Dopisi. Iz Maribora. (Ponemče^anje na stroake Slo7ence7.) Znani ,,paverski kraet'' Miba Wretzl, splob ,,7oter Wretzl" imeno^au je tako dolgo vrtal, da 80 za Rad^auje omislili žrazredno ljudsko aolo, ki je pra^a mašina ponemč«7alnica. Učitelj 7 njej je rojen Slo^enec, g. Jaeger, a 7eren ponem8evalec. Otrok zabaja tje takih 70, kojih 80 saiuo 3 nemski, 7si drugi so Slo^enci. Vkljub temu se poduSuje 7se nemški. Sloveuskih čik še otroci niti ne poznajo. Uspebi so žalostni, ker otroci naposled ne znajo ničeaar pra7, ne nemški, ne slo^enski. Neda^no umilemu neniškutarju Lobniggu so Z7rgli sina pri preskušnji za nemako gimnazijo, ker ni zual ni8. Katekizeru se more le ustmeno razlagati, kei* otroci slo^enski biati ue 7ed6, nemaki pa ne razumejo. Inšpektor g. Robič je grajal izključivno nemški podu8ni jezik, toda učitelj je se izgo^arjal: ,,ich mu8s". Ta ,,muss" ali ,,morani" pa tiči pri nemškutarji Wretzelnu in jego^ih ,,teutonskib" slovanožrecib 7 Mariboru. Eajti ko so slo^enski poslanei pri visokem ministerstvu se piitožili, dregnolo je se brž8as 7 Gradec, potem 7 Maribor in naposled 7 Rad^anje — brezuspešno. Mariborski okrajni šolski 87et imel je namreč zarad tega sejo. Ljudje, ki o šolstvu kaj razuinejo: g. iušpektor Robič, 8. g. katebet Hržic in učitelj g. Srnec bili so za to, da bodi 7 Rad^anjski šoli podučni jezik alovenščina z ozirom na nemščino. To je pametno. Ali neinakutarji pcd 7od-it7om dr. Duchatscha itd. so naposled sklenoli: podučni jezik bodi nemščina, in le 7 1. razredu naj se ozira na slo7enš8ino. Ovi sklep naja^il je se kiajnemu šolskemu s^etu 7 Rad^anji, pra7 za pra7 ,,7otru" Wretzelnu. Temu je pa ae ta sklep bil — pie^eč. Oblefel je 7se posestuike ter jih pripravil 7 to, da so podpisali, uaj se izključi^no nemški podučuje. Nadlego^al je tudi takšne staiše, kateri kakor on nimajo nebeue dece. V seji krajnega š. s^eta so potem 7si nemškutarji sklenoli, da ostane 7se pri nemščini. Edini č. g. katebet Borsecnik je ugo^arjal in 7 zapisnik dal protest zoper nemški poduSni jezik pri slo^enskib otrocib, dokler bo o?a šola 7eljala kot ja^na učilnica ter jeni učitelj plačo dobi^al iz deželne blagajnice, kamor tudi Slo^enci 7plačujemo^ 42% debele deželske doklade. Tako je pra7! Šola 7 Radvanji bodi slo^enska tako, da se bodo otroci kakor drugib predmet<)7 tudi nemški naučili na podlagi i>lo7en8kega podu8nega jezika, ali se pa naj proglaai za pri^atno solo, katero naj P7oter" Wretzl ali Rad^anjčanje satni pla8ujejo, ako uže res po sili hočejo 7 nemško kožo vlesti. U8itelj g. Jaeger naj se zbriše iz ja^nib u6irelje7 šte^ila, ako ga je 7olja ostati 7 Rad^anji ter naj od srenje ali od \VYetzelna pri8akuje službenskih doklad in pokojnine, ne pa iz deželne blagajnice, kamor tudi Slo^enci 7pla8ujemo. Tako zabte^a oci^estna pia7ica, a ta mora zaviadati po^sod 7 Avstriji, tudi 7 Rad^anji, za kar bodo naai poslanci skrbeli! Od Savinje. (Prošnja za 7pelja7o slo7enskega podučnega jezika 7 srednje šole.) Eomaj se je oglasilo celjsko mestno starešinst^o zoper nas^et našega poslanca g. dr. Voanjaka ter iigo^arjalo njego^emu predlogu, ki tirja, da se inia popraviti naaemu narodu starodavna kmica, ki se nam je godila po 7seh šolah: že so se 7zbudile tudi naše slovenske občine ter z 7e8el]em podpisa^ale prošnjo do drža^nega zbora, naj ae sčasoma 7pelje slo^enski podučni jezik 7 srednje šole, naj se pa našim dečkond po višjih aolah da tudi priložnosti, se naučiti neniakega jezika. In 8uda zares: Med tem, ko so nemškutarji prejeli le nekoliko ujim ugodnih proaenj, jih imajo naši poslauci brez šte^ila na razpolago. Eaj boče na primer jalo7 ugovor mestne občine celjske nasproti značajuim slo^enskim trgom in aoseskam 7 bližnji