st. 101 mm nMMIO ». Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX 4 - Hhtja. Itrzaam pcnđeljek, v«ak dsa mjp' ■ isflkegt lt 20, L sadstropl«. Dopl* V pottljajo Mmdk. pUBHi s« ne sprejei^. rokopisi sr todaM*to U Aston Gertosc. — Lastnik tlsl»*rn« TI* ttak tnfišii za mesec L 7.—, 3 mesece L 19Av ^ * L ..> ua» L oO,— 2, inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telek. urednttr« ta upcave it U-» DINOST v TMu In okolic! po 20 eeaL — Oglasi m računsfo v HnfeMH mm koloM <71 mm.) — Oglasi trgovcev to obrtnikov mm po 40 oeat Htrveta, poslanice ln vsbMa po L 1.—, oglasi denarnih zavodov po L S. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglast« In reklamacije se po3UJa|o ixki|MČno uprav« Edinosti, v Trste, ulica sv. Kfcmfiiikt Asižkege Mev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprav« U-57» Srečna Afrika! Ko so padali po našem ljudstvu najhujši udarci, ko se je nizala krivica na krivico, ko j3 bilo nare ljudstvo žaljeno v slojih p j vzvišene jših čustvih, ko so mu rušili vse temelje njegovega narodnega in kulturno a življenja: tedaj smo, kot izraz svoje boli, naglašali, da imamo občutek, kakor da smo kaka kolonija v črni Afriki, da nas smatrajo za divjaški element, ki sploh ni dostopen za liulturo in ki da .ato nima nravice do .ahteve, da bi se postopalo z kakor s kulturnim ljudstvom. seSttev Mooenske krize L nuda Pašić, Pribičevič im DavkfeMć pri kraki« - Narodna skopiđim se sestane 3. vedno večjem ozemlja. Vsled tega da mora tudi propasti. BEOGRAD, 26. (Izv.) Včeraj popoldne je bil ministrski predsednik Pašit pri kralju. V viadnih kro£h zatrjujejo, da ja položaj za vlado ugoden in da bo kriza rešena dne 3. maja. Nekaj ministrov j* odpotovalo ▼ svoja vofiba okrožja, nekaj pa jih gre na veliko zborovanje radikalcev v Bjelini. Danes je kralj sprejel ministra Pribtče-vića, voditelja samostojnih demokratov, kateri pravi, da je bil v avdijenci le 3anes pa imamo občutek, kakor da bi o boljše za nas, če bi naše ljudstvo ži-> Jo v kaki ioloniji? K takim mislim nas sili nova Gentilejeva naredba glede soliva v kolonijah TripoT'tanija in Cirenaika, ki smo jo omenili v včerajšnji številki. Žalostno je sicer, da moramo v kulturni Evropi šolske naredbe primerjati z onimi v afriški koloniji. Ali po šolski «reformi» za našo Julijsko Krajino smo prisiljeni v to. Odiok-zakon, ki določa uredbo šolstva v rečenih dveh kolonijah, oredvideva šole v italijanskem in arabskem jeziku. A pri nas? Pri nas pa hočejo našemu ljudstvu sploh odtegniti šolo v njegovem materinem jeziku. Zakaj? Kje je vzrok za tak protikul turen čin? Pravijo, da tako zahtevata kulturni interes — uspešno delovanje gole _ pa tudi državni interes. Vprašati p. noramo: ali je morda naš jezik tako r »kulturen, da sploh ne more služiti kot poraben instrument za uspešen pouk v š^!i?! Taka sodba bi bila vendar v pre-kričečem navzkrižju z dejstvom, da se je naše ljudstvo povzpelo na častno višino kulturnega razvoja ravno na podlagi šolstva v svojem materinem jeziku! Ravno zato, ker je bilo naše ljudsko šolstvo urejeno po načelu, ki ga priznavajo vsi prosvetljeni pedagogi vseh krajev in vseh ćasov — da prvi šolski pouk more biti uspešen le na podlagi materinega jezika — smo dosegli, da naše ljudstvo skoro ne pozna več analfabetov, kar je gotovo nesporen dokaz o visoki kulturni stopnji vsakega naroda. In s samozavestjo in ponosom smemo reči, da se ne more vsaka evropska dežela ponašati s takim dokazom o svoji kulturnosti. Pa saj priznava to načelo tudi nas iiaučni minister. Toda za — afriške kolonije, za našo narodno manjšino v Julijski J£rajini pa ne! V Tripolitaniji in Cirenaiki le arabaki otrok poučuje v mate- Razpust nemSkih organizacij naj se rinem jeziku, pri nas pa ne, ker bi to ovir ralo uspešno delovanje šole in škodovalo kulturnemu napredku! Tako mnenje je sicer nerazumljivo res kulturnemu človeku, posebno pa, če se izreka v državi, ki se ponaša z veliko in staro kulturo, ki se ponaša, da je bila zibel evropske kulture -— učiteljica vsem drugim narodom! In uvno te dni čujemo, kako naj se v italijanskem narodu zopet oživijo slavne starorimske tradicije, kako naj latinski svet zopet zavzame mogočno kulturno pozicijo tz časov starorimskega imperija. Modri stari Rimljani bi najbrže drugače urejali Šolstvo v Julijski Krajini, nego se je to zgodilo z Gentilejevo šolsko reformo! Stari Rimljani so bili res csvojevalci, ali bili so tudi modri. Zato pa ne bi se tudi — v opravičbo kake Gentilejeve šolske reforme —- sklicevali na interes države. Stari Rimljani 6o znali drugače varovati ugled in interes svojega velikega cesarstva. . klicevanje na interes države v opravičbo postopanja z malo narodno manjšino v štiridesetmili-jonski državi, z ogromnim vojaškim in upravnim aparatom, ni torej le povsem neosnovano, marveč tudi naravnost žaljivo je zanjo in za moč kulture njenega naroda. Interes in varnost države? Italija se mora še le težko boriti za suvereniteto države v afriških kolonijah. Pri nas pa je na>a narodna manjšina disciplinirano spre-|eia in priznava to suvereniteto. Ta manjšina se je povsem vdala v svoj položaj nove državne pripadnosti. Ne zahteva nič drugega, nego da bi mogla živeti svoje mirno in zadovoljno življenje v tej državi!! Ne zahteva nič drugega od države, nego možnost kulturnega in gospodarskega razvoja v skladu s svojim narodnim bistvom!! Hoče sodelovati z državo! To pa ravno zato, ker priznava to državo! Samo nje enakopraven sestaven del hoče biti! Zaveda se naš človek, da je državljan Italije slovanske narodnosti. To hoče tudi ostati! Kje je torej tisti državni interes, ki bi zahteval, naj se takemu ljudstvu odrekajo zakonite pravice, da se mu odreka šola, kakršno si on želi in jo zahteva?! Kak državni interes v zatiranju našega ljudstva more torej videti le nepoznavanje tega ljudstva neosnovan predsodek na pod!agi lažnivih informacij, ali pa — ne pišemo radi te ostre besede — sovraštvo proti njemu! Prav nobenega vzroka ne vidimo torej, ki bi veljavno opravičeval, da šolska politika države slabše postopa z našim ljudstvom v Julijski Krajini, nego z Arabci v afriških kolonijah! Ravno zato pa se ne odrekamo vere, da državniška dalekovidnost sedanjega načelnika italijanske vlade poskrbi za primerno korekturo na nesrečni šolski politiki napram naši narodni manjšini. Kakor je že doslej marsikdaj potegnil vajeti razpaljenega in zato nerazsodnega nacijonalizma, tako naj tudi poskrbi, da se naši narodni manjšini povrne zopet šola, ki si jo ona tako iskreno želi! To bo res državniški čin v varstvo Davidović. V političnih krogih so trdili, da je kralj pozval k sebi Davidovića, kar pa ta zanika in trdi, da je le obiskal nekega svojega prijatelja na dvoru. O priliki pravoslavnih praznikov je kralj poslal vsem pravoslavnim vojakom čestitke in voščilo. V vladnih krojih so uverjeni, da doba Pašič takoj po pravo davnih velikonočnih praznikih, t. j. dne 2. maja, mandat za sestavo volilne vlade. Narodna skupščina se sestane 3. maja, nakar se razpusti. Kot drugo možnost rešitve krize pa navajajo, da bi se nadaljevala posvetovanja z načelniki parlamentarnih skupin do 3. maja. Ta dan pa bi se v zbornici prečital ukaz o odgoditvi skupščine za nedoločen čas. Radlteve Izjave BEOGRAD, 25. V pariški reviji «Mercur de France* objavlja bolgarski publicist Memanov razgovor z Radićem, o priliki katerega je Radič med drugim izjavil tudi sledeče: «Mi smo republikanci in federalisti, Srbi pa so monarhisti in centralisti. Mi imamo različno psiho' različno zgodovino in različne navauc. Mi smo kulturen narod, do čim se Srbi še do danes niso otresli balkanskih upravnih metod. Od nas se zahteva, da za vržemo lepe in čiste roke, ki jih imamo. Proti taki politiki se bomo borili z vsemi mogočimi sredstvi Obvladali smo Madžarsko, a obvladan« tudi Srbijo.