Leto XXVI. Številka 4 APRIL 1985 skupnem boju za osvoboditev in ljudsko revolucijo. Poleti in jeseni 1941 se je OF naglo širila. Osvobodilno gibanje se je širilo tako hitro, da je bilo komaj mogoče organizacijsko slediti rajonske in okrožne odbore OF. Ljudje so se množično vklju- ISKRE 27. ap L maju KE OB vu OF ku dela 27. april 1941' OF slovenskega naroda 27. aprila 1941, komaj 14 dni po okupaciji, je bila na pobudo CK KPS ustanovljena v Ljubljani enotna slovenska politična borbena organizacija — OF. Na ustanovnem sestanku so se zbrali predstavniki komunistične partije, krščanskih socialistov, demokratičnega dela Sokolov in kulturnih delavcev. Vsi navzoči so prejeli ugotovitve Borisa Kidriča, ki je govoril v imenu CK KPS: 1. Na obzorju je vsenarodno množično gibanje, 2. slovenski narod bodo osvobodile njegove lastne sile, 3. odgovorni za poraz in polom bivše Jugoslavije bodo postali opora tujim zatiralcem, 4. Sovjetska zveza je up in nada slovenskega osvobodilnega gibanja, 5. takoj je treba pričeti delati. Ustanovnim skupinam OF se je že leta 1941 pridružilo več večjih in manjših skupin in krogov. Za vse je važno le to, da so pristaši oborožene borbe proti okupatorju. Večina tistih pa, ki se niso hoteli boriti, se je slej ko prej našla na strani okupatorja, med izdajalci slovenskega naroda. OF je bila ustanovljena kot revolucionarna organizacija in je združila vse slovensko ljudstvo v ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ čevali v OF iz mržnje do okupatorja in iz razočaranja nad političnimi vrhovi stare Jugoslavije, ki so izdali domovino in sodelovali z okupatorjem, želeli so, da se staro ne bi več ponovilo. Odbori OF so vključevali prebivalstvo v osvobodilno gibanje, zbirali materialna sredstva za partizane in pozivali ljudi, naj vstopajo v NOV. Iz organizacije, ki je bila plod neštetih razgovorov in sestankov, je nastalo mogočno vsenarodno gibanje s trdnim borbenim programom, izraženim v temeljnih točkah OF slovenskega naroda. OF je bila tista sila, ki jo je že leta 1941 priznavalo vse slovensko ljudstvo. Spopad z okupatorjem je zahteval enotnost, kajti šlo je za vprašanje: »Ali se združimo in osvobodimo, ali se vdamo in umremo ?« Ljudje pa se v OF niso le vključevali, ampak so izpolnjevali tudi njene naloge in ukaze. Plačevali so narodni davek, plačevali posojilo svobode, izvajali plebiscitarne akcije, udeleževali so se množičnih demonstracij 29. 10. in 1. 12. 1941 v Ljubljani in tudi drugje, ko med sedmo in osmo uro zvečer na poziv OF ni bilo na ulicah Ljubljane skoraj nobenega Slovenca. Italijanski okupatorji so bili ob teh akcijah brez moči. Prav zato se je vrhovni plenum OF, ki so ga sestavljali predstavniki vseh skupin, vključenih v OF še septembra 1941, proglasil tudi za slovénski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), postal je oblastni, ne več samo politični organ. V OF so imeli vodilno vlogo komunisti, vendar tega leta 1941 niso poudarjali. Spoštovali so načelo, da se je treba izogibati prav vsega, kar bi lahko omejevalo širino osvobodilnega boja. CK KPS je šele spomladi 1943 poudaril svoje vodstvo pri ustanovitvi in razvoju OF, ko je bilo tudi slovenskim katoliškim množicam jasno, da brez komunistične partije osvobodilnega boja sploh ne bi bilo. E. P. ® TEKSTILEC Prvomajski nagrajenci Predilnice Osnovna organizacija sindikata TOZD Predilnica bo že drugo leto po vrsti pred prvim majem iz svojih sredstev nagradila nekaj delavcev, ki z dolgoletnim, dobrim in vestnim delom doprinaša-jo k večji produktivnosti in boljši kvaliteti, za požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih ter za dobre rezultate na športnem področju. V letošnjem letu so izbrali 19 delavcev, katere bodo nagradili s knjigo NAŠ TITO in s plaketo tovariša TITA. Trudili so se, da izberejo najboljše med najboljšimi, čeprav je to težko. Nagrajence so predlagale sindikalne skupine, ki imajo nalogo, da iz svoje sredine izberejo in predlagajo tiste sodelavce, ki s pridnostjo in kvalitetnim delom izstopajo od ostalih. Letošnji prvomajski nagrajenci OOS v TOZD Predilnica so naslednji: VILI LEGAT - za požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih JANA KLJUN - za odlične rezultate na športnih tekmovanjih BORIS PERTOT - za dobro in razumevajoče sodelovanje z osnovno organizacijo sindikata. Za dolgoletno, prizadevno in vestno delo v TOZD Predilnica pa naslednji delavci: MILKA OBLAK, LEPA IVI-ČIČ, MARIJA KOŠNJEK, ANA KRISTANC, MARIJA LOGAR, ANGELA URANIČ, DEVKA JOVANOVIČ, TONČKA ŠOLAR, ANTON URANIČ, STANKA ZARNIK, MARIJA BURGAR, FRANC MIHELČIČ, SONJA PETEK, IVANKA JUSTIN, CVETA SUHADOLNIK IN STANA JEZERŠEK. Za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je prejel nagrado tovariš VILI LEGAT. V kolektivu TOZD Predilnice nedvomno uživa zaupanje in ugled med sodelavci, pa tudi v celotnem kolektivu, saj je opravljal dve mandatni dobi funkcijo predsednika delavskega sveta delovne organizacije. Dve mandatni dobi je bil tudi sekretar OO ZK TOZD Predilnice. Sedaj opravlja funkcijo predsednika odbora za gospodarstvo, drugo mandatno dobo zapored je tudi predsednik delavskega sveta TOZD Predilnica ter podpredsednik odbora za SLO in DS v TOZD Predilnica. V Tekstilindusu je zaposlen 17 let in je član ZK od leta 1958. Izven delovne organizacije opravlja tudi pomembne funkcije v teritorialni obrambi občine Tržič. Nismo našteli vseh funkcij ki jih je in jih še opravlja, ob tem pa dela tudi na odgovornem delovnem mestu kot vodja pre-vijalnice, sukalnice, OE predenja in predilniškega laboratorija. Ob aktivnem delu na družbenopolitičnem in samoupravnem področju je nedvomno pridobil bogate izkušnje, o katerih meni takole: »Kljub temu, da je TOZD Predilnica po starostni strukturi mlad kolektiv, je opaziti v zadnjem obdobju večjo osveščenost ljudi. Razprave se ne omenjujejo samo na problematiko TOZD Predilnice, temveč tudi navzven. Najbolj vroče razprave tečejo okoli pogojev dela, nagrajevanja po učinku, danih pa je tudi mnogo koristnih pobud s strani delegatov, npr. da bi koristneje začeli uporabljati naše odpadke. Nasplo-šno lahko rečem, da se je povečal čut odgovornosti do dela, saj delavci večkrat kritično in neposredno pokažejo na tiste, ki s surovinami in pomožnim materialom neodgovorno ravnajo in take kritične ocene izjavljajo na delavskem svetu. Da bi zaradi sestankov izgubljali čim manj delovnega časa, smo poizkušali, da bi jih organizirali tudi izven delovnega časa, vendar je bila prisotnost tako otežkočena — predvsem tudi zaradi 3-izmen-skega dela, da se to ni obneslo. Enake pohvale pa ne bi mogel izreči za osnovno organizacijo ZK, ki bi morala imeti na vsa dogajanja večji vpliv, delovanja pa ni čutiti tudi s strani mladinske organizacije. V organizacijo ZK imamo vključenih le 4 % zaposlenih, kar pomeni 20 članov od vseh 470 zaposlenih v TOZD Predilnica, poleg tega pa tudi struktura ni najboljša. Vzrokov je več vsekakor pa je temu kriva določena pasivnost komisije za kadrovanje, močna fluktuacija delovne sile in premalo prizadevanj v tej smeri s strani mladinske organizacije. Tu nas čaka še veliko delo in prizadevanj.« Vsem nagrajencem v TOZD Predilnica iskreno čestitamo. R. G. ------------------------------------------------ Delovna akcija TOZD Tkalnica Po uspešnih večkratnih prostovoljnih delovnih — očiščevalnih akcijah v preteklih obdobjih, ko smo izkazali pripadnost tej delovni organizaciji, še zlasti pa prispevali v TOZD-u in enoti k večji čistoči, zmanjšanju požarne nevarnosti in boljšemu počutju v bolj urejenih delovnih okoljih — se v mesecu maju na pobudo ZSMS v TOZD in DO, ter po sklepu sindikata DO, ponovno organizira OSREDNJA OČIŠČEVALNA AKCIJA STROJEV IN DELOVNIH PROSTOROV V DE TKALNICA I IN II, KI BO DNE 11. MAJA od 6.