Leto XXm., št. 279 (Jpravnikvo .-juDljana, fuccuujeva ulica S. Telefon b. il-22. $1-23. 31-24 Uuerauu uideiek. Ljubijana, Puccinijeva ulica i - leletoe St. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 izključne laMopstvc za oglase iz Italije in inozeiTurvo > TPI S. A.. MILANO_ gjičum a luonansko pokra uno pri poštno-čekovnem zavode št. 17.749, za ostale kraje Sjaliiic Sor»i7ir Conti. Con. Post. No 11-3118 Ljubljana, sobota 11. decembra 1943 — Cena 1.— L Ithtii ritk dia razca ponedeljka Ntrotniaa zaaia aeieioo Lu 1«.—, a inozemstvo vključno • »Ponedeljskim Jutrom« Lil 36.50. Otidoiiifo: Ljubljana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon ker. 31-22. >1-23. 31-24._ Rokopisi te oe vračajo. §chwere bel Krementschug Zahlreiche starke Angriffe der Sowjets bei dichtem Schneetreiben ab^efan^en — Gute Fortschritte eigener Angriffe im Raum von Schitomir und Korosten — 2 britisehe geschossen Schnellboote in Brand Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei Kertsch stiirmten eigene Stoss-trupps eine wichtige Hohenkuppe. Feindliche Vorstosse am Briickenkopf Cherson blieben erfolglos. Im Raum siidwestlich Krementschug vvurde auch gestern bei dichtem Schneetreiben schwer gekiimpft. Es gelang die zahireichen starken Angriffe der Sowjets grosstenteils im Gegenstoss aufzufangen. In einigen Einbrucbsstellen sind die Kampfe noch in voDem Gange. Im Abchnitt von Tscherkassv fiihrte der Feind erneut heftige Angriffe. Im Raum von Schitomir und Korosten machte der eigene Angriff trotz verstark-ten feindlichen VViderstandes gute Fort-schritte. Zwischen Pripjet und Beresina sowie am Dnjepr nordlich der Beresinamiindung vvurden mehrere stiirkere Angriffe des Feindes abgewehrt, einige Elnbriiche ab-geriegelt und Boreitstellungen der Sovvjets durch znsammengefasstes Feuor zerschla- Von der iibrigen Ostfront werden keine Kampfe von Bedeutung gemeldet. Bei den schweren Abwehrkampfen der letzten Wochen im mittleren Fronta b-schnitt hat sich die schlesische 102. Infan-teriedivision unter Oberst von Bercken besonders ausgezeichnet. Im Westabschnitt der siiditalieirischen Front setzte sich der Feind beiderseits der Strasse nach Cassino in den Besitz einiger Bergriicken. Nach wechselvollen Kampfen wurde dort die eigene Verteidi-gungsfront um einige Kilometer nach Nordwesten zuriickverlegt. Im Ostabschnltt untemahmen die Bri-ten meherere zum Teil von Panzern unter-stiitzte selnvachere Vorstosse, die samt-lich scheiterten. tiber dem snditaliendsehen Frontgebiet schoss Flakartillerie der Luftvvaffe 9 feindliche Flugzeuge ab. 2 weitere \vnrden durch leichte deutsche Seestreltkrafte iiber dem Mittehneer vernichtet. Sicherangsfahrzeuge eines deutschen Geleits vvehrten jn der vergangenen Nacht vor der niederlandisehen Kiiste einen Angriff britiseher Schnellboote ab und schos-sen 2 von ihnen in Brand. čemr teheranski komunike nI povedal' Zavito besedičenje ved« bolj jasno kaže, da se v najbolj perečih vprašanjih niso nasgS sporazumeti Hudi boji pri Kremenčugu številni močni mjetdd napadi v gostem snežnem metiežu prestreženi — Dobro napredovanje lastnih napadov pri in Korostenu — 2 britanska brza čolna zažgana V hudih obramlmih bojih zadnjih tednov na srednjem odseku bojišča se je posebno odlikovala 102. šlezijska pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika von Berckena. Na zapad nem odseku južnoital i janskega bojišča se je sovražnik polastil ob obeh straneh ceste v Cassino nekaterih gorskih hrbtev. Po izpremembe polnih bojih je bila tu naša obrambna fronta umaknjena za n*>kaj kilometrov nazaj proti severo-zapadn. Na vzhodnem odseku so izvedli Britanci več deloma z oklepniki podnrtib slabših sunkov, ki so se vsi izjalovili. