih je bla karabinjerska postaja, preurejen u nogometno igrišče (campo sportivo). Tle se bojo nogometaši v adii an bo mogla tud nastopat njih škvadra. 111111 m 1111111 u minimi 111 m umni m um m mi Iz Idrijske obmejne bloke u naših krajih. Največ jih je bluò skuoz Štupco (12.202); skuoz Učjo (komun Rezija) jih je bluò 451, skuoz Most na Nadiži (Platišče) 520, skuoz Robedišče 823, skuoz Polavo pri Ceplatiščih 602, skuoz Solarje pri Dreki 500, skuoz Most Klinac 126, skuoz Most Mišček pa je bluò 428 prehodov. V' Čedad DEMOGRAFSKO GIBANJE V mjescu ženarju je čedadski komun narastu za 36 enot an takuò šteje sada 10.906 ljudi. Ženar-ja se je rodilo 14 otruolc, umrlo je 10 ljudi, v komun je paršlo stat 71 nevih ljudi, iz komuna jih je pa šlo 39. SMRTNA NESREČA PAR DJELU Glih pred velikonočnimi prazniki je sreču smart na djelu 48 ljet-ni Evgen Lesica (Lesizza) doma iz Iplisa. Mož je sjeku njekšno drevo u Oborčah an tuo ga je par padcu potegnilo pod deblo. Lesica je začeu klicati na pomuoč, a kar so paršli do njega njekšni vaščani, ki so tam okuol djelali, je blo le malo trošta, de bi se rešil. Z veliko težavo so ga izvlekli hudo ranjenega izpod težkega drevesa an ga parpejal u čedadski špitau, kamor pa ni več paršh žiu. Konštata-no je blo, de mu je drevo zmečkalo glavo an zadalo še več drugih težkih poškodb. PUOJSKA POT V KOVACEVICG Prejšnji tjedan sta sindik an njek funkcionar od »Ente Provinciale di Economia Montana« par-šla u Kovačeviče, zaki bojo u kratkem predložil prožet za gradnjo puojske poti, ki bo povezovala obe vasi. POSTROJILO ŠUOL Prejšnji tjedan je paršii gledat njekšne šuole šuolski inšpektor dr. Pasquotti, katjerega je spremljal naš sindik. U kratkem jih bojo namreč na novo aredali an kjer je potrjebno tud postrojih NESREČA. U špital so muorli pejat dveljetnega Daria Kosona iz Krasa u Idrijski dolini, zaki si je zlomù nogo an še zavoj drugih poškodb. Do nesreče je paršlo, zaki je njegov tata, ki ga je imù u naročju, med njekšnim prepirom pa-du z njim na trda tla an ga kuaž pod sabo zadušu. Izpod Kolo KOLIKO JE VOTANTOV Par pregledu volilnih list je blo konstatirano, de ima naš komun 805 votantov (444 mož an 361 žensk). Volil bojo na telih voliščih : v Krasu (187 votantov), u Tamarju (229), u Prapotnici (182) an u Dreki (207 votantov). Koncem mje-sca marca je šteu dreški komun 1030 rezidentnih ljudi. Komun je že pošju svojim emigrantom u e-štero nad 200 certificatov za votat. MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA je dodelilo našemu komunu 2 milijcna lir za ureditev komunskih ejest. Ljudje se troštajo, de bojo z d jeli u kratkem začel. MAŽEROLE : Srečanje starega z modernim. Žena se vrača z gore, kamor je nesla domačim kosilo in prinaša o povratku še koš drv. Iz mesta pa so prišli v vas z avtomobilom trgovci, da bodo kupili govejo živino, ki jo tu rede še v pre.-ejšnji meri. NOV KOMUNSKI SEKRETAR Na mjesto Renza Maršču, ki je biu dosti ljet komunski segretar v Grmeku an je sada preuzeu službo u Tavorjani, je prefektura i-menovala Dr, Angela Pepe, ki je biu do sada komunski segretar u Špetru. mumsmi ske Slovenije celo narastlo in sicer za 912 ljudi. Za malenkost je padlo v Brdu v Terski dolini, in sicer za 60 in Tipani za 182. Po teh številkah bi sklepali, da ni Furlanska Slovenija izgubila mnogo ljudi v drugi svetovni vojni : ne na raznih frontah redne kraljevske vojske, ne kasneje v partizanih in italijanski rezistenci in tudi ne v nemških lagerjih. Seveda nismo pri tem računali naravnega prirastka z rojstvi. 3. V 50 letih ali v pol stoletju je padlo število rezidentnega prebivalstva v Furlanski Sloveniji, to je od ljudskega štetja 1911 pa do zadnjega ljudskega štetja 1961 za 7.119 enot (26,05%), torej več kot za četrtino. Najbolj je padlo število prebivalstva v občini Brdo v Terski dolini in sicer kar za 1032, skoraj za eno tretjini, v občini Ti-pana pa za 1442 ali nekaj manj kot za eno tretjino in v Reziji za 1671, to je za nekaj več kot eno tretjino. V Nadiških dolinah je padec prebivalstva nekoliko manjši in se giblje okoli 15-20%. Ako primerjamo padec v naših krajih z drugimi predeli Furlanije, potem lahko rečemo, da se je Furlanska Slovenija od hribovskih krajev najbolje obdržala. Mnogo več prebivalstva sta namreč izgubili gornji dolini Celline in Medune, dalje dolina Bele (Canal del Ferro), kraji okoli srednjega toka Celline in srednje Medune, griči okoli Sv. Daniela in svet med Tilmentom in Idrijco (od Rtinja, preko Tavorjane do Pra-potnega). Zahodna Kamija je sicer zgubila v nekaterih dolinah več kot Nadiška dolina, v nekaterih pa je pridobila ; v vzhodni Kar-niji je narastel Tolmezzo in je s tem zravnal druge izgube. 