* Koncem razgovora dodaje Memanov, da je dokazano dejstvo, da se je med Radićem in Todorom Aleksandrovim dosegel sporazum o vzajemni pomoči Radić je kategorično izjavil, da bo Hrvatska na srbsko diktaturo odgovorila s tem, da ne bo hotela plačevati davkov, da se ne bo odzivala vojni dolžnosti in da bo bojkotirala upravne urade. BEOGRAD, 25. Opozicijonalni krogi so zopet vznemirjeni vsled vesti, da je dal Radić listu Cankove vlade «Demokratskemu zgovoru» izjavo, v kateri poveličuje bolgarskega in hrvatskega seljaka, češ da sta kulturna, dočim je srbski seljak lokav in nekulturen ter večen rob _z zahtevo po BEOGRAD, 23. Na ukaz notranjega ministrstva m v smisla predloga ministrstva prce vete so začele politične oblasti v Vojvodini z razpustom vseh organizacij, včlanjenih v novoeadskem «Kulturbunckt». Premoženje centrale in podružnic, arhivi in blagajne eo bili aa^enjeni, lokali zapečateni Denar je bil deponiran pri političnih oblasteh. Ljuba Davidovi« je izjavil beograjskemu dopisniku novosadskega Deutsche« Volks-blatta, da je treba obžalovati postopanje vlade, ki je pričela z razpustom Kultur-brnda. Današnja « Samouprava« graja izjavo Ljube Davidovića, ki popolnoma diskvalificira njegovo domoljubje ter je sledila zgolj iz strankarsko-politično-taktičnih ozirov. «Samouprava* nasprotno naglaša, da je razpust sledil iz popolnoma utemeljenih razlogov, ker je imela vladal na razpolago zadostne dokaze o delovanju Kulturbunda. List dalje tudi opozarg na delovanje voditelja Nemcev posL dr Kraf-ta pred vojno v Bosni, ko je nastopal proti društvu «Prosveia» in srbskemu učitelj-stvu. Voditelj Nemce* zasleduje sedaj tudi povsem druge cilje m metode, kakor jih Nemci na zunaj kažejo. Dalje je tiebe. opozoriti na postopanje dveh nemškik zdravnikov v Odžaku, ki sta zavrnila s cirilico pisan uradni spis. Vse to dobro ve Lfuba Davidović in te je torej £eba čudih njegovi taktiki, ki zagovarja Kulturbuad. Razpust madžarskih kalt&rnfi druttev BEOGRAD, 26. (Izv.) Minister za notranje zadeve je odredil razpust madžarskih kulturnih društev v Jugoslaviji, ker so prekoračila svoj delokrog. Srbski samostan na sv. aort llos v plamenu ? ATENE, 26. (Izv.) Iz Soluna so včeraj popoldne naznanili, da gori na sv. gori Atos starodavni srbski samostan Hdandar. BEOGRAD, 26. (Izv.) Tukaj se vest, da gori na sv. gori Ato« srbski -samostan, ne potrjuje. _ RnzbaJnlM umorni dw toženim pri jogosknrensko-albanskt meji BEOGRAD, 26. Iz Prizrena poročajo, da sta bila nedaleč od mesta umorjena od nekaterih razbojnikov čehoslovaski mž. Bartoech in inž. Dragović. Vest je vzbudila v Beogradu mučen vtis. Jugoslovenski *♦----—i- -»-J- J- -« skrbi za red Briand brani v govoru svojo vladno politiko PARIZ, 26. Skrutinij od 11. maja — je rekel Briand v svojem volilnem govoru — bo zgodovinskega pomena za francosko republiko. Te volitve bodo odločile usodo Francije za več let in bodo globoko upli-vale na ves svet. Potrebno je, da izide iz volilnih žar triumfirajoča republika, zvesta francoskim revolucionarnim tradicijam. Le tako se bodo učinkovito zavrnila obrekovanja Nemčije, ki toliko govori o francoskem imperijalizmu. Najstrašnejša reč za Francijo bi bila danes osamljenost, Id H je povzročila že toliko nesreč v letih 1815 in 1870. Briand je nato branil svojo politiko kot ministrski predsednik tekom vojne in po nji Spominjal je na to, kar je naredil, da je prisilil Nemčijo, da je priznala versail-lesko mirovno pogodbo, protestiral je proti naaaranjem tistih, ki hočejo postavljati primere med njegovo in Poincarejevo politiko z czirom na porursko zasedbo. Pod njegovo vlado je Nemčija plačala na račun reparacij 2T5 milijardi mark v zlatu. Vendar pa je Briand priznal, da bi mogoče Nemčija ustavila plačevanje tudi v slučaju, da bi on ostal na vladi, ter da bi bil tako prisiljen odrediti iste sankcije, kakor jih je odredil njegov naslednik. Ako je bil on, Briand, proti Poincareju v vprašanju davkov, ako je volil proti gotovim davkom, se je to zgodilo le za to, ker mora po njegovem mnenju davčni vijak pritisniti tam, kjer je denar, tako da davek ne upliva na cene živil. Komisija Društva narodov za razorožitev v Pragi 2EJ4EVA, 26. Društvo narodov je obja-i vilo naslednje poročilo: Posebni oddelek komisije Društva narodov za razorožitev se bo sestal danes v Pragi, kjer bo nadaljeval s proučevanjem načrta za pogodbo, ki bi uredila vprašanje proizvodnje munit cije in vojnega materijala. Amerika bo pomagala Nemčiji PARIZ, 26. Listi poročajo iz New Yor-kaf da kroži tam glas, da se namerava ustanoviti sindikat bankirjev, ki bo stavil na razpolago novi nemški emisijski banki večje vsote denarja. Za prvo silo bi sindikat posodil banki 500 milijonov dolarjev. Plavajoče razstave na Donavi DUNAJ, 26. Več avstrijskih podjetij na-, merava ustanoviti družbo za podonavsko propagando sejmov. V to svrho se bodo urejale plavajoče izložbe raznih industrijskih proizvodov. Parniki te družbe bodo vozili s stalnimi izložbami po vsej Donavi in po Črnem morju tja do Turčije. Družba razpolaga z začetnim kapitalom 4 milijard avstrijskih kron. Pričakuje se, da bo družba mnogo pripomogla za gospodarsko zbli-žanje med podonavskimi državami. listi pozivajo vlado, da naj v južni Jugoslaviji ob albanski meji za Kralj v Benetkah 4 Popoldanski sprejemi in odkod BENETKE, 26. Včeraj proti 14. uri so začela prihajati v kraljevo palačo obla-stva, da se poklonijo kralju. Med prvimi je prišel patrijarh kardinal La Fontaine, ki je bil sprejet z vsemi častmi, ki priti-čejo njegovemu činu. Sprejemi so se vršili nepretrgoma do 15. ure. Nato se je kralj podal v palačo dožev, kjer so se mu poklonili pohabljenci in bivši bojevniki, matere in vdove v vojni padlih, ki so se medtem zbrali v kraljevem vrtu. Od tu se je kralj odpeljal v motornem čolnu v palačo zveznega kreditnega zavoda za obnovo Benečij, kjer mu je predsednik Maks Rava razložil poslovanje zavoda, ki si je stekel toliko zaslug za obnovo po vojni prizadetih dežel. Po po-slovitvi je šla pot zopet na trg sv. Marka med ponovnimi manifestacijami tisočglave množice. Kralj je šel do vrha stolpa sv. Marka in občudoval dolgo časa divni razgled po vsej laguni. Po povratku se je vršilo v kraljevi palači dvorno kosilo v ožjem krogu- Ob 22.30 je kralj zapustil Benetke. Kralj zopet v Rimu RIM, 26. Davi se je kralj povrnil iz Be- netek. Mussolinf v Firenzah FIRKNZE, 26. Ministrski predsednik Mussolini je prispel v Firenze ob 13*45. Na postaji ga je med drugimi osebnostmi sprejel on. Carlo Del Croix, vojni pohabljenec, ki je slep na obe oči Ministrski predsednik je predvsem stisnil roko strojevodjem, ki so vozili vlak. Železničarji so bili vsi fašisti. On. Mussolini se je nato odpeljal v avtomobilu na prefekturo. Pred prefekturo je godba 92. legije zaigrala fašistovsko himno «Giovinezza». Mussolini se je zahvalil meščanom za viharne pozdrave, nakar se je nastanil v palači « Ricardi*. Mussolini je prispel v Firenze, da prisostvuje otvoritvi invalidskega doma. Poleg tega se bo Mussolini udeležil zborovanja vojnih invalidov, ki se bo vršilo v mestnem gledališču. Na tem teborovanju bo govoril tudi pohabljenec on. Carlo Del Croix. Na zborovanje se prihiteli invalidi iz vse Italije. ______ Italijo odgovorila repmdjskl komlsUl RIM, 26. Italijanski odgovor reparacijski komisiji je dospel pozno sinoči v Pariz, tako da je bil izročen šele davi in bil nato objavljen skupno z odgovori drugih zaveznikov. Vse 4 odgovore, italijanskega, francoskega, angleškega m belgijskega bo re-paracijska komisija proučila v torek na svoji uradni seji V svojem odgovoru izjavlja italijanska vlada, da smatra predloge izvedencev za primerno podlago za nadaljna pogajanja za rešitev reparacijskega vprašanja. M. Gorki o današnji Rusiji NAPOLJ, 26. Makshn Gorki, ki se mudi že od 1. 1921. v inozemstvu, je prispel v Napolj. K njemu se je podal urednik lista «Mezzogiorno» ter ga vprašal, kaj mdsh o današnji Rusiji «Ze od L 1921. me ni bilo v Rusiji, je rekel Gorki, in radi tega nimam direktnih vtisov. Vendar pa lahko rečem, da danes ne moremo več govoriti o revoluciji; kajti makaknalizem je režim, kakor vsak drugi Lenin je bil genij, pravi politični genij. Žal, da sem bil istočasno njegov občndovatelj in masprotnik. Med nama je nastal prepir v L 1921. radi vprašanja svobode tiska in radi tega sem za- E u stil Rusijo. Trocki je sicer človek veli-ega talenta, a ne izreden mož. Rykov je pristen slovanski tip, prepričan maksima-list, a tudi idealist in radi tega nastopa po gotovih obrazcih. Rusija je liznela srečo, da so delovali za njeno obnovitev njeni učenjaki Kar je Rusija zgubila med vojno so njeni učenjaki nadomestili z razkritjem rudnikov platina ia vrelcev petroleja. Vlada jim je šla vedno aa roko.» «Kaj pravite o Mussoiiniju*, ga je vprašal urednik. «Odgovoril Vam bom s Trocki jem: Museolini je izvedel revolucijo; Mussotioi je naš najboljši gojenec.* interesa in ugleda države pred našim ljudstvom in svetom, ki glasno uveljavlja načelo pravice tudi malih in šibkih! Našemu ljudstvu naj odvzame 2gočo zavest, da je s svojimi pf*vicami in najvišjimi interesi postavljeno za — afriške kolonije! kS aa padli v RIM, 26. Z velikimi častmi je bHo ukrcanih na kr. bojno ladjo «Lusping» 157 trupel italijanskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni na makedotiririh bojiščih. Trupla bodo prepeljana v domovino, kjer bodo pokopana z velikimi slovesnostmi Prenos trapel o Fr&ncW pađilU Italijanov v domovino PARIZ, 26. Jutri bo nastopilo svojo poslednjo pot 322 trupel italijanskih vojakov, ki so padli v Franciji tekom vojne. Pri tej priliki bodo izkazane zemskim ostankom teh vojakov na svečan način časti v Parizu, Dijonu in Chamberyju ob navzočnosti zastopstva francoske vlade in častne stot-nije. Vsa italijanska oblastva in italijanske naselbine, kakor tudi odlični cerkveni dostojanstveniki se bodo udeležili teh pa-trijotičnih obredov. Po$N& žrtev nesreče pri Bemnzoni HeiSerich na zadnji poti v domovino BELLINZONA, 26. Včeraj se je vršil pogreb Helffericha in njegove matere, ki sta bila žrtev strašne železniške nesreče na križišču S. Paolo pri Bellinzoni. Pogre ba se je udeležila velikanska množica in tu<£ nekateri člani HeMferichove družine. Rak vi sta bili odpeljani na postajo, odkoder bosta prepeljani v Nemčijo. BERLIN, 26. Kakor hitro je prispela v Berlin vest o železniški nesreči pri Bellinzoni, je zavladalo v krogih nacijonalistične stranke veliko vznemirjenje; kajti znano je bilo, da se je imel duševni vodja stranke, bivši minister Helfferich povrniti iz ItaHje z istim vlakom, ki se je ponesrečil. Helfferich bi moral namreč imeti svoj prvi volilni govor v sredo v mestu Hanau. Ko je pozneje prispela vest, da sta bila mec žrtvami tudi Helfferich in njegova mati, se nacijonalisti nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da so zgubili človeka, ki je bil določen, da postane minister, v slučaju, da pridejo nacijonalisti na vlado. Helfferich je bil že za časa vojne vice-kancelar, in se je vodno nagibal k desnici; do 1. 