-14. URE. Na akciji naj bi prostovoljci pod strokovnim vod-stom čistili stropove delovnih prostorov, tkalske stroje in ribali tla. Dela ni malo, potrebnih bo veliko pridnih rok, zato obe osnovni organizaciji — mladina in sindikat — vabita sodelavce k čim večji udeležbi, ki naj potrdi enotnost celotnega kolektiva pri uresničevanju skupnih ciljev delovne organizacije, na drugi strani pa utrdi tovariške odnose med vsemi zaposlenimi. Delo bo potekalo po predvidenem programu, zaželeno je, da ste primerno oblečeni (delovna halja, ruta ...). Med delom in po delu bo poskrbljeno za okrepčila. Mladinci — udeleženci akcije, bodo na mladinskem izletu deležni posebnega popusta. Vabimo vse zaposlene, mlade in starejše, vabljeni tudi iz delovne skupnosti, da se delovne akcije udeležimo v čim večjem številu. (odreži in oddaj v obratni pisarni, vodji izmene, mojstru, v DSSS pa Darku Šeguli) PRIJAVNICA Priimek in ime TOZD, DSSS se prijavljam za delovno akcijo v DE tkalnica I, II, ki bo dne II. maja 1985. Podpis ........................... P. P. 16. seja V torek, 26. marca 1985 je bila v delovni organizaciji seja aktiva ZK DO Tekstilindus Kranj. Glede pomembnosti gradiva, obravnavanega na aktivu komunistov, sta se poleg članov ZK, predsednikov DS, IO OOS in ZSMS iz DO udeležila še predsednik skupščine SRS tovariš Vinko Hafner ter sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj tovariš Stane Pirnat. Namen seje aktiva je bil analiza 8-mesečnega dela vsega članstva ZKJ — ocena javne razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, ki je bila 12. in 13. junija 1984. Rezime te razprave je 5. in 6. marca 1985 obravnaval CK ZKJ na svoji 16. seji, kjer je soglasno sprejel sklepe; v nadaljevanju seje pa tudi orientacijski program za svoje in naše delo do 13. kongresa ZKJ. Osvežim naj vam spomin, da je na seji diskutiralo 50 članov, v diskusijah je bilo največkrat poudarjeno, da ne sme nič ostati tako kot v preteklosti. Zavedati se moramo, da moramo zavihati rokave in začeti z delom, ne pa, da živimo v iluziji — bo že nekako, saj nam ni nič hudega. Čas in razmere niso na naši strani, zato se bo treba še bolj potruditi, da bomo dosegli zaželene rezultate, tako v DO, kakor tudi v širški družbeni skupnosti. Nadaljni napredek naše družbe moramo zagotoviti z doslednjim razvojem socialističnega samoupravljanja, s krepitvijo oblasti delavskega razreda, s povezovanjem delavcev v združenem delu v socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter s poglabljanjem bratstva in enotnosti — ob nadaljnji ustvarjalni vodilni vlogi ZKJ. V javni razpravi smo komunisti odkrito spregovorili o omahovanjih, o odporih in odklonih od sprejete politike, o etatizmu in birokraciji družbenih odnosov, o nacionalizmu, o pojavih neenotnosti, oportunizma, neodogovor-nosti in neučinkovitosti. Te ugotovitve pa ne smemo samo napisati in nanje pozabiti, pač pa nadalje analizirati in odpraviti. Tudi podane predloge glede spremembe posameznih določil statuta ZKJ je treba proučiti in po potrebi ob 13. kongresu ZKJ spremeniti. 16. seja CK ZKJ se je zaključila z 31. sklepi o uresničevanju vodilne vloge in krepitvi idejne in akcijske enotnosti ZKJ, ter uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije. Največkrat na seji je bilo poudarjeno, da je treba naš program dolgor-čnega programa stabilizacije nadaljevati, inflacijo pa nadzorovati in jo obrzdati. Višje cene naj ne bodo vzrok slabe organizacije proizvodnje, nizke storilnosti, slabe izkoriščenosti sredstev in materiala, ter večkrat še slabe kvalitete. Spremeniti je treba tiste instrumente in ukrepe, ki v nasprotju z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije na različne načine odvzema, razvrednoti ali preliva iz panoge v panogo pomemben del dohodka organizacij združenega dela. Spodbujati je treba povezovanje temeljnih in drugih organizacij združenega dela na dohod- CK ZKJ kovnih načelih na celotnem območju SFRJ. Razmišljati moramo začeti za jutri in naše razvojne in investicijske programe prilagoditi enakopravnejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela ter zadovoljevanju potreb domačega tržišča. Tudi naša DO vidi v posodabljanju našega strojnega parka napredek, zato so tudi naši srednjeročni in dolgoročni programi investicij dokaj obširni. Komunisti se moramo zavzemati za povečanje odgovornosti vseh subjektov, ki s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori vplivajo na oblikovanje in sprejemanje odločitev. Zavzemati se moramo za krepitev osebne in kolektivne odgovornosti. Zavzemati se moramo za dosledno uresničevanje delitve po rezultatih dela. Tudi v DO je v pripravi nov sistem delitve po rezultatih dela, vendar smo ga morali zaradi zunanjih vplivov in notranjih pritiskov pomakniti z uporabo v drugo polovico leta. To bo pa tudi pozitivno, saj bomo imeli možnost sistem dograditi in ga približati vsakemu posamezniku, da ga bo sprejel za svojega. V nasprotnem primeru pa bo ves trud zaman. Zavedati pa se moramo, da je še tako dober sistem nagrajevanja izničen, če ne temelji na boljših kazalcih gospodarjenja, predvsem boljše kvalitete in zmanjšanja stroškov proizvodnje. S tem bomo zagotovili večjo socialno varnost zaposlenih ter zadovoljstvo le-teh. V ZK se moramo zavzemati za izvajanje načel ustave, za reševanje številnih problemov v delovanju političnega sistema in za njegov nadaljnji razvoj. Z delovanjem v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v delegacijah in delgatskih organih in telesih se bomo trudili, da bo delegatski sistem demokratična oblika družbenega odločanja. Zato mora ZK v pripravah na volitve v letu 1986 kar se da aktivno sodelovati in naj ne bo komunista, ki ne bi imel vsaj ene zadolžitve in jo seveda tudi v redu izpolnjeval. Tudi delo z mladimi mora zaživeti. Ustanovljeni koordinacijski svet v DO mora zaživeti in mladino je treba vzpodbuditi k aktivnejšemu družbenopolitičnemu delu, oziroma v akcijah nasploh. Poseben poudarek v predkongresnem obdobju moramo dati IPU predvsem mladih, ter vrste komunistov pomladiti z delovnimi mladinci — tako pri opravljanju vsakodnevnih opravil ter delom v mladinski organizaciji. Čeprav smo iz naših 00 kadrovali v razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja (IPU) precej slušateljev, čutimo, da je premalo interesa za te oblike izobraževanja. Obveznost in odgovornost članov, osnovnih organizacij in organov ZK v vseh okoljih je, da s praktičnim delovanjem premagujejo in onemogočajo pojave in ravnanja, ki slabijo enotnost ZK, kot so: odstopanje od demokratičnega centralizma, akcijska nedoslednost, forumsko delo, pretežno opiranje na državne organe, povezava s tehnobirokratskimi strukturami, prakticizem in trdovratno vztrajanje posameznih vodstev in organizacij zgolj pri lastnih stališčih in interesih. CK ZKJ je na 16. seji poudaril, da so upravičeni očitki naslovljeni na ZK, posebej na njena vodstva, zaradi takšnih pojavov, kot tudi kritike naslovljene na CK ZKJ in njegovo predsedstvo, ker nista bolj vztrajala pri razjasnjevanju različnih stališč in pri doseganju enotnosti o najpomembnejših problemih družbenogospodarskega in političnega razvoja. CK ZKJ je zaradi vseh teh spoznanj in svoje odgovornosti uvrstil v orientacijski program dela do 13. kongresa ZKJ same Meseca decembra preteklega leta je bila pripravljena v strokovni službi kadrovskega sektorja analiza o delovanju delegacij za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v tem mandatnem obdobju. Analizo s predlogi sklepov so obravnavali izvršni odbori sindikata, osnovne organizacije ZK in nekateri delavski sveti ter se do predlaganih