4. V Nadiški dolini so naši ljudje bolj konservativni, se bolj o-klepajo svoje zemlje kakor v drugih krajih Furlanije in tudi bolj kakor v občinah Brdo in Tipana ali v jezikovno mešanih občinah Montenars, Neme, Ahten, Fojda, Tavorjana in Prapotno. V jezikovno mešanih občinah pada število furlanskih Slovencev prav tako močno kakor Furlanov, s katerimi živijo skupaj. Kandidati videmskega in tolmeškega okrožja Evo seznam kandidatov (imena iz Na-diške, Terske in Kmahtske doline so tirana z velikimi črkami) videmskega in tolmeškega okrožja, kjer bodo volili tudi slovensko govoreči volivci : gČ'AL/57: m VIDEM (Udine) Angeli Giobatta, Borgobello Luigi, Ca-toglione Franco, CERNO GUGLIELMO, j-hiandotto Mario, Dario Giacinto, Ferran-e Alceste, Fresco Pietro, Giacometti Gian-%erio, Grassi Candido, Jacolutti Giu-toPpe, Lo Curto Salvatore, Pozzetto Ma-j'10. Rodino Pietro, ROSSI AZZO, Scando-ln Angelo, Semola Vittorio, Trigatti En-Pio, *j- -■ -• — - - • - ohetta Tulisso Giorgio, Volpe Carlo, Zan- VIDEM (Udine) Bonotto Guido, Bortolussi Giuseppe, Ca-tollarin Pietro, Cesarotto Alceo, Colleda-J Beone, De Bernardo Silvio, De Brumatti ante, Del Stabile Carlo, Di Bon Giovan-*• Foi Renato, Franceschina Luigi, Jus tlgl. , Micheluz Gastone, Milanese Anto-Missana Pietro, Pallober Urgo, Priverò Nicola, Romanin Francesco, Trivelli Jjfuseppe, Venchiarutti Nello, Zambon Giuseppe. TOLMEC ( Tolmezzo) [Castellami Pietro, Foi Renato, Jus Lui-Si Milanese Antonio, Venchiarutti Nello, Uibon Giuseppe. VIDEM (Udine) t.(_.||0schi Vittorio, Bottega Antonio, Cap-totti Mario, De Filippis Giovanni, De ticchi Noè, Fant Umberto, Feruglio Bat-k A, Giacomelli Carlo, Jus Adelchi, Levi ‘to, Lodolo Adriano, Mauro Alessandro, Pascoli Mario, Paussa Giuseppe, Rizzatti Alesandro, Roiatti Gino, Romito Ernesto, Ruberti Rocco, Sabbatelli Fausto, Tava-sani Leonida, Turco C. Franco. TOLMEC ( Tolmezzo) Boschi Vittorio, Buzzi Ottorino, Fachin Francesco, Geremia Eitel Batt., Micoli E-gidio, Simonetti Vittorino. VIDEM (Udine) Pellegrini Giacomo, Bacicchi Silvano, Moschioni A. Oscar, Bulfon Luigi Mario, Burini Olivo Luigi, Cozzutti Bianca, Dotilo Giovanni, Dorigo Girolamo, Gigante Biovanni, Lazzaro Alfredo, Midena Ermes, Bigris Giovanni, Pellizzoni Guglielmo, pETRICIG PAOLO, PREDAN ISIDORO, Rosin Maria Luigia, Saccardo Leandro, Simsig Eligio, Sniderò Attilio, Turco Vittorio, Venir Sergio. TOLMEC ( Tolmezzo) De Caneva Tranquillo, Agostinis Cauto, Colpo Aldo, Di Lena Rodolfo, Lupieri Er-vè, Perisutti Umberto. VIDEM (Udine) Tamaro Gianfranco, Pedroni Carlo, Barresi Orazio, Borgobello Giuseppe, Dal Forno Umebrto, Del Din Prospero, Missana Daniele, Mainardis Oddone, Pittani Arnaldo, Raspi Sergio, Rigatti Michelangelo, Salerno Angela, Santi Feliciano, Stafuzza Roberti Giovanni, Rosa Bian Ermenegildo, Alberardo, Tarizi Ervino, Trevisan Ugo, Trojan Alesandro. TOLMEC ( Tolmezzo) Del Din Prospero, Barresi Orazio, Penta Carlo, Raspi Sergio, Roberti Giovanni, Mainardis Oddone. VIDEM (Udine) Basutto Luigi, Bertoli Rinaldo, Bortolot-to Armando, Brusin Giorgio, De Carli Giovanni, Della Torre Leandro, Facchin Leandro, Ganzit Silvio, Larocca Giuseppe, Ma-rani Giovanni, Morelli de Rossi Angelo, Pascatti Antonio, Rigatti Eleonora, Rinaldi Giandaniele, Sala Dino Nicolò, SIRCH GIUSEPPE, Solimbergo Paolo, Suich Duilio, Tenero Giacomo, Vecchiet Mario, Verze-gnassi Benedetto. TOLMEC ( Tolmezzo) Craighero Leo, De Carli Giovanni, Fàle-schini Mario, Occhialini Luciano, Sandrini Ernesto, Scia Antonio. cWAr PSIUP VIDEM (Udine) Nardini Ermenegildo, Bellini Eros, Bertoli Renato, BLASUTTIG GIUSEPPE, Cencig Manlio, Dall’Armi Gino, Del Fabbro Gino, D’Andretta Emanuele, Gaggia Sergio, Gamboso Enzo, Lizzi Pietro, MAR-CHIOL PRIMO, Masizzo Uranio, Masche-rin Gherardo, Meroi Diego, Michieli Ernesto, Ortali Aldo, Picot Agostino, Rossi Bruno, Torossi Gianfranco, Vitale Valentino. TOLMEC ( Tolmezzo) Conte Lino, Cortolezzis Elio, Englaro Pierantonio, Gonano Nemo, Marpillero Vittorino, Roso Aldo. Giov. B. TOLMEC ( Tolmezzo) : Gerussi A. Battista, Lepre Bruno, Madi-e Aldo, Moro Enzo, Pecol Marcello, To-toh L. Pacifico. VIDEM (Udine) Baldassi Giovanni, Fattistel Aldo, Bettoli Mario, Blarzino Primo, Boezio Dino, Bor-tolossi Renzo, De Cocco Flaminio, Franz Querino, Giordani Pietro, Gorasso Pietro, Pascolini Antonio, Paulon Andrea, Pico Luigi, Pravisani Antonio, Quargnal Rodolfo, Rugo Luigi, Sbaiz Stanislao, Tion Luciano, Tomasin Guerrino, Toppano Ivo, Visentin Giuseppe. TOLMEC ( Tolmezzo) Blarzino Primo, Cedolini Gino, Passudet-ti Ennio, Pivotti Aldo, Sovrano Giordano, Taboga Silvano. LIBERTA S ! VIDEM (Udine) Berzanti Alfredo, Brosadola Maria, Co-melli Antonio, Cudini Giuseppe, De Biasio Luigi, Del Gobbo Emilio, Di Natale Diego, Faidutti Giovanni, Fumo Valeriano, JUSSA CIRILLO, Manfredi Pierluigi, Me-tus Gio Batta, Mizzau Alfeo, Molinari Luigi, Pittino Emma, Ribezzi Micheangelo, Ristori Ugo, Romano Giacomo, Urli Giuseppe, Virgolini Mario, Zardi Giorgio. TOLMEC ( Tolmezzo) Chieu Antonio, Dalla Marta Tiziano, Di Gallo Mario, Leschiutta Giovanni, Marti-nis Libero, Varisco