iu daljni okolici? Edina obcina ,,celjska okolica", kteia je prosila po a^ojih arenjskib zastopuikib za 7pelja7o slo^enskega jezika, 7elja skoraj toliko, kakor mesto Celje. Eajti mesto šteje nekaj nad 4000 — okolica pa tndi nad 3000 prebi7alce7. Zra^en tega se mestni očetje zel6 goljufajo, ako menijo, da so go^orili 7 imenu 7seh mestjano7. Eo bi se 7 celjskem mestu enako, kakor se je to zgodilo 7 Ljubljani, podpisa^ali piotest pioti sklepu mestnega zastopa, upam, da se zglasi zdatno število 7olilce7, kteri drugače sodijo, nego mestni očetje. Toda žalostrio je zares, da ga nimare 7 mestnem zboru celjskem moža, kteri bi se upal oglasiti zoper take sklepe! V Mariboru je bil 7saj g. baron Rast pogumen do7olj, da se nij vrtal strabo^anju nemškutarje7; pri 7as nimate žiVe duše, ki bi se upala nasproto^ati nemčurski 87ojati. Vemo sicer, da sedi 7 mestnem zboru celjakem sin Blo^enske matere, ki se včasi tudi rad prišteva naaim narodnjakom; zdaj bi bil kaj lahko razodel o8itno 87ojo ljubezen do slovenskega naroda, toda obmolknil je; zapisal celo S7oje ime 7 knjigo so^ražniko? slo7enskega ljudst^a! Pa 7si 7asi protesti, dragi nem8urji, so zastonj. Erepki dub naroda našega se je po dolgem spanji probudil in ne bote nam ga 7e8 vko7ali 7 železne 7erige, 7 kterih ste naa imeli ^klenjene toliko stoletij! Od sv. llja pri Velenji. Preljuba ^igred se rodi — In oži^lja 78e st7ari — Prelepo ptičice pojo, — Ter rožice c^eto! Tako se glasi pr^i odsta^ek spomladanske pesmi, pa tudi pra7! Cela nara^a je najkrasnejae okinčano, za naJ7e8ji praznik priredjeni tempel božji. Eakor o Boži6i mrzlega snega, je sedaj dre^je polno krasnega c^etja, po kojem veselo ter z zdatnim uspebom sumijo drobne bučelice. Kamor se oko ozre, povsodi obetajo sadunosniki obilo sadu, ako nam ga kako nesrečno, mrzlo jutro ne odvzame! Tem bolj žalostno je zastran vinogradov, posebno brajd. Brajde so kinč vinogradu, zaklad vinogradarju. Toda letos so od zim8kega mraza toliko poškodovane, a bolje re6em uni6ene, da se ne ziuenijo za pomen zgorej navedeue pesnrce. Kar je starega ter visokega trsovja, to je vse ranjeno in razpokano kakor da bi ravnokar prišlo iz najbujše bosenske vojske; takib inva'idov nebena vigred oživila ne bo. Počakati moraino blizu jeseni, ali saj do poletja, da bodemo posekali in v ogeaj znosili žlabne trte, ki so nain toliko lepib novcev v žepe spravile. Na kvar pa bi bilo po^ekavati, ali odžagovati jih sedaj, ko po zamrlih udib še vedno se nahaja sočna tekočina, ktera bi se pri zemlji odžaganej trti pieobiluo izcejala, in tako še pokončala ono gnanje, kterega iz zemlje, to je iz pod zemljo skiitega trsovja pričakuiemo! Izročimo se v voljo božjo, naše brajde pa bodo ae muoga leta pomnile zimo 1879—1880. ' M. V. Iz Leskovca v Halozah. Na sredi krasnib z vinsko trto zasajenib vinoj»radov v fari sv. Andreja v Leskovci, stoji kapelica običuo nazvana ,,Križ". Pisatelj teh vrstic 6ul je večkrat starih Ijudij pogovarjati se, kako v lepem redu da je kapela sploh bila, dokler so stari gospodarji še živeli, ua katerih posestvu namreč stoji. Ali kak so stari gospodarji spreminoli, tako je tudi ves red spreminol. Nebeno jutro, poldan, neben vecer ni prešel, da 8e nebi zvonilo ter okoli stanovajoče ljudi opozorilo, da se spomnijo Tistega, kateremu na eastje ta kapela pozidana. Komaj se je črna meglica prikazala žugajoča točo iz sebe posipati na gorice, že je zvonil, ter tako pobožne okoličane spominjal, da naj prosijo vsemogoČDega Boga, da od njib odvrne šibo božjo. Ali zdaj je ntihnil glasni zvonček, ter malokedaj poldan zazvoni, proti megli pa nikdar; in ako ne bo skoro popravljen ta nKriž", podrl se bo in razrušil. Posestniki, ne dajte do tega priti!