f* ■ - H < •.^•sr"*"•. ^
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The otdf Slovenian i>aiiy
«: in the United Ststea, s-■ ■ ■
issMd <?«7 daj «x«pt Suatyi
—: aad Legal HofiOaja, 5— -s 50.000 Readers, s-
TELETOM PI8AJLNK: 4687 OORTLANDT. Entered u gecond-Clau Matter, September 21, 1003, al the Foil Office »t Hew York, N. Y., under the Act of Oonfreu of Mareh 3, 187».
TELEFON FISAENM: 4887 OOKTLANDT.
NO. 126 — STEV. 126
NEW YORK, MONDAY, MAY 29. 1916. — PONEDELJEK, 29. MAJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Avstrijski vojaki na Laškem. Bolgarske čete vdrle v Grško.
PRED ASIAOO SE BO VRŠILA ODLOČILNA BIT KA - AVSTRIJCI BODO KMALO PRESKBLJENI Z VELTKI OBLEGOVALNIMI TOPOVI. — ZAVZE T JE UTRDB V DOLINI ASSA. — VELIKANSKO RAZBURJENJE V ATENAH. — BOLGARI SO ZAV ZELI TRI GR&KE UTRDBE. — GRKI ZAHTEVAJO, DA NAJ SE PRIDRUŽI KRALJ ZAVEZNIKOM. — REORGANIZIRANA SRBSKA ARMADA.
Berlin, Nemčija, *J8. maja. — Avstrijske čete neprestano prodirajo |>o dolini Lagarina. Italjani ne morejo ničesar opraviti, kljub temu, da imajo v svojih rokah zelo važoe postojanke in da so v primeri z Avstrijci v veliki pienxei.
Na fronti pri Asiago se bo vnela v kratkem času odločilna bitka. Že zdaj se lahko z gotovostjo trdi, da bodo Avstrijci zmagali.
Nekatera poročila celo pravijo, da so Italjani že zapustili mesto.
Avstrijci čakajo, da bodo dobili težke oblegovalne topove, s katerimi bodo začeli rušiti trdnjave v Ooiuji Italiji.
Na višini severno od Asiago so koncentrirali Avstrijci močno armado, ki je z vsem potrebnim izborno preskrbljena.
Dunaj, Avstrija, 28 maja. — Avstrijski generalni ^tab poroča:
•- Nase čete so z naskokom zavzele utrdbe pri Cor-nolo i »t barikade v dolini Assa.
Rim, Italija, 28. maja. — Italjanski generalni štab ]>oročn sJedeče:
- - V liagarina dolini si Avstrijci na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zavzeli naše postojanke, kar se jim pa dozdaj ^e ni posrečilo. Dozdaj smo odbili skoraj vsak avstrijski napad.
N;i Oftali fronti so se vršili boji samo pri Asiago. — Na>e baterije so prepodile nekaj avstrijskih oddelkov, ki so prodirali proti nam.
Mib»n, Italija, 28 maja. — Bitka v Trentiuu še zdaj >»i končana. Avstrijci so z vso silo obstreljevali naše utrdbe na Monte Pasubio. Italjani hrabro vstrajajo ob vsej fronti. Somtertja se sieer pripeti, da se na nekaterih točkah malo umaknejo, toda to nima nikakega pomena na splošni položaj.
Črte pod poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika so strahovito prevalile, ker so mislile, da bodo v par dneh zagospodovale nad severno italjansko nižino ter s tem rešile svoje postojanke ob Soči.
Pri Asiagu se bo v najkrajšem času začela odločilna bitka, Zazdaj je le artilerija v akciji, kmalo se bodo pa začeli infanterijski spopadi.
Seiu je dospel župan mesta Vineenza. Rekel je. da je v njegovi provinci osem občin popolnoma praznih. Prebivalstvo je pobegnilo v notranjost dežele.
V	mestu Asiago ni več nobenega prebivalca.
Solun, Grška, 28. maja. — Kot strela iz jasnega neha je zadela vse prebivalstvo novica, da je vkorakalo v grško ozmlje 25,000 bolgarskih vojakov.
Bolgari so zavzeli utrdbo Rupel ter so prišli do mo-^ta pri Demir Hisaru. katerega so bili Francozi že enkrat razdejali.
Bolgarom poveljujejo nemški častniki.
V	l>olgarskih rokah sta baje tudi utrdbi Spatovo in Draeotin. Iz nekattu-ih j>oročil je razvidno, da popolnoma kontrolirajo železnico, ki vodi iz Soluna v Kavalo.
Solun, Grška, 28. maja. — Grška garnizija v utrdbi Rui>e! je oddala par strelov na Bolgare, zatem se je pa takoj umaknila.
S* m je dospelo 100,000 mož srbske armade. Vojake so z ladjami prepeljali z otoka Ki-fa.
To je torej ona reorganizirana srbska armada, o kateri si* je že toliko pisalo in od katere zavezniki toliko pričakujejo.
Zavezniki bodo poslali Srbe v boj proti Bolgarom.
Atene, Grško, 28. maja. — Ko je dospelo sem poročilo, da so vdrli Bolgari v deželo, je nastalo med prebivalstvom velikansko razburjenje.
Ko so prišli Bolgari do utrdbe R ipel, so dali posad-IL i tri urn odloka. Izjavili so, da morajo imeti to utrdbo, češ, <l-i si bodo žnjo zavarovali svoje levo krilo proti zaveznikom.
Jutri se bo vršilo tukaj veliko zborovanje, na katerem bo prebivalstvo zahtevalo, da naj se pridruži kralj Konstantin zaveznikom.
Ob grški meji je baje koncentrirana velika avstrij-sk< ^-nemško-bolgarska armada, ki lahko vsak čas vdre v Grško, | ^ H^B^T JIImH H|h| ~ Grška vlada je poslala avstrijski, nemški in bolgar-
Izpred Verduna.
Francozi so zavzeli del vasi Cu-mieres. — Artilerijski boiji na celi fronti. — Velikanske izgube na obeh straneh.
London, Aiiplija, 28. maja. — Zadnja dva diii so divjali pred Verdunoni skoro le artilerijski b<j ji. — Francoski ogenj je bil od kraja tako hud. da so bili Nemci primorani zapustiti del vasi Cu-mieres. ki so jo pretekli teden zavzeli. Neiuei in Francozi so imeli velikanske izgube.
Francosko uradno poročilo se |HaM :
—	Bli/.u ('hauipagne smo s pomočjo artilerije spustili v zrak nemško niuuicijsko skladišče.
—	Na levem brep*u reke Meuse je bilo v okoliei La Mort Houime grozno bombardiranje. Uspehov ni imel ne sovražnik, ne mi.
—	Na desnem bregu reke v Woe vre je bilo tudi več aretilerij-skih bojev, ki so bili pa istotako brez pomena.
—	V Alzaeiji so poskušali Nemci prodirali, toda pri Balsclivvei lerju smo jih zaustavili in jim po vzročili velike izgube.
—	V bojih pri višini št v. -85 in Haute Chevauchee smo osvojili par nemških postojank.
—	Nemške izgube so v primeri z našimi velikanske.
Nemško uradno poročilo se gla si; —
V bojih okoli Champagne smo zajeli sto francoskih vojakov. — Francozom smo vse napade vrnili iu jim povzročili veliko izgub.
—	Ob reki Meuse je sovražnik napadal naše postojanke, toda mi smo ga v vsakem slučaju zavrnili.
V Albaniji stradajo. Rim, Italija, 28. maja. — Ljudstvo v Albaniji strada. — Avstrijske in bolgarske čete zaplenijo vso hrano, ki je na potu v Albanijo.
Koliko je na tem resnice, se ne ve. —
Lincoln se pelje v Anglijo.
V soboto se je na angleškem par-niku "Cameroniji" odpeljal Tgnac T. Lincoln, bivši član angleškega parlamenta in mednarodni špion. v Anglijo, kjer bo dobil kazen za svoje intrige.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojno smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRUO, KORO &KO, HRVATSKO, in droge kra J« v AV8TRO-OGRSKI blizo 7 nt 1» H j o n o v kron. Vso to počilja-tve so dospele ▼ roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem čartu toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pofeUjar ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa ee polije sorodnikom, ali snanoem, ki ga od tam poiljejo vojaku, ako vedo ta njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob oeebe, kateri m ima isplatetL
Cea« :
K	5	K.	t
6...	.90 t	120....	1T.40
10...	L. 00 |	130....	18-85
15...	2.35 |	140....	20.10
20...	8.05 1	150....	21.75
25...	8.80 t	150....	23.20
	450 |	170....	24.85
88...	0.25 |	180____	2540
40...	5.9S 1	190....	27.55
45...	a 70 |	200....	2040
BO...	T .40 t	250....	55.25
55...	5.15 |	800____	45.80
50...	5.85 1	850....	50.71
55.,.	5.50 |	400____	5800
TO...	10.80 |	450....	5*15
T5...	11.08 |	500....	72.50
50...	11.75 |	500....	57.00
M...	12.00 |	TOO....	lOLfiO
50...	18.20 |	500....	110.00
150...	14.60 1	500....	150.50
115...	15-00 1	1000____	142.U0
Koi	55 sdaj oan	5 denarju i	ikoraj
rmk	dan menjajo, no prta		
računati po MjamjUi on			tab ta
bomo	tudi nakasc	»vali po «IUl —	
hžr Zaradi postavnega praznika "DECORATION DAY" i*-, iž ide prihodnja številka "Glas H^T Naroda" v sredo 31. maja.
Iz delavskega sveta.
Iz New Yorka.
Xewyorski krojači, o katerih smo zadnjič poročali, zdaj že peti teden stavkajo. Stavka postaja z vsakiiu dnem bolj resna. Delodajalci se poslužujejo najpodlejših sredstev. — Najeli so več sto bivših jetnikov in postapačev in so jim naročili pregovarjati delavce, da bi se vrnili nazaj. V ta namen so sklenili porabiti več milijonov dolarjev, samo, da jim ne bo treba vstreči delavskim zahtevam. Gospodarjem je največ za to, ker zahtevajo delavci, da jim pripozna-jo unijo. Različne vpeje in manjše krojaške tvornice imajo že skoro normalno število delavcev, katere so preslepili z denarjem, da so se vrnilili na delo; med njimi je največ Židov, ki so se polakomili dolarjev. — Krojači imajo z vsakim dnem manj upanja na zmago.
Skoro ravno takih sredstev se poslužujejo železnate tovarne. Tudi te imajo najetih več pohajačev. da prigovarjajo delavcem, da nehajo s stavko in se vrnejo na delo.
Zmage strojnikov. Washington, D. C., 28. maja. — Mednarodna zveza strojnikov naznanja. da so strojniki skoraj v vseli mestih dobili osemurno delo. v nekaterih morajo delati še devet ur; prej so delali vsi deset ali več ur na dan. — Poročilo omenjene Zveze omenja, da so zmagali v sledečih mestih : — Boston, Mass.. Brunswick, N. J.. Buffalo, N. Y.. Newark. N. J.. Alliance, O., Pittsburgh, Pa. iu okolici. Oil City. Pa. Rochester. N. Y., Cincinnati, O., Franklin, Pa., Detroit, Mich., New Orleans, La., Milwaukee, Wis., Kansas City. Mo., Wilmington. Del., Wheeling, W. Va., Kenosha. Wis., South Bend, lnd. in Pater son. N. J. — V nekaterih krajih so jim tudi plače nekoliko pribolj-šali.
Pri bol j sanje mizarjem:
Mizarji so dobili priboljšanje o-ziroma skrajšanje delavnega časa v sledečih mestih:
Sioux City. Iowa. — Dozdaj so imeli 50c, zdaj imajo 55c ne uro.
Bradford, Pa. — Dozdaj $3.00, zdaj $3.60 na dan.
Uniontown, Pa. — Dozdaj 45e, zdaj 50e na uro.
Rochester. N. Y. — Dozdai $4.00 na dan, zdaj $4.25; s prvim aprilom 1917 bodo imeli pa $4.50.
Sheboygan, Wis.. — Dozdaj 43e na uro, odzdaj naprej 471/£c; od 1. maja 1917 pa 50e na uro.
Oil City. Pa. — Dozdaj $3.25 ua dan. odzdaj naprej $3.50.
Ft. Doge. Iowa., — Dozdaj 50c, odzdaj naprej 52^<jc na uro.
Easton. Pa., — Prej so imeli 40e ua uro. zdaj imajo 46c; prej so de lali devet ur. zdaj bodo le osem.
McKeesport, Pa. — Dozdaj $4.50 ua dan. odzdaj naprej $5.00.
Ohio Valley, Ohio in W. Va. — Odzdaj naprej bodo imeli najmanj 50c na uro in v soboto pol due pro stega.
Duluth, Minn. — Dozdaj 47 ^c, odzdaj naprej 50c na uro.
Walsenburg. Colo. — Dozdaj 50 centov, odzdaj bodo imeli 60c na uro.
Colorado City, Colo. — Dozdaj 55e na uro, zdaj 60c.
Alamaso. Col. — Dozdaj 50e, odzdaj naprej 60c na uro.
Norfolk Co.. Mass. — Dozdaj so imeli 48J/£c, zdaj imajo 50c in prihodnje leto bodo imeli 52c na uro.
Mehika in Zdr. države.
Včasih as bo sgodilo, slovnik kaj veft, včasih pa tadl kaj maaj. Ust
Poslanec s Carranzovo noto pride danes. — Amerikanci v Tampicn v nevarnosti. — Kje se skriva Villa?
Washington, D. C., 28. maja. — Mehiško poslaništvo je danes naznanilo. da bo Carranzov posebni odposlanec Manuel Mendez prišel z novo noto v Washington jutri, v pondeljek.
Splošno mnenje je. da Carranza zahteva v svoji noti takojšnje od-poklicanje ameriških čet. Na kako stališče se bo postavila wash-ingtonska vlada se zdaj še ne more vedeti; domneva pa se, da bo vstrajala pri starem, namreč, da se čet ne.odpoklica.
Vojni department je danes dobil od generala Pershinga poročilo. da je v Casas Grandes pričakoval generala Ga vira, da bi se z njim posvetoval kot je želel sam. toda C a v ire ni bilo tja. — Brzo javil je. da pride enkrat prihodnje dni.
Neka ameriška družba v Tampi-co, Mehiki, je danes sporočila državnemu departmentu, da se ualia jajo tamošnji Amerikanci v večni nevarnosti. Carranzisti se sicer prijateljsko vedejo napram njim. civilno ljudstvo pa Anierikance na najsrainnejši način napada, bodisi z besedami ali pa celo dejansko.
Chihuahua, Mehika, 28. maja. Carranzove čete, ki jim poveljuje general Trevino, so včeraj v bližini tega mesta vjele štiri Villove poveljnike, ki so zadnji čas ropali po državi Durango.
To je znamenje, da je namen Carranzistov res kontrolirati celo Mehiko in tako napotiti vlado Zdr. držav, da bo odpoklicala svoje če-te. —
Carranzove čete so tudi doznale, da se nahaja Villa blizu Jimineza. Pershingove čete pa vedo, da se nahaja zopet nekje drugje.
Kaj misli predsed. Wilson o miru in o sedanji vojni.
KAKŠNO STALIŠČE BI ZAVZELE ZDRUŽENE DRŽAVE, CE BI JIH NAPROSILA EVROPA ZA POSREDOVANJE? — PREDSEDNIK JE REKEL, DA BODO ZDRUŽENE DRŽAVE DELALE Z VSO SILO NA TO, DA BO PO VOJNI ZAVLADAL TRAJEN MIR. — NOVA SVETOVNA POLITIKA. — ZNAČILNA RESOLUCIJA GLEDE NEMČIJE. — NEPRISTRANSKA
PRAVIČNOST.
Italijanski parnik potopljen.
London, Anglija, 28. maja. Llojdova agentura poroča, da je nek avstrijski podmorski čoln tor-pediral italijansko ladijo "Rita", 200 ton.
Usmrčenje špionov.
London, Anglija, 28. maja. — V Bruslju so nemške vojaške oblasti usmrtile deset oseb, ki so bile | obdolžene špionaže. Devetnajst je I pa obsojenih na deset ali večletno
General Gallieni —umrl.
Pariz, Francija, 28. maja. General Galieni, bivši francoski vojni minister, je v soboto umrl v bolnišnici v Versaillesu. Par ur predno je umrl so ga operirali, to da operacija ni imela uspeha. Njegov sin in hčer sta bila ob smrtni postelji svojega očeta, enega naj slavnejših francoskih sinov sedanjega časa. Njemu francoski na rod pripisuje zaslugo, da Nemci niso zavzeli Pariza. Po celi Franciji so v znak žalosti razobesili žalne zastave.
Turki in Eusi.
Petrograd, Rusija", 28. maja. — Uradno poročilo se glasi:
— Na kavkaški fronti smo odbili več turških napadov. Zlasti vroči boji so se vršili na črti Rivan-douza-Dergala.
Prodiranje Rusov proti Bagdadu se je zadnji čas nekoliko ustavilo, ko so Turki dobili večja oja-čenja in boljše orožje.
Irska.
London, Anglija. 28. maja. — Več irskih ustašev. ki se jih je danes zaslišalo, je izpovedalo, da so Sinn-Feinarji dobili vso financiel-uo podporo iz Zdr. držav. Financir-ji irskih puntarjev so bili sodnik Dan. Cohalan pri newvorskem višjem sodišču, Dennis Spellisy, new. yorski odvetnik in par drugih po-zanih irskih Amerikaucev.
Dennis Spellissy pripozna, da je bil blagajnik tukajšnjega odbora za podporo irskih prostovoljcev, toda zanika, da bi bili v kaki zvezi z ustaši.
Sodnik Cohalan vse obdolžitve odločno zanika.
Waite spoznan krivim.
V soboto so porotniki spoznali zobozdravnika dr. "Waite, ki je u-moril svojega tasta in taščo in nameraval umoriti tudi svojo ženo in par drugih sorodnikov, krivim umora prvega reda, za kar je dolo-I čena kazen: smrt na električnem ! stolcu. — Waite je kazen hladnokrvno sprejel, češ, da drugega itak ne zasluži.
Njegov brat poskuša sodišče pre-
Washington, D. C., 27. uiaja. — V New Willard hotelu se je vršil nocoj banket "Lige za izsiljenje miru". Glav?.] govor je imel predsednik Wilson, ki je na dolgo in ? i roko razpravljal o miru in sedanji vojni. Govor je bil zelo značilen, posebno, ker je bilo v njem natančno izraženo, da morajo začeti Združene države s popolnoma novo svetovno politiko.
Predsednik je rekel med drugim, da morajo imeti male države ravno tako pravico kot velike, bodisi na suhem, bodisi na morju. Po sedanji vojni se bodo skoraj gotovo vsem narodom odprle oči in se bodo začeli zavzemati za mir. Predsednik bo to gibanje podpiral z vsemi močmi in vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago.
Vse države se morajo na nekak način združiti in vztrajati pri tem, da ne bo nikomur dana pravica napasti iz pohlepa oziroma strankarstva. Vsi narodi so si sosedje in vsled tega morajo drug drugega podpirati, ne pa ruvati se med seboj.
Vsi morajo delovati za skupen cilj, katerega glavni princip je nepristranska pravičnost.
To je brezdvonmo ideja cele Amerike. Vsak narod izna pravico izvoliti si suverenstvo, pod katerim hoče živeti. Mali narodi morajo imeti ravno take pravice kot veliki, vsi pa morajo vstrajati pri tem, da je mir veliko bolj koristen od vojne in da se ne sme na noben način kršiti pravic svojega soseda.
Ako bo prišlo do tega, da bodo Združene države posredovale, naj si vsak dobro zapomni, da nimamo nobenih zahrbtnih namenov in da gremo na delo samo vsled človekoljubja. Združene države si ne bodo kovale iz mirovnih pogajanj nikakega dobička.
Ameriška politika se je vedno držala Washingtono-vega gesla, da je treba skrbeti za Ameriko in da se ni dobro spuščati v razne zveze. To je glavni vzrok, zakaj se r:iso Združene države ničkaj umešavale v evropsko politick o gibanje.
Predsednik pravi, da se mora to politiko radikalno Spremeniti.
Značilne so tudi sledeče predsednikove besede:
— Največja želja vsega sveta je, da bi se prejkomo-goče sklenil mir. Ker mali narodi ne morejo priti vedno do besede, je dolžnost Združenih držav, zavzeti se za nje in jim iti na roko. Čimdalje bo vojna trajala, tembolj si bodo prizadevadli ljudje, da bi jo končali. Po sedanji vojni bo treba vse tako urediti, da bo inir trajen ter da se bosta smatrala vojna in mir kot skupen interes celega človečanstva.
Ta \ojna nas je marsikaj naučila; v prvi vrsti seveda to^ da mora bodoči svetovni mir bazirati na boljši in zdra-vejši diplomaciji.
Washington, D. C., 27. maja. — V poslanski zbornici je vložit kongresman Gardner resolucijo, v kateri zahte-da Združene države nikakor ne smejo iti na roko Nemčiji, ampak gledati pri mirovnih pogajanjih v prvi vrsti na to: da se ne bo kršilo pravic zaveznikov. V resoluciji je tudi omenjeno, da zasluži najvišo pohvalo onih 20,000 Ircev, ki se bore v francoskih strelnih jarkih za svojo domovino in za civilizacijo.
Oyster Bay, L. L, 27. maja. — Danes je dospelo sem 3.000 juožkih in žensk, ki so povedali bivšemu predsedniku Rooseveltu, da ga hočejo imeti zopet za predsednika.
Roosevelt je imel dolg govor, v katerem se je zavzemal za principe, za patriotizem in vojaščino. Med drugim je tudi rekel, da mora biti vsak človek, ki pride sem, v prvi vrsti Amerikanec in prav ničesar drugega.
Povdarjal je, da nikakor ne bo trpel ljudi, katerim bije srce razen za Ameriko se za kako drugo deželo. Rekel je, da se moramo čutiti močne in kot taki tudi proti vsakemu nastopiti.
Velika armada in močna mornarica, te dve stvari bosta rešili Ameriko.
6in avstrijskega podmorskega čolna.
Berlin, Nemčija, 28..maja. — U-radno poročilo avstrijske admira-| pričati, da je dr. Waite blazen ter(litete javlja, da je nek avstrijski tako preprečiti, da ne bi prišel podmorski čoln bombardiral Por-brat na električni stolec.	J to Ferrajo na otoku Elbi. Bombe
Dr. Waite je že parkrat izjavil, so padale v bližino vile, v kateri j da je popolnomba pri zdravi pa-, je od meseca maja 1814 do febr. Imeti.*	- g y i 1815stanoval Napoleon
Nemci oprostili Amerikanko.
Berlin, Nemčija, 28. maja. — Miss Mary Silliman, ameriška uči-S teljica na" carifcrajski šoli ameriških deklic, je bila nedavno obdol-žena špionaže, ns kar so jo pripeljali v Berlin, kjer je bila pretekli teden izpuščena, ke se ji ni moglo