Salvatore. milll|]|ll!lllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllll!l!lll!lllllll!lllll!lll!lllllllllll!lllllll!lll!lllllll!l:ill:l:lllllll I III II I Hill 11 II II II I III 11 III III 1.1111 III I lllllil I II Komuni volilnih okrožij Videm in Tolmezzo Tu spodaj objavljamo komune, ki sestavljajo volilno okrožje Videm in volilno okrožje Tolmezzo. V komunih ki so tiskani z debelimi črkami, živijo tudi slovensko govoreči volivci. KOMUNI VOLILNEGA OKROŽJA VIDEM Ahten (Attimis), Dreka (Dren-chia), Fojda (Faedis), Grmek (Grimacco), Brdo (Lusevera), Neme (Nimis), Prapotno (Prepotto), Podbonesec (Pulfero), Sv. Lenart (San Lenardo), Sv. Peter ob Nadiži (San Pietro al Natisone), Sovod-nje (Savogna), Srednje (Stregna), Tipana (Taipana), Tavorjana (Torreano di Cividale). Aiello del Friuli, Aquileia, Bagnaria Arsa, Basiliano, Bertiolo, Bicinicco, But-trio, Camino al Tagliamento, Campofor-mido, Campolongo al Torre, Carlino ,Cas-sacco, Castions di Strada, Cervignano del Friuli, Chiopris Viscone, Cividale del Friuli, Codroipo Colloredo di M. A., Como di Rosazzo, Coseano, Dignano, Fagagna, Fiu-micello, Flaibano, Gonars, LaUsana, Le-stizza, Lignano Sabbiadoro, Magnano in Riviera, Majano, Manzano, Marano Lagunare, Martignacco, Mereto di Tomba, Moimacco, Mortegli ano, MoruzzD, Muz-zana del Turgnano, Pagnacco, Palazzolo dello Stella, Palmanova, Pasian di Prato, Pavia di Udine, Pocenia, Porpetto, Povo-letto, Pozzuolo del Friuli, Pradamano, Pre-cenicco, Premariacco, Ragogna, Reana del Roiale, Remanzacco, Rive d’Arcano, Rivignano, Ronchis, Ruda, San Daniele del Friuli, San Giorgio di Nogaro, San Giovanni al Natisone, Santa Maria la Longa, San Vito al Torre, San Vito di Fagagna, Sedegliano, Talmassons, Tapogliano, Tar-cento, Tavagnacco, Teor, Terzo di Aquileia, Torviscosa, Treppo Grande, Tricesimo, Trirvignano Udinese, Udine, Varino, Villa Vicentina, Visco. KOMUNI VOLILNEGA OKROŽJA TOLMEZZO Nlaborjet - Ovčja ves (Malbor-ghetto - Vaibruna), Gorjani (Mon-tenars), Rezija (Resia), Pontabel (Pontebba), Trbiž (Tarvisio). Amaro, Ampezzo, Arta, Artegna, Bor- Stanka VILHAR Sence pod Matajurjem V. ^°nka je postregla s kavo. j, °» pa poglejmo, se je zdaj Oto jgl phnil sam sebi in dvignil po-iznad časnika. Pogledal je krJfl . * Priprl °či in jih kot stro-e Vrijak zopet odprl. Videlo se mu '.da je malo osupnil. Roke so mu Usnikom vred obležale na kole- ef la madonna! Saj je res le-Je dejal naglas, ko je Tonka ^sla posodo v kuhinjo, ka- .j J° cl° zdaj še nisi videl? . i je vsak dan pred nosom!« LrJe obregnil vanj gospod Scho- je, nisem videl, vsaj take • «( n L ?sP°d Oto ni bil navajen, da bi tije užkinje gledal drugače, kot po Sovem služkinja zasluži ; po~ -—-———(ODLOMEK) strežnica, ki je bila rojena da služi, da pometa in pere, naj bi bila še lepotica? Stari je izpod naočnikov pazljivo škilil vanj in se v mislih hihital v brke: Temu že ne bo ušla, ta sladka ptičica ! Obliznil se je okoli ust, kot bi s tem tudi njemu kaj ostalo. Gospod Oto je vstal. Ni mu bilo več do branja. Zamišljeno je stopal po sobi. Čez čas se je bahavo zasmejal: »Rad bi le vedel, kako znajo ljubiti Slovenke.« Žena ga je jezno pogledala. »Kaj ti le pride na pamet? V vsem so zelo skromne, in tudi v ljubezni !« ga je hotela odvrniti od te misli. »Že, skromne, že, a tale ni v ničemer podobna služkinji ; lepa je !« Stari je vlekel pipo na vso moč, MAI Vlll.llll TUDI EMIGRANTI Vemo, da nešteti emigranti, ki so raztreseni po najrazličnejših evropskih državah, niso še prejeli od komuna, kjer imajo svojo rezidenco, poziva, da se udeleže deželnih volitev, ki se bodo vršile dne 10. in 11. maja t. 1. Naj poudarimo, da imajo vsi emigranti pravico priti domov na volitve in da imajo za to tudi posebne olajšave (popust na železnici) in zato naj se takoj informirajo, če so vpisani v volilne sezname lastnega komuna, oziroma da zaprosijo za vpis, če so bili izbrisani ali izpuščeni. Tu spodaj prinašamo vzorec pisem, ki naj jih emigranti pošljejo domačim komunskim oblastem : Raccomandata con R. R. Al Sig. SINDACO DEL COMUNE di Al fine di assicurarmi sulla mia posizione elettorale, La prego vivamente di volermi confermare, con cortese urgenza: a) se il sottoscritto è tutt’ora iscritto nelle liste elettorali di codesto comune; b) che nei confronti del sottoscritto non è in corso alcuna proposta di cancellazione dalle liste. In caso contrario, La prego di voler sollecitamente inoltrare l’unita domanda alla competente Commissione elettorale mandamentale, dandomene cortese cenno di risposta. Distintamente ringrazio ed ossequio. (datum) (podpis - firma) (naslov - indirizzo)....... Allegato : n. 1 Alla Commissione Elettorale Mandamentale di Oggetto: domanda d’iscrizione nelle liste elettorali del di .......................... sottoscritto (ime in priimek il Comune nome e cognome) e fornito del titolo dal Comune II nato a e residente a (1) di professione di studio di emigrato all’estero in data di ......................................... essendo