sklepov ustrezno opredeljevali. V ponedeljek, dne 9. aprila smo v delovni organizaciji organizirali razgovor, na katerem smo želeli uskladiti vse najpomembnejše usmeritve nadaljnjega razvoja delegatskih odnosov v naši DO. Ob prisotnosti velike večine vabljenih: vodij TOZD, predstavnikov IO OO sindikata, sekretarjev OO ZK in predsednikov delavskih svetov ter predstavnikov 00 ZSMS smo oblikovali naslednje usmeritve: — Od pristojnih organov v Skupščini občine Kranj in skupščinah SIS bomo zahtevali zmanjšanje števila delegatskih mest iz dosedanjih štirih (4) v predlagana dva delegatska mesta za posamezne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in zbor združenega dela. — V delovni organizaciji bomo po TOZD-ih oblikovali za interesne skupnosti posebne delegacije, razen v TOZD Predrana in oddih, kjer bodo oblikovali eno skupno delegacijo za vse SIS. Posebne delegacije naj bi štele največ 7 članov, najmanj 5. Na nivoju DO bomo te posamezne delegacije povezovali v konference delegacij. Odločanje, obravnava in imenovanje bo tako potekalo le na nivoju delovne organizacije z možnostjo predhodnega sklica posamezne delegacije. ključne razprave: pregled uresničevanja protiinflacijskega programa, zaposlovanje in socialna plolitika, uresničevanje in nadaljni razvoj ustavne zasnove jugoslovanske federacije, ustavni položaj delavcev v združenem delu (pri odloičanju in razporejanju dohodka in sredstvi družbene reprodukcije), razvoj gospodarskih odnosov s tujino, predvsem deviznega sistema, itd. Naša nadaljnja naloga pa je, da bomo tem razpravam sledili, jih v svojih okoljih obravnavali ter s tem svoje programe, ki so bili sprejeti po razpravah po 13. seji in programskih sejah dopolnjevali ter striktno izpolnjevali. I. Šumi Enako bomo organizirali dejavnost tudi za zbor združenega dela. — Za vseh sedem SIS materialne proizvodnje (komunala, požarna, stavbno zemljiška, cestna in regijske: energetska, PTT in vodna) bomo oblikovali skupno delegacijo na nivoju delovne organizacije in bo štela 15 članov. Oblikovana bo po naslednjem ključu: trije delegati iz TOZD Tkalnica, Predilnica in Plemenitilnica, en delegat iz TOZD in DS Skupnih služb pet delegatov. Ocenili smo, da moramo v vseh temeljih okoljih zagotoviti možnost poročanja o delovanju delegacij vsaj enkrat v letu in sicer ali na delavskih svetih ali zborih delavcev, ter vse zaposlene tako seznaniti o uspehih in problemih delavanja delegacij. In še apel vsem zaposlenim: Smo v fazi evidentiranja delegatov za delegacije v zbor združenega dela SO Kranj in interesne skupnosti. Dolžnost in pravica slehernega delavca in organov oz. organizacij je, da v tej fazi opozori ali predlaga posameznike, za katere meni, da bi bili primerni kandidati za opravljanje teh pomembnih in odgovornih nalog. Iz te »množice« evidentiranih kandidatov bomo v nadaljnjih fazah izbirali kandidate — člane delegacij in jih neposredno volili na volitvah v mesecu marcu leta 1986. Interes posameznikov, da bi bili evidentirani ali celo izvoljeni razumljivo ni velik in že sedaj nastajajo problemi, vendar je prav, da se vsi zavedamo dejstva, da le kadrovsko močne delegacije in dobro organizirane, lahko odločujoče in bolj uspešno uveljavljajo oblikovana stališča, predloge in pripombe v organih občine Kranj. Zaključek razprav o delovanju delegacij — V produktivnosti za leto 1984 še vedno med najboljšimi Tekstilni institut Maribor, ki spremlja produktivnost dela v jugoslovanskih predilnicah, je objavil letno poročilo o rezultatih. Na osnovi potrošenih delovnih ur ter ob istočasnem rezultatu v doseženi proizvodnji, je ob upoštevanju instaliranih strojev in opreme takole razvrstil sodelujoče predilnice: Razvrstitev predilnice po doseženi stopnji delovnih obremenitev PREDILNICA preračunano skupno rang na 80 pretrgov skupno rang Tekstilindus Kranj 84,5 % 1 83,9 % 1 Gorenjska predil. Sk. L. 82,3 % 2 82,9 % 2 Makedonka Štip (česanka) 78,7 % 3 78,2 % 3 Tekstina Ajdovščina 77,5% 4 77,8% 4 Dalmatinska Sinj 65,2 % 5 65,2 % 5 BPT Tržič 65,1 % 6 64,9 % 6 Trudbenik Pančevo 65,1 % 7 64,0 % 7 BPT (OE predilnica) 64,7 % 8 56,0 % 14 Cveta Dabič — Titovo Užice 64,6 % 9 63,5 % 8 Tekstilindus OE predenje 63,9 % 10 62,2 % 9 Makedonska (mikanka) 61,9 % 11 58,6 % 13 Kombitex Bihač (mikanka) 60,2 % 12 58,9 % 11 Duro Salaj Mostar (česanka) 59,1 % 13 61,1 % 10 Ljubiša Miodrag., Prijepolje 58,7 % 14 58,7 % 12 Kosovka Priština 56,3 % 15 53,3 % 15 Duro Salaj Mostar (mikan- 53,9 % 16 52,6 % 16 ka) 48,6 % 17 48,5 % 17 Duga Resa 48,3 % 18 47,-0% 19 Kombitex Bihač (OE pred.) 47,8 % 19 47,3 % 18 Predilnica »34« 46,5 % 20 42,9 % 20 Duga Resa (OE predenje) 38,0 % 21 34,0 % 22 Makedonka (OE predenje) 35,8 % 22 34,9 % 21 Duro Salaj (ÓE pred.) Iz prikazane tabele je razvidno, da naša predilnica še vedno drži primat v stopnji dosežene produktivnosti. To velja za klasični del predenja, dočim je rezultat za OE predenje slabši. To izhaja iz tega, da imamo premalo teh strojev, da bi tudi tam dosegli optimalno produktivnost. Ta prikaz pa vsekakor ni popoln, ker ne zajema vseh jugoslovanskih predilnic. Glavna naloga Tekstilnega instituta in pa Gospodarskih zbornic mora biti v bodoče ta, da se v ta način spremljanja produktivnosti zajame vse predilnice. To je tudi ena od važnih postavk v boju za stabilizacijo. B. Pertot Zvezna štafeta mladosti v Kranju Letošnja štafeta mladosti je potovala po območju naše občine 18. aprila in sicer od 13.10, ko smo jo v Seničnem prejeli od mladih iz Tržiča, pa do 15.20, ko smo štafetno palico s sporočilom mladih naše domovine predali v Lahovčah sovrstnikom iz domžalske občine. Mladi so se dogovorili, da ob letošnji štafeti ne bodo prirejali dragih in bučnih proslav. Sprejemna oziroma spremljevalna srečanja naj odražajo delo in želje mladih. Osrednja proslava v naši občini je bila na Titovem trgu po 14. uri, kjer so prebrali poslanico mladih. Prireditev je spremljal kulturno-zabav-ni program od 10. do 22. ure, v katerem so sodelovali naši malčki iz WZ, pionirji, ple- sna skupina, folklorna skupina doma JLA, folklorna skupina iz Visokega, glasbena skupina Apokalipsa, eksperimentalna gledališka skupina »Gledališče čez cesto«, ansambel Modrina in občani naše občine, ki so štafetno palico spremljali ob njeni poti. Sporočilo letošnje štafete mladosti so poimenovali mednarodnemu letu mladih v čast »štafeto miru« in ne vsebuje velikih priseg, ter obljub. Mladi so v pismo (sporočilo), ki so ga prebrali (in berejo, saj štafetna palica še vedno potuje po domovini) na vseh proslavah zapisali oz. terjajo hitrejše in bolj dosledno uresničevanje ciljev revolucije, ponosni so nanjo, vendar med vsemi zmagami jim je naj ljubša trenutna — boj, ki osvešča in krepi, prinaša izziv ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Poudarjajo, da naj družba mladih ne podcenjuje. Mladi hočejo biti hrabri, a tudi modri, demokratični, pa tudi brezkompromisni. Zahtevajo, da se revolucio- narni cilji hitreje in dosledno uresničujejo. Naj bo delavski razred vladajoči razred, kakor mu veleva zgodovina in naša opredelitev. Sporočajo še, da se bodo bojevali kakor Tito. Mladi in pionirji Jugoslavije. Majda Počastimo praznik dela na Joštu Letos poteka enajsto leto, odkar je Občinski svet ZSS Kranj prvič organiziral srečanje delavcev občine Kranj na Joštu v počastitev 1. maja, praznika dela. S skromnimi začetki je srečanje preraslo v množičen shod delavcev in mladine, ki s pohodom do planinske koče na Joštu simbolično proslavlja praznik vseh delovnih ljudi. Letos se bo kot običajno, praznovanje pričelo že na predvečer praznika s prižigom kresa ob 21, uri. za bolj slavnostno vzdušje pa bo poskrbel mešani mladinski pevski oktet KUD Jože