J
IIP
■ v
V*.«
............ ' ■■ g
reus NXRoor
(Slovenk Daily.) Owned and Publiabed by the
8LOVEHIC PTTBLIBHIHG CO.
nux* SAKHVm. Pmlitit
LOCI 8 BEXEDIK, Treasurer.
. ' - ■ - ' - " ' -
GLAS NARODA, 29. MAJA 1916
■ ... ■

at IT n 11 ur — of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlaudt Street, Borough of Manhattan. New Turk City. If. Y.
I
jim bleščale, med njimi ni nlkdo občutil bolečin.
Ker v več slučajih ni bilo dobiti oinamljiijočiii sredstev, so jim zdravniki pri polni zavesti odre-zovali roke in noge. Nesrečniki ni*o niti z očesom trenili.
Zahtevali so cigarete in vpraševali, kam se je obrnila bojna sreča.	1
Pred našimi postojankami so ležali v dolgih vrst ali Nemci. Ne-j kdo jih je naštel na sedemsto jar-'dov dolgi črti 7000.
Zanimiv je popis tega franco-
Za črto leto velja list za Ameriko Ln
Canado ....................$3.00
m pol leta............................1-5®
„ črto leto za mesto New Torte..	4.00 eoskega štabnega častnika, ki pa
„ pol leta za mesto New York..	2.60 omenja samo izgube Nemcev. U-
» Evropo za vse leto....................4.50 mevno je, da tudi izgube njihovih
• •••• Pol leta....................2.55
„ četrt leta..
1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan Izvzemal nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA" < "Voice of Um People") Issued every day except Sundays and HoiUays.
Subscription yearly $3.00.
Dopisi brez podpisa la osebnosti se ne
pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Muoey Older. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prej&oje U-bivališrr naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Popisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
H2 Cortlandt St..	New Tork City.
Telefon 4087 Oortlandt.
Verdun.
Bitka pred Verdunom ni več bitka. Pred Verdunom se vrši proces splošnega uuk-avanja. Človeku s« zdi, kot da bi poveljniki *»k le nil i poskušati, koliko več človeških življenj se zamore uničiti, če jih je na vsaki milji 40,000 na-iuesto TiOOO. Hočejo se prepričati, katera stranka lahko dalje izgublja ljudi.
To je par stavkov tukajšnje "Kvening Post" glede bojev pri Verdunu. Ta bitka je gotovo največja, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Največja in najstrašnejša.
Iz Berlina poročajo, da je samo v votlinah blizu Douauanonta padlo v 1'J. urah 30,000 mož, pri tem pa ni nastala na bojtii črti niti najmanjša izprememba.
Iz Pariza poročajo, da je padlo zadnji teden na obcii straneh 70 tisoč vojakov. Francocriki častniki pravijo, da znaša to število pravzaprav 100,000.
Ako to pomislimo, moramo pri-poznati, da smo sodobniki največje in uajstrahovhejše bitke, kar jih je bilo od začetka sveta do danes.
Nek francoski štabni častnik, ki ee je vrnil zadnji torek iz Verdu na v Pariz, je rekel, da je bitka pred Verdunom *' bitka norcev •redi izbruha groznega vulkana".
ln podrobnosti, ki jih je povedal, popolnoma opravičujejo to označbo.
Pol milj ona ljudi si stoji pred Verdunom nasproti in ti ljudje ^e bojujejo neprestano, brez odmora.
Ceh polki se dobesedno stope v par minutah. Na njihovo mesto stopijo drugi polki, pa tudi ti ravno tako izginejo kot so izginili prvi.
Častnik je pripovedoval:
— Izračunali smo, da so spravili Nemci med 20. in 23. maj. na fronto zapadno od Meuse 100,000 moč. Vse te ljudi so hoteli žrtvovati, da bi si pridobili nazaj ono, kar smo jim zadnji čas odvzeli. Dolina med Hribom mrtvega moža (Le Mort H online J in med višino št. 287 je polna samih trupel. Naše strojne puške so v četrt ure pokosile celo aervražno brigado
Strašen je bil tisti prisor, toda z boji okoli Douaumonta se ne more niti primerjati.
Pri Meuse umirajo ljudje že zdaj na svežem zraku. Pri Douau montu se pa bore v podzemskih jarkih v strašnem vojnem h rumu med pokanjem bomb in granat ter med smrdečimi plini.
Niti ranjenci nočejo prenehati z bojem. Kot obsedenci se bore, vsled izgube krvi ne* jo na tla.
francoski zdravnik je izja , preiskal dvesto franco-iiveosv, od katerih so imeli vsi najmanj po dve ssurtni One ranjence, katere je ob-vecinoma vsi
nasprotnikov niso nič manjše kot so nemške.
Najbolj značilno je to, da so skoraj vsi ranjeni borile i blazni.
Ali zamore človek preživeti take strahote, no da bi postal blazen ?
Blazni pa niso samo borilci, pač pa se je lotila blaznost celih narodov, ker gredo na povelje svojih vladarjev v «u»rt.
In znova, vedno znova se ponavlja vprašanje: Zakaj? Čemu?
Zadnje pismo "irskega predsednika".
Londonski "Evening Star" je priobčil pismo Patrkka Pearse-ja, prvega "predsednika irske republike", katero je pisal svoji materi na večer, preduo so ga usmrtili. Pismo se glasi:
Kilmainhain ječa, o. maja. Moja draga mati:—
Upal sem do tega trenutka, da Te bom še mogoče videl, toda1 zdaj izgleda, da no bo mogoče. Zbogom, draga, draga mati. Prosim Te, daj moj zadnji pozdravi "Wow AVow-i" (sestra), Mariji,1 Brigiti, Viljemu, gospodični Mi-ceal, sestrični Maggine in vsem v družini St. Edna. Upam in vrja-mem, da Viljema in St. Edna-vega sina ne bo zadela moja usoda.
Napisal sem nekako oporoko glede mojih financieLni'h zadev iu mojih knjig, katero, prosim, da se potrudiš, da jo dobiš Ti v roke. Med mojimi knjigami boš našla par mojih pesmi, med katerimi je tudi ena o Tebi.
Ravnokar sem sprejel sv. obhajilo. Skoro srečnega se čutim, samo, da se mi ne bi bilo treba ločiti od Tebe. Umrl bom smrti, kakršne sem si želel in Boga prosil zanjo; -umrl bom kot vojak, ki se je boril za Irsko in svobodo. Mi smo delali pravilno. Zdaj nas bodo ljudje najbrže obsojali, toda prišel bo čas, ko bodo častili naš spomin. Ne tuguj, ampak misli, da je Bog zahteval to žrtev od mene in od Tebe.
Se enkrat, zbogom, draga mati! Naj Te Bog blagoslovi za Tvojo veliko ljubezen, ki si mi jo izkazovala. On se Te naj spomni in naj Ti poplača vse, kar si žrtvovala.
Kmalu bom videl očeta in bova zopet skupaj.
Nimam besed, s katerimi bi Ti mogel razložiti svojo ljubezen in koliko trpi moje srce, ko se moram ločiti od Vas vseh.
V tem zadnjem trenutku sem Tvoj ljubeči sin Pat.
Dopisi.
New York, N. Y. — Poročil se je Mr. Frank Košak iz Stoba pri Domžalah z gospodično Ivanko La-vrič iz Ribnice. Novoporočeneema veliko sreče iu iskrene čestitke — J. T.
Burdine, Pa. — Na Say gen Hill. Pa.. je 23. maja skoči4a v vodnjak vdova Marjana Debelak. Drugo jutro se mrtvo potegnili ven. Kaj je roja&injo gnalo v smrt, ni znano. — J. Demšar.
"Vojni psi" v Nemčiji.
Razni ameriški časnikarski poročevalci, ki se vračajo z nemške fronte, pripovedujejo zanimive stvari o takozvauili "vojnih psih" nemške armade.
Ko so Nemei koncem junija, 1914 mobilizirali svoje armade, je bilo iz poročila nemškega vojnega ministrstva razvidno, da je bilo takrat osem treniranih psov v nemški armadi, sposobnih za vojno službo.
Nemška vlada je naroČila oddelku Rdečega križa za pse, da izučijo kolikormogoče veliko teh psov za vojno službo, bodsi za sa-nitečne namene ali pa kake dru-
Le malo dobo nazaj je komaj ena oseba izmed tisoč sploh pokosila res dober soda kraker — kakor pride svež in krhek is peči.
Sedaj pa vsakdo lahko pozna krhkočo in dobroto svežih soda kra-kerjev in ni mu potreba iti pred pekovo peč.
Uneeda Biscuit prinese se pekarno pred vas.
4
Hrana od katere se lahko živi. Glavna moč za delavce. Moč za slabotne. Daj jih mladini.
Pet centov.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
Glasom izjave nekega dopis-ni kar j a je zdaj že nad 2.500 vojnih psov v službi na različnih frontah.
Psi so podvrženi isti disciplini kot vojaki in dobivajo hrano ravno takrat kot vojaki.
Predno so sposobni za to nevarno in težko službo, morajo uboge živali prenesti veliko n-darcev.
Neki nemški general je baje rekel:
— Iu kar je pri psih najbolj hvalevredno je to, da te živali služijo domovini popolnoma nesebično in ne pričakujejo ali si ne želijo nikakili odlikovanj.
"La Libre Belgique".
Pred nekako šestnajstimi meseci se je pojavil v Belgiji neki listič, imenovan "La Libre Bel-gique" (Prosta Belgija), in od tedaj ta časnik še vedno izhaja iu navdušuje belgijski narod za belgijsko in zavezniško stvar. Ta listič je nemškim oblastim, ki zdaj vladajo osvojeno Belgijo, pravi trn v peti.
Von Goltz in njegov naslednik von Bissing sta se že na vse načine trudila, da bi zavstavila iz-liajanje tega časopisa: nemški detektivi iu vojaške oblasti so pretaknile že vsak kot in vsako luknjo v Belgiji. Toda niso prišli še nasled kdo izdaja "La Libre Belgique" in kdo je njen urednik.
Belgijci sami ne vedo, odkod pride ta list, pa vendar izhaja redno iu pride ljudem v roko, da sami ne vedo kdaj.
Izhajati je pričel 1. februarja. 1915 in to je edini vir. iz katerega dobijo Belgijci resnična poročila o svoji domovini, o svoji armadi iu kralju, ki se nahaja v Franciji.
Že več kot pred letom dni je nemška vlada potom von Bissin-ga razglasila, da dobi oni, ki bo dal kake informacije o tem skriv nostnem časopisu, 10,000 mark, da bodo mogli že enkftit priti na sled njegovim izdajalcem in urednikom.
Deset tisoč mark še vedno čaka in "La Libre Belgique'' se vsak teden, včasih v nedeljo, v-časih pondeljek ali torek pojavi
'pride, nemške oblasti še niso mogle dognati.
( Do pred krat kim so Nemei imeli tako strogo cenzuro, da ni niti i en izvod tega lista prišel izven j Belgije. .Vsled neprevidnosti ali površnosti cenzorja je pa neka ! številka srečno prišla v New (York na naslov Rev. J. H. Stille-, maosa, predsednika neke belgijske družbe.
l — Prepričan sem, da .je to. e-din izvod "La Libre Belgique", ki je prišel v Ameriko, — je rekel Rev. Stillemans. — Nemci 'natančno preiščejo vsako osebo, ki gre preko meje; skoro nemogoče je utihotapiti kako številko (tega lista. Toda, ko se bo končala (ta vojna iu ko bo Belgija prosta ■ barbarizma, bomo zvedeli, odkod je ta listič in prepričan sem, da bo to najbolj zanimiv slučaj v zgodovini žurnalistike. Ta časopis se nikdar ne tiska dvakrat v eni in isti tiskarni, temveč vsaki-krat drugje. Mogoče je le par oseb na svetu, ki vedo kdo so u-redniki tega lista. —
Številka, ki jo je dobil omenjeni duhovnik, je od 30. januarja 1915. Na prvi strani prinaša sliko nemškega governerja von Bis-singa, ki ima v roki "La Libre Belgique" in čita; nad sliko je pa napis:
—	Njegova ekscelenea, gover-ner von Bissing in njegov intimni prijatelj. —
Pod "glavo" ima sledeče napise :
—	Brzojavni naslov jo: Vojaško poveljstvo, Bruselj.
—	Oglasov zaenkrat ne sprejemamo in dokler bodo Nemci v deželi jih tudi lie bomo. Belgijskim trgovcem priporočamo, da prihranijo oglaševalni denar za boljše čase.
—	Ta list se tiska nekje v Belgiji.
Z oiirom na to, da je Bissing razpisal nagrado, je list prinesel sledeči članek:
—	Nemci so nam zopet izkazali čast s tem, da so se pričeli zanimati za naš list. To nas ni niti najmanj prestrašilo, pač pa smo primoraiii ponoviti nekaj, kar smo že enkrat objavili v svojo obrambo, namreč, da nas ne more nihče obdolžiti, da poskušamo med belgijskim narodom vzbuditi kak upor ali kaj sličnega; — dejstvo je, da smo mi vedno prigovarjali našemu narodu in mu že prigovarjamo, da ostane miren, potrpežljiv in se pokori postavam grozne vojne. — Nedavno smo priobčili sledečo notico in jo danes ponatisnemo:
—	Bodite hladnokrvni! Prišel bo dan, prejalislej, ko se bo naš sovražnik moral umakniti pred l prodirajočimi zavezniki. Primoraiii bodo zapustiti naše glavno mesto. Vsi skupaj si dobro zapomnimo svarila, ki jih je nam dala naša vlada in naši voditelji. Ostanimo gospodarji samisebi iu pridigujmo onim okoli nas, da o-stanejo mirni. To je največje dobro delo, ki ga moremo storiti za našo drago domovino. —
V nekem drugem članku naznanjajo uredniki "La Librfc Belgique" governerju Bisingu, da naj ne poskuša zavstavljati iu za plenjevati časopisa ter da naj ne razpisuje nagrad, ker je gotovo, da bo ves njegov trud zastonj in brez uspeha.
kov angleških ladij vozi prebivalstvu zavezniških držav hrano in oblt-ko; ostane toraj Se 43 odstotkov za privatno trgovino, ki so pa tudi pod vladnim nadzorstvom; vlada jih lahko vsad dan mobilizira.
V svojem govoru je Curzon o-nienil, da so potrebe zaveznikov velikanske; pričakovali niti niso. da bodo polovico 4olikane. Nad petsto angleških ladij je vedno na morju, ki vozijo blago v Rusijo, Francijo iu Italijo.
Pripomnil je. da so te žrtve, ki jih ima Anglija, absolutno potrebne. Žrtve bi bile manj očitne, ako ne bi primanjkovalo ladij.
Zadnji čas — tako s«> je izrazil Curzon — se število ton zopet bliža prejšnjemu številu; to pa največ zato. ker je Nemčija spremenila svojo politiko z bojevanjem ua morju, Anglija pa z vso hitrostjo hiti gradili nove ladje.
Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA FRBEŽAR. Doma je z Dolenjskega in pred J. letoma sva bila skupaj v Tlio- i mas, \V. V. Slišal sem. da se nahaja nekje v Peuusvlvaniji. Poročati mu hinam nekaj važnega in zato prosim cenjene rojaki-, če kdo v«' za njegov naslov, da mi javi, ali naj se sani oglasi.— Michael tiri, Box 152, Mavnard, Ohio.	.	(29-5—1-6)
lseem svojega brata JAKOBA LANZE. Pred dvema letoma je bil v Freedom. 1V-. in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. aliliaj se pa sa.ni oglasi svojemu bratu: Andy Lanze. 1—r>5 Harrison St.. Pittsburgh, Pa. (29-5—1-G>
uredništva.
Angleška trgovska marina danes.
J. S., Hibttng, Minn. - Mi Vam
svetujemo, da se ne ozirate na «•>-kul a rje. ki ste jih prejeli od raznih bank iz New Yorka ali Piti-burgha. Mi poznamo banko, katero se danes predstavlja iu "iru narodu kot najvarnejše in najso-lidnejše podjetje, ki je bila i>V ■«! leti pod stečajem. Takrat je imel > mnogo bratov Hrvatov svoj d-nu:-naložen v t«-j banlki iti čakati so morali dolgo, predno so ga nm«r!i dvigniti, v ostalem pa pripomnimo še to: Čuvajte se pred vsem vsega, kar Zotti & Co. priporočajo, ker drugače se boste prej aii slej kesa li,
J. H., Lincoln, HI. — Vožnjo preko morja Lz Evrope v Atueri.co je najhitreje dovršila "Ma-urotarna". namreč v 4 dneh, 10 urah in 41 minutah. "Lusitania" j« let:, 1908 prevozila pot iz Evrop * v A meri ko v 4 dneh iu 15 urah. Nemška parnika " Vaterland " in " Imperator" nista največja, pa» n.-t angleški "Britannic", ki pa do zdaj šf ni vozil, ker so ga dogoto-vili šele par tednov pred vojno.
G. N.. Conemaugh, Pa. — Naj več železnic imajo Združene drža ve, namreč vse proge skupaj so dolge 283,000 Jhilj. Vse evropske države jih imajo lo 207.000 milj.
N. V., De Kalb, 111. — Moderna vojna ladija stane od enajst do trinajst miljonov dolarjev. Petin sedemdeset odstotkov te svote se porabi navadno za opremljenje notrajnosti Anglija je imela pričet kom vojne 32 dreadnought o v, Nem-ija pa le 13. Ti velikani so se izkazali v sedaj ni vojni popolnoma nerabni, pač pa so postali velike vrednosti mali podmorski čolni. Teh je imela Anglija pričet-koni vojne 75. Nemčija, pa le 40.
M. J., Cleveland, O. — Vašega dopisa ne bomo priobčili, ker j*-bilo prod kratkimi že isto poroča-no; dvakrat priobčati nima pomena. Zelo bi pa nam ustregli, ako nam pošljete ono pismo, katero ste pretekli teden dobili iz stare domovine; a'ko je kaj zanimivega, bomo priobčili, sicer ga Vam bomo pa takoj vrnili. Samoobsebi se.*
Dr. ftichterjeT
PAIN-EXPELLER
U rtTBttičai ko leči-
m, iktrdMt in H|ft>
čmiI ikUy«f in attic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niro zapečateni z Anchor varstveDO znam kc. —
2S in fiO centov •1 v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-8« WsskiaglM St M— T.rk * T.
] Ra«
1 bi izvedel za svi»j»>j;a brata
ANTONA JERMAN. Doma je iz Cerknice. Onega, ki ve za nji-gov naslov, prosim, da mi Ma naznani, ;ili naj so pa sau. javi bratu: .loe Jerman. Box 1"»
Minden. W. Va. (27-:Jl--5)
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je pivar žganja in vino.
Pišite po cenik!
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
Prijateljem in znancem
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač.
V zalojri imam raznovrstne domače iu importirane pijače; fina vina, likere, sljivoviee, dropovice i. t. d. Pivo iz pittsburških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke!	IgnatZ PodvaSIlik, Postrežba točna!
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. SVOJI K SVOJEMU!
Dalmatinsko-Kalifomijska vinarska zadruga,]
je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mest« New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem način ti in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO-Š1LJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče:
RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le... £ V'Zenfandel sod 52 gaton le ivn* a	Barbera sod 52 galon le .
Kurgemly sod 52 galon le
H


$26.00 £28.00 $32.00 . 35.00 $40.00

Tiri
■ ' 7
M i/ *

AV _ -
Za trgovce so bosebne cene.
Opol sod 52 galon le........
BELA VINA:
Riesling sod 52 galon le......37.00
Hock sod 52 galon le.......$^5.00
Sauterne srni 52 galon le .... $40.00 VINSKO ŽGANJE:
Sod 27 do 28 galon____$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galon*
Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite sesti sod ZASTONJ.
Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar \ priporočenem pismu.
DALMATINSK0-KALIF0RNUSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
'KMCKERJEV' BRINJEM
ie najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Gena "BRINJEVEU Je: « steklenic 9 950
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO ta«11 Cisti domači TKOPINJEVEO In SLIVOV-Ka kuhana v naši lastili dlstllerijL Naše cene bo sledeče: Troplnjevee per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In f*.00
SUvovltz per gal.................$2.75-43.00
Troplnjevec zaboj .................... S P-00
Sllvovltz zaboj ...................... $13.00
*W By© Whiskey 5 let star, »aboj .... $11.00
Rndeča Ohio vina per gal. .... 55c., ftOc.. 95«.
Catawba In Delaware per gal.......75c.— 80s.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00. ca 20 gal. $2.00, ca večja naročila Je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVF., CLEVELAND, 0,
* A a a

Iz zadnjega poročila iz Londona, ki se tiče angleške mornarice, zlasti trgovske, je razvidno, da so Angleži v 1. 1915 izgubili za o.j.912 ton več ladij kot so jih zgradili. Ako od števila potopljenih parnikov odštejemo število ua uovo zgrajenih, vidimo, da je bila angleška marina koncem 1. 1P13 za 451 ladij manjša kot je menda razume-, da osebnosti ne *
bila koncem leta 1914. Glasom poročila lorda
Beres-
bomo priobčili, ker iste takoalita-ko nikogar ne zanimajo. — Pro-
1'orda je bilo vsled podmorskih simo tU(H druge naročnike in ei-inin in čolnov potopljenih 860 tateije, da nam pošljejo pi.-mia. v\i
angleških ladij, med njimi 400 trgovskih.
katerih je kaj zanimivega ali |h, < sebnega. Pripomnite vediio, iz ka
Te velikanske izgube bi se si-jterei?a kraja ste pismo dobili. Pis-cer ne poznale tako, ako bi la- m o takoj po uporabi vrnemo, dij tako zelo ne potrebovali. —,
PBONIM
Zastopnik
"GLtS NARODA*'
82 Cortlandt Street, New York, N. T.
Frank Pet ko vse k
Javbi notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET
WAUKEGAN. ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne amotka, patentirana edravila.
PRODAJA vožne ilatke vioh prekomor-■kih črt.
POŠILJA denar v stari kraj amnealjivo ln pošteno.
UPRAVLJA y>e ▼ notarski posel spadajoča dela.	_ _
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
Velikanske so potrebe angleške
admirali tete; prevažati je treba transporte itd. Vse to skupaj je povzročilo, da se nahajajo Angleži v resnih zadregah.
Lord Curzon je predkratkim vprvie poročal v zbornici lordov, da je 43 odstotkov angleške trgovske mornarice v državni službi, namreč, da dovažajo potrebščine ca armado in vojno mornarico ter za zaveznike; 14 odatot-
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtja, slabokrvnosti, glavobolu, revmatlzmu, trganju, bolečemu križu, ako fcte pre-hlaienl ln kaSljate. taiate morda bolne ledlee, mehur, jetra, težke ln otekle no;?> roke. ste trudni, itosehno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči ln fuemoclosti itd.: vsem tem priftoročanio naSe nlravljenje, ako hočete uo-seči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacije Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, aoper plešavost Itd. ▲kc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na nas, ml vam potiljemo sa-stooj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete sopet k sdravju. FISIte takoj ln naslovite vsa pisma takole: J. W. DOLKNC. P. O. Bsk SIS.
: -..'•k - _ .