ancora in possesso della cittadinanza italiana e degli altri requisiti di legge, domanda, ai sensi degli articoli 11 e 23 (1° comma, n. 3) della legge 7 ottobre 1947, n. 1058, di essere inscritto nelle liste elettorali del Comune di (2) ......................... li ......................... _____________________________________________ (3) (1) Navesti državo in točen naslov bivališča. Indicare lo Stato di residenza e l’esatto indirizzo. (2) Navesti komun kjer je bil vpisan v času odhoda v inozemstvo, ali komun, kjer se je rodil. Indicare il Comune nelle cui liste il richiedente risultava iscritto all’atto della partenza, ovvero il Comune di nascita. (3) Podpis prosilca. Firma del richiedente. KRATKE DOMAČE NOVICE NE DOTIKAJTE SE BOMB Prejšnji tjedan so se u Mažeruo-lah ponesrečili zavoj eksplozije njekšne bombe trije otroci, od ka-tjerih je adàn u resni nagobarno-sti. Šestnajstletni Angelo Mako-rič an 14 ljetni Ennio Spelat an Elvio Makorič s oušafal u njekšni jami neeksplodirano bombo an začel touč po njej z namjenom, de dano, Buia, Cavazzo Camico, Cercivento, Chiusaforte, Comeglians, Dogna, Ene-monzo, Forni Avoltri, Forni di Sopra, Forni di Sotto, Gemona del Friuli, Lauco, Ligosullo, Moggio Udinese, Osoppo, Ovaro, Paluzza, Paularo, Prato Camico, Preone, Ravascletto, Raveo, Resiuttu, Rigolato, Sauris, Socchieve, Sutrio, Tolmezzo, Trasaghis, Treppo Camico, Venzo-ne, Verzegnis, Villa Santina, Zuglio. bi jo odprli, kar je sevjeda provociralo, de je eksplodirala an ranila usè tri. Medtjem ko sta bla Ennio Spelat an Elvio Makorič le buj lahko poškodovana po obrazu an rokah, je Angelu odneslo dva prsta desne roke an je ušafu še hudo rano na čelu. Ta zadnji bo ozdravu, če ne nastopijo komplikacije, u adnim mjescu. ZAKLJUČEN GOSPODINJSKI KORS. Prejšnjo srjedo se je zaključni gospodinjski kors, ki ga je organizù u Tavorjani I.N.I.P.A. (Istituto Nazionale Istruzione Professionale Agricola). U ta kors je hodilo z velikim interesom več čeč an žena iz Tavorjane an okuo-liških vasi. da ne bi butnil v smeh. Dim se mu je vrtinčil pred očmi kakor misli v glavi : Vedel, seveda — vedel. Kdo ne bi rad vedel? Mladi gospod je zamišljeno buljil skozi okno. Zena je sedela zraven v naslonjaču in si prižgala cigareto. Pogledal jo je izpod čela in zdajci je zapazil, da je že stara in ovela in da ji cigareta kaj smešno čepi na koncu ustnic. Molčal je. Natanko zdaj, si je zamislil, se Tonka lahkotno suče po kuhinji, zatopljena v svoje delo, pazljivo o-brača posodo, da ne bi motila gospodarjev, se sklanja in pripogiba s telesom, iz katerega dehtita sama mladost in lepota. Vse njene oblike je zaslutil skozi steno : vitko telo, svetle lase in modre oči. In le kako, da tega ni že prej opazil. Žena ga je nekaj časa prikrito motrila, potlej pa se je v naslonjaču brezskrbno vrgla nazaj. »Tu si že ne bom belila glave, saj vem, kaj sodi o služkinjah.« V soboto je stara gospa odštela služkinji obljubljeni povišek in ji dala prosto do ponedeljka. Tonka je skoraj zavriskala od sreče, ko je stekla proti postaji. Doma jo je Tina vsa srečna objela. »Kakšna pa si ratala, ti moja čeča?« Ob vsaki vrnitvi se ji je zdela Tonka drugačna, večja, krepkejša; zdelo se ji je, da dekle še vedno raste. Tonka je hitela po mizi razkladati same dobrote : za mamo kavo, sladkor, marmelado, sir, tobak za Ceneta in še druge drobne reči, ki reveža osrečijo bolj kot milijoni bogatina. V nedeljo zjutraj se je Tonka s prijateljicami že navsezgodaj odpravila na burjak, praznik kostanja, shod gorjancev, ki jim je kostanj to, kar je ljudem v nižini žito in koruza. Dobre pol zime se prebijejo z buricami, šele zatem pridejo prihranki, s krvavim trudom pridelana in kupljena polenta. In zopet se je ponovilo tisto kot že neštetokrat. Po končani molitvi so se dekleta ustavila pred cerkvijo, se živahno pomenkovala, ozira- la po fantih in štantih. V bližini so stali fantje, si ogledovali svoje bodoče ženičke in čakali ugodne priložnosti, da se jim približajo in jih nagovore. Menili so: Izkoristiti moraš samo pravi, trenutek in vse pojde gladko. Na burjak so prišli iz bližnjih in oddaljenih vasi in izbiral je vsak, kdor še ni izbral. Tonka je bila tu kot nova, saj je že dolgo niso videli, pa tudi vsa se je bila močno spremenila. »Breskvica moja,« je Tonko nagovoril dolgi Martinac z Brega. Tonac, ki je stal zadaj, je stisnil zobe. Oddaljil se je, misleč, da bodo tudi drugi krenili za njim ali odšli po svojem. Toda nihče mu ni sledil in vrnil se je kot poparjen. Dolgin ni videl potlej nobenega krila več. Ves obseden se je tiščal k Tonki, čeprav se ga je otepala. Našel je celo izgovor, da mora k Cenetu po grablje, in začel Tonko spremljati na Osredek. Za njim se je vlekla gruča fantov in deklet. (Se nadaljuje) L'Emigrazione in nella Slavia Friulana Una costituente di giornalisti Perchè fuori i colleghi sloveni? Il fenomeno emigratorio nel Friuli, e particolarmente