1904. je bil profesor za gospodarstvo na vseučilišču v Bonnu. Poleg profesorja je bil tudi izvrsten politik, ki ga bodo nacijonalisti zelo težko nadomestili. Helfferich je kandidiral kot nosilec liste v več okrožjih pri sedanjih volitvah. Kot njegovi namestniki se imenujejo von Tirpitz in Schlange-Schoningen. Za novo veliko univerzo v Pragi PRAGA, 26. Pomanjkanje primernih vseučiliških prostorov za predavanja in njihova raztresenost po vsej Pragi kliče že več časa po potrebi za zgradbo nove velike univerze. Ta načrt se bo menda v kratkem uresničil. Načrt za veliko novo češko univerzo, ki bo obsegala dve veliki glavni zgradbi, je izdelal znani češki arhitekt prof. Kotiera, ni ga pa mogel povsem 2-idelati, ker je lani sredi svojega deli umrl. Po njegovih mislih je letos dovršil projekte arhitekt Ladislav Machen. Začelo se je že z zidanjem, ki bo baje trajalo najmanj 6 let. Nova češka univerza bo stala na bregu Vltave v bližini češkega parlamenta. Jubilejni ciklus Smetanovih oper PRAGA, 26. Praško «Narodni divadlo* je začelo uprizarjati ciklus Smetanovih oper o priliki jubileja velikega češkega skladatelja. Opere se bodo uprizorile po vrsti, kakor so nastale. Državni proračun sovjetske Rusije MOSKVA, 26. Finančni komisarijat sovjetske vlade je te dni objavil podrobnosti državnega proračuna za sovjetsko Rusijo v letu 1923-1924. V primeri s proračunom iz leta 1922-1923 se opaža, da so se direktni državni dohodki zvišali v zadnjem letu. Prvič se nahaja v zadnjem proračunu postavka o dohodkih od industrijskih podjetij, kateri iznašajo 23,768.800 rubljev, t. j. 1 % vseh navadnih dohodkov. Za podpore |fm^t*ktfn gospodarstvom je bilo izdanih 47 milijonov rabljev. Celokupni proračun predvideva primanjkljaj 350 milijonov rubljev. Pismo is Arsenti^ie Argentinifa in slovenski izscljenci General Paz, v marcu 1924. Kljub brezštevilnim opominom po najrazličnejših listih v Julijski Krajini in Jugoslaviji prihajajo še vedno legije slovenskega delavstva v Argentinijo in Južno Ameriko sploh, da si poiščejo kruha zase in za svojce. Omenjenih svaril ljudstvo najraje niti ne čita, ker misli v svoji nevednosti, da se skriva za temi vestmi o delavski krizi v Južni Ameriki bojazen, da se Jul. Krajina ne bi preveč praznila in bi se s tem škodovalo ostalemu narodu. To nikakor ne more biti točno. Če bo v anektiranem ozemlju vedno manj življen-skih možnosti, se bodo pač morali izseliti ravnotako Slovenci kot Italijani ali Fur-lani. Potem se sklicujejo izseljenci tudi na pisma nekaterih, ki pišejo, da se jim godi v Južni Ameriki dobro in da so poslali ali pa bosdo poslali domov v kratkem denar za preživljanje. Vsebina večine teh pisem nikakor ne odgovarja resnici in prav redki so, ki v resnici kaj prislužijo. Argentinija ni za slovensko delavstvo, naj si bo kvalificirano ali pa nekvalificirano. To se lahko reče tudi o Braziliji, Uruguaju, Paraguaju, Čile, Venezueli, Kolumbiji iin drugih državah. Vprašajte o razmerah ljudi, ki so se pričeli sedaj vračati v vedno večjem Številu, ker so videli na lastne oči, kar niso hoteli verjeti časnikom. Vsi ti nesrečneži so večinoma nasedli raznim agentom, ki so jim zagotavljali sijajne plače, pa celo milijone. Kaj je Južna Amerika oz. Argentinija? Nič drugega, nego velikanska pustinja, v kateri prebiva samo 7—8 milijonov ljudi. V tej pustinji se izgubita Jugoslavija in Italija kot kaplja v morju. In kaj hočete po teh pustinjah? Res je, da leži v tej zemlji mnogo prirodnih zakladov, ali kaj, če ni kapitala, da bi se jih spravilo na dan. Je par petrolejskih jam v Newqenu in Comodoro Rivadariji, ali tam je treba delali za slabo plačo kot živina. Teh par mest, ki jih imajo države v Južni Ameriki, nimajo ni-kake industrije ali vsaj ne vpoštevanja vredne. Še celo svoj petrolej (nafto) dado rafinirati v Severno Ameriko, in ta mesta so tako prenasičena z izseljenci, ki so po večini brezposelni, da je žalostno. Omenjati je treba, da se je priselilo v enem letu samo italijanskih državljanov nad 90.000. Kaj pa druge narodnosti, ki prihajajo tedensko z 2 ali 3 pamiki, natlačeni kot sardele. Če ima izseljenec kaj sredstev in malo sreče, mu agencije preskrbijo delo po železniških progah v I u-cumanu, Salti ali celo na čilenski meji. Vendar pa tudi tam ni kaj posebnega. Delavstvo mora spati v zemljatih kočah, kritih za silo s travo in koliko jih je, ki životarijo, -izpostavljeni vremenskim vplivom, po šotorih. Hrana je tam zelo draga, ker zahtevajo almacenerji za svoje blago, kar hočejo. Druge pošiljajo v apnenice v La Cumbre, Calero itd. v Cordobsko provincijo, kjer ne zaslužijo več kot 2.50 do 3 peze na dan, kar bi odgovarjalo 17—20 liram. Največ, kar odvzame delavstvu vsako možnost zaslužka, so nestalna dela, in prihranek je treba za vlak, ki je tukaj zelo drag. Govoril sem z ljudmi, ki so tu 2, 3, da celo 4 leta, in ko je bilo treba vsled bolezni ali drugih opravkov v mesto, so si morali izposoditi pri tovariših siajco in copate, in to se godi celo pri Italijanih, o katerih se menda ne more reči, da nisJ skromni pri jedi. Tisoče je takih, ki bi se, siti tega življenja, najraje vrnili zopet domov, ali nimajo sredstev. Največ menda, kar mika izseljence v Južno Ameriko, je «bližina» s Severno Ameriko. Med Južno in Severno je samo ozek prekop, ki mu pravijo Panama, m Čez smo v deželi dolarjev- Na zemljevidu se zdi res blizu ali v resnici je stvar malo drugačna. Kdor bi se hotel lotiti te poti, bi moral brusiti pete najmanj par let Tudi ameriški vizum se tu ne dobi tako lahko, kakor navadno trde agenti v Evropi, temveč šele po parletnem nepretrganem bivanju. Drugi računajo s Kubo ali pa Meksiko. Tu jim lahko postrežem s številkami Iz Buenos Airesa stane parnik v Manzanilo, Meksiko, 450 pezov (3000 lir), tretji razred seveda. Pri izstopu t Meksiko je treba imeti v tepu — 200 smer. dolarjev, kar znaSa tuđ ca 4.800 lir, in do-jihnfll fce vedno m t Združenih državah. Pot v Kubo je edituHe čez Valparaiso, Čile, in iz Bueoos Airesa do tega pristana ee porabi za viak nad 160 pezov. Parnik ptene v Kubo 260 pezov in pri izstopu je Vreba pokazati organom 50 dolarjev. Tudi ta pot Hane približno 4000 lir m da se pride v Florido, ki je že v Združenih državah, je treba prebresti še ca 240 km morja, kar tudi ne bo tako lahko. Edini, katerim bi se še nekako priporočilo Argentini jo, bi bfli poljedelci, ki bi pa morali imeti 3—5000 pezov kapitala <20—35.000 lir). Će ne bi imeli nesreče s kobilicami, ki jih je vsako leto ogromno, bi lahko ta svoj imetek ▼ vsakem leta podvojili ali potro^iE, ker je zemlja precej rodovitna in je ni treba preveč obdelovati. Brez sredstev pa ni niti misliti na zemljo. Kdor namerava še kljub vsemu temu v Argentini jo ali pa kako drugo državo Južne Amerike, svobodna mu pot, ali svetujem mu, naj se raje premisli. Če mu že doma vsled pomanjkanja dela ni obstanka, naj se izseli v kako drugo državo, kjer so razmere bolj civilizirane in za pošteno delavstvo bolj ugodne. Južna Amerika je še premlada in Še premalo industrijska država, da bi se slovenskemu delavstvu, ki je vajeno rednih razmer, moglo priporočati priseljevanje, Z. G. Jug, novinar. Duševno preosnauljanje Rusije Ruska revolucija ni samo temeljito pre-" pri zgoraj omenjenih znanostih se vrši tresla gospodarskih in socialnih temeljev j boljševiziranje dosledno in brezobzirno, ruske družbe, ampak tudi duševnost ruskih i boljševiki zasledujejo z vso energijo pro- mno-žic. Kadar govorimo o ruski tragediji, tedaj imamo navadno pred očmi le oni del naroda, ki je z revolucijo prišel ob svoje gospodarske in socialne privilegije: to so bili graščaki, bogati plemiči in intelektualci. Navadno se tu pozablja ruski mužik, ki je vendar hrbtenica naroda. On je živel v gospodarski sužnjosti in v duševni temi. Njegova duševna otopelost in ravnodušnost sta prišli v pregovor. Premalo se je poudarjalo, da je bila ta duševna otopelost le posledica njegovega žalostnega gospodarskega in kulturnega stanja, ker se ni za njegovo uspevanje nihče bri- le tarizacijo teh šol in znanosti. Na ta način hoče sedanja vladavina v Moskvi zatreti še zadnje ostanke proti-revolucijske energije. Brez inteligence z «buržujsko» duševnost jo je vsaka revolucija nemogoča, dalje pa se utrjuje na ta način sovjetski režim, ki vceplja sovjetsko ideologijo v še sveže možgane delavske in kmetske mladine. In v tem pogledu zamore prosvetni komisarijat zaznamovati velike uspehe. Naraščaj modernih intelektualcev v Rusiji že misli drugače kakor «buržujski» zapad. Ta mladina je kvas nove Rusije, v njenih rokah je bodočnost reči, te da je pretmdila ruskega povrafe družabnega iz njega prej a£ alej iftUMim faktor. Ta