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je nad južnoitalijanskim bojiščem sestrelilo 9 sovražnih letal. 2 nadaljnji r a So nad S-edozem^kim morjem uničile lahk» nemške mornariške edinice. Strarne ladje neke nemške ladijske spremljave so v pretekli noči pred nizozemsko obale ubranile nanad britanskih bn-.ih čolnov in dva izmed njih zažgale. Fiihrerjev glavni stan, 10. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Pri Kerča so naše napadalne čete v naskoku zavzele važen gorski vrh. Sovražnikovi sunki na mostišču Herson so ostali brezuspešni. Na področju južnozapadno od Kremen-čuga so bili tudi včeraj v gostem snežnem metežu hudi boji. Uspelo je po večini s p roti sunkom prestreči številne močne napade Sovjetov. V nekaterih vdornih mestih so boji še v polnem teku. Na odseku pri čerkasih je izvedel sovražnik ponovno silovite napade. Na področju Zitomira in Korostena smo s svojim napadom navzlic ojačenemu sovražnikovemu odporu dobro napredovali. Med Pripietom in Berezino ter ob Dnjepru severno od izliva Ber^rine so bili odbit? številni močnejši sovražnikovi napadi, nekateri vdori zajezeni in izhodiščne sovjetske postojanke "s strnjenim ognjem razbite. Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo o nebenih bnjih večjega pomena. Položaj na vzhodnem bojišča Nemške čete vztraj**o m uspešno ed(nja|o hvezw$me boljševiške napade in jim zadajefo hude izgube Bern, 9. dec. DNB. Kljub vsej strategiji blufa trem vojnim zločincem le ni uspelo, da bi s svojim fraz polnim komunikejem na-suli s1/«tu peska v oči. Tako n. pr. »Gazette de Lausanne«-: ironično pripominja: Ne vemo, ali je bila izjava napisana najprej rusko ali angleško, na noben način pa ni bila sestavljena v francoščini. Toda tudi v našem jeziku dokazuje stilistično prizadevanje, ki prehaja že v zgovornost in pone-koi v izumetničenje. Mi od teh treh držav ne zahtevamo, da bi nam obljubile dokončen mir, Ivi naj bi bil vsakomur vsr.ljen, to tem manj, ker je pri razlikah v mišljenju in v načinu vladavin med An-^osasi in boljševiki njihova edinost g7ede povojne ureditve kor nekam sumljiva.. Komunike sicer bogato obljubuje, ne pouči pa nas v raznih drugih stvareh, o katerih je bilo rečeno, da bodo proučene in rešene na konferenci. Kakšna bo usoda Finske, bal talcih držav, vzhodne Poljske in drugih ozemelj, ld jih smatra Sovjetska Rusija enako kot njena caristična prednica za svojo naravno izpopolnitev? List. -.»SiEsse«- izjavlja: Med pomenom konference v Teheranu in med pomanjkljivo vsebino uralnega komunikeja obstoja taka neskladnost, da moramo reči; ti trije se niso razumeli in namen komunikeja je le ta, da, zakrije neuspeh. Nemčija in Japonska bosta odgovorili z orožjem Tokio, 10. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Japonska in Nemčija ne bosta odgovorili na Kairo in Teheran z besedami, temveč z orožjem, piše »Nippon Times« v uvodniku. Obe konferenci sta pokazali zgolj običajne gostobesedne izjave, ki v nobenem primeru ne bodo vplivale na izid vojne. Edinost milijarde vzhodnoazijskega prebivalstva in sila orožja jamčita, da ne bo sovražnik nikoli uresničiti svojih visoko letečih utegnil načrtov. Nemčija postaja vedno močnejša Stoekholm, 9. dec. DNB. Da je resničnost bistveno drugačna, kot jo slikajo frazerji v Teheranu, tega se, kot izgieda, zavedajo tudi nekateri trezni opazovalci v Londonu. Tako ugotavlja na pr. »Daily Express«, da je vojna morala nemške armade boljša kot pa je bila morala cesarskih čet po štirih letih vojne. Danes so nemške čete bolje ob. orožene in bolje hi-anjene. Hitlerjeva Nemčija mora sicer preživljati huie bombne napade, toda tudi ona ima boljšo hrano in organizacijo, kot pa jo je imela cesarska Nemčija. Nemčija