in Camia, ha cominciato a manifestarsi in forma massiccia, diremo quasi organizzata, or è più di un secolo e precisamente verso il 1850; ed è nato, questo fenomeno che ha finito per spopolare paurosamente intere zone e villaggi, da una situazione economica locale e generale veramente precaria per non dire desolante e avvilente. Si ha comunque notizia ma questo non fa testo per i vari mutamenti territoriali, politici e sociali verificatisi in tempi andati, che un certo movimento emigratorio con sbocco in Austria si manifestò e prese una certa consistenza durante il sedicesimo secolo; e si vuole che anche prima d’allora dei lavoratori friulani abbandonassero i loro paesi e i loro cari, e qualche volta assieme ad essi ed a piedi, per recarsi non solo nella vicina Austria ma anche più su e perfino nei Paesi balcanici. Che il Friuli anche prima di allora, come anche più avanti, si trovasse intristito e soggetto ad un preoccupante e persistente stato di depressione economica nonché sociale (oggi stesso è classificato «provincia depressa» e può essere paragonata alle più immiserite e desolate province meridionali e isolane), è cosa risaputa. Senza dubbio, in ogni tempo, l’emigrazione, sia interna che continentale pure nella Slavia Friulana, nella Val Resia e nella Val Fella è stata ragguardevole. Intanto, da sempre, il maggior contributo al fenomeno emigratorio le hanno dato, e purtroppo lo continuano a dare — si spera che la ragione Friuli - Venezia Giulia a Statuto Speciale, che tra poco diventerà operante, prenda a cuore la questione e riesca, sia pure gradatamente, a far cessare e scomparire definitivamente la triste consuetudine di veder strappati dalle loro case e dai loro affetti i più validi e capaci lavoratori —, le zone più povere di risorse naturali e meno assistite come la Camia, in prima linea, che in talune annate ha registrato addirittura un esodo totale delle braccia valide, il Canal del Ferro, le vallate delFArzino, del Cel-lina e del Meduna nella destra Taglia-mento. Per quanto ci interessa più da vicino, nel 1911 il Mandamento di Cividale, esclusi naturalmente i clandestini, ha registrato, in percentuale in rapporto alla popolazione residente: 67.253 abitanti, questo movimento: emigrazione intema 1224 (1,7 per cento), emigrazione all’estero 5094 ( 7,3 per cento); totale (4,0%). A sua volta, lo stesso anno, Il Mandamento di Tarcento ha rispettivamente registrato: 716 (1,8%) e 7884 (18,9%); totale 8600 ( 20,7%). Nel 1927 il Mandamento di Cividale (popolazione 63.619) ha inviato all’estero 410 emigranti e all’interno 1490 (totale 1900, 3%); nel 1932, 744 e 1904 (totale 2648, 4,1%); nel 1951, temporanei, 3696; e nel 1959, temporanei, su una popolazione di 30.405, 4159 (13,7%). Il Mandamento di Tarcento invece, nel 1927, con una popolazione di 31.757, ha visto partire per l’estero 962 lavoratori e per l’interno 705 (totale 1667, 2,7%) ; e nel 1932, rispettivamente, 247 e 624 (totale 871, 2,7 per cento). Come emigrazione puramente temporanea, il Mandamento di Tarcento nel 1951 raggiunse la cifra di 3770 e nel 1959 quella di 5651 su una popolazione di 16.512 (34,2%). La percentuale di emigranti temporanei nel Mandamento di Cividale nel 1959, in rapporto alla popolazione attiva, è stato dal 0 al 10 per cento e nel Mandamento di Tarcento dal 30 al 40 per cento, tanto cioè da toccare il limite raggiunto dalla Camia. Ad ogni modo durante il 1959 la punta massima è stata toccata dal Mandamento di Gèmona: da 40 a 50 per cento. Circa i Mandamenti di Ampezzo e Tol-mezzo la percentuale risultò raddoppiata e quella del Mandamento di Pontebba triplicata. In quanto all’emigrazione permanente LA VERITÀ’ Il « Messaggero Veneto » e il « Gazzettino » del 9 corr. pubblicano un ordine del giorno in merito aU’aftermazione del «Matajur» che avrebbe in una sua cronaca riferentesi all’inaugurazione, a Cividale, dei rinnovati locali dove ha sede da qualche anno il Circolo di Cultura «Ivan Trinko», presentato la città di Cividale come il «centro degli sloveni del Natisene». A noi sta solo chiarire che intendevamo alludere al particolare che Cividale è il centro dove economicamente e geograficamente gravitano, ed è la verità, tutte le popolazioni delle valli del Natiso-ne. Ci sia tuttavia permesso di penr sare che l’ordine d. g. di cui sopra — a parte che dà l’impressione di un ritorno ai metodi di altri lempi, specie durante il fascismo, in contrasto con i più elementari diritti della nostra Comunità — per certi segni sembra far proprio parte del bagaglio speculativo e-lettorale del momento. circa i nuclei familiari si hanno i seguenti dati: Resia interno 207, estero 19, persone complessive 745; Resiutta, interno 23, estero 5, persone complessive 92; Pontebba, interno 58, estero 18, persone complessive 270; Tarvisio, interno niente, estero 39, persone complessive 65. In quanto all’emigrazione singola