? * sc
-■ssnsj "K.
-i	".r;'
GLAS NAHODA, 29. IfAJA 191«
Kratka zgodovina našo novo domovino.
Vojna s Francijo se je pričela. Mornariški department m> si omislili aprila meseca 179&. in koncem istega leta ho imeli pripravljeni že majhno murnarieo, bruječo trideset ladij, katero so potem poslali v vodovje okoli francoske Zahodne Indije in malone uničili francosko mornarico.
Ker Francozom ni drugega kazalu. so Amerikaneem sporočili, dap uu dajo v vsakem oziru prosto roko iu. ako bodo Združene države poslale svoje poslanike uziruma kou/ule. jih bodo Nprejeli
Adams je poslal leta lfOO v Pariz višjega sodnika "VVilliama V. Murray«, da bi se pogodil s tedanjo francosko vlado, toda tja je prišel ravno, ko je /adobil oblast Napoleon. Z vojno potem sicer niso več nadaljevali, toda do kakih prijateljskih zvez med Francijo in Združenimi državami ni prišlo.
Veliki stroški, ki so jih Amerikanci s to vojno, so povzročili, da so bih' Združene države primora ne ualožiti nove davke. Odredili so /opet nekake davke s koleki, ki so seveda dav k«- od leta 176") zelo povedali, kar je ljudi napravilo nezadovoljne. Ti novi davki so bili naloženi ua zemljo, hiše in sužnje. V nekaterih delih Peunsy Ivani je, kje»- so bili povečini Nemci, niso razumeli za kaj gre. ko so dobili od vlade pozive, da sporoče koliko mi vredne njih hiše iu posestva, so sporočili vse kot je bilo res.
Par mesecev pozneje so prišli davčni uradniki po davek iu Nemci so jih zapodili, češ, da ne dajo liič. Predsednik se je moral že vdrugič v ameriški zgodovini pošlimi i nile. da so ljudje spoštovali postave. Napram upornikom je poslal večje čete milice, nakar so se udali. Vojaki so aretirali voditelje upornikov, toda »o se radi tega ljudje poleni pod vodstvom Johna Friesa še enkrat uprli iu vojaki so potem voditelje izpustili. Friesa so pozneje ujeli, obdolžili vele izda je iti g;i obhodili ua vešala. toda A-dauis ga je pomilostil.
Že pre j smo omenili, da se je vlada leta 1MMJ preselila iz Philadel-phije v Washington. L*-la ITtHJ je Wushiugton privolil, da bi se via da preselila kam drugam, izbrali so neki kraj ob Potomacii. Kraj je obsegal deset kvadratnih milj. iu ira je odstopila vladi Združenih držav deloma Virginia, deloma pa Maryland. Ta prostor so imenovali ** District of Columbia ' iu me sl»», kjer -o >tala vladna po-.lopja so imenovali Washington. Leta 1KH) so prenesli iz Philadelphije vse papirje iu knjige ter se preselili v Washington Vsi tajniki, uradniki iu predsednik.
I#eto 1HR) je bilo leto predsedniških volitev. Ilepublikauei so imenovali za pred»eduiškr?ra kan <tuliti a Thoma>a Jefferson* iu za P<hI predsedniškega pa Arona Btir-ra. Federalist i pa Johna Adamsa in i'. C. Piekneya. Voiilei so dali Jeffersouu 73 glasov. Burru tudi 711. Adamsotiu lv» m Pnieknevu pa t»l glast»v. Toraj Jefferson je postal predsednik. Burr pa jMjdpred-sedmk
Jefferson in njegova stranka so sklenili pričeti z nekakimi reformami in ko so se pozimi leta 1801 zbrali poslanci, so pričeli z reformiranjem.
Washington iu Adams sta imela navado, da sta v kongresu pred poslanei \sako leto prebrala govor. v katerem sta se bavila z državnimi aferami, ki so se zgodile preteklo leto. Kongres je potem izvolil poseben odbor, ki je potem sestavil odgovor ua predsednikovo poslauieo. Ko so iuieli sestavljen odgovor, so ga predložili kongresu v odobreuje oziroma v popravek, nakar je potem cel kongres korakal pred predseduikovo hišo in govornik je prebral odgovor. Jefferson te navade svojih dveh predsednikov ni posnemal, temveč je poslal v zbornieo pisane poslanice. za vsakega poslanca eno.
Repblikanska stranka s svojim republikanskim predsednikom je pričela kazati svojo moč. Prodali so.vse ladje, razven trinajst; nastavili so še višje davke iu zmanjšali vojaško moč Združenih držav na 2.')00 mož ter na ta uacia zrna n j Šali državne stroške na >3.700.000 letno •( danes bi ne bila ta svota dovolj za tri dni>. Premoženje v državni zagladnici se j« vsako leto povečala za več milijonov. S tem ao počasi plačevali državne dolgove in leta 1801 se je dolg že ijšal od $83,000,000 ua 42 mi »nov dolarjev, kljub temu, da
kupili _ _
vse
vzhodu pri izlivu. Louisiana je bila Špauska do leta 1800, ko jo je Španija leta v neki tajni pogodbi odstopila Franciji. Do leta 1802 je bila ta pogodba tajna.
Omenjenega leta so pa to Zdru-žeilt države zvedele in ko je Napoleon poslal v Louisiano vojaštvo. je bila ovirana tudi ameriška trgovina po Mississippi ju. vsled česar so trgovci zahtevali, da se temu kako opomore; zahtevali so celo. da se Louisiano osvoji z orožjem. Ua je to preprečil, je Jefferson izposloval ud kongresa dovoljenje. da bi to deželo kupili, in je poslal v Francijo Mouroc-a. da je napravil kupčijo.
Ko so Amerikanci hoteli kupiti Louisiano. je mislil Napoleon ravno pričeti z vojno z Angleži in je potreboval denar ter Lousiauo pro dal za # 15,000.000. Meseca decembra so' Lousiauo formalno priklopih Združenim državam.
Amerikanci Louisiano niso poznali temeljito iu toraj še pravzaprav vedeli niso kaj so kupili. V La Salle-ovih časih je neki duhov-uik, po imenu Ileunepin. prišel do kraja, kjer stoji zdaj Minneapolis, in videl fc»t. Anthony slapove. Naprej pa ni nihče prišel in so jim bili kraji popolnoma neznani. — Louisiana ni imela ne na zahodu, ue na severu in ne na jugu ni kakih mej. temveč so Amerikanci lahko šli naprej in naprej.
Jeffersouu se je zdelo potrebno, da se te kraje razkrije. Poslali so več ckspedicij. ki so imele velikanske uspehe. Razkrile so kraje, kjer še ni bilo poprej belega človeka. V nekaterih krajih so živeli le Indijanci. sicer pa le zverine, ki so bile velike vrednosti radi izvrstne kožuhovine.
Ta razkritja so imela izvrstne posledice na krznarsko trgovino. John Jacob Astor iz New Yorka je ustanovil Pacifičuo korzuarsko družbo iu zgradil tovarne od goreli jega Missouri-ja naprej do Co-lumbije in potem do Pacifika in leta 1811 so ustanovili veliko naselbino Astorijo. Oregon county, kjer st. pečali izključno le s trgovino.
Dalje prihodnjič
Slovenski delavci in napredek.
Nobena izmed evropskih voj skujočih se držav ne bo imela niti od te vojne najmanjšega dobička.
Vojna je razrukala cel ustroj posameznih držav iu Evrope tako strašuo. da bo trpelo stoletja, da -e bodo evropski narodi povspeli na ono stopnjo v razvoju iu kulturi, na kateri so stali pred vojno, t vet narodov je uničen, ostanek narodov je ah demoraliziran ali pa nima več veselja do življenja, ker >nu je vojna vzela vse kar je imel.
Države so v fiuaueielnem in tuli v drugih oz i rili ua robu propada.
Nobena izmed držav noben izmed narodov, ki se je udeležil vojne. ne bo imel niti trohice dobička, pač pa neizmerno škodo.
Nekaterim narodom je vojna zasekala rano. vsled katere bodo podlegli: drugim jo bo pa zacelil šele čas iu lHizabljivost.
Ni skoro katastrofe ali manjše nesreče, ki ne bi prinesla nekomu dobička. Ta dobiček je v primeri z nesrečo, ki je zadela prizadete, navadno majhen, neznaten.
Ako hiša pogori, zadene lastnika velika nesreča. Od te nesreče ima pa veudar nekdo dobiček, uamreč — zidar.
Ako se ladja potopi, je to lahko smrt tisočih ljudi; grozna nesreča. Od .take katastrofe ima dobiček oni. ki bo gradil novo ladjo.
Ako umrje človek. — recimo o-če velike družine. — zadene grozna nesreča družino; toda to prinese dobiček pogrebniku.
Toraj ni je nesreče, ki ne bi pri nesla nekomu dobička.
Grozna in strašna katastrofa je zadela narode v Evropi. Tudi ta katastrofa je priuesla nekomu velikanske dobičke; namreč nevtralnim državam iu med ujimi uajveč-je Združenim državam.
Velikanski, milijonski in milijonski so ti dobički, toda milijon-krat in milijcnkrat manjši kot so izgube evropskih narodov.
Vojna je naredila Združene države nekako svetovno zakladnico.
Nek ameriški magnat je rekel: — Vojna je postavila Združene države na najvišje stališče na sve-država ni nikoli ime-
SloTentko katoliško
undMwoAR I dWBHWBBB. J«, v.
Ameriški vojaki v Mehiki. Zgoraj: Vojaški zrakoplov. Spodaj: Tabo -išče.
Po končani vojni bo Amerika lahko eelemu svetu konkurirala.
Tomu niagnatu se je gotovo srce smejalo, ko je govoril te besede: pomislil pa ni. da se ima Amerika za svoje blagostanje zahvaliti grozni nesreči milijonov ljudi.
Pa saj kaj je treba na to misli ti. — Amerika ni kriva, da je oue tam zadela ta nesreča; krivi so sami, ali pravzaprav oni. ki so odločevali usodo narodov.
Neka naravna — bi rekli — od-
zoper katerega ue more delovati ne socializem iu ne nobena druga •šila.
Na sveUi mora biti več stanov, sicer bi se svet ue mogel pravilno sukati.
Soeijalizem ima sieer lepe namene. toda so neizpeljivi in ako bi se jih izpeljalo, bi ne iuieli za veselilo človeštvo n i kak ill dobrih posledic.
Socializem bo imel kvečjem u-
speh. da bo delavske razmere še redba pa je. da se drugi okoristi J llekoliko izboljšal, toda vseli svo-z nesrečo svojega bližnjega.	|jn, (.Hj0V pa ue b„ dosegel.
'loraj onim srečnim uevtraleem.j Toda uu- ,;st ni zy to tU bi se posebno se Amerikaneem, ne more j zavzemal za mednarodno delav-l11.	,Za	1 stvo, saj to mu tudi ni mogoče, pač
pa za slovensko delavstvo, se. tla se radu-| 1)t. Kern je v clli ,m.jšiiih štev ilk jete nad svojo srečo, ki je pa le'
teto se morate zahvaliti nesreči o-1 nili tam; sramujt«
učite se angleščine in zahajajte med poštene Aiuerikauce.
Pravi Ainerikauesc gre vedno ' rad na roko komu. ako vidi, da je j njegov namen resen.
Postanite ameriški državljani. !<la bomo tako tudi v politiki malo1 ! odločevali.
j Zadnji čas so pričele razne države, meti njimi tudi Avstrija, že misliti na to. da bi svoje ljudi, ki se nahajajo v Ameriki, dobile nazaj. ker jih potrebujejo; potrebujejo njih roke in njih denar.
Kako mislijo to napraviti, se sicer še ne ve; sredstvo imajo, s katerim bi jih prisilili, da pridejo domov; ne vse. ampak nekatere gotovo, namreč one, ki imajo do-
uapisal članek, ki je vreden, da ga slovenski delavci • upoštevajo.
Slovenci v Ameriki so zaposleni povečini v premogorovih. rudnikih. kamnolomih, tooiluicah iti
svete Barbare
ZA ZEDONJENE DRŽAVE SEVERNE AM>&RiKJP,
Sedež: FOREST CITY, PA.
laktrp«ririM dat 21. jamrja 1902 v driavi PesnirNui«.
GLAVNI IKADN1KI:
Pretlseiluik: JOŽ Iv K I'ETKRNFU Box ;»."» Willoek. Pn.
I.	podpredsednik: K Alio L, ZA I>AK. Box ,"V17. Forest City. Pa
II.	tiodpretlseduik : LOIIS TAUCH AK. Box S1T». Kock i>nring=>. Tajnik • JOHN TEMJAN. Bos 707. Forest City. Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box I'.C. Forest City. Pn. Bluwijuik: MARTIN MUH IT, Bus r,::7. Forest City. l'n Pooblaščenec: JOSIP ZALAlt, lool Nortli Chicago St., Juliet, 111.
VRHOVNE ZDRAVNIK:	,
Or. MARTIN IVEC, MH» Chicago St., Juliet. III.	1
NADZORNIODBOK:
Predsednik : IGNAC POOVASNIK. A1.14 Hatfield St . Pittsburgh. l*a. I. nadzornik: JOHN TU H NIČ. Bux lil!-. Forest City. l'a.
II	nadzornik: FRANK 1*AVLOVČIČ. Box 70."». Coneinnugli. Pa.
III	nadzornik: ANDREJ SLAK. 77Ki Issler Ave.. Cleveland. Olik«.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Bux TJ. Kast Mineral. Kana.
I	porotnik: MARTIN STEFANČlC. Bux 7*. Franklin. Khiim.