Papier iz Besnice. Seveda bo že na predvečer mogoče kaj popiti in pojesti, za najbolj vroče pa bo predvajana glasba za ples. Na predvečer pa si bodo obiskovalci Jošta lahko ob pohodu na Jošta v Stražišču od 18. ure dalje nabirali moči ob koncertu Pihalne godbe iz Kranja. Budnica se bo pričela že ob 5. uri pred Delavskim domom, nato bo krenila v krajevne skupnosti Struževo, preko Zlatega polja na Kokrico, Vodovodni stolp, Primskovo in Planino v Čirče. Ob 10. uri se bo pod vznožjem Jošta pričela osrednja proslava v počastitev praznika. Pozdravni govor bo imel predsednik Občinskega sveta ZSS Kranj tovariš Miha Rauter, podeljenih bo tudi deset srebrnih znakov ZSS Kranj posameznikom, med njimi tudi dvema našima tovarišicama: Darinki Andre-jašič in Pavli Peranovič. V kulturnem programu bodo sodelovali: APZ France Prešeren, folklorna skupina KUD Sava Kranj, Tambura-ški ansambel Bisernica in Instrumentalni kvintet Sava Kranj; za razpoloženje in ples pa bo igral ansambel Jevšek. Vsi obiskovalci Jošta, zaposleni v DO Tekstilindus Kranj, boste prejeli spominsko značko, če se boste javili na predvečer ob 21. uri pred kapelico in pred prireditvenem prostoru, na dan praznika, ob 10. uri. Počastimo praznik dela s pohodom na Jošta! DŠ Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se v SR Sloveniji organizira in gradi na podlagi ustavnih določil, na podlagi temeljev sistema splošne ljudske obrambe, določenih z zveznim zakonom o splošni ljudski obrambi in na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je izšel oziroma je bil sprejet septembra 1982. V sistemu socialističnega samoupravljanja, ki ga razvijamo, težimo k temu, da delovni ljudje in občani, tako kot odločajo o svojem dohodku in pogojih dela, odločilno posegajo in odločajo tudi o vprašanjih ljudske obrambe, kot eni od njihovih ustavnih pravic in obveznosti. Vse to zahteva močno in intenzivno dejavnost družbenopolitičnih organizacij in usposabljanje nas vseh, da v okolju, kjer delamo in živimo, zasledujemo in politično ocenjujemo družbene pojave in procese ter njihov pomen za utr- jevanje našega družbenopolitičnega sistema in mednarodne varnosti. Pri izvajanju teh nalog je posebno pomembna ustrezna organiziranost in usmerjanost organizacije zveze komunistov, katera mora stalno ocenjevati varnostne in politične razmere ter pravočasno in učinkovito tudi ukrepati. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se razvijata in temeljita na pravici in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov, da se ne glede na spol, organizirajo in usposabljajo za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ivica Misel ni nova Usmeritve za aktivnost pri skrajševanju delovnega in podaljševanju obratovalnega časa je bila podana že na 10. kongresu ZSS. Ustrezna razporeditev in izraba delovnega časa neposredno vpliva na stopnjo ekonomske izkoriščenosti delovnih sredstev ter na delovne in življenjske razmere delavcev. Zato je Zveza sindikatov ocenila, da je prav v času, ko se nam dogaja, da z različnimi oblikami dela »nad polnim delovnim časom« na eni strani podaljšujemo delovni čas delavcev, na drugi pa zaradi neustrezne organizacije dela in vse težjih gospodarskih pogojev skrajšujemo obratovalni čas strojev in naprav, nujno začeti širše aktivnosti za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Osnovni namen skrajševanje oziroma ureditve delovnega časa je: — Krajši delovnik na visoko produktivnih in rentabilnih delih delovnega proce- sa in zdravju škodljivih delih in nalogah. Na Republiškem odboru ZSS za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo je bila podana ocena, da bi krajši delovnik v težjih pogojih dela bil neka »protiutež« vsem akcijam za benificira-no delovno dobo, ki jo vlečemo že dobrih 10 let. Skrajševanje delovnega časa bi veljalo oceniti kot ukrep varstva pri delu, na najtežjih delih in nalogah in je lahko znaten prispevek k ohranjanju zdravja in delovne sposobnosti delavca in bi bil večje vrednosti kot beneficirana delovna doba. No, vse te aktivnosti so dolgotrajen proces, ki zahteva predhodno temeljito strokovno pripravo. V informacijo morda še tole, da so razvite države skrajševale delovni čas postopno in izredno previdno in trenutno izkoriščanje delovnega časa na zaposlenega v nekaterih državah izgleda takole: DRŽAVA Skupno letno štev. del. ur (brez praznikov in dopusta) Izostanki z dela zaradi bolez. porodniške, izred. dopustov Dejansko opravljeno število del. ur na leto na delavca Švedska 1.816 220 1.596 ZRN 1.760 125 1.635 Italija 1.800 155 1.645 Francija 1.771 120 1.651 Nizozemska 1.816 158 1.658 Belgija 1.748 88 1.660 Švica 1.940 103 1.837 ZDA 1.920 60 1.860 Japonska 2.094 33 2.061 Jugoslavija 1.946 92 1.854 P. Peranovič C N Pobuda inovacijski dejavnosti v J Predsedstvo sindikata delovne organizacije je na 13. seji obravnavalo pobudo, da bi bilo potrebno ažurirati pravilnik o inventivni dejavnosti. Ugotavlja se namreč, da je inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji premalo spodbujajoča, nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ni dovolj stimulativno, saj so bili interni akti, ki opredeljujejo to dejavnost, sprejeti v letu 1977. Premalo se v naši delovni organizaciji tudi popularizirajo dejanski učinki inovatorstva preko oblik informiranja, zato bomo morali v bodoče poskrbeti za večje in širše po-družbljanje te dejavnosti med vsemi zaposlenimi. Na podlagi teh ugotovitev je predsedstvo sklenilo, da predlaga ustreznim strokovnim službam, da pristopijo k novelaciji pravilnika o inventivni dejavnosti, o dosežkih na tem področju pa je potrebno v bodoče preko sredstev za informiranje obveščati kolektiv. Predsedstvo je sklenilo tudi organizirati razgovor o inovacijski dejavnosti v naši DO, ki bo predvidoma 8. maja ob 12. uri v sejni sobi komercialnega sektorja, na katerega so poleg naših predstavnikov povabili še predstavnike Občinskega sveta ZSS Kranj, Občinske konference SZDL Kranj in Medobčinske gospodarske zbornice. R. G. Jože Klemenčič odhaja v pokoj Sredi aprila sva se srečala z Jožetom v plemenitilnici I, prav pri razpenjalno sušilnem stroju Artos, katerega je pretežni del svoje delovne dobe upravljal. Zdaj pri tem stroju stoji že njegov naslednik, Jože pa koristi zadnji dopust pred upokojitvijo. Teden dni prej je bil Jože pred komisijo priznan za invalida I. kategorije in je bil tudi invalidsko upokojen. Postala sva pred »njegovim« strojem, katerega je nenehno pogledoval in na kratko preletela čas, ki veže Jožeta na’ 36 delovnih let v Tekstilin-dusu. »Leta 1947, ko sem bil star 15 let, sem se zaposlil na Ga-šteju v tkalnici, kot čistilec strojev. Čez nekaj časa sem postal transporter votka. Leta 1950 sem prišel v tedanjo Tiskanino, 1952 leta je bilo treba odslužiti vojake. Po od-, služeni vojaščini sem delal v plemenitilnici. Razpenjalno sušilni stroj Artos je bil montiran leta 1958 in ker sem pri montaži sodeloval, sem ga tako pobliže spoznal. Poleg njega v desno pa še danes stoji stari bobnasto sušilni stroj, ki je obratoval še na Gašteju. Na Artosu sem delal največ let, 30 let pa praktično vseskozi na tri izmene. Rad sem delal v tem kolektivu, žal mi zdravje ne dopušča več, da bi dopolnil polnih 40 let. Zaradi okvare hrbtenice so me invalidsko upokojili.