permanente per l’interno e per l’estero si hanno, per il medesimo arco di tempo e per Comune, queste cifre: Montenars interno 23, estero 29, totale 52 ; Attimis 344 e 473, totale 817 ; Drenchia 17 e 290, totale 307; Faedis 1011 e 618, totale 1629; Grimacco 41 e 532, totale 573; Lusevera 509 e 231, totale 740; Nimis 290 e 475, totale 765; Prèpotto 632 e 192, totale 824; Pulfero 34 e 136, totale 170; San Leonardo 52 e 290, totale 342 ; San Pietro al Natisone 500 e 300, totale 800; Savogna 115 e 440. totale 555; Stregna 100 e 140, totale 240; Taipana 215 e 17, totale 232. Ecco ora, per Comune, i dati di due annate dell’emigrazione temporanea: Cividale 1951: maschi 166, femmine 68, totale 234; 1959: m. 120, f. 30, totale 150; per l’interno e per l’estero dal 1945 al 1957 Ci eravamo ripromessi di ritornare a parlare degli amministratori, o meglio della Giunta del Comune di Taipana, e più precisamente delle vicende che in questi ultimi tempi si sono succedute nell’ambiente comunale ; e manteniamo la parola. Premettiamo, dunque, che a Taipana è da un bel po’ di tempo che le cose sembrano non procedere secondo le buone abitudini. Abitudini proprie di una Amministrazione comunale che nulla trascura e nulla fa, di piccolo o di grande che sia, senza la preventiva autorizzazione dei membri del Consiglio (o per lo meno della sua maggioranza) che sono l’esatta espressione della volontà della popolazione Perchè, almeno ogni tanto, e lo diciamo subito, non si raduna pubblicamente la popolazione tutta per informarla di quanto si è fatto e per chiedere ad essa quali problemi tecnici e di fondo sono da affrontare e risolvere per primi? Ed anche per sentire, specie dalla bocca della povera gente, cosa è più opportuno fare per assicurare una migliore esistenza. In questo modo, secondo noi e secondo la logica anche, si eviterebbe di dar corso a programmi di cui non è pressante l’urgenza o la stretta necessità -— o dove chiari ed evidenti risultano, o possono risultare, i favoritismi — e di provvedere invece, con cognizione di causa, e quindi con senso di obiettività e ancor più di giustizia, a tutte le necessità di carattere economico che sole possono contribuire, specie con il tributo delle tasse da far gravare proporzionalmente sui più ricchi e con i contributi che dà lo Stato, a migliorare le condizioni singole e generali sia nel capoluogo che nell’intero Comune, avendo naturalmente riguardo per le borgate più isolate e lontane e perciò più disagiate. In merito alla cronaca minuta, vale a dire alle vicende di cui parliamo in principio, eccoci a noi. Come si sa il 23 marzo u.s. venne convocato il Consiglio comunale di Taipana per le ore 14 — ma perchè proprio in quest’ora ed in giornata lavorativa? — e all ordine del giorno figuravano otto punti più un nono aggiunto all’ultimo momento e che diceva: «cessione terreno a Sedola Luigi di Platischis». La seduta si iniziò con accorate parole di cordoglio, espresse a nome del Consiglio, dal Sindaco Vittorio Noacco in memoria del Cosigliere Valentino Vazzaz di Taipana .rimasto vittima di incidente sul lavoro (stava trasportando dal monte a casa, a spalla, del fieno — ed era preceduto dalla moglie pure con carico di fieno — allorché inciampò scivolando giù per il ripido sentiero e andando a sbattere con la testa contro una grossa pietra rimanendo cadavere all’istante). Poi, il Consigliere comunale Tedoldi, dopo essersi doluto che non tutti i membri del Consiglio erano stati avvertiti della dolorosa dipartita del loro collega che lascia moglie e figli, ebbe a manifestare la sua sorpresa per il fatto che, una volta contati, il numero dei Consiglieri presenti in apertura di seduta non raggiungevano il numero legale. E fu appunto per questo motivo che il Tedoldi, per protestare contro tale illegale procedimento, abbandonò 1 aula costringendo cosi il Sindaco a togliere la seduta che fu rinviata con il medesimo ordine del giorno, salvo una variante apportata al punto nove che fu cosi riportato: «cessione terreno: esame richiesta Signor Sedola Luigi»; punto che poi ancora su intervento del Consigliere Tedoldi, venne tolto addiritura dall’ordine del giorno in quanto incompatibile con le leggi vigenti che non permettono a un membro del Consiglio comunale (e nel caso in parola si trattava di un assessore in carica) di trattare con il Comune affari strettamente personali. La successiva seduta venne convocata per le ore 14 del 1. aprile e al Consiglieri' Tedoldi, e forse anche ad altri risultati poi trasportati dal loro paese con macchina noleggiata dal Comune, l’avviso di convocazione giunse soltanto un paio d’ore prima dell'inizio della seduta. Qui è doveroso far conoscere a tutti che nei casi come il presente di seduta straodìnaria, l'avviso di convocazione ai signori Consiglieri deve essere fatto pervenire almeno Attimis 1951: 232 e 96, tot. 328; 1959: 130 e 90, tot. 220; Drenchia 