II	porotnik: MIHAEL KLOPClC, Ha vsou Ave., R. F. O. 1, Grceu-
fleld, Detroit, Mich.
LPRAVNI ODBOR:
Predsednik : ANTON HOČEVAR, lt. F. 1». No. 'J. Box 11V2, Bridgeport.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Bux l.'to, Brougbtoii. Psi.'
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 40J. Witt. 111.
Dupisi naj se pošiljajo I. tiijniku Ivan Tclbaii. P. o. Box 707. Forest City, Penna.
. Društveno glasilu: "(J L A S N A R O D A".
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
nesreča vaših soljudi.
Prav gotovo bi se pa oni. ki bi očital, ako bi bil ua mestu Ameri-1 kauca, ravno tako radoval nad'
srečo, ki bi mu jo prinesla vojna. [tovarnah ter opravljajo ponavadi Ldtno kar b. se lahko očitalo A-Jlja jtežjjf hl llajlližja	za katt._
menkancem je to. da so vojskujo- dobi jo Iiajnjanjik, lllaC.e> ee se urzave zaklauali z munieijo.'
Ako bi to očitanje vrgli v oči A-merikanca. ki je bil tega dobička
v veliki meri deležen, bi odgovoril : — To je kupčija! Ako ue bi
Delovodij je presneto malo: sko I ro nič. ker delovodja uiora znati tukajšnji jezik. Naši ljudje se pa
uče. ker se ne zavedajo kolike j vrednosti bi bilo to zanje.
mi dali muuieije. bi p> pa sami iz-i t> 1 -	'	1
, , ,. .. , . ' , ,	I 1 oglejmo Nemec.—Nemec red-
delovali, ali pa drugie dobili. Iu- L. 1 1 ; 1 .	- , «
.. Xx	. , , , . - .. I kokdaj dela v jami ah v tovarni,
di Nemčija je zakladala Španijo s
streljivom in orožjem, ko so bile
Združene države z njo v vojni. A-
ko smejo dru«ri. zakaj mi ne bi"
l o je kupčija !--
Toda namen tega članka ni raz pravd jati, ali so Amerikanci opra vičeui do te prosperitete. ki jim jo ie prinesla vojna, temveč nekaj drugega.
Namreč kolik delež teh dobičkov je prišel ua delavce iu zidati slovenske delavce v Ameriki.
Dauzadiiem čitate v tem listu številne dopise naših rojakov, ki poročajo o delavskih razmerah \ svojih naselbinah.
Zadnji čas so bili dopisi pove-, čini sledeče vsebine:
— Kar se delavskih razmer tiče. moram sporočiti, da muo pričeli zadnji čas delali s polno paro; tu di plače niso preslabe, toda kaj pomaga, ko so pa življenjske po trebe ravno za toliko, ali pa še za več dražje, za kolikor so nam pri boljšali plače.--
Tako se glase navadno dopisi, veliko jih je. ki se glase slabše, zelo malo pa. ki se glase bolje.
Vse govori o velikanski prosperity i. toda delavec jo presneto malo občuti.
Res je. da so se razmere nekoliko izboljšale.
Priboljšali so plače, skrajšali so delavni čas, toda ueprostovoljuo.
temveč ua odločne zahteve delavcev. Ako bi mogli najti orožje, s katerim bi te delavske zabteve za dušili. bi se ga gotovo poslužili.
So nekateri, ki so "prostovolj 110" priboljšali plače. V resnici pa niso imeli pri tem popolnoma nič tiste prostovoljnosti ali dobroduš nosti. temveč so primakuili par centov zato, da so si delavce privezali nase. da niso šli drugam.
Priboljšali so za pet. deset ali kvečjem petnajst odstotkov, toda istočasno se je podražilo tudi življenje.
Vsled velikanskega izvoza se blago draži. Plačati ga mora po isti ceni delavce, ki zasluži recimo sto dolarjev ua uiesee. kot oni, ki "zasluži" iniljou dolarjev.
Res je, da tudi delavski svet čuti nekoliko to takozvauo prosperi-teto; zdaj se ne *ridi več brezposelnih iu lačnih, toda o kaki Resnični prosperiteti v delavskih krogih ni govora,
In delavec menda tudi ne bo liikdfcr deležen onih dobrot, kot
k jer bi se moral mučiti na vse pre-tege.
Nemec podjeten. 011 vidi česa j mu je treba, da bo mogel napredovati in da inu ne bo treba večno hlapce vat i. I «~-i se ,ic^ika, zanima se za vsako stvar, poprime se tr goviue.
In Neuiei imajo ugled, med tem ko nas v Ameriki nihče ne upošteva : le nahruli nas še kdo s "po lakom'
Nam manjka ameriškega duha /.a podjetja. Ne potrudimo se pa
I	udi ne. da bi bilo kdaj kaj boljše
•Je par trgovcev, toda to število ie tako malenkostno, da ni vred 110 imenovati.
So rojaki, ki imajo groše. toda 'tnajo v bankah naložene na par ►dstotne obresti. Kako lahko bi ak rojak naložil denar drugam, v iako podjetje, trgovino ali kaj ■»ličnega, kjer bi mu nesel veliko več. Toda noče: ni podjeten, manj ca 11111 ameriškega duha.
Da se bodo našemu narodu raz-nere v tej deželi izboljšale, je ►redv.sem treba prave zavednosti
Zavedati se moramo, da sloven ^ki delavec ni ustvarjen samo za v jamo iu tovarno, temveč tudi še £akaj drugega.
Koliko priložnosti je vedno: samo zanimati se je treba! Naučiti >e angleščine, iti med Amerikan •e itd.
To n«' velja za one. ki prideji .em. da napravijo nekaj denarja, n gredo potem zopet v domovino pa velja za oue, ki se mislijo za vedno tu uastauiti.
Poznamo rojake, ki so že nad Ivajset let v Ameriki, pa vseh Ivajset let rinejo pod zemljo, za dužili so že lep kupiček dolarjev
II	jih imajo v banki, češ, ko ne ioni mogel več delat, bom pa uži val. Pri tem pa ue pomisli, da mu vsako leto, ki dela v jami, skraj ">a življenje za par let. Onemogel bo in umrl. Štiri petine svojega življenja je prebil v temi. — Kaj ma tak človek od življenja!
Ali ue bi veliko pametnejše na-uravil. ko bi imel par tisoč na ■»trani, da bi si kupil lepo farmo in preživel tam ie ostala leta. Ali naj bi se bil lotil česa drugega. Živel bi ua svežem zraku in življe-uje bi mu bilo gotovo daljše za □ar let. Osrečil bi s tem sebe in svojo družino. Toraj rojaki, ako hočete, da se
POZOR, ČEVLJARJI!
Tukaj se nudi dobra prilika za čevljarja, ki ga veseli ta posel iu želi dobiti dober prostor.
Jaz imam na prodaj vse čevljarsko orodje, urejeno po najnovejši modi. stroj za zbijati, podplate šivati iu zgotavljati, vse na elektriko iu dela se lahko sede ali -stoje. Vso to prodam ali dam v najem na tem prostoru po zelo nizki ceni. To pa zato, ker nameravam pričeti drugo trgovino.
Za natančna pojasnila in ceno pišite na naslov:
John Grashek, P. O. Box 181).	Ely, Miun.
NAZNANILO.
Kujakotn naznanjam, da več ne zastopam C. C. 1. Co., pač pa imam lasi no delo, iu sicer: bdenje (Hemlock bark), plač<*ui ^MMi za klal'tro (cord). Po belenju se bo izdeloval *'cedar", torej stalno delo poleti in pozimi. Pridite ali pa pišite na naslov:
•luhn Knaus, Charcoal Iron Co. of America, t'auip 7.	Newberry, Mich.
(18 —5 bx v 1 df
POZOR!
HIPN0TIZEM
Iz&La Je rflezkosl nanlmW® knjiga, kakorine Se nimajo Slovene! oc tu ne v stari domovini. Kdor Jo bo naročil. Jo Iki s užitkom prebral In dobil vpogled t marsikatere stvari, o katerih clo-•daj Se sluti! ni.
Knjiga ima preko sto strani, opremljeno Je * dvanajstimi kra* solmi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek sa nenaravne.
Stane 60 centov. Tri knjise S1.M.
Oni, ki ni 2 njo zadovoljen, naj Jo vrne ln dobil bo denar nazaj.
Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box 1611. New York. N. Y.
Forest City. Pa., lili. maja. Vsaka ženska članica, katera ni zavarovana tudi za bolniško pod-urn posestva in še nifco tu ameriški!por.° (toreJ članica, ki je zavarovana samo za usinrtnino> mora pla državljani.	h*uti mcseea i»u'ja poleg rednega asesinenta še 1."» centov naklade za
Kdor je sklenil Iu ostati, uaj' Upravi. *klad- 'Pravila.	t,M%ka Akoravno je lo v pravilih
se potrudi, da dobi ameriško dr-|?asuo lzVH?eno- se vseeno prosijo postajni tajniki, da uaj 11a to do-žavljansko pravico. To mora sto- ro	~ Tt' (i,'uar »»-i pobere z asemsentom meseca junija,
riti že iz hvaležnosti in udanostiIsVoto ,,a' sr pa l>ri*teje k upravnim stroškom. — V poročilu, ki ga do svoje nove domovine, ki ira jo|b,> V0hlal /a meset* junii- ,,4,j Vs',k tajnik naznani, koliko je tega de-Isprejela z odprtimi rokami, ufdru-' s*aria- ~ Ta asesiueut mora biti plačan kot redni asesinent. jgič pa /a to. ker bo to v vsakem 8	Pozdravom vsem Članom in članicam!
'slučaju le v njegovo korist.	________________________JOHN TELBAN, glavni tajnik.
; Ako želi kdo kako pojasnilo gle-Ule državljanstva ali kake druge j zadeve, mu je naše uredništvo vedno pripravljeno radevolje n«>-jasnit i.
Potem pa še zti nekaj se moramo potrudit i.
Podporuih društev imamo veli-j k<j. tako. da suio lahko kar se tiče j telesa dovolj zavarovani. I Nekaj drugega manjka, namreč 'slovenskih izobraževalnih društev, v katerih bi se mogel slovenski delavci izobraževati v svojem materinem jeziku, temveč bi se mogel tudi seznaniti z razmerami v Ameriki in se priučiti jezika.
Treba nam je knjižnic iu čitalnic. kjer bi mogel slovenski delavec dobiti slovenske in angleške knjige iu časopise. Tako bi se obenem pril:«*-odiI ameriškim razmeram in ne pozabil, da je Slovenec 111 da mora biti ponosen 11a to.
Toraj rojaki, v vseh večjih iu manjših naselbinah, potrudite se da vam ne bo treba vedno riti pod zemljo, delati v zaduhlih tovarnah. ampak, da bomo enkrat tudi Slovenci prišli na malo boljše stališče v Ameriki. Ustanavljajte izobraževalna društva, politične klube. zahajajte v šolo. hodite med domačine te žele in pridobite si državljansko pravico.
Ako se bomo pričeli zavedati ameriški Slovenci, bomo svoji stiskani domoviui onkraj morja. lahko mnogo več koristili kot vsi drugi kričači.
Potem pa. ako se bo nam enkrat boljše godilo, pa tudi ne sinemo nikdar pozabiti, da smo Slovenci — amerikanski Slovenci, ki smo morali iz svoje uboge domovine za kruhom sem. kjer so nas sprejeli prijateljsko, kjer smo si opomogli.
Ako se bo slovensko delavstvo pričelo v tem smislu zavedati in gibati. uiu ne bo treba več biti odvisno od kapitalistov.
Ako bo prosperiteta še kaj časa vzdržala, jo bomo tudi ameriški Slovenci deležni in bomo lahko pomagali bratom v stari domovini. 1
Konvencija sa predsedniške volitve.
V kratkem se bo pričela konvencija za predsedniške volitve republikanske stranke. Za kandidata se poganjata bivši predseduik Roosevelt iu sodnik Hughes. Roosevelt se ua vso luoe trudi, da bi dosegel svoj cilj, medtem ko Hughes popolnoma mirno čaka, češ, če bo bo, 'ie ne pa ne. Odločilo se bo na konvenciji.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO.
Dr. KOLER,
63S Peno Ate., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler j»* naj-MlareJSi hrvatski 2<lravnlk, ftpecija-liMt v Pittshurgliu. ki ima 13leltm prak bo v zdravljenju tajnik mo&kih bolezni.
Sifilis ali zastrupljen Je krvi zdravi a glasovi ti ni »Hi, ki ga je izumel dr. prof. Krlirh. Ce i-mate mozolje mehurčke |»o telesu, v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen t>e nalaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vue druse posledice, ki nastanejo radi izrabi ji vartja uamega sebe. Kakor hitro opazite, da vam i-o-nehuje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam jo bom zopet povrnil.
KuSenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 3V urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včanih tudi pri apuSčauJu vode. ozdravim s gotov oetjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, i krof le in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležaU.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtfcih in sobotah od 8. ure sjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
8_po*to ne delam- — t*rtdtte osebno. Ime la ft te vllko!
_ — *Te poMhtts
lnijriiiu.1 ,