ne sabi, temveč postaja vedno močnejša. »Daily Mail« govori o »neoprostljivem pomanjkanju priprav«, s katerimi je šla Anglija v vojno ter pravi, da bi morali biti Angleži hvaležni nebesoon, da še niso bili premagani in zasužnjeni. Od čascv Armade naprej so bili znova rešeni s pravim pravcatim »čudežem«. Toda Angilija se ne sme še nadalje zanašati na čudeže. Turško pojasnilo Ankara, 10. dec. DNB. Turški zunanji minister je v sredo sprejel turške in inozemske zastopnike tiska ter jim podal pojasnila h kairskemu komunikeju. Opozoril je, da je povabilo prišlo od Angloame-ričanov, da pa so bili zastopani tudi delegati Sovjetske zveze. Prevarani preroki ženeva, 10. dec. DNB. »Monchester Guardian« se peča v uvodniku s teheranskim komunikejem. Ta izjava, tako pripominja list, je čisto navadno govoričenje. Tako so zopet enkrat kaznovani oni preroki v Angliji in Ameriki, ki so ponovno mislili, da lahko že razglašajo »epohaine re^jltnte«. Berlin, 9. dec. DNB. Mednarodni poročevalski urad peroča o položaju na južnem odseku vzhodnega bojišča: Na Krimu se je izjalovil z oklopnlki ( izveden boljševiški sunek, ki so ga izvršili iz preostalega mostišča severnovzhodno od Kerča. Boljševiki so imeli občutne izgube. Dva poizkusa slabših sovjetskih sil. da bi prekoračile spodnji Dnjepr, so razbile čete. ki so stražile rečni tok. Razbita so bila nova zbirališča, boljševikov. V notranjosti Dnjeprovega loka se se nemške čete južnozapadno od Dnjepropetrovska žilavo in uspešno upirale napadom močnejših boljševiških bojnih skupin. Pri tem so se v žarišču bojev s spretnim manevrom združile nemške obrambne sile ter so na ta način prihran:le del razvlečenega nemškega bojišča. Zaradi silovitih prot-napndov so utrpeli boljševiki občutne izgube. Hudi in izprememb polni boji iužuoza-padno od Kremenčuga so se nadaljevali v neizpremenjeno trdoto in ogorčenostjo, ne da bi boljševikem kljub njihovi številčni premeči uspelo prebiti nemško obrambno fronto. Dva vdora sta bila zajezena, eno vdorno mesto pa je bilo s protinapadom nemških cklonniških udarnih čet bistveno zoženo. Pri tem so protitankovski in protiletalski topničarji sestrelili 21 sovjetskih voz. Izjalovljena ©lenziva v fužm Italiji Angoloameričani so mora!i Ze lasaenjati svoie zfnte čete in jih dilema nadomestiti celo z badoljevci Razgaljeni anglosaški načrti Govor južnoafriškega predsednika Stmitsa je razkril prave namere Angležev BerKn, 6. dec. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horn piše: Govor predsednika Južnoafriške unije Smutsa o evropski bodočnosti smatrajo v vseh evropskih državah brez izjeme kot potrdilo razvoja, ki nujno izhaja iz sodelovanja med Angl;jo, USA in Sovjetsko zvezo. Poizkus nekaterih Angležem poslušnih organov v nevtralnih državah iu poedinih britanskih listov, ki si prizadevajo, da bi oslabili brutalni učinek tega govora, nujno izpodlcti spričo tudi v Londonu priznanega dejstva, da smatramo Smutsovo dejanje lahko sicer kot diplomatsko nepravilno, da pa vsekakor predstavlja premeten poizkus prikazati resničnost položaja ter potrebo zgradit' britansko zunanjo politiko na treznih, močansko-političmh razgovorih in ne na idealističnih konstrukcijah. To mnenje »Newa Chronicla« podčrtava tudi »Obser-ver« z ugotovitvijo, da je bila Smutsova analiza sicer natančna in neusmiljena, da pa drugačna sploh ni mogla biti, ker zunanja politika angleškega naroda ne sme izhajati iz vljudnih neresn;čnosti. Z zanimanjem opazujejo v nemških političnih krogih reakcijo francoskega d:si-dentskega odbora, ki tako preko Londona kakor preko Alžira izraža svoje »začudenje« o tej izjavi, po kateri naj bt poleg Nemčije in Italije tudi Francija ne bila več velesila ter bi morala ž:votariti