1951: 187 e 120, tot. 307 ; 1959: 33 e 25, tot. 58 ; Faedis 1951 : 340 e 168, tot. 508 ; 1959 : 200 e 20, tot. 220 ; Grimacco 1951: 190 e 140, tot. 330; 1959: 93 e 83, tot. 176 ; Prepotto 1951: 65 e 34, tot. 99; 1959: 195 e 50, tot. 245; Pulfero 1951: 193 e 71, tot. 264; 1959: 442 e 166, tot. 608; San Leonardo 1951: 118 e 42, tot. 160; 1959: 14 e 22 tot. 36; San Pietro al Natisone 1951: 96 e 49, tot. 145; 1959: 100 e 85, tot. 185; Savogna 1951: 177 e 145, tot. 322; 1959 : 285 e 175, tot. 460; Stregna 1951: 188 e 63, tot. 251; 1959 : 350 e 200, tot. 550 ; Torreano 1951: 175 e 59 tot. 234 ; 1959: 50 e 100, tot. 600. Le donne, quindi, nei Comuni citati, sono state complessivamente 1055 nel 1951 e 996 nel 1959; gli uomini 2127 nel 1951 e 2462 nel 1959. Nell’ultimo quinquennio il fenomeno e-migratorio, purtroppo si è andato aggravando ovunque accentuando in tal modo quello spopolamento che minaccia di rendere deserte parecchie borgate montane. Sull’argomento ritorneremo in uno dei prossimi numeri. tre giorni prima della data di convocazione della seduta; e ciò è naturale in quanto, e cosi stabilisce anche la legge, gli intd-ressati hanno bisogno di avere a propria disposizione il tempo sufficiente per esaminare a fondo la documentazione dei singoli oggetti posti all’ordine del giorno e sui quali sono chiamati ad esprimere il proprio voto. Pure in queste circostanze il Consigliere di minoranza Tedoldi ritenne opportuno, data l’importanza degli argomenti da trattare, proporre il rinvio della seduta, ma la sua proposta, motivata e convenientemente illustrata, non venne neppure messa ai voti. Benedetta questa nostra democrazia! In sede di discussione il Consigliere Tedoldi sollevò la pregiudiziale dell’obbligo della lettura delle delibere della precedente seduta, lettura che venne poi fatta dal segretario; ed è stato appunto sul particolare del raddoppio dell’indennità di carica concessa al Sindaco che lo ha indotto a chiedere che la delibera in proposito venisse annullata in quanto essa risultava approvata non secondo le consuetudini previste dalla legge. Molto opportunamente il Consigliere di minoranza ha insistito affinchè la legalità venga sempre rispettata e che è bene che le cose si facciano sempre con le dovute regole. E qui va rilevato un fatto che riteniamo assai grave, e cioè che nella Commissione dei Revisori dei Conti non figura alcun membro della minoranza mentre, di contro, è ritenuto presente e responsabile un Consigliere (Giuseppe Tomasino di Montemaggiore) virtualmente decaduto dalla carica in quanto emigrato in Francia e quindi nell’impossibilità di pre- Di recente a Udine, nella sala delle riunioni della Camera di Commercio, presieduta da Giorgio Zardi, si è tenuta l’assemblea dei giornalisti delle provinole di Udine e Gorizia con la presenza, di cortesia in seguito a votazione, del Presidente dell’Associazione Giuliana della Stampa dott. Stelio Rosolini. Durante il lungo e laborioso dibattito hanno preso la parola parecchi colleghi, tra cui Pasolini, Bongiorno, Pascoli, De Jeso, Melloni, Castro, Perusini, Asquini, Covre, Pilotti e Molina, ravvisando quasi tutti la necessità di mutare denominazione, onde poter accedervi all’Associazione Giuliana della Stampa, da taluni ritenuta sotto certi aspetti superata che secondo il Rosolini invece deve continuare a «essere un centro operante di vita italiana», punto sul quale per nessun motivo, a Trieste, si è disposti a rinnunciare; e proprio su questo punto le discussioni sono state lunghe e a volte accalorate, e da esse sono anche affiorate varie proposte. A Rosolini vennero mossi appunti per il fatto che l’Associazione Giuliana della Stampa persegue, tra l’altro, una imme- senziare alle sedute sia del Consiglio che della Commissione dei Revisori dei Conti. Il Tedoldi con i suoi interventi critici, ma costruttivi, ha inteso soprattutto non solo di dimostrare che il suo comportamento non ha affatto carattere ostruzionistico, come alcuni Consiglieri della maggioranza vorrebbero far credere, ma anche far comprendere che la responsabilità di tre anni e mezzo di discutibile gestione comunale non si può far altro che farla risalire alla Giunta comunale, della quale fa parte anche il Sindaco in prima persona, e dei Consiglieri di maggioranza; Consiglieri di maggioranza che in varie circostanze, da noi sempre rilevate e rese note alla popolazione, si sono dati battaglia anche tra di loro trascurando, probabilmente per i loro egoismi e ambizioni personali, gli stessi interessi della popolazione. Stavolta concludiamo con il ritenere doveroso, come ha sostenuto e va sostenendo il Consigliere Tedoldi, che la popolazione di tutte le frazioni del Comune di Taipana ha il diritto di conoscere e discutere ogni problema che la interessi da vicino; e ancora una volta il Tedoldi ha cniesto di fare una politica amministrativa di assieme per il bene comune, e