T
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi 1 ruši v o Delavec št. >«) S. S. P. Z. v ('oneiuaugh. Pa., v nedeljo dne 18. junija 1916
na prostoru Coccnavarjeve farme ua Woo d v ill c Heights.
Na paknik vabimo vsa sosedna društva i/. I Viitnnaugli iu okoliee, kakor tudi posamezne rojake iu rojakinje, tla nas omenjeni dan poliittšt oviluo poselijo. Ob enakih prilikah smo tudi mi pripravljeni vrniti milo /a drago. Za dobro pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor. Vstopnina za moške $1.00, dame vstopnine proste.
< 'lanom gori oiuoiijeuoga društva pa naznanjam, da bo uiorail vsak član prispevati .^l.tH), če prav se piknika ue udeleži, ker dobiček j»* namenjen društveni blagajui; izvzeti so le bolniki.
Na veselo svidenje 18. junija!
Anton Kalar, tajnik. _(20.24,29—5)
PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
pnporoCa m Slovenski n
baraikin sboros, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo Umbuie. V tej tevsni te itd*. I n jejo tam bare pm
h
Crttb.
Okrafe*« m s M-tert la vsakovrstnimi rolaml.
Velika Min* TSakOVTBtBih fOdal in najboljših m-roImov tur (laik »lovnniklh ptoK t. t 4.
Veliki lleatom. ■I cenik a to«}««
MCtOtt).
Iiu Ben£!£

? V: • - '	r.;?. .v ;
GLAS NAHODA, 29. MAJA 1916
OsF
Jigislmnski
E	:
a
1
Kittl. iedmti
13
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
_	______-L
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blrgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
.A*
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, U00 N. Chicago St., Joliet, 11L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. ~ f . PETER ŠPEHAR, 422 X. 4th St.. Kansas City. Kans. JOHN A UNEC. 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idaho.	1
POROTNIKI:	/
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.	i
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, EIjt, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Miun. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: " G L A S NARODa".
Legenda o čudežnih očeh.
f	Ksaver Meško.
Ne gre mi več iz spomina legenda, ki sem jo ral v nekdanjih dneh. Jasno se še spominjam: ob tihem pomladanskem večeru sem jo bral. iu dozdevala se mi je lepa kakor sinje nebo nad menoj, melika kakor mirni večer ob meni, iu čudežna kakor spletena na-
pol iz bajnega sna bele majniške noči in napol iz komaj komaj ver- t^kaj. Jn S^h zdaj jih gleda v
praznina t— praznina, skalovje, kamenje. Kamorkoli plove oko, nič živega...
\*2radostil se je: tukaj ga ne bo motilo nič, tukaj je sam, le njegov Bog je ob njem iu ž njim. Vse drugo daleč, vse za njim...
A glej. hipoma se je zasvetilo in je zablestelo pred njim. Dva velika bisera sta zažarela v golem skalovju — bisera, kakršna je videl le enkrat v življenju iu ki jih je iskal iu je bežal pred njima v puščavo, da jih pozabi
jetne resničnosti...
V davnih, davnih dneh je živel mladenič z mehkim srcem iu dovzetno dušo, vedno nemirno in vedno hrepenečo po neznani sreči in po čudežni lepoti, kakršno je poznal iz pravljic, hrepenečo po vroči ljubezni, v kakršni gore srca v čarobnih iztonih deželah.
puščavi. ves zavzet in prepaden in prebledel strmi v nje — v njene oči.
A zdaj je prepozno...
Zbal se je puščave iu je bežal v temne gozde.
—	I "gasil i te!
—	Tam j«4 mir. mir božji...
Tišina je vladala v lesovih, mir
In zgodilo se je, da je srečal : ^ razprostiral naokoli, kakor nekoč nekje na svojih potih de- i tih in lep sen je trepetalo nekje vieo s čudovitimi očmi. s tako v vrhovih, mehko in ljubeče. Le čudovitimi, da ni videl takih še i zdaj/daj se ji- oglasil kje klic pti-nikdar v življenju; in še nikoli jee, povzdignil se je v vrhove kra-iii sanjala o takili njegova sanjar i t, napol pričet spev. zatrepetal ska duša.	j je po svetiski tišini, zadrhtel je
Videl jih je: dvoje biserov, ki «n «e hipno pretrgal, nehal iu u-jim iti enakih v kroni kraljevi in tihnil. Pevka se je ustrašila last-
ne v vseh morskih globočiuali dvoje velikih solne, ki jih je stva ril Vsevečni, da ožarjata ves širili svet in ogrevata vsa živa in po luči in toploti hrepeneča srca Srečal jo je, videl je njene oči iu — šla je mimo in je odšla in j< izginila, da je ne vidi nikdar več da je ne sreča u i kol i več ua svo jih potih.
A njene oči so ostale ob njem iu v njem. V dušo je vjei njihov žar in ni ga izpustil več; ob njihovem ognju se mu je vnel v sr cu velik plamen iu ni ugasnil več Nemiren in gnan od neutešlji vega hrepenenja je blodil od tedaj po svetu; iskal je njo. z onimi čudežnimi očmi. V vsi širini iu vsi dolžini je prebrodil svet. a nikjer na vseh svojih romarskih potih jt ni videl in srečsl.
Sreča val je pač stotero in tisočero dev z velikimi iu plainteči tni očmi. A vse te vendar niso gorel« kakor one, ki jih je srečal nekdaj in jih je ljubil od tistega trenutka. Drugih mu srce ni moglo vzljubiti. In tako je sel mimo njih in je romal dalje in je iskal.
A ni jili našel. Zato mu je postalo življenje brez pomena, keT je bilo brez solnca in brez toplote, in svet mu je bil pust in tuj. Zafmstil ga je in je šel v samoto, da dale«* o«l sveta pozabi nje in njenih oči, da umori s samoza ta je van jem veliko hrepenenje srca in <Ja si najde v pozabnost in mir. se jeT ni jih našel — in miru. »Njene čudež-oei so ga spremljale na vseh »h delih in opravilih
šel v
iega glasu, zbala se je, da moti svečano svetiško tišino.
Polmrak je dremal pod vejami n vej se je ovijal in se je vzpe-, »jal iu zibal gor do zelenih vrhov — polmrak, sanjav in miren in tih, uspavajoč spomine na vse niuulo iu prešlo, budeč lepe nove misli, ogrevajoč dušo za sladko pobožnost in vdano molitev.
Tihota... mir... sanjah pol--urak — nikjer ničesar, kar bi opominjalo na svet tam zunaj, •likjer človeških glasov, trdih in tlečih, nikjer mamečih prikaz -ii, pretresujočill srce iu vnema-jočih ga v hrepenenju, strasteh ln požel jen ju... *
Polmrak... tišina... mir božji. )udeč sladek dušni mir.
A glej. hipoma se zazibljejo iremajoči vrhovi, razdele se. razgrnejo — in nad puščavuikom '.ablesti sinje nebo -— a ne, saj ueba niti ne vidi, vidi le dvoje velikih solne, ki goriti nizko nad vrhovi in ožarjata ves širni svet in s čudovito svetlobo razsvetljujeta gozdni polmrak.
Gleda in — ob žaru čudežnih solne se mu razplamte iskre, ki jih je zagrebel pod pepel in je želel, da se ne bi vnele in razplamtele nikoli več.
— Ne, ne — ugasnite... izginite!
Pokrižal se je in je sklonil glavo in je bežal pred na past tni in ■skušnjavami globje v temne lesove. Vsega je hotel zabiti, vse pustiti za seboj, sam je hotel biti, sam s svojim Bogom, temu se je hotel darovati vsega.
Bežal je v najdrvjejšo samoto. Daleč od sveta in hrupnega žival je izbral v dom skalna