dragocena pridobitev za vettki ruski narod nam bo Se bolj očitna iele (rez nekaj let, toda nado^i se že kažejo in opravičujejo veliki in krvavi pokret ruskega boljševizma. gal. V tem pogledu je ruska inteligenca! ruskega naroda. Že ta okolnost bi bila mnogo zakrivila, še več zamudila. Prepad; sama zase zadosten dokaz, kako malo med njo in ogromno množico ruskih kme- j Upanja morejo imeti nasprotniki sedanje-tov trpinov in tlačanov je bil tolik, da ni ga režima v kakšno protirevolucijsko gi-bil ruski mužik več sprejemljiv za nauke . banje. Črez nekaj let pa ne bo več izobra-ruske inteligence pod vodstvom Keren-Imenih protirevolucionarcev, ker so jim skega. Ni čuda, če je verjel le onim, ki so sovjeti iztrgali vzgojo iz rok in oblikujejo mu največ dajali, in ki so odkrito nasto- po svoji vo|ji duše ruske mladine, pili proti «buržujem^. Ni lore- dvoma< da se duševni prevrat Boljševiki so torej s privoljenjem in so- j rus].:ih množic še dalje in vedno globlje delovanjem ruskega kmeta izvedli revolu- ! izobIikuje in da bo po desetih letih ruska cijo na gospodarskem polju. Toda ti hipni družba popolnoma drugačna tudi v du-uspehi jih niso omamili. Dcbro so se zave-; hovnem oziru. In s to novo duševnostjo dali, da je treba revolucijo tudi v dušev- množic bo moral računati vsak državnik poglobiti. Zato je bila ena ali morebitni revolucionar, sicer ne bo nem oziru _ _ efia aH morebitni revolucionar, glavnih nalog ruskih boljševikov razšir-! našel odziva v narodu. janje in poglabljanje za ruskega človeka novih socialističnih idej. Ruska vodilna Prosvetni komisarijat si prizadeva dati prosvetnemu delu v šolah in tudi družba komunistov si je nadela težko na- vsem.u - , ... __. - 7ji. „ logo izpremenili tudi duševnost množic ter ?u,na> ^ Prakt.cen značaj. Zato soi ruske jo usmeriti v komunizem. šole. kolikor jih je, prave delovne šole. Mladina se direktno vzgaja in uči za Tn kljub raznim umikom ki jih je moral praktične poklice. Še nikoli se ni v ruski komunizem napraviti vsled nevzdrzmh| mladeži tako malo filozofiralo in tuhtalo gospodarskih razmer, je ostala dogma ko- Jn krilizjrai0 kakor danes. Malo besed, munizma še vedno vodilni motiv sovjetske dosti dejanjf to je gesic današnje mladine, kulturne politike. J ki se je vrgla z vso vnemo na delo. Na čelu prosvetnega komisarijata stoji. Tudi to -c ra2umljivo. Ruski boljševiki že šesto leto zelo sposobni m idealni so posredno ali neposredno pognali po načarski. Prosvetni komisarijat si je nadel svetu skoraj vse umstvene delavce Rusije nalogo: iztrebiti analfabetizem. V ta na- ^ w sc osamljeni. Nastale vrzeli je men se ustanavljajo šole, tečaji, potovalne bU<> treba hitro zamašiti. To se pa da do-šole itd. Pri tem se učitelji uspesna po-jscči Ie s praktično vzgojo in praktičnim služujejo kinematografa in raznih grafičnih j ućen:cmf odtoržavno založni-ljala novo učiteljstvc kcmiinisticnega ^e-|štvo (Gosizdat-gosudarstveno izdateljstv pričanja. Šola je torej tudi v sovjetski Ku- I • y miljonih in miljonih izvodov vrglo siji pohtikum. S tem so ruski boljševiki knjižni trg dela ruskih leposlovstvenih izpodrinili iz šol prejšnjo rusko mteligen- in znanstvenill pisateljev. V tej široko co, hoteč izpodriniti z njo burzujsko du- kniižnici dobiš za malo ceno sevnost Nova inteligenca, ki prihaja iz ^ vcUka ^ nekda- tak(> ^ znan. sedanjih sol, je torej vzgojena v popolnoma ; stvena dela znamcnitih ^^ učenjakov, drugačnem duhu in prejšnja burzu,ska Ruskim študcntom ne manjkajo torej inteligenca je obsojena v_ smrt naravnim k ^ dokler se omcjujcjo M potom, ker ,i manjKa naraščaj. To se ime-^^ sIovstvo> Zunanje knjige seveda so nuje "proletarizaci)a višje sole» in se zelo redke ^ ^ j . predvsem strogo izvaja. Tudi sredi šolskega leta se kHva večletna bloLda. ' vrši «ciscenje» toliko med dijastvom ko- likor med učiteljstvom. Dijaki, ki so na j J^/K? PaznJ° posvečajo prosvetne glasu, da niso komunističnega ali sociali- j oblastm,e muzejem. Danes imas v vsakem stičnega naziranja, se izključijo iz šole, a ^cjern mestu Rusije lepe muzeje, ia so tudi mnogi učitelji in profesorji izgube1 «P°po4njenx s povatnmu zbirkami. Tudi službo, ako kažejo pretiboljševiško ten-; fzbirke so boljševiki zaplenili in den„0 ; te zbirke so postale državna last m po- Nadomestitev z marksistično naobraže- (muzejsko bogastvo ruskih mest nuni in prežetimi profesorji je bila spo- V Pftrogradu in Moskvi pa so iz prejšnjih četka težavna. Zato so boljševiki poskr-! f jrskin, «zaymh m privatnih palač v ko-bel; za naglo dopolnitev komunističnega !llkor «f. sluzl)° drugim javmm nalogam, učitelistva. "Vseučilišča so se razdelila v j napravili še mnogo novih muzejev, ki so posamezne zavode, ustanovili so tako-j zelo dobro negovani m upravljam, zvane delavske fakultete, ljudska vseuči- j Odveč bi bilo našteti celotno prosvetno IlSča, pedagoška semenišča in «zavod delo sedanje ruske prosvetne uprave. Ako rdeče profesure». Poleg vseh teh zavodov i je delo še v povoju, so v mnogem krive pa se naraščaj novega srednje- in visoko-! razmere, ki se ne dajo črez noč odstraniti, šolskega učiteljstva pripravlja na poklic v Veliko hitreje napreduje prosvetni napre- socialističnih akademijah. Seveda se boljševizirajo predvsem šole dek v mestih, ki bodo še dolgo dajala pečat ruski kulturi. Toda ni dvoma, da se in predavanja onih znanosti, ki so v sti-jbo izobrazba širila tudi med kmetske kih z državno oblastjo, kakor modroslovje,! množice in bo v nekaj letih tudi kmet nacionalno gospodarstvo, zgodovina, pra- j aktivno posegel v politično življenje Ru-vo, vzgojeslovje itd. Tehnične, prirodo-j sije. Nič več ne bomo govorili o otopelem slovne in medicinske stroke so manj pod- j ruskem muiiku, ki se ne zanima za javno svojih kakor vržene boljševiziranju prvič zato, ker ne j življenje in ki ždi in pije vodko v morejo te znanosti državi nič škoditi, tudi j od ljudi in Boga pozabljenih se lih, če ni učiteljstvo komunističnega naziranja,; je bilo to poprej. Naj se sovjetski vlada-in drugič, ker bi četudi začasno zapostav- \ vini očitajo še take napake in krivice, ljanje teh strok udarilo državo samo. Toda ene zasluge pa ji ne bo moje! nihče od- Novodobarlem «Volit ve so bile zz nas prva velika šola«. Tako ugotavlja goriška «Nova doba« na prvem mestu v svoji številki od 17. aprila. Ali ni to priznanje — črčkano? Z velikim gromom in ropotom so se predstavljali našemu ljudstvu kot edino pravi in modri javni učitelji in edino pošteni politični voditelji. Seda.) pa prihajajo s priznanjem, da so s temi volitvami absolvirali še le — prvo šolo! Tako se nam zdijo* kakor da gredo ravnokar — s tablico in kredico v roki — od pouka v prvem razredu osnovne šole. Le popoln nerodnež more zagrešiti take neprevidnosti, kakor jih čitamo v tozadevnem njihovem članku. Naše ljudstvo bi jih moglo sedaj vprašati z vso pravico: kako dolgo bodo trajale vaše politične študije, da postanete res zreli? Čakaj lačni osel, da trava zraste. Če med tem naše ljudstvo pogrne narodno* kulturno in gospodarsko, ne bo njihova krivda! Sai so še le — v prvi šoli! In česa so ae naučili v svoji «prvi veliki šoK»? Da čujemo! «Pokazalo se je — tako pripoveduje «Nova Doba« — s kako omahljivim volilnim materijalom imamo opraviti!« V svoji «prvi veliki ŠoK» so torej doznali nekaj, kar že davno ve ves ostali svet. Vsa njihova politič. zgradba med slov. ljudstvom je sestavljena iz «omahljivega materijala«. Stebri neomahljivi! če bi bili gospodje pri «Novi Dobi* nekoliko manje domišljavi in če bi imeli nekoliko bistrejsi vid za resničnosti, bi morali že davno videti to. V svoji politični družbi imajo n. pr. nekega zelo glasnega m rokobornega Človeka — nekdanjega avstrijskega žandarja — ki se je v času vojne klatil po Švici kot avstrijski ogleduh proti Italiji! To je zares omahljiv element, ki bi tudi danes — če bi se razmere kako zasukale — z lahkoto zamenjal črno srajco s kako — drugo, kakor je storil, ko je stopil v družbo «Nove Dobe». Saj je sam rekel« da je le «za-m en jal srajco* in nič drugega! Gospodje pri «Novi Dobi« priznavajo torej: ali da so oni sami tujci v svoji lastni politični družbi in da ne poznajo svojega »materijalan, ali pa da ph moralna kakovost tega ♦materijala* — ne ženiral Če velja ta poslednja alternativa, je to zares značilno tudi za njihovo politično kakovost in moralo! No, to bi mogli mi na vse zadnje smatrati kot notranjo stvar njihove družbe, ki naj jo razčistijo sami med seboj in — drug z drugim. Ne bi nas zanimalo daije. Vendar jih moramo udariti po prstih radi grdobije, kj so jo zagrešili v istem svojem članku. Glede te grdobije pa fim že ne moremo priznavati kot olajševalno okolnost dejstvo, da hodijo še le v prvo šolo, da so torej — nevedneiil Ka^ti tudi politični abe-cedar mora vedeti, da je drnnidjadja gnusno početje, «Nova Doba* podaja svojo razlago za tisto »omahljivost*, ki jo je spoznala še le seda} v svoji »prvi veliki Šoli*. Modruje namreč: «Ta omahljivost je posledica tiste politične vzgoje, ki so jo podedovali Slovenci od avstrijskih časov sem. Navsjeui iiveti v državi, v kateri je vsak narod vlekel vodo na svoj mlin, ni nič naravaej&ega kakor nadaljevanje te izrecno sebične politike*. Tu je namgn denuncijacije očtviden, na dlani. Ne obtožuje morda samo »omahljivi materija!