« Jožetu želimo, da bi užival še mnogo let zasluženi po- k°j’ R. G. r ■\ Razmišljanje o ... Tretjo številko Tekstilca smo prejeli v ponedeljek, dne 8. aprila. Ne prvič, vendar tokrat mnogo bolj prepričljivo, je bilo opaziti odnos nekaterih posameznikov do našega glasila. In kaj sem opazil? Zaposleni v večini radi sežejo po našem glasilu, vendar nekateri posamezniki, ne da bi glasilo sploh prebrali ali vsaj prelistali — že takoj pri kontejnerju trgovine Živila vržejo glasilo vanj ali celo preko mostu v Savo. Da, to sem videl na lastne oči. Čeprav se zavedam, da so to le posamezniki, me je tak odnos prizadel. Pa ne zato, ker posamezniki glasila niso prebrali, kajti to je stvar vsakega posameznika, motilo me je predvsem to, zakaj so sploh glasilo vzeli, čeprav jih ne zanima. Ali so ga torej vzeli z namenom, da priložijo svoj prispevek k onesnaževanju okolja? Vprašujem se, kaj bi storili tisti opaženi delavci, če bi jim prepovedali vzeti glasilo? Prav gotovo bi se sklicevali na svoje pravice! Sprašujem se še, koliko ti posamezniki čutijo pripadnosti do našega celotnega kolektiva, koliko je pošteno njihovo delo in misli? S takimi dejanji tega prav gotovo ne dokazujejo! Ne trdim, da je naše glasilo najboljše, je pa vsaj tako, da je vredno pozornosti vsakega zaposlenega delavca v Tekstilindusu. Ob tem mislim tudi na vse tiste, ki so se trudili, da bi bil naš Tekstilec čim bolj zanimiv in aktualen. Verjetno žal teh razmišljanj prizadeti posamezniki ne bodo prebrali, kajti gotovo so enako storili z današnjo številko. Ne preostane mi nič drugega, kot da povem naglas, da jih jaz ne spoštujem. Darko Šegula J 5 Predlog prioritetne liste prosilcev za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš v letu 1985 Priimek in ime Naslov DE Vrsta gradnje Predlagani znesek 1. Grohan Zora Gorenjesavska 24 DSSS N 2. Stamenova Drena Pševska 3 tk. II A 200.000 * 3. Benedik Janez Delavska 38 VES I A 300.000 4. Bajželj Anica Zlatnarjeva 12 pl. I N 5. Oman Ivica Ješetova 1/a tk. I D 200 000 6. Zevnik Justa Zg. Bitnje 70 tk. I A 300.000 7. Mežnaršič Helena Zg. Bitnje 191 tk. I A 300.000 8. Jerše Marinka Zg. Bitnje 14 pl. I A 300.000 9. Dagarin Franc Zg. Bitnje 66 tk. I N 10. Smolko Štefan Sp. Bitnje 36 pl. I D 300.000 11. Hafnar Jože Sr. Bitnje 2 pl. I A 300 000 12. Tavčar Peter Žabnica 65 tk. I A 300 000 13. Jereb Rudi Sv. Duh 138 DSSS N 400 000 14. Tavčar Bojan Šutna 29 VES I N 600 000 15. Tavčar Simona Šutna 29 VES I N 600 000 16. Jenko Marinka Virmaše 101 DSSS N 150.000 17. Strassner Mirko Demšarjev 14 Šk. L. pred. N 200.000 18. Mravlja Bernarda Grohar, nas. 25 Šk. L. pl. I A 150.000 19. Jurjevec Marjan Sr. Bitnje 28 VES I N 20. Istenič Vida Zg. Bitnje 175 gr. A 220.000 21. Istenič Iztok Zg. Bitnje 175 VES II A 180.000 22. Kern Antonija Zg. Bitnje 197 PO A 300.000 23. Flajnik Jure Trojarjeva 19 tk. II A 300.000 24. Benedik Sonja Benedikova 39 DSSS A 300.000 25. Oman Metka Ješetova 20 DSSS D 200.000 26. Perčič Nada Križnarjeva pot 3/b DSSS D 200.000 27. Vrhovnik Janez Bavdkova 9 gr. A 300 000 28. Tepina Tončka Gasilska 11 DSSS A 150.000 29. Rogelj Jože Kurirska pot 29 VESI A 300.000 30. Rehbergar Marija Ljubljanska 14 DSSS A 300.000 31. Ginovski Rise Delavska 51 DSSS A 300.000 32. Bakovnik Martina Visoko 117 DSSS D 250.000 33. Štirn Jože Luže 68 pl. I D 600.000 34. PovšnarJure Luže 52 pred. A 450.000 35. Kuhar Janez Luže 55 pl. I A 150.000 36. Bravhar Janez Luže 61 VES I N 37. Bravhar Martina Luže 61 VESI N 38. Vučan Branka Velesovo 56 pl. I A 300.000 39. Martinjak Marija Velesovo 29 pl. I D 120.000 40. Bider Karolina Adergas 24 pl. I A 200.000 41. Bider Miha Adergas 24 pl. I A 200.000 42. Pungartnik Julka Adergas 36 pl. II A 150.000 43. Gubanec Anton Grad 27 pr. N 400.000 44. Sleme Ana Grad 20 tk. II D 300.000 45. Ramovš Ciril Dvorje 63 A tk. II N 46. Ramovš Milena Dvorje 63 A tk. II N 47. Urankar Marjan Cerklje 275 VES I N _ 48. Žižek Tončka Cerklje 30 tk. II A 300.000 49. Korošec Anica Cerklje 194 grav. A 50. Burgar Alojz Cerkljan. Dobrava 3 tk. II A 450.000 51. Frantar Kristina Zalog 93 PO D 150.000 52. Šunkar Janez Zalog 88 PO D 150.000 53. Čebulj Janez Pš. Polica 27 VES I N 54. Dolinar Pavla Poženk 40 tk. II A 100.000 55. Prestor Jože Zg. Brnik 138 tk. II D 150.000 56. Kropivnik Angela Zg. Brnik 68 DSSS N 57. Kuralt Anton Zg. Brnik 50 b tk. II D 58. Frantar Slavka Zg. Brnik tk. I N 59. Frantar Anton Zg. Brnik tk. I N 60. Lampe Andrej Sp. Brnik 39 VES II N 61. Osterman Silva Zajčeva 11 Mengeš pl.I N 600.000 pogoj 62. Osterman Franc Zajčeva 11 Mengeš pl-1 N 200.000 63. MarkunTone Grosova II pl.I D 170.000 64. Poljka Marinka Golniška 125 DSSS D 100.000 65. Pičman Martin C. na Brdo 58 pl.I A 300.000 66. Zupet Ivica C. na Brdo 15 tk. I A 200.000 67. Zelnik Alojz C. na Brdo 62 VES I D 220.000 68. Čarman Franc Bobovek 12 VES II A 150.000 69. BrodnjakJure Mlaka 54 pred. A 300.000 70. Čimžar Štefan Orehovlje 15 pl.I A 150.000 71. Jakša Romana Orehovlje 15 a DSSS N — 72. Lavrič Janez Golnik, Kadr. hrib grav. N 73. Lombar Zofija Babni vrt 3 tk. I A 300.000 74. Cuderman Zdenka Zg. Bela pred. N 75. Rehberger Urgan Zg. Bela 53 tk. II A 300.000 76. Arnež Ana Zg. Bela 39 tk. II A 77. Arnež Danica Preddvor 7 PO A 300.000 78. Škrvada Slavka Preddvor 27 pl.I A 150.000 79. Brajnik Marjan Potoče 5 b pl.I N 200.000 80. Lukanec Janez Bašelj 21 tk. I N 200.000 81. Josifovska Krsta Tupaliče 52 pred. A 150.000 82. Prek Marjeta Kokra 51 tk. I A 150.000 83. Mali Marija Mlaka 105 DSSS A 100.000 84. Šenk Ivana 85. Sušnik Valentin 86. Arnež Olga 87. Mali Matija 88. Pičman Janez 89. Poljka Miha 90. Jekovec Peter 91. Pertot Boris 92. Kern Ivica 93. Fojkar Marija 94. Strniša Jožica 95. Eržen Anka 96. Sekne Mihael 97. Knific Jože 98. Perčič Stane 99. Perčič Marija 100. Perčič Antonija 101. Sekne Franc 102. Čebašek Jože 103. Čebašek Franc 104. Milovanovič Rade 105. Djakovič Stojanka 106. Strehovec Ljudmila 107. Mlakar Slavi 108. Mlakar Marjan 109. Čebulj Marjan 110. Logar Marija 111. Müler Slavka 112. Mohar Marinka 113. Končan Janez 114. Končan Julka 115. Pirc Peter 116. KomovecJože 117. Repnik Anica 118. Traven Stanislav 119. Mulej Miha 120. Omejc Jana 121. Potrč Jože 122. Strahan Kristina 123. Prestor Tončka 124. Tomažič Nada 125. Tomažič Anton 126. Bogataj Jože 127. Bogataj Pavla 128. Bogataj Alenka 129. Matelič Miro 130. Kruh Cirila 131. Režun Vanja 132. Čutarič Mirko 133. Čutarič Dragica 134. Sire Helena 135. Nograšek Danica 136. Nograšek Janez 137. Bukovec Maja 138. Zmrzlikar Mojca 139. Svetelj Janko 140. Golob Alojz 141. Golob Marija 142. Leben Antonija 143. Pirnaver Veronika 144. Valjavec Slavka 145. Legat Vili 146. Guštin Rina 147. Ječnik Sajevic Anica 148. Sinkovič Alojzija 149. Skubic Nada 150. Omerza Marija 151. Florjančič Rozka 152. Stare Franc 153. Potočnik Valentina 154. Rakovec Marička 155. Bešter Marija 156. Udir Avguštin 157. Zupan Marija 158. Starman Branko 159. Radojčič Darinka 160. Janc Janez 161. Šolar Antonij a 162. Sušnik Valentin 163. Kavčič Ivanka 164. Sušnik Mihael 165. Pečan Vincenc 166. Draksler Janez 167. Kržišnik Ivana 168. Kern Cvetka 170. Jeras Milan 171. Jeras Anica 172. Jenkole Marjan 173. Rozman Pavla 174. Žvelec Martin 175. Hočevar Anton 176. Bohinc Irena 177. Jerman Iva 178. Čampa Danica 179. Bukovšek Danica Golniška 71 Golniška 149 Partizanska pot 8 Pokopališka 20 Tomažičeva 6 e Tomažičeva 6 c Tomažičeva 6 a Draga Brezarja 6 Hrastje 18 Hrastje 189 Hrastje 1 Hrastje 29 Hrastje 154 Prebačevo 52 Prebačevo 20 Prebačevo 20 Prebačevo 15 a Trboje 52 Trboje 90 Trboje 91 Trboje Trboje Voglje 103 Voglje 75 Voglje 75 Voklo 85 Voklo 61 Voklo 96 Štefetova 20 Gasilska 38 Gasilska 38 Gasilska 26 Sveteljeva 2 Sveteljeva 8 Sveteljeva 20 Stružnikova 4 Pajerjeva 13 Rožna 34 Partizanska 28 Štefetova 15 Britof 250 Britof 250 Britof 340 Britof 340 Britof 340 Britof 261 Britof 280 Britof 17 Predoslje 61 c Predoslje 61 c Predoslje 106 Predoslje 2 Predoslje 2 Predoslje 83 Predoslje 117 Naklo 70 Cegelnica 37 Cegelnica 37 Sp. Duplje 56 Podbrezje 106 Križe 28 Retnje 12 Ročevnica 42 Zaloše 10 Partriz. pot 1 Radovlj Hrušica Šinkovčeva 