njim je preklečal na trdem kamnu po cele dneve v zbrani molitvi. Vse hrepenenje in vse misli so se mu zlivale v molitev; in ta je bila goreča prošnja: zabiti...
A. glej, sredi vročih prošnja se je razsvetlila temna otlina dostikrat hipoma. Nad križem je za-plamtelo nenadoma dvoje velikih solne, ki sta razžarjali s svojim ognjem vso pusto in temno okolico. Še križ, ki se ga je oklepal z drhtečo roko, je izginjal v njuni svetlobi. Molitve so mu zamrle na ustih, misli so se mu mešale, iu v srcu se mu je zbujalo veliko hrepenenje :
—	Zapusti samoto, idi, vrni se v življenje. Najdeš jo — njo, ki si jo iskal nekdaj s tako bolno koprnečo dušo. najdeš jo, in o-stane- ob tebi in ne odide od tebe nikoli več. Idi. in srečen boš — kaj tukaj umiraš živ? Idi!
Zastokal je. zgrudil se je na tla in je udaril z glavo ob kamenje, da je pordečila kri...
—■- V imenu Gospoda križa ne ga odstopite!
Leta so hitela. Lasje so mu o-siveli. brada mu je zrasla do pasu in bela je bila kakor novopad-li sneg. Telo se mu je sklonilo, usta mu niso vedela govoriti ničesar kakor molitve. Le oči oO še živele.
lil siM'di molitev so se zagledale dostikrat zavzete in prestrašene v kot dupline: njene čudovite oči so plamtele pred njim:
—	Usmilite se... ne pogubite me...
In tako vse življenje. In še ob smrtni uri jih je gledalo njegovo ugašajoče oko. In ob posljednji uri jih je blagoslavljal — obvarovale so ga. da vse življenje ni ljubil druge ženske in je zveličal tako svojo dušo...
Ne gre mi več iz spomina ta lejrenda, čudovita kakor na pol spletena iz sna lunojasne majniške noči iu le napol iz resničnosti. Ni mi šla iz spomina nikoli, in temvečkrat se je spoiniujam. odkar sem — doljro j«* že tega — tudi jaz gledal oči, ki jih ne za-bim vse dni svojega življenja tja do smrtne ure. In še ob zadnji uri bodo žarele pred menoj kakor dvoje velikih solne, da jih bo gledalo vse zavzeto ugašojoče moje oko.
*
Pomlad je bila, iu šel sem po svetu. Pomladi blodim vedno po svetu. Ne morem ostati doma. ue morem, in če bi bil na smrt bolan. vstal bi in bi šel po svetu.
Tako sem hodil tudi tiste pomladi po svetu z velikim hrepenenjem po nečem neznanem in z nemirnim pričakovanjem lieče-sar čudežnega.
Prišel sem v neznano dolino. Sredi doline je zagledalo zavzeto oko grad. ki mu nisem videl sličnega še nikdar v življenju. — Za gradom je klopota! mlin: šumenje vode je bilo edino, kar je motilo tišino iu mir v dolini in ji je dajalo nekaj življeuja. A živega bitja ni bilo videti nikjer; — zazdelo se mi je, da mlin klopota tako že stoletja, in da ž^ stoletja šumi voda ob njem, nc da bi nasul kdaj kdo žita.
Pred gradom je zelenel park; visoki topoli so stali ob cesti h gradu, in dalje tja ob gradu so se zibali širokovejnati kostanji v prvem cvetu. Ob strani gradu se je razprostiral velik vrt, čigar visoka, zlata ograja se je blestela v solncu kakor v dolgo vrsto razrejene pozlačene sulice.
(Pride 5e.)
Rumunija.
Rim, Italija, 28. maja. — Ru-munska vlada se je odločila, da ne bo sklepala trgovskih zvez z Bolgarijo iu Turčijo, ampak s Francijo in drugimi zavezniškimi državami.
]	BRIVEC
dobi dobro in stalno službo. Torej če katerega Slovenca ali Hrvata veseli bivati v tem mestu, naj se (oglasi na naslov:
Louis Jevnikar. 1774 E. 28. St., Soouth Lorain, O. j_(27-5—3-6)_
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. Jednote v Brooklvnu, N. Y., priredi LET NI PIKNIK v nedeljo dne 3. sep tembra 1016 v Henry Walter's Emerald Parku, Glendale, L. I.


POZOR ROJAKI!
!«s"«Su
r«<
c
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Rojak Alojzij Škrabar, 424 E.
St., iz New Yor-ka, je na ženi-t o vanju rojaka Tomaža Kvasa, ki se je 21. maja poročil z Josipino Oražem, nabral za Zupanovo družino $7.35. Ženin je največ pripomogel. da se je nabralo tako lepo svoto.
V imenu reveža hvala vsem darovalcem ^ rojalkom pa priporočamo, da posnemajo Alojzija Škra-barja.
Rada bi izvedela za svojega brata JOHNA GAŠPER.ŠIČ, doma iz vasi Prem na Notranjskem. Pred tremi leti je bival v Colo-radi, potmi je šel v Alabaino in od tam v Pennsvlvauijo. Prosim. da se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati. Prosim cenjene rojake, da mil to sporoče. ako 'bi sam ne opazi! tega oglasa, za kar jim bom -zelo hvaležna. — Helena Fatur. K. R. 3. Box 190, Columbus. Kansas.	(29-5_1-6)
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujem društvu sv. Jožoia št. 12 J. S. K. J. v Pittsburgh u, Pa., iu društvu st. 55 S. S. P. Z. a- Brough-tonu. Pa., za točno izplačevanje bolniške podpore. Že deset mesecev sem bolan na revanatizmu iu vedno me točno podpirata. Zato rojakom priporočam slovenske Jednote iu Zveze.
Autou Mrla k, Box 123, Brouglitou, Pa. _(29-5—1-6)_
DAROVI
za naj bednejše v moravški fari.
$5 je daroval John Piruat. Po $2: John Hribar, Anton O-reliek in John Per.
Po $1.50: John G ril, Fr. Knez in Anton Golob.
Po $1: Franc Močilnikar, Lovrenc Urbani j a 1., John Rožič, Jo-1' žef Močilnikar. Lovrenc 1'rbani-ja 2., Frane Gril, Franc Okorn. John Bilk, John Kunaver, John Kovačič in Jožef Lunder.
Po 50c: Ignac TirtriČ. Barba Je-rančič, Marija Drčar, Franc Klop-čič. John Rogel Martin Rogel, Fr. Koči. Frančiška Cerar, Johu Kopač, Alojzi j Kosmač. Leopold Ple-tar, Franc Ban in Franc Bogovič.
Po 25-: Gregor Rakar in Ignac Makovec.
je pa daroval Anton Koci. Skupaj $33.70, kateri znesek smo odposlali na gospoda ddkana v Moravčah z naročilom oziroma prošnjo, da ga razdeli med največje reveže v moravški fari
Denar sta nabirala rojaka John Per in John Pirnat, 1445 E. 39. St., Cleveland, O.
R A D U J ESE Ž I V L J E N J A.
Martin Sataič je deset let tr-pel bolečine v križu in ledjah DANES NE *6un VEČ BOLEČIN.
Izjavo H. H. von Schlicka, tovarnarja Bolgarskega Krvnega Caja, da to zelo uspešno naravno zdravilo izvanredno dobro deluje še v slučajih najstarejših in najzanemarnejših bolezni, potr-dujejo zahvalni dopisi, ki danza-dnem prihajajo, kot naprimer list našega rojaka Martina Šata-iča, P. O." Box 54, Star Junction, Pa.:
"Jaz sem deset let trpel bolečine v križu in ledjah, v želodcu in glavabol in vedno so mi bile noge trudne. Odkar uživam Bolgarski Krvni čaj ne čutim nikakih bolečin * in lepo imam življenje ter sem prav zadovoljen, da sem se obrnil na Bolgarski Krvni čaj.
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
MARVEL PRODUCTS CO. fMamlWg.
PITTSBURGH, PA. Akb Mite potfjafv oaif mati,
Nihče neče
$1000.00 nagrade
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJOlN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO. v \ \ v * ^
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za r isti denar ali ceneje, kot tukaj.	*
2.	.Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne ** dobi.	v	\	*
3.	Vsakdo, ki mi pokare sigurno podjetje ali 1 banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, ka- * kor pa naša čista zemlja v ravnini.	f"
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer ra-ste vinska trta bolje kot pa tukaj.
6. Vsakemu kupen zemlje z gozdom v ravnim, ki r y se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroike, s ne glede kje in od koga kupi zemljo. . r V
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.	L ' /
* Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vas kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.	/
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.	r
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rašel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja ▼ ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU
M MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI,
OGEJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE
BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.	—	i
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša deže.V
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAH, Navlor, Ha