«, marveč govori o Slovencih, torej o naši narodni skupnosti. Gospodje v Runu naj vedo, da je naš narod ski mo prej prežet od avstrijske duševnost* in avstrijskega mišji en j a in da; se te doievnosti m tega mišljenja ne iznebi nikdar! To so napisali pri »Novi Dobi*, ker vedo prav dobro, da obtožba z «avstrijaikantstvom» pomeni za obtoženca črno piko v rimskih knjigah. Zato je jasen in proračun jen namen prvotobukov pri goriškem listu: nezanesljiv element so Slovenci — le po njih! Državni izdajalci so, ker »vlečejo vodo na svoj mlin*! Po pravici in resnici povedano: Slovenci vlečejo z vso pravico vodo na »svoj mlin*, ker zahtevajo tudi v Italiji svoje politične in narodne pravice! To najzakonitejšo borbo našega naroda — najbolj opravičeno pred Bogom in vsem po&tenim m pravičnim svetom — bi bo s svojo preuredbo fašistov ake organizacije in priznava, da so bile nezakonitosti in na silstva in da je to grda stvar, ki se ne sme dalje dopuščati. O Mussolini ju pač ne boao mogli reči, da hoče hujskati slovensko ljudstvo proti fašistom. To je druga občutna: lekcija, ki so jo dobili novodobarji iz Rima. Prva je bila, ko je Mussolini zaprl njihovemu glavarju vrata do vladne liste. Namene te preuredbe fašistovske organizacije spremljamo mi s zadoščenjem. Seveda na predpostavi, da je resno mišljena in da se tudi resno in strogo izvede. Naj pride naše ljudstvo vsaj od te strani do oddiha, ki ga je tako zelo potrebno. Hodne šolske razmere o Bresu Lani so vaščani iz Mačkolj z vso vnemo pripravljali šolsko poslopje v lastni vasi, da ne bo treba njihovim otrokom hoditi v črez pol ure oddaljeno Dolino ali pa v Osp. G. komisar Scialpi je zagotovil vaščanom, da jim bo preskrbel takoj učno moč; čim bodo izvršili potrebno popravo šolskega poslopja. Toda ostali so začetkom tega leta nemalo razočarani. Čeprav je od novega leta poslopje pripravljeno ter ga je komisija pregledala in našla v redu; čeprav se je g. Komisar zanimal za našo šolo — vendar se ni dosedaj od šolskega nadzornika Cosianija (KocjanČiČa) in od šolskega skrbnjLštva še imenovala nobena učna moč. Razjarjeni vaščani so že pred par meseci sklenili, da ne pošljejo svojih otrok nikamor v šolo razen v lastno, in tako ne zahaja preko 50 otrok nikamor v šolo. Človek bi misHl, da se bo šolska oblast radi tega kaj pobrigala; toda.še zmeni se ne. Slovenci so pač državljani 3. in 4. kategorije. Za Žavlje je bilo takoj vse urejeno m preskrbljeno, seveda ker je šola z Uilr;«« učnim jezikom. Za novi laiki ioklci vrtec v Dolini, m nobenih zaprek, Čeprav so s težavo vlovfli 16 otrok, potem ko so ie g. župnika ailifi, da mora v cerkvi oznaniti otvoritev in po možnosti priporočiti to oajaovejfto pridobitev za Dolino. Dajte nam, kar nam gre po božjem m naravnem pravu; saj za davke n^e ne po* zabite. — Več očetov iz Mačkolj. Nova agltccija proti uiiteliskl „Zve?!' Paolo Olivieri, tajnik gor, faš. zone, je razposlal na vsa šolska vodstvi, goriškega okraja okrožnico, s katero vabi učiteljstvo v učiteljski fašistovsko-nacijonalni sinda-kat. Iz okrožnice in pristopnice je razvidno, da hoče sladkobesedni organizator učiteljstvo popolnoma udiniti v strankarsko politično službo. G. šol. nadzornik Rubbia je že pred letom poskusil zvabiti učiteljstvo v sinda-kat in kar ni njemu uspelo, hoče za vsako ceno izvršiti tajnik fašistovske organizacije. Gosp OUvieriju je veliko na tem, ker bi si s to pridobitvijo utrdit svoje stališče in olajšal svoje plemenito raznarodovaJr.o delo. V svesti, da se mu slovensko učiteljstvo odzove, je že sklical ustanovni shod za dne 1. maja ob 11. uri v dvorani Vittoria. Poznamo naše učiteljstvo in smo uver-jeni, da ostane zvesto svoji vzvišeni nalogi in odgovori vsiljivemu ».organizatorju* vsaj tako, kakor je odgovorilo g. šolskemu nadzorniku. Učiteljstvo je gotovo uvidelo, da ga hočejo s tem pripraviti ob ves vpliv in ugled pri našem ljudstvu in popolnoma zasužnjiti. Zakaj ne organizira g. Olivieri italijanskega, učiteljstva v stari domovini, katero je ostalo zvesto svojim starim učiteljskim organizacijam? Zakaj se ne potrudi v Trst, kjer je italijansko učueij-stvo odgovorilo tamošnjim fašistovskirn organizatorjem, da je zadovoljno s svojimi organizacijami in mu ni mar za nov 2 sindikate. Slov. učiteljstvo ima svoje stanovske organizacije, ki delujejo nad pol stoletja — tem caj ne delajo ovir, pa bo vse dobro. Slovensko učiteljstvo, pomni, d? te ho čejo zapeljati, diskreditirati, da jim boš služilo kot neznačajno v posmeh. To je cilj, katerega hočejo doseči! Kar! filitrar in njegov gro& u Ribnici na Dolenjskem Prejeli smo: Lansko leto sein bil po opravilih v Ribnici. Ogledal sem si trg; bil sem tudi v cerkvi, videl sem prelepi tabernaktl, zares lepo mojstrsko delo! Hotel sem si tudi ogledati na Škrabčevi rojstni hiši spominsko ploščo slavnega, Goričanom osebno dobro znanega učenjaka — slavista patra Stanislava Škrabca, v podružniški vasi Hrovača. Tukaj je tudi pokopališče. Spomnil seiu se na ranj-kega gospoda Karla Klinarja, kateri je več let služil kot župnik v Šturi^ah. Umrl je 1. marca 1923. Po posredovanju blagih src sem prišel do njegovega častitega groba. Kako me je zabolelo, da ta imenitni go.sj>od skladatelj buditelj in dobrotnik siovenskega naroda itd. nima nrti še nagrobnega spomenika! Pokojnik je živel v Ribnici hudo, trdo iiv-Ijenje v skrajnem pomanjkanju. Težko butaro svoje starosti, 87 let, zraven še skoro popolnoma slep — tudi slišal je malo — je nosiJ vdano do svojega zadnjega vzdiha. Smrt ga je rešila neznosnih spon. Sedaj gleda, zdravih oči, slavo onih v Bogu srečnih, ki so se trudili in žrtvovali za druge. Nič ni imel, ničesar ni zapustil nego vzgled, ki nas drami na delo in spominja, da naj ga posnemamo. «Et absterget Deus omnem lacrymam ab oculis sanetorum, et mors uiti a non erit, ne-que clamor, ncque doJor erit ultra, qui? prima abierunt,» (Apoc. 21. 4.). «Bog posuši vse solze svetnikov, smrti n< bo več, niti žalovanja, niti vpitja, niti trplje nja, ker vse je že prešlo.» Slovenski narod, osobito vi, dobrosrčni Vipavci, hvaležnost nas veže: Zbirajmo doneske, da mu postavimo iz hvaležnosti vsaj skromen nagrobni spomenil'.' Bog daj, da bi ta poziv človekoljubja in hvalež iosti padel na rodovitna tla! To bi bilo trajno v čast našemu narodu kot znaten dokaz, kako znamo spoštovati naše narodne dobrotnike! Rodoljubni donesJti naj se pošljejo č. žup-nemu uradu v Šturijah. Spomini Kako jc pokojni gospod Fr. Rorman župnik na Prošeku, blagoslovil velikonočni kruh v Gabrovcu leta 1851). — L. 1851. je bila velika noč ali evzem dne 20. aprila ravno kakor letos. Ta dan je bilo lepo vreme in vstajenje se je vršilo zjutraj r^od?j v najlepšem redu, posebno žensH spol je bil lep*1 opravljen v lepi kmetski, enolični okoliški opravi. Škoda, da te prelepe nože ni več I Po vstajenju so se blagoslavljala jedila v cerkvi. Slovesna peta maša se je vršila potem še le ob 10. uri. Po vstajenju se je podal pok. župnik Rozman, katerega imajo farani še dandanes v najboljšem spominu, v Gabrovec blagoslov-ljat kruh. Navadno so šli strežniki ž njim. Eden je nesel mašno obleko, drugi kollič z blagoslovljeno vodo, tretji svečo itd. Dečki so si napolnili želodec z božjimi darovi, mogoče tudi z vinom, potem so še le sl«rJi duhovniku. Med temi je bil tudi 11 let stari Andrej Nabergoj, rojen 1. 1840., brat pokalnega viteza Ivana Nabcrgoja. — Ko so prišli do Božjega polja, 1 km daleč od Prošeka, sc začeli sekati jajca( pirhe), s krajcarji. Pri tem je nastal prepir med njimi in nesreča je hotela;, da so zvrnili kotlič z blagoslovljeno vodo. Kaj narediti sedaj! Nazaj ne morejo, ker ae mudi do gospoda, ki je že črez 1 km pred niimi, in ta se že gotovo jezi, da ni še dečkov. — Kaj naredijo zvite glavice! Bit je tam lud in napolnili so kotlič s to vodo ter ili vdani v božjo voljo v Gabrovec. Gospod je imel že Sibo v roki, da bi jih namazal; je namreč srdit črez mero. Kar naenkrat £ :e začela peti kukavica; začel je Šteti m šteti in zapela je ravno «47 botov*. Kdo je bil bolf vesel nego gosp. Rozman! V tem mu je BiuiUa jeza, šibo je vrgel prof in dečki niee fcili t ep eni, potem še le se je bil oblekel ter blagoslovil kruh z vodo m kala. Andrej tbergoj bi imel sedaj 84 let. Večina isto-Vrttuikov od tega slučaja so v srečni večnosti, tako, da ne ostane sedaj drugega nego opomin na minule dni pred 73-timi ieti, kateri fo bili gotovo srečnejši nego dandanes. Domačin. DruitvMe vesti Srednješolca skupina Saidb. Danes popoldanski izlet v Repentabor. Zbirališče ofc 13.30 (ena popoldan) pri tramvajski postaji v Bojanu. Vabljeni so tudi prijatelji društva, — Vodstvo. Šentjakobska «Čitalnica» priredi prihodnjo nedeljo prvi pomladanski iizlet v Velike Žablje ca Vipavskem. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Ker bodo izletniki potovali v udobnih korije-rah. je vsem dana prilika, da se brez vsakega truda ogledajo krasno vipavsko dolino v piti, li pomladanski odeji. Vožnja tja in nazaj t kosilom vred stane 20 lir na osebo. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se čimpreje prijavi v gostilni DKD pri Sv. Jakobu, Campo S. Gia-como št. 5, ^Deseti brat» na Kontovelu. V kratkem po- jiovi dram. odsek Mlad. društva «Prosveta» Sv. Jakob Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro v dvorani na Kontovelju. Podrobnejše v četrtkovi številki. M. D. P. — Sv. Jakob. Danes v nedeljo izlet. Zbirališče pri cerkvi. Odhod ob 13.30. — Odbor. M. D. P. — Sv. Jakob. Jutri v pondeljek običajni društveni sestanek na stari policiji. - Odbor. planinsko društvo v Trstu. Redni društveni sestanki se bodo vršili vsako sredo ob 20.30 v 'anskih prostorih. — Delavsko podporno društvo (bolniška blagajna) bo imelo v nedeljo, 27. t, m., svoj redni občni zbor v svojih društvenih prostorih v ti Romagna št. 26, II. — Dnevni red: 1) Pozdrav predsednika, 2) čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 3) Tajniško poročilo, 4) blagajniško poročilo. 5) poročilo računskih pregledovalcev, 6) volrtve novega odbora, 7) razno. — Začetek ob 9.30. — K obilni udeležbi vabi odbor. Podružnica «ŠoL Dr.» Pri Sv. Jakobu na/ji a-nia. da se vrši danes ob 10 dopoldne njen <-i?čm zbor v dvorani «Del Kons. Dr.» Campo S. Giacomo 5, po sledečem dnevnem redu; 1) Nagovor predsednika, poročilo tajnika in V igainika. 2} Poročilo pregledovalnega odbo-t. odseka šolske refekcije in otroške vrtna-rice, 3} Volitev odbora in pregledovalcev računov, 4) Volitev delegatov za skupščino osrednjega društva, 5) Slučajnosti. Kakor smo .zadnjič vabili vse dobrotnike naše mladine, iako vabimo danes vse one stariše, katerih otroci dobivajo hrano v šoli. da se gotovo udeležijo občnega zbora. Popoldne ob 4 nastopijo v dvorani DKD gojenci In gojenke otroškega vrtca po sledečem sporedu: 1) Pozd av: Marica Stcpančič 2} Vrtec, pesem; 3) Zima, deklamacija; 4) Pot v nebesa, samogovor; 5) Barčica, pesem; 6) Vr-deklamacija; 7) Sladkosnedni Tonček, prizor, 8) Gozdič, pesem; 9) Stankova smrt, Dr. Kette; 10} Darežljivi otroci: Marica Stepan-čič — igrica. Med sporedom svira na glasovir £č. Almira Kette-jeva. Odbor pričakuje pol-noštevilne udeležbe.' Športno društvo «Adrija». Nogometni odsek iica danes redne vaje. Shajališče in odhod ob 7 h zjutraj* izpred DKD pri Sv. Jakobu na prostor. — Načelnika. — Danes se vrši na športnem pTostoru pri Sv. Ivanu, zanimiva nogometna tekma med tržaško «Edero» in nogometnim društvom -Bo!ogna» iz *Bolognes>. * Bokjgna» je ena izmed prvih italijanskih nogometnih čet. Prl-četek ob 16. uri. Iz Škednja. Podružnica «Šolskega društva* v Skednju priredi v nedeljo dne 4. maja t. I. pomladansko veselico, pri kateri bodo nastopali gojenci tamošnjega otroškega vrtca e petjem, igricami ki deklamacijama. Opozarjamo naše občinstvo že sedaj na to prireditev. U tržaškega žlvlfienia Dve tatinski podjetji. Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje trgovca Vitaiiana Baumann, stanujočega v ulici Giotto št. 11. B amann je bil začasno odsoten s svojo družino, zaio so imeli zlikovci lahek posel. V dveh sobah so vse prevrgli, vlomili omare in pobrali iz njih najboljše obleke in perilo; preiskali so tudi nekatere predale, kjer so našli nekoliko zlatenine. Nato so jo zlikovci nati-fcoma odkurili z natlačenimi culami. Bili so še tako skrbni, da so zaklenili vrata stanovanja za seboj. Pozneje se je Baumann vrnil domov in od-kni tatvino; dognal je, da so ga zlikovci oško-Co\_:li za 3500 lir. Prijavil je tatvino na policijskem komisarijatu v ulici G. Brunner. — Podobnega obiska je bil deležen uradnik Viktor Vergna. stanujočega v ulici Istituto št. 27. Neznani zlikovci so se vtihotapili v njegovo stanovanje, obstoječe iz štirih sob', od kate ih s!a dve v podnajemu. Pobrali so večjo množino perila, zimsko suknjo, zlato verižico s priveskom in znaten znesek denarja, ki so ga našli v sobi podnajemnika Josipa Cataruz- za, katerega so okradli imd% 300 lir vredno obleko. Vergna je prijavil tatvino na orožniški postaji v ulici Rossetti. Ne varan padec starim. Kuharica Katarina Cbielli, stara 66 let, stanujoča v ulici Guardia it 15, je bik vtem? popoldne žrtev hode nezgode. Hotela je odstraniti nekatere volilne epake, nalepljene nad vratmi gostilne Borri, v ulici Guardia, kjer ie zaposlena. V to svrho je stopila na lestvo. Toda starka je bila oči-vidno preneokretna za plezanje, kajti nenadoma je izgubila ravnotežje ter padla z lestve na' tla tako nesrečno, da si je na kompliciran način zlomila levo nogo pod koleno« ter se potila po »tegnu. Ponesrečenka je bila prepeljana z javno kočijo v mestno bolnišnico. Sprejeli so jo v ki-rungični oddelek. Nos si je razbil. Sinoči okoli 21. ure se je zatekel v mestno bolnišnico 18-letni težak Salva tor Buffolmi, stanujoč v Škednju št. 970; imel je precej hudo rano na čelu m par prask po čelu. Mladenič je povedal, da je šel preko nekega zemljišča v Skednju; v temi se je spotaknil in padel z obrazom na kup bodičaste 'žice. HESA z vrtom, v Gorici, m pod «Goi* na upravništvo. Ponudbe ČREDNO PBlODATE zlato ki srebro, vprašaj - te cene vetiko zlatarno — mano vra Gia-cinto Galima 2 (nasproti hotela Mooceni-sio). Velika izbera ur. Popravila Cene nizke. 13/2 MOTORNO KOLO «Fiera» 8—10 HP. v po-oofaem stanju, sidecar, proda za L 6000.— Kojanec, Nabrežina __496 ZBOG AR G. Via Malino grande 14 II. lika srajce, ovratnike, zavese itd. Cene zmerne. Postrežba na dom. 493 TESAČE za želeatniike hlode išče Stenovič, Via Milano 22/1. 495 POROČNA SOBA, predvojno delo, orehova, masivna, se proda za polovično ceno. Corso Garibaldi 29 vrata 6. 494 VILA, majhna, s 4 prostori* v Sv. Križu, se odda ali proda po zmerni ceni. Naslov pri upravništvu. _497 Književnost In umetnost Gostovanje jugoslavenskih umetnikov ▼ Italiji Kakor smo javili že včeraj, pridejo v mesecu maju Jugoslovani kancertirat v Italijo, Italijani se pa podajo v Jugoslavi^omEden prvih iakih koncertov se bo vršil v torek v dvorani «Circolo Artistico«, ul. Coroneo, 15 lqer se bo producirala prva jugoslovenska umetnica na gos lih gospa Brandl-Pelikan iz Maribora, ki si vsled svoje skromnosti in vkljub svoji spretnosti ni še iz vo je vala posebnega slovesa izven mej svoje države, pač pa je znana jako dobro v Beogradu, kamor je bila že večkrat povabljena, da konce r tira pred naj odličnejšim občinstvom. Tudi Zagreb jo sprejema vsakokrat z velikim navdušenjem. Za prvim koncertom se bo vršil drugi vokalni, ki bo, kakor se nam zatrjuje, nekaj posebnega. Kot revanša Brandl-Pelikanovemu koncertu se poda turnejo po Jugoslaviji C e sare Barrson, obče priljubljeni tržaški vijolinist. Vrše se tudi že pogajanja za gostovanje znanega tenorista gospoda Macneza Umberta, ki je bil glavni steber v letošnji sezoni v tukajšnjem mestnem gledališču «Verdi». Upati je, da bodo pogajanja uspela ter, da bodo vse te prireditve imele čim boljši gmotni in moralni uspeh. * * * Violinistinja Fani Brandl-Pelikan bo na svojem koncertu, ki se bo vršil v torek v veliki dvorani «Circolo Artistico», nastopila s sledečimi točkami: 1. Brahms: Sonata v tf-durju op. 78; 2. Paganini- Wil-helmj: Koncert v d-durju; 3. a) Čajkovski: Serenata melancolique; b) Dvorak-Krei-sler: Humoreska; c) Kreisler: Caprice Viennois; 4, Wieniawski: Fantazija Faust. Spremljal bo na klavirju prof. Aleksander Costantinides. Začetek koncerta ob 20'30. KUVAJR2CA, samo sa dobrom preporukom i potpuno vična posle, traži se za ) prodaja klajno apno, bisulin, cevi iz gumija, trakce in nože za cepljenje trt, ličje, ročne in nahrbtne žveplcvnike francoske tvrdke *Vermorel», vinske tehtnice, za-maške, azbest, steklenice za vzorce vina, aparate in kozarce za vkuhavanje sadja i. t. d. — Popravlja bolna vina, oziroma daje nasvete ra potrebne snovi v to svrho. JUST UŠAJ, oenotehnik in agronom. (397) DAROVI Bazovski «partnerji» darujejo L 16.— za društvo«, ker se je Karlo opekel doda še 8 L, zadovoljna France in Toni 5 Lt Rudolf ker mu je Slo narobe 3 L, Karlo na krivih poteh 5 L, in vedno korajžni Vincenc L 3, skupaj L 40.— Zasebniki, društva posnemajte naše vrle Bazovce. Ni ga sestanka kjer bi se ne .spomnili tega prekoTistnega društva. Srčna jim hvalaf Posojilnica in hranilnica na OpČinah daruje L 25 za «ŠoIsko društvo* V isti namen daruje g. Rudolf Valenčič L 5 kot najdeni denar. Kot preostanek računa v rojanskem «Kon-sumnem društvu« daruje g. Majcen L 5 "Šolskemu društvu*. V 98 številki Edinosti z dne 24. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Rodoljubi v rodoljubnem trgu niso darovali 1157 L temveč 1175 L. Veselo omizje v gostilni Kraljič v Boljtmcu daruje L 17 za podružnico »Šolskega društva* v Skednju. Isti podružnici darujejo A. Merlak L 10 Angela Sancm mesto cvetja na grob Danilu Sancin-Drejač L 5, Opara L 3 Josip Vek-jet L 3.— Srčna hvala vsem! Mali oglasi ZLATO, srebro, briJjante, plača po najvišjih cenah, Pertoi. Via S. Francssco 15, II. 26 BABICA, avtorizirans, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Gm&a 29. 