10 C. na Klanec 55 Krašnova 5 a Kovačičeva 2 M. Korbar 17 Sp. Besnica 12 Sp. Besnica 117 Sp. Besnica 44 Sp. Besnica 42 Sp. Besnica 3 d Sp. Besnica 168 Zg. Besnica 119 Zg. Besnica 102 Zg. Besnica 47 a Zg. Besnica 104 Drulovka 13 Drulovka 10 a Drulovka 43 b Kutinova 7 Mavčiče Mavčiče Mavčiče 33 Podreča 37 Jegriše 23 Dornice 12 Zapoge 17 Zapoge 4 Pšatnik 24 Golo Brdo 16 b PO A VESI A DSSS N DSSS A tk. I A grav. A grav. A pred. A DSSS N tk. II A DSSS A DSSS N pl.I A pl. II N tk. II A pl.I A pl.I A pl.I A pl.I A pl.I A VESI N pred. N DSSS A pl.I A pl.I A VES I N pred. A DSSS A PO D VES I N DSSS N VESI A Pl-1 A pl. II A tk. II D pred. A DSSS A pred. A tk. II A tk. I A VES II A VES II A tk. I A tk. II A tk. II A VES II N pl. II N tk. II A pi- A pi. I A PO A DSSS A DSSS A tk. II A PO A VES I N VES I D DSSS D pl.I N PO N DSSS A pred. A DSSS A tk. II A ■ pl.I A DSSS N DSSS A tk. I A VES II A DSSS A DSSS A DSSS A grav. A DSSS A VESI A DSSS N pred. A pred. A VES I A tk. I N tk. II A pred. A pl. II A pred. A PO A DSSS N DSSS N VES I A pred. A tk. II N VES II N tk. II N VES II N DSSS A DSSS N 300.000 300.000 150.000 200.000 200.000 200.000 150.000 250.000 150.000 300.000 200.000 250.000 150.000 100.000 300.000 300.000 300.000 300.000 600.000 pogoj. 600.000 pogoj. 200.000 300.000 300.000 600.000 pogoj. 150.000 200.000 100.000 600.000 600.000 300.000 150.000 200.000 130.000 300.000 300.000 300.000 150.000 100.000 100.000 300.000 200.000 150.000 100.000 100.000 300.000 300.000 600.000 pogoj. 150.000 150.000 100.000 600.000 150.000 300.000 150.000 300.000 300.000 200.000 200.000 200.000 200.000 150.000 150.000 150.000 100.000 300.000 300.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 300.000 300.000 150.000 150.000 200.000 200.000 300.000 200.000 600.000 pogoj 600.000 150.000 250.000 400.000 180. Jenko Olga Prešernova 8 DSSS A 150.000 181. Tomat Ivanka Tomažičeva 16 a pl.I A 300.000 182. Stojanovič Darinka Zl. polje 1 tk. I A 100.000 183. Peranovič Pavla Vrečkova 3 tk. II A 150.000 184. Papier Olga Smledniška 29 VESI A 300.000 185. Weisseisen Terezija Šorlijeva 31 tk. I A 150.000 186. Varacha Marija Šorlijeva 31 tk. I A 150.000 187. Mohar Milka Kuraltova 11 tk. II A 200.000 188. Zadnikar Lojzka Hotemože 55 tk. I A 200.000 189. Milutinovič Slobodan Niš DSSS A 300.000 190. Šubic Tončka Gor. Brdo 5 pred. A 300.000 191. Pavlin Jože Šorlijeva 20 Pl- A 150.000 Letni obrok za vračilo posojila za individualno gradnjo je 40.000 din na leto brez obresti. Letni obrok za vračilo posojila za adaptacijo je 60.000 din brez obresti. Obresti znašajo 4 % do 10 let vračanja, 6 % nad 10 let vračanja. PRAVNI POUK: Pritožbo zoper predlog prioritetne liste sprejema odbor za stanovanjske zadeve do 5. 5. 1985, o njih pa bodo odločali delavski sveti TOZD in DSSŠ. Dokončni prioritetni red prosilcev bodo sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS. Obrazložitev: Odbor za stanovanjske zadeve je pri razdeljevanju višine posojil upošteval: — razpoložljiva sredstva namenjena prosilcem za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš (po planu stanovanjske izgradnje za 1. 1985 je bilo namenjeno 35.000.000 din.) — višino najvišjega možnega zneska za 1985 — individualna gradnja 600.000 din, adaptacija 300.000 din — pri prosilcih, ki so prosili prvič; — pri prosilcih iz leta 1984 razliko do zgornje meje posojila v letu 1984; — prosilcem, ki so že dosegli zgornjo mejo posojila, posojilo ni bilo odobreno; — prosilcem za adaptacije, ki jim je bilo dodeljeno posojilo do leta 1970 — višina posojila 200.000 din; — prosilcem, ki jim je bilo dodeljeno posojilo po letu 1970 — višina posojila 150.000 din ali manj; — prosilcem za adaptacije najemniških stanovanj, posojilo ni bilo dodeljeno, ker bi bila za obravnavo takih prošenj potrebna soglasja stanodajalca (Tekstilindus) in upravljavca s stanovanji (Dom-plan) in tudi naš obstoječi pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev teh posojil ne določa; Pripominjamo, da smo v znesek 35,000.000 din prenesli tudi del sredstev (5,000.000) namenjnih za nakup stanovanj v etažni lastnini, ker menimo, da bi ta planirana sredstva za leto 1985 ostajala neizkoriščena zaradi zmanjšane možnosti nakupov stanovanj v etažni lastnini. Ta prenos pa morajo odobriti DS TOZD in DS SS. Predsednik odbora: Darko Fireder Ob prazniku nekaj zlatih pravil življenja o delu DELO je najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje Flaubert DELO nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasja, pregrehe in pomanjkanja. Voltair DELO in pridnost so peruti, ki letijo čez reke in gorovja. V Fischart Kako lahko pride do samovžiga bombaža in njegovih produktov Statistično gledano samovžig v tekstilni industriji sodeluje v približno 2,5 % vzrokov požarov. Toda kljub majhnemu številu in nepoznavanju možnosti nastanka procesa samovžiga v naši delovni organizaciji posvečamo premalo pozornosti zaščitnim ukrepom. Pod samovžig razumemo spontano gorenje določenega materiala v njem samem, brez dovoda energije oziroma toplote od zunaj. Samovžig se odvija običajno zelo počasi. Poglejmo, kako lahko pride do samovžiga pri bombažu. Pri popolnoma čistem bombažu, ki je praktično čista celuloza, do samovžiga ne more priti. V praksi pa vemo, da tako čistega bombaža ni, temveč je bombažno vlakno vedno v manjši meri pomešano z bombažnim oljem. Pri takem bombažu pa pri določenih pogojih lahko pride do samovžiga. Olje iz bombažnih semen, kot nezaželen spremljevalec bombaža, se lahko pojavi v manjših ali večjih količinah pri nestrokovnem — nepravilnim odvajanjem vlaken od semena. To je še posebej prisotno pri slabših kvalitetah bombaža, v katerem je kar veliko bombažnih semen, katera izločajo maščobo. Pri takem bombažu moramo biti še posebej pozorni in bi ga morali uskladiščiti ločeno od bombaža boljše kvalitete, z manj prisotnimi semeni in s tem manj bombažnega olja. Bombažno olje vsebuje nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nenasičene kisline z zrakom spontano oksidirajo in tako pride do reakcije in s tem do toplote, če upoštevamo, da ima 1 kg bombažnega vlakna približno 180 m2 površine vidimo, da ima maščobno bombažno vlakno veliko aktivno površino za odvijanje navedenega procesa — gorenja. Poleg tega je stisnjenost oz. gostota bombažnih bal običajno takšna, da omogoča prisotnost dovolj velike količine zraka odnosno kisika, medtem ko je ža- rišče obdano z drugim bombažem, ki je dober izolator in preprečuje odvajanje nastale toplote. Zato je gorenje oziroma tlenje pri samovžigu v začetku zelo počasno in s tem tudi večkrat težko zaznavno. Do samovžiga lahko pride tudi pri drugih oblikah bombaža, tako v vlaknu, preji, tkanini, predvsem pa v odpadkih. Torej vsak material, ki je bil zamaščen v tehnološkem procesu ali pa pri sami predelavi ali pri čiščenju strojev, mazanju strojev ali na drug način predstavlja veliko nevarnost za nastanek samovžiga. T.M. Od preje do tkanine Snovanje Škrobljenje TKANJE V prejšnji številki Tekstilca je bilo na poljuden način opisano PREDENJE, sedaj bomo na podoben način skušali opisati proces tkanja. Tkanje se praktično začne tam, kjer se konča oziroma neha predenje, torej prej zaprte in s trakom zvezane zaboje s prejo moramo naročiti in dostaviti v TOZD Tkalnico. Ti zaboji nosijo nalepke, na katerih so poglavitni podatki o preji, in ki povedo, katere vrste in številke (debeline) je preja, kakšne veličine so navitki, torej z drugimi besedami naslov z vsemi potrebnimi podatki. Sedaj, ko vemo, kakšno prejo imamo pred seboj, jo moramo usmeriti na pravo pot, saj tkanje zahteva dve poti preje, da dobimo oz. stkemo blago. Vsaka tkanina je izdelana tako, da med seboj