0LA3 NAHODA. 29. MAJA 191«
Rejenka.
Povesi. Spisal Dragotin Vrenko.
/
Kraj Tviiov iei
(Nadaljevanje).
IX.
od vo vOr i u J'
mali n
za 5>i vi
iz nje padel ra^m r
J* , KI
/guba
brvi i
na nefou, ko se je stari Cigan odpravljal na pot na Roko. Bil je v svoji najle]>ši oibleki in snažen, kolrkor mogoče. Tupatam je še popravljal kaj na sebi. ko sta se z ženo pogovarjala poleg voza, po tem pa se je napotil po beli cesti proti Reki
l*ri Mi gol >en jo postajalo vse živahne je, tembolj, ker se je bližala poroka mladega para. Mirko j< bit v uradu popolnoma razni i-šljen in komaj je pričakoval ure. da je letel domov k svoji Malici, ki se je v za dn join času mnogo spremenila. Brez tiste divje strasti je letala vsa sročna in neprenehoma vesela od soA>c do soibe, tam nekaj popravljala, tukaj nekaj, šla v kuhinjo Ani pomagat, potem zopet k šiviljam, iti so ji delale lepe nove obleke. Tudi gospa je bila vsa, srečna in p;tsla svoje oči na živalmi Marici, katero je tako ljubila, kakor more le mati svojega edinega otroka Iju-liiti; na vse drugo je po^aibila, tudi na starega Cigana, ki jo je nekaj časa tako plašil. Opominjala je ve;:sih v šali Marico, naj ne bo tako otnx'-ja sodaj. ko bo kmalu stopila v zakonski stan : a Marica j«- vedno obljubila, da se bo po |H>roki tako resno »ležala, kakor si nilnV misliti ne more. Gospod Migolič je enakomerno ostal v svo-jna dnevnem redu iu zadovoljno zrl iui mlade, srečne ljudi. Stari sluga Andrej s»- je inoral pripravljati na potovanje, kamor ga bosta vecla Mirko iu Marica s se-boj.
Bilo j«* par dni pred poroko do-•a*a sta ubinolčala. Po- poldne. Mirko in Marica sta stala vori Ciganka in vpra- v salonu pri okrni: mnogo sta se
pogovarjati pri tako
trtfcada, ki leži za vasjo O i, so imeli zo}M>t Cigani *»voje taboriire. Dva sirlia konja .sta **»• leno pasla po realki travi hi odganjala nadležne iniahe. Pod vo zom, ki je bil z umazanim iu z mnogimi zaplatami zakrpan itn platmnu jtokrit, je naglo s<>|»el velik črn pes* v vročini jasnega polet nega dne. Vse je bilo liho m mirno okoli. It* tam v gosli senci košatega drevesa. malo oddaljeno za, s*- je	kratek pogo-
»«*d dvetim < »sobama. Star Ci-ležal na hrbtu v mehkem in malomarno gledal v zrak itn obla«* k i. ki so se spuščali gove pipice. Klmbuk mu je nazaj iu videli <so dolgi. M*ui in ž<* precej osiveli lasso v i-v j »del zakrivali gosto učeno čelo; izpod gostih o-mm so s«- svHile črne iu žive «**i. Njegov obrajt je bil zelo upadel iu Kp'"1!' je njegova zunanjost pričala o preeejabiji starosti. Pobit njega je sključeno sedela stara Ciganka; podpirala si je suho liratlo in ueprennieno zrla p redne > v tla; njena koščena postava m semtrrtani že >ivi lasje so bili ja-seti dokaz, da se ne št^je več k mladhii in da je najbrze žena startna Cigana.
Nekaj tem i/pt ša i noža
imela
liue-
\li pa tudi za gotovo vej*. daln®tnem dogodku v njunem življe-n« motiš' Zuabiti je kakšuu|uju; najbolj se je Marie a veselila ?a!"
druga de ki
"Ni mogoče, da bi se motil!" trdi starec iu se ne voljen malo po konci zravna. "Trikrat sem jo videl in \e>:iikikrat ?*tni jo tako natanko pogledal, da imain še M*daj njen obraz pred seboj; in. da ti pravim, tako enaka je svojim se-straau kot nov novčk" umazane um; Kožo ima namreč belo. in kar je najbolj čudno, modre oči."
"Modre oči, praviš? To je res
čudno."
"J>a. modre: pa to me ne moti.« , . ,,. < .;	i • i - • . i- i 11 i^lari < igau
^aj sem v neki kremi tudi zvedel , , ,
stari<ga tledea. da ima Migolič rejenko, ki je tako okoli sedemnajst lot stara; leta se ujemajo. Tudi na gos [Mi Migoličevo se še vem spominjati iu zla h koma sem ju spoznal. ker je še vedno taka, kakoršna je bila."
"Kaj pa njeno ime? Krstili so jo za Marijo in jaz sem ji takrat rekla Marijica. Mogoče, da so ime pratucnilt", pravi Ciganka tu venomer gleda v tla.
" \e. ne bo: Marica ji je "une iu In seal po naključju zv^iel. Ko se uie je enkral v veži vnkn prestrašil«, jo je listi mladi mož po imeuu poklical."
"Kdo j»* le tisti fant, ki tuia tako pravico do nje, tla sam z njo okoli hodi?"
"Tega nisem mogel zvedeti. V mestu nisem povprašal, zunaj mesta pa ljudje nič ue vedo o tem. Mogoče, tla j«' njen ženili, in pač ponos« n sme biti ua tako zalo ne-veslo". pristavi starec z nekim smehom.
Starka jo zopet utihnila iu budi »»n ni več govoril. Sem od vasi se j** bližala mlada Ciganka in prinesla nekaj živeža. Takoj je morala narediti ogenj in pripraviti borno k«r-ilo, katero je pa šlo lie-raz vajenim želodcem dobro v slast.
Ko so je stari Cigan okrepčal, se napoti v bližnjo kremo, kjer so že trije Cigani Iz njegove družbe z godbo razveseljevali prisotne goste. I s**de se /a prazno mizo. pokliče kramarja k sobi in ga poprosi, naj uru prebere listek, ka-len-^a je izvlekel iz žepa. Vidno se mu je razv edrilo lice. ko je slišal vsebino, in slastno je shranil umazan list v žep. C«z nekaj časa se je vrnil v svoj tabor.
Večer se je bližal m predno se je storila popokioana noč, so bili vsi Cigani zbrani okoli velike ko-sitarske sklede; zalbavali so se glasno v dobrodejnein večernem hladu z raznimi burkami. Pa kakor bi bila strela udarila med nje, so vsi utiluiili, ko se je oglasil glavar, stari Cigan, in jim slovesno razložil, da dobijo znaibiti že prihodnji dan novega uda, katerega morajo »prejeti z vso častjo v družbo. Enoglasno bo vsi obljubili, da bodo ravnali po povelju
zaže!jenega potovanja. Mirko je dobil od sodnije dopust za dalje časa in se je tudi radoval nad lepo svobodo in srečnim življenjem z Marico. Objel jo je okoli pasu iu ji gledal vrnile modro oči; ona pa je i.aslonila svojo glavo na njegove prsi in sanjala sta o sreč-ni h prihodnjih dneh. Gospa je bila pri svojem soprogu v d migi sobi. Kar se začujejo zunaj težki koraki, nekdo jiotrka, iu predno se je Mirko oglasil, vstopi najmanj pričakovana, čudna osoba — Počasno sanme klobuk z glave in okorno, a nekako predrzno pozdravi Mirka, ki jo spustil Marico in mu stopil par korakov nasproti.
"Kaj želite?" vpraša Mirko o-soruo čudmijra gosta; a strese se na celem Mesu, ko zapazi, da se stari Cigan ni zmenil za njegovo vprašanje, teniuč, da je z nekim zlobnim smehom na obrazu nepre-ittnčno glodal Marico, ki se je malo iznena>deua dbnnila v stran; paiinet mu je zastala, vsa kri mu j«i silila v srce, bled iu prepaden je stopil korak nazaj in kakor da bi zadnje moči zbral, vpraša zopet jezno Cigana: "Kaj hočete tukaj*" Potem se vsede utrujen na .stol iu globoko vzdrhne; zdelo se mu je, da so ga sedaj zapustile vse moči.
Cigan vsega tega ni zapazil, ker je vedno zrl na Marico, ki mu je pa hrbet obrnila iu tudi ni videla, kako si* Mirko sam s seboj bojuje. Zdaj se obrne p rt rti Mirku, ki si je glavo z roko podpiral, iu ga vpraša :
"Ali ur stanuje tukaj gospod Migolie?"
"Da. Kaj- hočete z gospodom?" vpraša zopet Mirko s tresočim glasom iu upre z vso silo svoje oči v dolgega Cigana.
Marica se je obrnila in pogledala bolj natanko zarjavelega, ko-«čeuega moža. ki je zopet srpo zrl v njo. in skoraj glanno vsklikne, ko spozna, v njem grdega predrz-netža, kateri jo je v veži s svojim s vit Um pogledom talko prestrašil. Jeza jo je zgraibila in st oprav, ko ga je misiila vprašati, kaj išče tukaj. stopi gospa v salon ; Marica jej hiti nasproti in z razžaljenim glasom tiho reče:
"Glejte, tukaj je tisti mož. ki me je zadnjič tako prestrašil v veži!"
Gospa je obledela pri teh besedah in pogledala Cigana; kolena so se ji šib M a in na stol se je morala opreti, da ni omahnila, ko je spoznala Marienega očeta. Potegnila je Marico k sebi in se krepko oklenila njene roke.
"Menim, da me še poznate in tudi veste, kdo sem", pravi Cig^u hudobno se smehljaje in stopi bliže k gospej. Prišel m po mojo hčer Marico, katero sem pred o-semnajstimi leti tukaj pustil in bi
svojega glavarja. Vprašati se nisoljo zdaj rad nazaj hnel." upali, kdo prkle in kak da bode Mirko, ki je dosedaj s
Marica preplašena zakriči na po moč in vzdigne gospo. Stari An drej in Ana priliitita iu z Marico jo odnesejo v drugo sobo.
Zdaj pride gospod Migolič prestrašen v salou iu strogo vpraša Cigana, kaj se predrzne v njegovi hiši iskati. Marica mu je že joka-je povedala, da je nek čuden mož v salonu in da je vprašal po neki Marici. Migolič je takoj vse uganil ; vendar se je zelo raztogotil.
"Prosim, ne zamerite, gospod Migolič, da vas nadlegujem", pravi Cigan mimo. "Prišel sem po svojega otroka, katerega je moja žena pred osemnajstimi leti tukaj v hiši porodila iu katerega ste vi vzgodiji. Čudno se vam bo zdelo."
"Da, čudno je, zelo čudno", mu prestreže Migolič besedo, "da šele č.ez osemnajst let svojega otroka iščete. Ali ste ga pa tudi meni izročili? Prišli sle po ženo in šli z otrokom vred. ko ste me opeharili in okradli; potem pa ste ga na skrivnem zo^x-l pred moje duri položili. češ. naj ga izredi, bom že pozneje prišel po njega, kadar bo od rast el in mi kaj koristil. Ali pa tudi veste, da imam jaiz vašega o-troka. da sem ga jaz k sebi vzel in ga izredil?"
"Gospod, jaz dobro vem, da je ta deklica z imenom Marica, ki je ravnokar bila tukaj v sobi, moja hči", reče Cigan odločno. "Tiste tatvine, katero mi očitate, pa jaz nisem kriv; o tem sem šele pozneje zvedel, ko sem zapazil ukradene reči pri moji ženi. Tudi sem prišel takrat s čist opošteniiu na-niouom po mater in po otroka, katerega bi bil s seboj vzel. če bi ga ne bila žena ponoči nazaj nesla. Moja žena je sedaj umrla in jaz terjam svojo hčer nazaj."
Migolič gf je poslušal do konca in premišljeval nekaj časa; potem se obrne proti Ciganu in pravi:
"Tukaj se ne bova dalje prepirala. O tem bo odločilo sodišče."
Sla sta k sodišču, kjer je Cigan pokazal krstni list Marice in je moral natančno povedati celo zgodovino, kakor tudi Migolič; sodni ja je razločila, da mora Migolič Ciganu, pravemu očetu, nazaj dati Marico, če mu je prostovoljno ne pusti. Zavoljo tatvine ga niso mogli zapreti, ker je trdil, da je le njegova žena kradla in on o tem ni nič vedel; žena pa je že umrla, kakor je Cigan lagal.
Gospa se je medtem zbudila iz o n led le vice. Marica je klečala pred njo iu jokala; vprašala je gospo, zakaj se je tako prestrašila prod tujini možem in kaj je hotel od nje. Gospa je sprevidela, da je zdaj zadnji čas Marici vse odkriti. S tresočim glasom iu solznimi očmi ji je pripovedovala, da so jo Cigani prinesli, da jo je ona izre-dihi kot svojo hčer in da je ravno ta mož njen oče. Marica je Hitela na glas iu strastno Objela gospo;
zahvaljevala se ji je za velike do brote in za ljubezen, katero ji j< skazala; očitala ji je, da ji ni to že prej razkrila in jo prosila, naj jo obdrži pri sebi. Trepetala je od strahu pred tistim hudim možem, pred svojim očetom, in rajši bi bila umrla, kakor med Cigani živela. To ji je najbolj srce trgalo, da mora ravno zdaj zapustiti svoje reditelje, ko se je bližala poroka z Mirkom. Kako se je prej veselila, kako srečno življenje si je predstavljala s svojim izvoljencem Mirkom! in sedaj? Zdelo se ji je. da j** padla z nebes v pekel in da zanjo ni več odrešenja. — Mirko pa je kakor brez uma dirjal po svoji sobi seuiterta.ni; mislil je iu mislil, kako bi bilo mogoče rešiti Marico. Toda ni našel rešilnega pota in ud al se je neusmiljeni usodi.
Migolič in Cigan sta se vrnila od sodnije. Cisto obupan je razložil gospod Migolič svoji .soprogi. da morata Marico Ciganu izročiti, ki jo hoče takoj s seboj vzeti. Gospa vendar še ni izgubila zadujtaga upanja. Prijela je" Cigana za roko in ga prosila, naj ji pusti Marico; kadar hoče. jo sme obiskati, samo da bo pri nji osta la. Obljubila mu je tisoč, dve tisoč, štiri, pet tisoč goldinarjev, ali kolikor terja, saimo Marico jej naj pusti. Toda Cigan se ni dal omehčati; rekel je, da se naj takoj pripravi na pot, da bo šla z ■njim, in vse ugovarjanje ni poma galo. Samo toliko se je dal pregovoriti da še do večera ostane, kajti ljudje bi začudeno gledali mla do mestno gospico v spremstvu starega, umazanega Cigana.
Čas je hitro potekal in popoldne, katero je imela Marica ee pri svojih rediteljih preživeti, je mi-
večno zapustiti in pri katerih je prebila lepo. solnčuo spomlad svojega življenja v zavesti, da so to njeni stariši. In njeno srce jo je vezalo še na drugo ljubljeno, ne-pozabljivo bitje, s katerim bi se bila že v prihodnjih dneh združila k srečnemu življenju. Vse to ji je uničila nemila usoda, vse liade in vsi njeni upi so splavali po vodi in odprla se ji je črna, strašna prihodnjost. Ta udarec jo je zadel t;vko nanagloiua, tako nepričakovano, da si ni mogla dogodke današnjega dne popolnoma in razumljivo raztolmačiti. Vse njeno notranje življenje je otrpnilo Ln njeno oko je mrtvo zrlo v daljavo. Kakor kak stroj, ki se tla {»o človeški volji obračati, je pustila vse s seboj narediti, kar ji je kdo velel. Molče je objela gospo, svojo mater, a solza žalostnega slovesa ua večno se ni prikazala v njenem očesu. Nemo je stisnila gospodu Migoliču. svojemu dobrotniku, roko in se potem obrnila k Mirku, ki je na strani stal in z mokrimi očmi zrl zadnjikrat ua poslavljajoče se Marico, svojo ueves.o: zdelo se nm jo. da mu mora srce po-"- i t i od neizmerne bolezni.
"Marica!" je vskliknil glasno iu jo strastno pritisnil na razburjene prsi. katero so luu trgale skeleče bolečine. Marica pa ga je samo otožno se smehljaje pogledala s svojimi milimi modrimi očmi. podeiii se naglo izvila iz njegovih rok in izginila skozi duri za starim Ciganom.
(Pride še.)
STALNA SLUŽBA.
Pošteno dekle se sprejme k slovenski družini z enim otrokom kot pomoč v gospodinjstvu. Vse ponudbe na upravništvo Glas Naroda pod šifro "Stalna služba".
Rada bi izvedela za svojega mevža JOSIPA COLLINS, podomače Koleučev iz Globodola, fara Mirna peč pri Novem mestu na Dolenjskem. Pred šest i i ud leti mi je zadnjič pisal i/. Ironwood, Mich., na štev. l'it) v Aurora in sedaj pa ne vem. ali je še živ ali mrtev. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o tem človeku, da mi naznani, za kar bo dobil par dolarjev nagrado, ali naj se pa sam oglasi svoji ženi: Mrs. Josephine Collins, 6U:> Oneida St., Joliet, III.	(26-29—5)
IŠČE SE ORGANIST
za slovensko župnijo sv. Cirila v New Yorku. Plača po dogovoru. Tozadevna pisma naj se pošiljajo ua sledeči naslov:
Rev. Benignus Snoj, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
(27-4 2x v t)
Kje se nahaja MIC1 CMEK? Doma je iz fiornjih Mladatič pri Mokronogu na Dolenjskem. Prosim, če 'kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani njen naslov, ali naj se pa sama javi. — Bert i Okorn, ouiožena Krpič, Box 3U1, Thomas, AV. Va. (27-;>l—5)
Iščem ALOJZIJA KOBLAR. Doma je iz vasi Soriea na Gorenjskem. V Združenih državah biva že kakih P let. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. — Peter Grohar, Box 990, Ely, Minn. (27-31—5)
KROJAŠKI POMOČNIK
dobi takoj delo. Tudi je lahko šivilja. ki zna hlače in veste šivati. Plača pu dogovoru. Oglasite se pri:	M
Frank Zortz. Box 371,	Manor, Pa.
(26-29—5)
Biznizizni^^
Kje je rojak ŠTEFAN ME LE ?j Pred nekaj časa sva bila skupaj j na Daikersville. Pa. Prosim ee-' njene rojake, če kdo ve ^a nje-! gov naslov, naj ga mi javi; ali naj se pa .sani oglasi. — John; Mole, Box 08, Bakers v i lie. Pa. (26-29—5)
Farme na lahke in poljubne' obroke. j
Mi lastujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark ■ Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer-j je v in jo prodajamo v kosih po 40, 60, 80 in več akrov na lahka in' dolgotrajna odplačila. Našim kup-! eein postavimo na zahtevo tudi j hišo in hlev ter očistimo tudi ne-j kaj zemlje, a vse na dolgotrajna j odplačila.
Poleg omenjene zemlje lastujemo še čez dvajset tisoč akrov zeru-j Ije v Clark Co., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3	Tioga, Wis.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. ."{1 v Braddocku, Pa., naznanjam, da smo pri zadnji seji sklenili, da mora vsak član poravnati svoje zaostale prispevke vsaj do IS. junija : kdor tega ne stori, bo suspendiran. Začno vas tudi opozorim. da se. udeležujete rednih sej, da ne bomo samo društveni urad-' n if ki pri sejah navzoči. S subratskiiu pozdravom Martin lludale. tajnik. 9.'J1 Washington St., Braddock, (26-29—5)	Pa.
DR. BURKFS MEDICAL INSTITUTE
domaČa narav,na ohijskavina
1780-82 E. 28th St.,
prodaja
JOSIP SVETE
L. or a in* Ohio
CONKOKD BDEČE VINO $25.00 barrel
DELAWARE BELO VINO
$35.00 barrel
Pri manjih naroČilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
aiaizrajznnniEraiiifgmi^
V Pozor!	Pozor! 2
407 East S8tb St.
NEW YORK,
N. Y.
Starokrajski slovenski zdravnik.
Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, mehurja in vse notranje boW.ru, kakor alabokrvaost. revmatizem. tajne bolezni. hožjast. bolezni na maternici, kožne bolezni in otroške bolezni.
Zdravnik sam govori slovenski.
Odprto je vsak dan ftudi v nedeljo) od devetih zjutraj do Hedmih zvečer Med prvo Ave in Ave. A. Bliz 1. Ave. Pišite ali pridite oaebno.
V zalogi imamo iz starega kraja importiraue
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. jj
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
uovi gost. Kmalu potem so vsi ».i ureal i v voo.u iu okoli voza ter človeka, ki ne
Ne pustite svoja dete jokali in trpeti
THE BABY'S SAFETY
je najboljše zdrn-vilo za otroke, zo-ppr vetrove, riga-nje in krče v trebuhu in nadlego z zobmi
THE BABY'S SAFETY
ustavi jok in trpljenje.
Originalni 'BABY'S SAFETY'v Skatljab, katero tu poleg vidite naslikane, za 3£c., ali pa po&ljite znamk na sledeči naslov:
Royal Mfg. Co.
B*s 430 Duqaeiae, Peau
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du. Ohio in okolici naznanjamo, da jili bo obiskal nas potovalni
zastopnik
nulo naglo kot par trenutkom. Ve sedel ka-' černi mra*k je nastopil in stari C i kor kip pri mizi, se zgarae, plane gan je odločno opominjal, da bo
kviifku iu srdito pogleda starega t roba oditi.	.	_	_ _ , _
Cigana. Gospej se je vse vrtelo | Ginjeno je-bilo slovo mlade, ne-jdila vsled česar ga rojakom naj-prod očmi, nogo je aueo več nesle »ročne Marice od avojih dragih topleje priporočamo, in Mi urnim m »e r grudi na vtoL redSt^jev, Jt*tere «bot» «edag na' Upravništvo "Qla§ Naroda",
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle • ter izdajati pravQyeljavne potr
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino 8ie§-linff 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50. 50j?al. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 palon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. J ACKSE, Box 161	Rt n»l»n« n«!
Kadar je kako droStvo namenjeno knpltl bao<lpra, nnUve, repmij«, pndben« instrumente, kape itd., ali pa kadar potrehnjet« uro. »erlilw, privesk*. prstan«) itd., no kupite prej nikjer, da tudi mene u cene vpraiat«. UpraJanJ* Vm Btjm? le 2c. pa al bodete prihranili dolarje.
Oalke. ve^ vrst poglljam brezplačno. Plfiltc ponj	"*
IVAN PAJK Ac CO.. Conemauffh, Pa. Box t2S.
Zdravje
... ...
■ . -	'J. v. :;

ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoce, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinariiih organih,
vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspesnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha hi slične teskoče.
ALI TRPITE
Bo katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zpibih, ula-vobol, izguba apetita, kialoba v želodcu, jk>vračanje hiaut*, bljuvanje, žolčuo
tuga? — Ti simptomi so znamenje, «la vaa telesni si»tcm ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teskoč; re vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in
'*osti, da so zopet^možje. Zaloga znanosti je in vj>el.uje nasvete in podatke, re bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno j.a tisti, ki He name-jo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi so
Bvežosti, da so zopet možje, katere
ravajo	_	__________
vase teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristito se z njo.
Pošl|lte ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S1000 Madison & Clinton Sti., Chicago. III.
Cenjeni doktorji:—Poaijite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma saatonj in poštnine prosto.
Ime :................
Stav. in ulica ali Box Nc.
DržATk


Q-LAS NARODA 29. MAJA 1916
mm 9 m w ^m "t " ' i a
M
M H H M
W W w V W 9
A - A A A
A A
» » ¥ O	¥ f f »
* * A A	-A. -A. -A- ^ A
KVGEN SUH:
H H H M M
►A
VEČNI ŽID
I
(Priredil J. T.)

A A

—	Gotovo se ji je obrnilo na boljše, če ne. bi prineezinja gotovo pisala.
—	Mogoče. inofroee. tuda pomiriti ?,e ne morem. — Če šc jutri ne bo nič. bom takoj odpotoval k priueeziuji.
Kod i n je medtem ogledoval pisma, ki jib je bil prinesel pismo-nosa. —
—	Ta tri pisma se tičejo svetinj. — To je iz Clialerstona. sko-ra.'"ot«vo od inisionarja (Jabriela. — To je iz Bata vije od princa Džalme. - To je iz Lipskega . — Pisal jra je krotilec M o rok. ko je že včeraj sporočil, da sta dospeli hčeri generalu Simona v Mokeru. — Morokova naloga je otrokoma preprečiti uadaljno potovanje.
Ko je slišal možak ime Simon, se mu je pomračilo čelo. l»o^r d;«j da bi bila ta poročila ujrodua za nas!
{Dalje prihodnjič).
MILO.
Cenjenim naročnikom f Penna. in v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal na! zastopnik
K«
(Nadalje* auje». DRUGI DEL Prvo poglavje. RODINOVA POROČILA.
dar
< »b Kio- de Milim tics I imn jr stala v času, ko s*- vrši naša povest. his,« ki je imela la/eu obokanih vrat sauio dvoje gosto zamreženih oken. Znotraj je bila hiša najpriprostrjše opremljena.
Tla so lula rdeee poltarvana. pri kaminu je pa stnt velik globus. l;i j«- bil polu malih rdečih točk. Sredi sobe je stala miza vsa polna samih listin.
.Med okuoma j«- stala velika pisalna miza. pri njej je pa sedel kakih petdeset let star možak, oblečen v >iv spalni plašč in črne hlače. Sivi lasje so mu padali ua senca iu v tvorili nekak vence oko li olešaste glave. Izpod dolgih trepalnic se mu je bleščalo dvoje itialih živih oči Njegov ohra/. je bil zelenkasto bled iu je bil podoben mrtvaški maski.
Bilo je koncem meseca oktobra leta 1X11. V zvoniku j«- udarila osma ura.
Vrata s« s«- odprla iu ua pragu se je pojavila moška pustava. -<>o»pod Hodui. mož z mrtvaškim obrazom, je vstal, se priklonil in r.opet sedel. ne da bi izpregovoril kako besedo.
Prišlee je bil star kakih trideset let. toda izgledal je veliko starejši Bil je vitek iu precej velik. — Naprejstojeeo brado jc imel g!adko obrito, rdeč^ ustnice so bile napolodprte, tako da s<- je za-ir oprlo videli dve vrsti lepili zob. — Njegov nos je bil pri korenini nenavadno širok, pogleda njegovih jekleno sivili oči pa iti mogel uikilo prenesti. Kazen svetlorjavih las jc imel na glavi veliko touzuro.
—	Ali je prišlo kako pismo iz DuciikirelmaT — je vprašal l\o-dma. —
—Ne vem ; pismonoše se ni bilo tukaj.
<i'otovo mi bo gospa knegija iz Daint Diziera kaj dobrega sporočila o moji bolni materi. Ali je kaj druge korespondence?
—	Tukaj, prosim je odvrnil tajnik in mu ponudil listo. Saj vrejujete pi-m« natančno po naslovili, kuj m*T
• — To je vedno moja navada.
Prosim, preberite itiu'iia naših dopisnikov.
1 Ion Kauiotio Olivarez iz < adi/.a potrjuje, da je sprejel pismo d v. 19. m obljublja da bo delal po navodilih. Dobro, zapišite.
—	(»rol Komaiiov v R. j»* v velikih denarnih zadregah. Duplcsis naj mu i Miši je petdeset louisdorov. — .Jaz seui služil
v gmfoveiti polku tam marsikaj dobrega izvedel.
Spindler pošilja iz Namurja tajno poročilo o Ardouiuu. Ar • lonin ta jno fKiročilo o Spindlcru ; «1 r. Ostadt pošilja tajno poročilo o Ardoiuu iu Spindlcru.
Vsa tri poročila primerjajte.
tirni' .Maltijiieli-Tliriii je naznanil, da je sodnijsko vkujižil mili HKHKIO frankov.
—	To zatlevo oddajte l>upl«'sissu.
Don s»ums|a\ je odpotoval s kraljico Marijo Kristino v Ba-den. Njeno Veličanstvo se vam prisrčno zahvaljuje.
Zapišite m pristavite. da jim bom sam odgovoril.
K i je Kodiu uotiral razne opazke, je bil obiskovalec pristopil k velikemu globusu in začel opazovati na njem točke iu križe.
Pater Orsiui je nadaljeval Kodiu — poroča iz Milana, da bt bilo dobro nastopiti proti onim osebam, ki govore, da so Francozi brezbožni.
Dobra misel. .Iai|iie>. Doniouliu naj prcvrzanie to zadevo. — DokU r \sega jMivoljno ne izvrši, ne sme dobiti niti vinarja.
Seveda ne. Drugače ga bomo morali zopet vleči iz jarkov.
liospa Sidney po»oča \/ Draždali. da je prišlo med sinom in očetom /opet do hudih uasprotstev, da se pa vseeno še ni za nobenega odločila Vpraša, za katerega naj se odloči.
—	Za sin.i Oče bo v sled tega jezni, iu bo marsikaj razodel, kar bi nikakor ne mogli spravili iz njega. — Dalje.
V župniji patra Ambrozija v kantonu Wallis sta izginili dve služabnici. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Pravijo, da sta bili deklici umorjeni in druge lake stvari.
Dokler se ne pojasni cela zadeva, uaj ostane pater v svoji Župniji. Vse se mora zavzeti zanj.
Thomson iz Livcrpoola je slednjič spravil .Justina v službo k lordu Stewardu.
Thouisoiiu naj se izplača petdeset louisdorov.
-— Princ Ditrichstciu poroča z Dunaja, da mu je umrl oče za kolero. Kolera je prišla z Ruskega iu se strahovito širi.
—	Kaj piše o dedščini?
—	Bratje hočejo dohiti premoženje zase. toda sin noče o tem nič vedeti. —
—	Počakajte' Ali je kako poročilo od kardinala Amalfija ?
—	Da, — Pravi, da je zadovoljen s točkami 1. do 4., glede tfi^ke 4. pa pravi, da si bo še premislil.
—	<> tem ne sme biti niti govora. — Z vsem mora biti zadovo ijen. — Mi ne poznamo pardona. — Mi ne bomo upoštevali ne njega lie njegovih kreatur.
Kra. Paolo poroča, da se je Boceari, načelnik uevarue tajne družbe, sam usmrtil, iz strahu, da bi ne bil izdan.
—	Kaj? Boceari! — Naš najnevarnejši sovražnik T
—	Da.
—	Duplcsis uaj pošlje Kra Paolu petindvajset loisdorjev.
—	Hausmauu naznanja, da je postala plesalka Ducornet metre-sa priucregenla. Pri tem je pa še vedno pod uplivom svojega prejšnjega fanta, ki je zaprt zaradi goljufije.
—	iiausmauii uaj vpraša tega človeka, če ima dekle v Parizu ka ke sorodnike.
—	Voj\oda Orbauo |M»roča», da njegov kralj še vedno vstraja pri svojih zahtevah.
—	Mi se ne bomo prav nič pogajali. — Ali vse, ali pa nič.
—	Vojvoda je nadalje tudi naznanil, da gre ves diplomatični zbor očetu mlade protestant in je ua roko. katera hoče zapustiti samo« Utn.
—	Odgovorite, da nima duhovna oblast ničesar skupnega s po svetno obiast jo.
Todaj jc ua vrata nekaj potrkalo.
—	Kdo je T
Rodiu je šel na hodnik, možak je pa stopil k globusu iu ga zača motriti. — Vesel smeli mu je zaigral na obrazu. — Možak je vedel, da je takorekoc gospodar celega sveta.
Kod in je zopet vstopil rekoč:.......
—	Pi&uionoša je bil zunaj. — Iz Dueukirchen-a pa ni nobenega
vzkliknil
k* " *'
8 Velika zaloga vina in žganja. 8
4 w <M %i O M4i v t v I
MARIJA GR1ILL
|'rod»j«lt>«>l4i vioo po............— 7l»e. n«llof.
frno vino po............... 6l!c.
Proftnik 4 gnllnne z« ................... ftli.Ob
Brin je v ec 12 el*klenic zm ............... $12.00
4 gallon« («nd^k) sa......... tl6.0C>
7.m ohitno'narofbo se priporot«
Marija Grill,
5308 St Clair Aft.. N. E., Clerdaid, Oku

dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ^ Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 shrani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila % bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori,, da, je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
MODERNO UREJENA
TISKA11A GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NJ CENAH,
Mil:
: : DELO OKUSNO. 3 i
IZVRtUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠUKI NA I
SLOVENIC PUBLISHING d,
82 Cortlandt St., New York, N. T.
A t
r
v<:
Z
r4
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki iu državniki u kujigi Berta pl.
Suttner.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi«1 Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vplivu n« eioveka in obsega uebroj lepib misli.
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je uturla madame Stael ni bilo hm svetu tako slavne pisaLeljiee kot je Sultnerjeva.
!*rof. dr. A. Dodel: *I>oii z orožjem' je pravo ogledalo sedauje-pi »'•sisn. Ko rlovek prei'lla to knjigo, mora liehote pomisliti, flo M* liližajo človeStvu boljši easl. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. .lakobovski: To knjigo bi človek najrajse poljubil. V dno xr<u me je i»rvtres!o. ko sem jo brul.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri »Jrieglaeb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko reeem. d« sla ta dva dneva nekaj |>osebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolali ne suielu manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali I>i se ue moglo ustanoviti družijo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Ifart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se t»orijo za svetovni mir.
Hans Land (ua shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne Ik»ui slavil knjige, samo Imenoval jo t>oni. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga uašla svoje apostolje. ki bi šli.žnjo križemsvet i ti učili vse narode.
Finančni minister Dunaje viski je rekel v uekem svojem gov o-ril v poslanski zboruiei: Saj je bila pred kratkim v jmsebul knjigi opisana na pretresljiv način vojua. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač jmi priprosta ženska Berta pl. Suttuerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne 1h> ulkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Ca.,
82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y.
oomno
OdlTS SB
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"TOE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeui, oropani ali če so z nji* mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih drŽav, kje se oglasiti za državljanske listiue.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence ua Ellis Island ali pri Barge Office. OglAsile se ali pišite: STATE D EP ARTE 61ENT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorlki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
Mr. ZVONKO JAKSHE.
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravuistvo "Glas Naroda".
HARMONIKE
bodi nI kakršnekoli vrste Izdelujem !n popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem le oad 18 let tukaj v tem po*tu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela ka* korSno kdo zahteva bres nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL. »17 East 62nd St.. Cleveland. OM«.
Veliki vojni atlas
?o|8kqoSh se evropskih drža? in pa kotaij-ririh posestev vseh yefesO,
Obsega 11 imsnih zemljevidov.
na JOtih straneh in vsaka stran je 10» - pri 13V-> palca velika.
Cen* urno 25 centov?
Maruši vojni atlas
uu b straneh, vsaka strau 8 pri 11 palcev.
Cena samo 15 centovi
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Ozuat'ena so vsa večja mesta, število prebivalcev. držav iu posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsej; površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25e. ali pa lik. v znamkah in uataučeu naslov in mi vam takoj odpošljemo za želj eni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebue nasvete v vseli vojaških zadevali. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledo datuiua izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno ua njega, kjer boste točno iu solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojdnqodh se evropskih držav,
V*Iilco«fe i« 21 pri 38 Pftlclh.
Cena 15 centov.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik
JDHN KUM&E,
ki je pooblaščau pobirati naroc-uino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojuib ladij i. t. d,
V zalojji imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedf* njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije. Francije, Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 eeutov.
Naročila in denar pošljite ua:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
m
-»j j^J7-r J^ J^J. J^T1
Zanesljivo pride sedaj
■
denar v staro domovino«
Do dobrega sem se prepriC&l, da dospejo denarno poiiljatvs tail seda; mnesljivo v roka naslovnikom; razlika je la ta. da potre| kujejo poJttljatve v sedanj« Can 20 do 24 dni.]
Torej al nobenega dvoma sa poAUjanje denarjev sorodnikom to saanccm v staro doaaovino*
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.'
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Yi
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.

,...