306 Delniški kapital Fr. 30 kspHali v vel^vi čez 78 Ustanovljens 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. — Zastopniki se ie sprejemalo. — *) § 50. Vstak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku ali nadzorništvut ali pa načekii-itvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Mi&O previdne gospodinje dUSEPPi Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel (10) Veliko izbero tu- in inozemsEtega blaga sa ■ollii ta I nnrt« obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO in CeSKO BLAGO LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V BLIŽINI Trsta (na trgu) je na proda) hiša z 12 prostori, gostilno, žgan jamo, mesnico j in trgovino. Cena po dogovoru. Naslov pri; upravništvu. 4781 tUnla li NmRHMjn MAHI T.lefoa: »—18, 22—88 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI fiMca in rezerve Disarjev iO.BQO.0OO — Telefon: 5—18, 22—93 2IBLRNA. uljca Battisti 20, lika vzorno ovratnike, zapestnice in srajce. 490 ŽIBERNA, ulica Battisti 20, čisU kemično obleke. 491 ŽIBERNA, ulica Battisti 20, Čisti zastore. Cene zmerne. 492 CUNJE plačujem po 50t vreče po najvišjih cenah. Babšč, Molino Grande 20. 488 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. RAD BI ČITAL .ISTARSKO RIJEČ* IN NE VEM, KJE SE PRODAJA. — Ce hočeš čitati «Istarsko Riječ», obrni se na knjigarno in papirnico J. Stoka v Trstu, via Milano 37, in tam >o dobiš. Posamezna številka stane le 20 centezimov. 458 Podružnice t GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor HnlpriMmliielSa zveza z Jusoslaullo Blagajna je odprta od 97,-127, In od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: S PODLISTE W. Collinsr gREZ IMENA (it) Roman. Gospa Vanstone je smatrala z ozirom na dolgoletno prijateljstvo guvernante umestno ra-fcodeti gospodični Garth vzrok nenadnega od-potovanja. Gospodična Garth se je bržkone užalila zaradi skrivnostnega odpotovanja, dasi ni tega pokazala. Tudi se je morda vprašala, kako je prišlo do tega, da se gospa Vanstone vmešava v opravke svojega moža. Vse te dvome pa ji hoče, kolikor se nje tiče, razpršiti. Spremila je moža v London, da bi se Posvetovala z znamenitim zdravnikom v jako kočljivem in delikatnem vprašanju, Slo se je oamreč za možnost, da postane še enkrat mati. Prve tozadevne znake je smatrala zgolj za domišljijo. Dolgoletni presledek po rojstvu nje-a« g a zadnjega otroka in s tem porodom zvezana težka bolezen in končno njena leta — vse to je govorilo proti takim domnevam. In vendar je slednjič uvidela, da se mora posvetovati z zdravnikom. Ni hotela na vznemir- jati svojih otrok s tem, da bi poklicala v hišo zdravnika. Zdravniška preiskava je sedaj nje~ no domnevo potrdila in ona pričakuje s strahom konca poletja, ker se boji katastrofe. Zdravnik si je sicer prizadeval razpršiti njene pomislek« glede njene starosti in njenega zdravja, toda njegova vprašanja so jo uverila, da je sam v skrbeh za njo. Gospa Vanstone ni hotela povedati svoji prijateljici svojih domnev, dokler so bale samo domneve, zato pa1 ji sedaj vse odkrito razodeva v upanju, da ostane stvar med njima tajna. Najboljše bo, če prepusti vse bodočnosti in se ne vznemirja. Na triindvajsetega tekočega meseca se bodo bržkone vsi srečno se&H. S tem poročilom in z običajnimi pozdravi je zaključila pismo, toda ravno iz tega zaključka as bral njeno zmedenost. Prvi občutek, ki ga je gospodična Garth imela po prebranem pismu, je bilo pomilovanje gospe Vanstone. Pozneje pa so jo popadli nemirni dvomi. Ali je bfla ta razlaga v resnici zadovoljiva in izčrpna? Dejstva m govorila proti temu. Gospa Vanstone je zapustila hišo dobre volje m to njeno veselo razpoloženje pred obiskom zdravnika in dal}e njena starost in njeno telesno stanje, vee to so bile okolnosti, ki niso motfle opravičiti ni enega veselega razpoloženja. Ali ni bilo pismo is New-Or-leansa v nobeni zvezi s potovanjem — za*^) pa je tako pozorno dvignila svoj pogled, ko ie hčerka omenila pisem oko m sank o? Vse ?e kazalo, da ie še kakšen drug vrrok temu potovanju. In če je bŠo to res, pot« |e sledil zelo neprijeten zaključek. Gospa Vanstone je bila v eni točki popolnoma odkritosrčna z gospodično Garth, koteč p dekanm* • tem svoje prijateljstvo m zaupanje, toda prikrivanje v drugi je užalilo njen odkriti in pošteni značaj. Sicer pa ie bilo eno gotovo: aakenca sta se imela vrniti trilndi^ntega; kdo ve, koliko novih odkritij bosta prinesla s seboj 1 ČETRTO POGLAVJE, Toda nič novega nista prinesla. O vzroku potovani* se m nič govorilo, njegov namen je bil očividno dosežen, zakaj obe sta bila kakor po navadi. Ali ie Ma domača revolucija že pri kraja ia tajnost za vedno skrita? Toda snč na svetu ne ostane večno prikrito. Zlato, ki fe stoletja neshrteao ležalo v globinah pride nekega dne aaao na površje; pesek postane »dajal«, zakag pokazuje sledove stopM valovi vržejo atopli«oca na Celo ggen suho. ggeni ohrani v pepelu tvar ine, ki jih je požgal. Sovraštvo privre iz oči iz skrivnega hrama misli, in ljubezen najde Judeža, katero on izda s poljubom. Kamorkoli se ozremo, vidimo da je odkritje naravni zakon, pred katerim ne ostane nobena skrivnost prikrita. Prvi dogodek po povra-tku Vanstonejev, neki jutranji obisk, je razkril ta^no. Tri dni po povratku gospodarja in gospodinje so sedele ženske članice družine v zajtr-kavalnici. Iz okna se )e videl cvetlični vrt in grmovje, ki je bilo ograjeno s plotom in do katerega si prišel s ceste skozi mrežasta vratca. Nenadoma je zaškripal zapah na teh vratcih in to škripanje $e vzbudilo pozornost dražbe, v kateri je ravnokar zavladal besedni odmor. Magdalena je prva stopila k oknu, da bi videla kdo je prišel. Cree nekaj trenatkov se je pokasala na ▼rtoi steci moška postava, in ko |e prihajala bliže, se ie Magdalena naglo obrnila in na-zaaalla, d» je psikajajofci moški gospod Franci« Clare. Tako najsvffeni gospod |e M fin najstarejšega znanca in najbližjega soseda gospoda Vaostoneja. Gospod Clare starejši »e stanoval v neznatni hišici onstran grmovja, ki je tvorilo mejo posestva Combe-Raven. Bil je iz stare družine, toda njegovi predniki mu niso drugega zapustili kakor veliko knižnico, ki je napolnjevala vse sobe in celo hodnike in stopnišča. In tudi ga ni nič na svetu zanimalo razen njegovih knjig. BU je že mnogo let vdovec, toda ni prikrival, da prenaša izgubo svoje žene s filozofsko udanostjo. Svoje tri sinovć je smatral za potrebno domače zlo, ki je neprestano motilo svetost njegove delavne sobe in naruševalo nedotakljivost njegovih knjig. Če so šli otroci v šolo, jim je gospod Clare dejal: «Bog z vami!* a sam pri sebi: -hvala Bogu!* Svoje skromne dohodke in svoj še skromnejši dom je prenašal z iijed-Ijivo ravnodusnostjo. Samega rebc je imenoval «gospodskega reveža^. Gospodinjstvo je prepustil svoji edinr stari služabnici peni pogojem, da se ne' sme dotakniti njegovih knjig. Njegova priljubljena pe&nika sta bila Horac in Pope, njegova glavna filozofa Hobbes in Voltaire, Gibanje in sveži zrak sta mu bila zoprna in če je šel na izprehod si ie izbral vedno isto in niajbolj pusto pot. Bil je grbast in žavahnega temperamenta ter zelo dkromen v jedi in pijači. Glede svoie osebe je bil kar najbol) nemaren in umazan in rad se je hvalil, da ss je olresel vseh človeških predsodkov. Vesti z Goriškega GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR triaflu- ga političnega društva Edinoit miiiia)« občinstvu, da uradnje v Gorici ulica Cardncci 7/1, tn da sprejema nerabljene stranke vsak pon-deljek in četrtek dopoldan. Podeljuje nasvete v zadevah vojne odškodnine, pokojmtc za Invalide, vdove in sirote, izmenjave denarja, terjatev in dolgov v inozemstvu. in t drugih zadevah. Tolminski občinski svet razpuščen. Po demisiji podžupana Mraka in občinskega svetovalca Kraglja smo predvidevali, da bo tolminski občinski svet razpuščen in da postane Mrak komisar. Tako se je tudi zgodilo, Tolmin ima Mraka za komisarja. Za Tolmince bo sicer komisarjenje Mraka težka preiskuŠnja, JLš bo zahtevala tudi gotove žrtve, toda prepričani smo, da bo tudi Tolmin ravnotako možato prenašal svojega Mraka kakor prenaša Kanal svojega Peternela, Po temnem mraku napoči tudi Tolmincem dan svetlobe in Videm bo zopet za en dokaz bogatejši, da tudi železna pest ni v stanu razbiti trdih slovenskih glav. Načelniki kmetijskih šol na Goriškem. Kot smo ^e svoječasno poročali, bodo uvedene na Goriškem po vzoru iz starih pokrajin kmetijske potovalne šole, ki bodo imele svoje sedeže v Gorici, Tolminu, Ajdovščini in Cervi-gnanu. Sedaj so bili imenovani od ministrstva za narodno gospodaistvo sledeči načelniki: za goriško podravnateljstvo dott. cav. Detalmo Tonizzo; za posebni oddelek sadje-in vinorejo za Brda in vipavsko dolino s sedežem v Gorici dr. Peter Vallig; za tolminski oddelek inž. Lucjan Velicogna in za červinjanski oddelek dott. Alfredo Ortali. Kar smo že takrat omenili, to ponavljamo tudi danes: ako ti gospodje ne znajo slovenskega jezika, potem je njih strokovna delavnost že vnaprej obsojena na "neuspeh in je škoda vsakega denarja, ki se v to svrho potrosi. Sicer pa po dosedanjih skušnjah gospodi v Vidmu in v Rimu nc gre za kake strokovne uspehe, za gospodarski in kulturni napredek naših krajev, njej gre predvsem za politične uspehe, kar nam v dovoljni meri dokazuje postopanje z našimi sodniki. Da pa tudi političnih uspehov ne bodo dosegli, to nam zopet dokazuje dott. Matteo Marsao v Tolminu. Vladne podpore. Goriški državni knjižnici je nakazala vlada letno podporo v znesku 60.