na različne načine prevežemo, prepletemo ali na kratko stkemo osnovo in vo-tek. Prav osnova in votek imata v obliki preje svoje različne poti do stkanja. Osnovo pripravljamo na snovalu, kjer pravzaprav od- vijamo prejo iz križnih navitkov in jo navijamo na snovalne valje. Na snovanju praktično združujemo do največ 600 niti, katere navijemo na snovalni valj. To je premajhno število združenih niti, če vemo, da jih je v tkanini lahko več tisoč, npr. 6000 niti. Za ta primer bomo na snovalu izdelali 10 valjev po 600 niti, katere ponovno združujemo na škrobilnem stroju in jih navijemo vse skupaj samo na en osnovni valj. Ko sem omenil škrobilni stroj, moram povedati, da je to naslednji korak poti osnove, namreč na tem stroju poleg tega, da združujemo manjše gostote osnov v večje, opravimo še škrobljenje — »štirkanje« te osnove oziroma še vedno preje. Namen škrobljenja je, da prejo, ki ji sedaj rečemo osnova, izboljšamo. Izboljšamo jo s tem, da jo pri odvijanju iz snoval-nih valjev vodimo skozi tekočo škrobilno sredstvo, jo posušimo in suho navijemo na osnovni valj. Pri tem je preja — osnova postala bolj gladka na otip, trša in spo- sobna za tkanje. Tako pripravljeno osnovo sedaj še vdanemo v lamele, liste in tkalski greben. Omenjena beseda »vdanemo« pomeni nov korak poti osnove, ker s tem delom pravzaprav določimo, kakšno tkanino bomo tkali, ali enostavno platno ali mogoče bolj zahtevne tkanine z različnim vzorcem tkanja. Na kratko bi lahko rekli o tej fazi dela le to, da je delo zahtevno, kjer se na podlagi narisanega vzorca na papirju točno po določenem pravilu vdane vsaka osnovna nit v svojo lučalnico, nameščeno v posebnem okvirju — listu, ki se bo na tkalskem stroju bodisi spuščal ali dvigoval. Teh listov je lahko najmanj 2, pa tja do 20, običajno pa od 4 do 16, nato osnovo vdanemo še v tkalski greben, kateri določa širino in gostoto osnove v tkanini, ki jo želimo tkati. Tkalski greben poleg tega, da določa širino tkanine in gostoto osnove, služi še za zabijanje votka k tkanini. Tako pripravljeno osnovo, skupaj z lamelami, listi in grebenom, montiramo na tkalski stroj. Tkalski stroj pa je prav ta naprava, s katero dosežemo tkanje oziroma raznovrstno prepletanje osnovnih in votkovnih niti med seboj. Pri nas imamo več vrst tkalskih strojev in sicer, če jih delimo po načinu vnašanja votka, potem so to čolnični in brezčolnični stroji, po načinu tvorbe zeva pa ekscenterski in dvig listov z listovko ter po širini tkanine široke in ozke statve, oziroma stroje. Na kratko lahko rečemo, da način tvorbe zeva in način vnašanja votka določata izgled tkanine in hitrost tkanja. Beseda »votek«, ki je bila že omenjena, pomeni tisto prejo, ki ima drugo in krajšo pot do zatkanja v tkanino. Tu gre za odvijanje preje iz križnega navi tka na manjše navit-ke, ki se imenujejo votkovni navitki, ali pa, da se preja iz križnega navitka odvija in gre direktno v tkanino (brez-čolnične statve — stroji). Votkovni navitki, imenovani tudi »pincops«, se vlagajo v čolniček, ki preletava skozi zev osnove, pri čemer se preja odvija in ostaja v zevu. Pri vsakem preletu čolnička skozi zev, naredi tkalski stroj en obrat in zatke votek, ki se je odvil iz votkovnega navitka, ki se nahaja v čolničku. Obrat za obratom, votek za votkom, ob spremembi zeva osnovnih niti in za- Tkanje Pregledovanje surovih tkanin Previjanje votka tkanju grebenskega bila, nastajajo tkanine. Dodam še to, da tkemo lahko iz surove — nepobarvane preje ali že z obarvano prejo v osnovi in votku, in stkemo surovo tkanino. Sedaj, ko imamo surovo tkanino, jo še pregledamo v oddelku ekspedita, jo očistimo in na osnovi zahteve kontrole blaga podamo oceno o kvaliteti, jo še zmerimo in opremimo z vsemi temi podatki. Tako opremljena tkanina z oznakami artikla, dolžinskih metrov in ocene o kvaliteti, je pripravljena za oddajo v TOZD Plemenitilnica za nadaljno predelavo. J. Belančič Kramljamo z vami — upokojenci Tale sestavek sem namenila vam, dragi upokojenci oziroma bivši sodelavci. K pisanju me je vzpodbudila razprava neke delegatke Društva upokojencev Kranj, ki je bila iznešena na letni seji občinskega sindikalnega sveta Kranj. Delegatka je povedala približno takole: »Sem delegatka Društva upokojencev Kranj. Imam nalogo, da na letni seji sindikata spregovorim o naših upokojencih ...« V nadaljevanju je dejala, da je odnos organizacij združenega dela do upokojenih delavcev v Kranju različen. Nekatere delovne organizacije zanje vzorno skrbijo, niso pa redke tudi take, ki z upokojenimi delavci nimajo nobenega stika več. Starejši ljudje so pogosto osamljeni in odrinjeni na rob. Vedno slabši je tudi njihov materialni položaj in dejala je, da ni malo takih, ki so pristali prav na robu revščine ... Te zadnje besede so najbolj zabolele. Ob taki razpravi mora človek potrkati na svojo »vest.« Vprašala sem se torej, kakšen odnos in stike ohranja Teksti-lindus do svojih bivših sodelavcev in ugotovila naslednje: — Večina upokojenih de- lavcev ima stike z našo organizacijo združenega dela, kjer bi veljalo omeniti tudi naše glasilo Tekstilec. — Vsako leto pripravljamo srečanje z vami, kjer vas seznanimo z novostmi naše delovne organizacije in vam poklonimo tudi skromna darila. — Omogočamo vam tudi letovanje v naših počitniških objektih po ceni, ki velja za člane kolektiva. — Naši delegati v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote Kranj, nemalokrat dajejo pobude za večje vrednotenje minulega dela — pokojnine, dobro se tudi pripravijo, kadar gre za razprave okoli zakonskih sprememb v odmerah pokojnin. Razmišljamo tudi o tem, da bi vam omogočili ogled naše delovne organizacije in ko bomo poiskali ustrezno obliko, vas bomo o tem pravočasno obvestili. Člani predsedstva našega sindikata so tudi dali pobudo, da bi našim bivšim delavcem omogočili bolj organiziran nakup ostankov tkanin. Kako se bomo stvari lotili, bo morda znano v naslednjih tednih in vas bomo o vsem obvestili preko časopisa Tekstilec. Morda bi se kateri izmed vas želel vključiti med sodelavce Tekstilca? Veseli bi bili vsakega vašega prispevka, bodisi o spominih na delovna leta v Tekstilindusu ali iz vašega sedanjega življenja. Uredništvo bo z veseljem objavilo, kar boste napisali. V upanju, da se nam boste oglasili, vas lepo pozdravljam, v imenu vseh delavcev Tekstilindusa pa želim našim upokojencem predvsem zdravja. p. Peranovič Nagradni razpis za duhovit podpis v________________________/ Tokrat za spremembo objavljamo v praznični številki Tekstilca tudi nagradni razpis za najbolj duhovit odgovor, komentar ali podpis, ki bi ga bralci pripisali pod gornjo risbo, kot na primer tale: »Če na nebu sonce kislo se drži, na dessenu pa prijazno se smeji, polž zasluge in dobička si obeta, ker je za »centelj« uspela boljša kvaliteta!