in conseguenza ha rinnovato la richiesta di apertura a sinistra; richiesta però ancora una volta rigettata e che lo stesso richiedente ha sottolineato con queste precise parole: «Non avete capito che in Italia le cose sono cambiate, e che se non si cambia anche qui, gli affari del Comune non andranno mai bene; e ciò tutto a scapito cella popolazione che ha assoluto bisogno di essere largamente aiutata». ritevole politica discriminatoria nei col fronti dei colleghi sloveni che sono ancor fuori dell’Associazione stessa. Il collega Buongiorno, che ha sostenuti a spada tratta gli interessi dei giornalist definiti di «Serie B», vale a dire dei puf blicisti, che pagano, non si sa perchè, que te assai superiori di associazione a quel pagate dai professionisti, ha sostenuto 1 necessità assoluta, per meglio tutelare i interessi di tutti e per il fatto della naso ta della Regione, di creare una «Associ« zione Sindacale della Stampa Friuli - Vf nezia Giulia» con iscrizione facoltatit fermo restando quella obbligatoria pf tutti all’Albo dei Giornalisti. De Jeso ha tenuto a distinguere le di' ferenze e gli interessi che separano i frtf ìani dai triestini e viceversa, mentre P scoli e gli altri hanno detto a Rosolini et' i «tempi sono cambiati» che si «vive in nuovo mondo democratico, civile e amico' e che pertanto alla fin fine il passato, dt quale del resto tutti rispettano ed onoran< costituisce ormai un neoplasma; insotf ma un qualchecosa da tenersi da conto s e anche da non dimenticarsi, ma come # cimelio, come una reliquia. In sede di illustrazione di ordini d< giorno (ne sono stati presentati quattro Covre, dopo aver dichiarato di essere ptt lui d’accordo per il mutamento del noff nativo dell’Associazione Giuliana in quo 10 di Associazione Stampa Friuli - Ve« zia Giulia, ha chiesto a Rosolini — cflj politicamente si è definito di estrema tè stra (e certi suoi accenni erano lampanti — che cosa intendesse «per italiani» >: quanto durante il ((ventennio» erano ifc liani solo i fascisti. Il collega Molina, pertanto, si è battili con calore per la creazione di ima «Cosi tuente dei Giornalisti della Regione Fri! 11 - Venezia Giulia, proposta accettata & parecchi. La relazione era stata letta in apertuf di seduta da Arturo Manzano (alla fi# rieletto Presidente della Delegazione F& EMIGRANTI della Slavia Friulana, di Resia e della Val Canale, se non avet« ancora ricevuto il CERTIFICATO ELETTORALE richiedetelo al vostro Comune. A pagina 3 è riportato il fax-simile della lettera da spedire al Comune. lana di Udine e Gorizia) che hanno fai seguito alcune dichiarazioni, che doveV* no essere delucidative, del dott. Rosoli! a nome dell’Associazione Giuliana del1* Stampa. Il Rosolini ha cercato di convi* cere l’uditorio delle buone intenzioni del' organizzazione da lui presieduta nei | guardi dei colleghi di Udine e Gorizia $ forse pochi hanno preso sul serio le parole. Il collega Manzano, dopo essersi cW sto cosa significasse «centro operante 1 vita italiana» ricordò con chiarezza gli 1 ticoli della Costituzione repubblicana dello Statuto Speciale della Regione 4 garantiscono parità di diritti per tutti; cittadini compresi quelli appartenenti minoranze linguistiche. L’assemblea si è conclusa con l’appro# zione di un o. d. g. con il quale si rin# da a più avanti, quando cioè l’Associazi# Giuliana avrà presentato in completezza con chiarezza i propri punti di vista, » decisione sia per l’entrata, per chi lo dd dera essendo essa libera, nell’Associazi#] Giuliana che p>er l’eventuale creazione un sindacato regionale che meglio tute1 rebbe gli interessi della categoria. 1 GRANDE AZIENDA COMMERCIALf di importanza nazionale co1 sede centrale a MILANO cerca per la propria filiale di UDIf*^ UN CQNTABILE I requisiti richiesti sono: esp' rienza lavorativa nel settoi’ amministrativo, età non sup1’ riore ai 35 anni, domicilio 11 provincia di Udine, conoscerli della lingua slovena. UNA DATTILOGRAFA I requisiti sono : ottima coR‘ scenza della dattilografia, non superiore ai 30 anni, doà1; cilio in provincia di Udine, cL\ noscenza della lingua sloveni; Per informazioni rivolgersi ® l’Amministrazione di « MAT\ JUR » - Udine, Via Vittorio v‘ neto, 32 - Tel. 33-46. / .lll l lll l l lll l l lil lll'l l l I I I I ■ ■<■■ I l lllllll I Itili I I IM I IM I IIIMII'l llllI lllil l'l l l l I I I t l l ll l lll'l'lll l lll t l'l l l'l l l'l I lll l lll l lll l'l l l! PROSNID (Prossenicco) : qui la vita va spegnendosi lentamente e nessuno si preoccupa di venire incontro ai bisogni della popolazione. JIIHIIilll!lllllll!llllll|[|ll!lilll!lllllilllllllll'l!lllH!l!l!IIIH!lllllll!lllll'lllillMIM'U'MWMlllllllllM lllllllllllllllllilllllllllllll.lll'IIItlllllllllllllil'Illll'IttHilllll'IllHllllìlllllìl'IIMIIIIIlllllll'l'lllllHllllllllllll.lllllllllllllilllllllllllll lllllll UHI IIHIIIIIHIII! Il III! lllllll A Taipana la giunta ha bisogno di consigli