(J00 lir pod pogojem, da prispevata tudi goriško mesto Ln furlanska pokrajina z letnim zneskom 10.000 lir, tako da bi skupna podpora znašala letnih 80.000 lir. Goriški mestni svet je že odobril letno podporo v znesku 10.000 lir in tudi furlanska pokrajinska uprava se bo najbrže odzvala prošnji. Goriška državna knjižnica, ki šteje okoli 100.000 knjig, je produkt iuzije treh knjižnic, in sicer nekdanje licejske, mestne in deželne knjižnice. Istotako je naklonila vlada za gozdarsko razstavo v Tolminu znesek 20 000 lir, vsled česar ima odbor dosedaj na razpolago že nad 30 000 lir. Bremena zaostalih davkov. Goriškim trgovcem in obrtnikom se krivijo hrbti ne samo pod težo bremen sedanjih davkov, ampak še bolj pod težo zaostalih neposrednih davkov, katere morajo v obrokih odplačevati in ki so jim bili visoko odmerjeni. Ker so v strahu za svoje hrbtenice, so poslali v Videm deputacijo s prošnjo, da se jim to neznosno breme vsaj kolikortoHko olajša. Delavnost «Z«lenega križa». Goriški «zeleni križ- je otvoril podružnice v Podgori in v Saloni ob Soči. Nedavno je sklenilo vodstvo* te človekoljubne ustanove omejiti svojo delavnost le na gotov pas v goriški okolici, sedaj pa z veseljem ugotavljamo, da at delokrog te prepotrebne ustanove čimdajj* boJp šari. Umetniška razstava. Po Veliki noči končno prispela celotna zbirka slik slovenskega umetnika Vena Pilona, ki so bile takoj izložene na goriški umetniški razstavi. Včerajšnja «Voce di Gorizian* prinaša izpod peresa zgodovinarja umetnosti Antona Morasti simpatičen članek o ajdovskem umetniku. Goriškim Slovencem ponovno toplo priporočamo, da si ogledajo dela naših in furlanskih umetnikov — zlasti sedaj, ko so razstavljene tudi Pilonove slike — in jih opozarjamo, da se razstava zatvori že dne 30. t. m. Vstopnina znaša le neznaten znesek 2 lir. Nezgoda Pepi Srna ta. Kdo ae pozna v Gorici Pepi Smata? — Čim se oglasijo iz zvonika opikc krone kateresibodi goriške cerkve zvonovi, pa naj plakajo k pogrebu, pa naj veselo pritrkavajo k prazniku, je že Pepi Smat zraven, ki pomaga zvoniti. Pa* naj ima kakoršnokoli delo po rokah, pesem zvonov deluje na njega s tako neodoljivo silo, da zažene takoj delo stran ter hiti na zvonik cerkve, odkoder se oglašajo zvonovi. O velikonočnih praznikih so veselo pritr-k a vali v farni cerkvi na Placuti in seveda je bil tudi Pepi Smat zraven. Toda takrat bi kmalu njemu odzvonilo. Na zvoniku mu je namreč spodrsnilo in on se je zopet spodrsnil po stojnicah. Pri tem »podrsavanju in drsanju se je siromak precej odrsal in orilbal, tako da je moral praznovati praznike v goriški bolnišnici. Ognja varuj nas, o Gospodi V Solkanu je zgorel Ivanu Bašinu senik. Le hitri pomoči domačinov se je zahvaliti, da ni zahteval ogenj večjih žrtev. V Šempasu se je istotako vnel senik Josipa Čerraantiča. Toda tu se ogenj ni omejil samo na senik, ampak je upepelil tudi hišo obstoječo iz kuhinje in dveh sob. Škoda znaša nad 15.090 Hr. Poslopja so bila zavarovana proti požaru. Pretep, umor in samomor. V Dolu pri Tolminu se je mim4e «im odigral krvav dogodek, ki je razburil Tolmin in okolico. 26-letni Mihael Kavčič v Dolu je premožen in varčen posestnik, ki si je pridobil lepo premoženje. Njegov oče Andrej pa je zapravlji-vec, ki je od sina zahteval vse novo in nove podpore, vsled česar je že večkrat prišlo med njima do burnih scen. V torek arta prišla k Mihaelu oče Andrej in njegov miaj&i sin Franc. Med njimi je prišlo zopet do novega prepira, ki je pa takrat imel usodne posledice. Oče in brat sta skupno napadla Mihaela, ga vrgla na tla in, medtem ko je oče tiščal sina k tlom, je zabodel mlajši brat Franc svojega starejšega brata z dolgim kuhinjskim nožem v stegna in mu zadal globoko rano. Ranjenca je prepeljal «zeleni križ* v goriško bolnico, kjer visi vsled prevelike zgube krvi med življenjem m smrtjo. O praznikih so se sprli med seboj v a«ki gostilni. v Čepovanu Josip Šuligoj- ter Filip ŠuU-goj in Josip Muravec. Prepir }e bil baje politične narave. Konec politične debate je bil ta, da ie obležal Josip šuligoj mrtev na tleh, Filipa Suligoja in Murovca pa so odvedli ka-rabinirji v goriške zapore. , » . 18-letna Terezija Pecar iz Ločnika, služkinja pri urarju Rissdorfer-ju, je izpila s s*®1®" inorilnim namenom močno dozo lizoJa. Njen namen se ji je tudi posrečil, kajti na lice mesta prihitevši zdravnik ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt. Pečarjev® sta gnala v smrt bolest slovesa od zaročenca, ki je odšel k vojakom in strah, da se ji izneveri (Mtt —0-03 Mtlft O0B20 češkošlovafte krona . .......JMJ JJ dinarji .............iT M m srk A _ _ dolarji..............22M te.45 k* oaU franki..........Ui.— 142.— švicarski franki ......... .8M,— 400.— angleški funti primati......»7.90 93.1» POZIV. Šola Berlitz Trst — Via Tom klanca S«. 21. 28. aprila. Zatetek novih lt treba najti in ga dati na t razpolago banki in z njo združni industriji, da 1 si opomoreta. V ta namen se je ustanovil pod okriljem vlade «bančni konsorcij», ki naj bi priskočil «Eskomptni banki- na pomoč s kreditom 600 milijonov lir. Toda kmalu se je izkazalo, da tudi ta pomoč ne bi več zadostovala in tedaj je bila usoda viiji sodni dvor, pa je ▼ tem, da so dajali delničarjem dividende, ki stvarno niso obstojale, ter na ta načia oškodovali banko za 25,000.000 lir. Narotalt« In Urilo „EDINOST" liiMS JbbkB tam zali TržnSta posojilnico In hronllnico registrovana zadruga k omejenim poroštvom uradofa v tvoji lastni hiSI ulica Torrtbianca štev. 19, Lit Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge aa tekoči račun hi vloge za čekovni pcomet, ter jtii obrestuje večje kt etalse vtoge po dogovoru. Daje poaofDa na vknjižbe, menjice, zastave in osebna kredite. — Obrestna mtim po dogovoru. Drafine on a siroti K § flo 11 Ob nedeljah te praznikih j* urad zaprt §L telet 25-47. 8 inserirtite o „Edinosti" ki se bo vršil dne 4. maja, ob 1. tiri pop. v drufitvenlh prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje letnih računov za leto 1923. 4. Volitve. 5. Revizijsko poročilo. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelnlštvo. V slučaju nezadostne udeležbe, se vr§i občni zbor, glasom § 35 zadružnih pravil, pol ure kasneje. _(399) Zobozdravnik dr. Lojz Kršile specialist u bolezni v sstih fti na zo&eh gnjsmi za ta ztMarotflu a uhotetaita ejraviia v Gorici, no Travnike 20 (Ptaza tetla umna 20) •d 9-12 in od 3-5. <7* MIRODILNICA MARIO FEHLIN Sv. H. MosiL zgornja 2 Bivlo. Tel. 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. RAKOS & C.o jrst— Via Milano, 19 Teleton štev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev AĐLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) Žveplo, galico, žvepla Ini ke, Škropil« niče, gumijeve trake za cepljenje, kose „Merkur", semena, umetna gnojila, klajno apno, laneno seme, phige, drugo kmetijsko orodje i. t. d. prodaja po najugodnejših cenah KlTIUliOMO DRUŠTVU D. Uit I Ls Trst, Via Raliinerla 4 — Tel. 36-75. Opazkai Ponudite nam VaSe pridelke: drva' oglje, vino, zgodnjo zelenjavo, krompir itd. (228) OBLEKE po meri PST na obrobe iz volnenega, angleSk. blaga, kroji I. vrsle po L 390"- 1 RrolKflica M. immi Trst Ccrso Viti. Esnan. lil. 26/i lahna m- "m teemkeea Slasa pn »oMih cenah. Pri tvrdki M ?la Mi, m Vta S. mM bogata izbera volnenega blaga in bombaževinastega blaga, sviienine, pertfa, nogavic, pletenin, rokavic, svilenih šerp, zaves, modercev, okraskov, vezenin in čipk. Dnevoo novi dohodi zadnjih seztj-skih novosti po tovarniških cenah. Najboljši Šivalni stroji so MWAi\ materija!« I. R. I. fiajvscje Jamstvo. Brezplačen pouk v vezetijti. Posebni »troj! za ilvanje in vezenje L 570.—, 7a-klopni z dvesna predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga Sivai&ih strojev in potrebščin 24 Ctmilim. Trst, m & Cardncci 27 Na zahtevo se poSljejo ceniki. Trst - Via delta Geppa 18 - Trs! Najbližnje južnega kolodvora. Električna razsvetljava. - Modern komfort. - Sobe od L 6.— naprej. Govori se slovensko. BBEZ3JSJSI IB BI! ©BiiOlE Moške obleke, Izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, tailieurs in ženski izdelki, blago voilč, vsakovrstno perilo itd. Itd. Konkurenčne cene. Najbolji! posoli. Krojačnica L reda Via XXX ottobre 3/1. - Tel. 39-20 Prodala na obroke. 4 ° o □ □ □ □ o a □ □ □ a □ D □ □ □ □ a tU o a o a □ □ □ □ □ o □ □ o □ □ □ a □ □ □ oao aa annopDDanoDDDDDonnDnaaaan BANCA Ustanovljena leta 1905. Peiiillka sUvnka Lit. 15.000.000«- popolnoma vp!a?ana. li i Trst, Via S. Nkolb 9 (Lastna palača). Podružnici: A8BAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednost um nakup blaga. — Inka si efektov in rabinov. Informacij«. — Kupuj« In prodaja vafcrta. Jamstvena pisma In druga operacije pa najugodnejših pogojih. w Brali na kranane kaJMIce In Hh okrestuje pa 4°/, lelno netto, a vloge na tako?! rafun pa i vsa sna vlaga proti odpovedi okrestuje aajkolje pa dagovoru. vloge v Dinarjih ter JHi obresHiJe najbolje po dogovoru. Izvrtale nakazila v lirah In dinarjih sa Jugoslavijo □ o oooogooopoaDDOOODD a oooooaao □ □ □ □ □ aaoaanoa a □ a a D □ jO :a i □ a! P □ 1 ■ D: Di a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a