« Avtor najboljšega odgovora bo prejel 1.000 dinarjev. Odgovore pošljite do 15. maja na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus Kranj. Nagrajenca bo določil odbor za informiranje. Urednica Kaj bomo nosile v letu 1985 Moda nam je res naklonjena. Rada ima veliko bombaža in veliko tiska. Skoraj neverjetno po tolikih letih mode iz enobarvnih tkanin. Torej šivali bomo iz domačih tkanin. Kombiniramo lahko tisk z barvo gladke tkanine, ki je najbolj dominantna na vzorcu, ali majhen vzorec z velikim v istih barvah. Barve te sezone so svetle: bela — roza — rumena — zelena in modra. Za vse tiste, ki niso navdušene nad pastelnimi barvami, ima moda več smeri: čr-no-bela, temno modra-bela, rdeče-bela, za vroče poletje' pa močne barve, pomešane med seboj. Pri modelih moramo paziti na ramena, ki so podložena ali gola za vroče poletje. Rokavi so največkrat kimono. Gornji deli obleke ali bluze naj bodo široki in stisnjeni s pasom ali spuščeni kot vreča. Kaj pa krila? Kot je razvidno iz skic in kar že veste — postala so zelo dolga. Lahko so plisirana ali nabrana, veliko se nosijo tudi krila z gubami ali krojena v zvon. Tudi hlače imajo veliko inačic, skoraj vedno pa so prekratka, na dnu stisnjena ali široka z zavihki. Zgoraj pa široka, skratka, v oblačilih tega poletja bomo zelo sproščene, ker so vsi kroji široki in udobni. Maruša Najbolj uspešna na republiški Tekstiliadi Marinka in Marjan Letošnji zimsko-športni rezultati naših smučarjev dokazujejo, da imamo v našem kolektivu zelo dobre smučarje, nasploh pa za zimski šport lahko rečemo, da je najbolj množičen v Tekstil-indusu. Organiziranih je bilo veliko tekmovanj, o katerih smo pisali in poročali o rezultatih, bodisi v veleslalomu, tekih na smučeh in sankanju. Naj večji izziv predstavlja za naše smučarje republiška Tekstiliada. Letos je bila ta prireditev jubilejna — že 25. po vrsti, organizacijo pa je prevzela Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, ki praznuje v letu 1985 — 100. obletnico obstoja. Prireditev se je odvijala na Zelenici. Od prijavljenih 867 tekmovalcev iz 46 delovnih organizacij, so naši predstavniki dosegli doslej največji uspeh: 3. mesto ekipno v veleslalomu in 3. mesto ekipno v tekih. Naša najbolj uspešna smučarja sta bila Marinka Jerančič in Marjan Zakotnik, katera danes posebej predstavljamo: MARINKA JERANČIČ je zaposlena v obratni pisarni DE gravura. S smučanjem je začela takrat, ko je bila že zaposlena v Tekstilindusu. Od leta 1973 dalje je zastopala naše barve na vseh Tek-stiliadah. Lani, ko je bila organizirana na Starem Vrhu, je dosegla svoj največji uspeh in sicer 1. mesto v veleslalomu. Na letošnji Tekstiliadi sicer ni osvojila »zlata«, je pa kljub temu prejela kar 4 kolajne: za 3. mesto v veleslalomu, 2. mesto v tekih, za 3. mesto ekipno v veleslalomu in za 3. mesto ekipno v tekih. O svojem uspehu je menila takole: »Smučati sem začela pred 20. leti. Moram reči, da kakšnih vidnih uspehov prva leta nisem dosegala, saj mi smučanje predstavlja bolj rekreacijo tudi danes. Tudi to je res, da je v mlajših kategorijah večja konkurenca in je bilo prejšnja leta težko priti na vrh. Vesela sem predvsem uspehov zadnjih dveh let, ko sem se dobro uvrstila na Tekstiliadi.« Poleg Teistiliade si dosegla tudi dobre rezultate na preostalih tekmah v letošnji sezoni? »V Mojstrani na občinskih zimsko-športnih sindikalnih igrah 4. mesto v veleslalomu in na peteroboju večjih tekstilnih DO Gorenjske na Kohli 1. mesto v veleslalomu, 1. mesto in najboljši čas žensk v veleslalomu na prvenstvu Tekstilindusa in 1. mesto v tekih.« Kaj pa meniš o pogojih, ki jih imajo naši smučarji, ko zastopajo naše barve? »Menim, da bi morali našim smučarjem, ki se udeležujejo Tekstiliad, omogočiti več treninga pred samim tekmovanjem. Za letošnje priprave sem porabila 5 dni rednega letnega dopusta, kaj več pa se ga ni dalo privoščiti. Ni mi ga žal, saj tudi uspeh ni izostal. Mariborčani iz MTT, ki so tekmovali na Tekstiliadi, so imeli na Zelenici tri dni pred tekmovanjem organiziran trening, pa tudi druge delovne organizacije omogočajo podobne treninge svojim predstavnikom. Kljub temu pa moram povedati, da ob razmerah in pogojih, ki jih imamo, dosegamo dobre rezultate in menim, da je k temu veliko pripomogel strokoven in organiziran pristop požrtvovalnih delavcev, ki vodijo smučarsko sekcijo v naši DO in organizirajo tekmovanja. Žal opažam, da imamo premalo mladega naraščaja, vendar upam, da se bo z množičnostjo tudi to popravilo.« MARJAN ZAKOTNIK je zaposlen kot mojster v tkalnici I od leta 1954 dalje. O svojem uspehu je skromno povedal: »Dosedaj pravzaprav kakšnega vidnega uspeha nisem dosegel, kar je praktično razumljivo, če povem, da pri svojih letih smučam šele 5 do 6 let. Smučati me je naučil Viktor Hafnar, s katerim sva prijatelja. Na letošnji Tekstiliadi sem zasedel v svoji kategoriji 4. mesto v veleslalomu in 4. mesto v tekih, za obe kategoriji ekipno pa sem prejel še 2 bronasti medalji. 4. sem bil tudi na peteroboju na Kobli v veleslalomu, 9. pa v tekih. Na občinskih sindikalnih igrah v Mojstrani sem bil 13. v veleslalomu in 26. v tekih, na prvenstvu Tekstilindusa na Krvavcu pa 6. v veleslalomu in 4. v tekih.« Izven zimske sezone Marjan rad še kolesari, pa tudi v hribe ga zanese kaj pot. Lani se je udeležil tudi pohoda na Triglav. Ob koncu razgovora je Marjan še pristavil: »Imam občutek, da so starejši člani na naših zimskošportnih prireditvah bolj zavzeti v tem smislu, da se vseh tekmovanj sigurno udeležijo, za katera so se pred- hodno prijavili, dočim pri mlajših opažam, da se sicer za tekmovanje prijavijo, na tekmovanje pa jih potem ni. Razveseljuje pa me ugotovitev, da je za beli šport zadnja leta vedno več pristašev in postaja te vrste rekreacija vedno bolj množična.« Za letošnje uspehe v minuli sezoni obema iskreno čestitamo, enako pa tudi velja za ostale predstavnike, ki so uspešno zastopali naše barve! R. G. Zahvale Ob nenadni in boleči izgubi hčerkice Nine Vrhovnik se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DE gravura za denarno pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Janez Vrhovnik Ob smrti moža Lampe Martina se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice II, kakor tudi IO sindikata za izrečena sožalja, podarjeno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Angela Lampe Ob smrti mojega dragega očeta Kimovec Cirila se iskreno zahvaljujem sodelavcem VES II in VES I za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku tov. Baumanu za ganljive besede ob odprtem grobu. žena Anica in sin Branko f TEKSTILEC - glasilo'' delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Zdravko Žagar — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Metka Tisak, in Marija Hafnar.________ Prvomajska nagradna križanka 1. nagrada 1.050.— din 2. nagrada 900.— din 3. nagrada 750.— din Rešitve pošljite do 15. maja na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstil-indus Kranj BISTVO NEČESA ŽARA -VILNA RASTL/NA pT&yòsLAYW DUM U HA VRSTA VRŠE TRŠAR UMSKI UTE DRAGO ZATLE/M0 SATJE ZNANKRAJ Z NOB OB DOLINI SUTJESKE STARO RIMSKI RESNIK PREČNI DROG V KOZOLCU VRSTA “inerisse KUKAVICE NOMINO ČRKI Z ZAČETKA ABECEDE FINSKI K/RA K (VÀI No) (ASTNOS. STKANEGA T JEZEROMA FILIPINIH, BLIZU MANILE TU Z NO RO-)EZUSK/ POLITIK 'JOŠUA) WM. ; ■ -N - o ' / - m ~ '%. ' : ^ ' . ■ '• T* ■*•• < , ž Ht; ■ m / ^ B - •• ' . KRILO RIMSKE KONJENICE POGORJE LA TINSKI sanitet. BOLGARIJI °CSM/K MATERIAL VELIKA SKALA AVT. OZNAKA ZA AVELLINO KOŠARKA/ C. ZVEZDE ZR/POVEDNM MURNIK POHORSKI GRANIT BIVŠI košarkar DEU&AŠič PUM EMONE TH A ZE LIKA IZ RODU KOŠARIC AH. H./ME PREDSED VIR KENUt LARAP) TIKST/L INDUS NAR/LUN MONROE 10ETNEO PA HAMA SEČNJA BLANC TORNA T PAPIRJA iR.SOCm MODROSTI IZRASTEK NA GLAV.! DEL LOBANJE /ME KRALJA rAM/R0TFA DOMAČE MOŠKO IME ERIKA IRE VESNA 9N0LAK/SE UPORABO! V CERKVI ITAL. FILMSKI KOMIK ZVEZDA V ORLU SPANSK0 žensko /me PUNCA BERLINA NAROD V IZRAELU ZDRAVNIK ZA V0V0TVDRBE PUSTNE MAŠKARE GORA V JULIJCIH VRSTA OKRASNEGA KAMNA KRAJ PR> KLAŠČAH OTOČJE v POLINEZIJI STAR SLOVAN STANISLAV Neumann zavozla VANJE RIS J A KOŠČKA KONICA IGRALKA BEGOV! C AVT. OZNAKA ČAKOVCA SINJSKA SKEDNJEV. VITEŠKA /ORA žlahtni rl/n PREBIVAL /RSKE PREBI- VALKA AKRE PREBIVALCI SEVNICE SIRIJSKI PRE0SEM TEKSTIL INDUS OCVIRK ANTON tOspodar. >OSLOPJE PAOLO IZPUH PARE J7VJ7 BRAZILSKI NOGOMET. REPKEZEN) lunovsčm REKA V sv ŠPAN/J/ IZRAZ VESELJA OBRAŠtm USTO V V KNJIG/ OKROGLA SARTER/JA ZDRAVILO VORVESKI F/LOZOF 'ANAT HO N, domača živa l SESTAVIL. ha n JA HARD ON! trenutzr OSEBNI ZAIMEK STRUPENA KAČA LAHEN VETKC TEKST/L /N D US