Jtveč-jemu kot politično brezpomembni privesek britanskega imperija. Najbrže je vsa ta ugotovitev le izraz Ckurch;llovih misli, ki je v svojem zadnjem govoru operiral s slič-nimi srgumenti. Francija naj bi prenehala obstojati kot velesila, predvsem kot kolonialna država v korist angleškega imperija. Vse to se je v malem odigralo že v Libanonu. Bil pa je to le odsev britanske namere- ki jo je Smuts izrekel z neprekoslji-vo cinično odkritosrčnostjo. Reakcija v Franciji dokazuje, da se njeno vodstvo, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne vdaja več nikakim iluzijam o angleških namenih in da izključuje francosko stremljenje, ki hoče zagotoviti Franciji njen polož j. razen resnično evropskega gledišča vse ostale poglede na to vprašanje. Berlin, 9. dec. DNB. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju v južni Italiji: j Včerajšnja slika bojev potrjuje in izpo-{ polnjuje razvoj zadnjih dni. v katerih so | na mesto s tako potrošn jo čet in materi-jala ter s tolikimi besedami pričete an: gloameriške ofenzive stopili krajevni boji za vsako ped ozemlja. Zaradi tega je v obrambi in v protinapadih močan in akti ven nemški odpor v zadnjih osmih dneh znova popolnoma prekrižal vse časovne in kraievne načrte Montgomervja in Clar-ka, ki ju drže nemške čete še vedno ob zunanjih robovih globoke nemške obrambne črte. Angloameričani so morali za majhen u^peh plačati visoko krvavo ceno. Spričo tega 90 izvedli zanimive ukrene. Montgomerv je zamenial hudo zbito 78 angleško pehotno divizijo s r>rvo kanadsko pehotno divizijo. Na to so bile imoerijalne čete, ki so izključno na boiSču, pregrupira-ne in izpopolnjene. Istočasno je včeraj Clark prvič uporabil kot nomo7.no silo v prvi bojni črti polk Badoglijevih vojakov Ta pomemben ukrep naj bi najbrže služil nekaki razbremenitvi ameriških oddelkov, ki so v izčrpajočih gorskih boiih. Rezultet tega ukrepa najbrže Angloameričanov ni presenetil. Nemške čete so -amreč s pro-tisunkom pognale v beg Badoglijeve vojake ki so sodelovali pri sunku pri Migna-nu in so jih zdecimvrale. Italjani so se le v začetku upirali. Številni prebegli vojaki so se ogorčeno pritoževali nad aneloame-riškirn postopanjem do tako imenovanem prerrirju. Na ostalih ^apadnih odsekih so nadaljevali krajevni boji. vendar bili Am»- K mx je v skrbeh za ameriško brodovje Ameriko ln njene zaveznike čakajo še najtežje pomorske bitke v tej vojni Stoekholm, 6. dec. DNB. Rooseveitov mornariški minister Knox je napisal v časopisi! »Anmy and Navy Register« članek, ki se prav nič ne ujema z velikobesednimi in p.>mpoznimi kairskimi in teheranskimi frazami. Dočim so tam vedno znova govorili v duhu močnega moža o brezpogojni kapitulaciji Japonske, predpostavlja Knox ob obletnici Pearl Harboura, da bodo moi-ale Amerika in njene zaveznice v letu 1944. iz-vojevati »še nekaj najtežjih pomorskih bitk v tej vojni«, ker doslej še mnogo velikih enot japonske mornarice ni bilo aktivno uporabljenih. Nikakega govora o upanjih na hitri konec vojne, nobene besede o kapitulaciji Japonske. Obratno, Knoxa verjetno zelo skrbi bodočnost ameriške mornarice. To je razumljivo, zlasti, ker je bila večina ameriških vojnih ladij že uničena, ne da bi, kot Knox sam priznava, večje edinice japonska mornarice sploh posegle v boj. Kaj bo z ameriško mornarico, ie bodo Japonci uporabili svoje močnejše ladje ? Verjetno si je zastavil ameriški mornariški minister tudi to vprašanje. In odgovor nanj ga dela najbrže zelo ponižnega. Zaradi nenavadno visokih boljševiških izgub, ki se dnevno večajo, so popustili sovjetski napadi v sosednjem severnem sektorju. Tudi pri Cerkasib so se boljševiki omejili na krajevne sunke, ki so jih izvedli s slabšimi silami, katere so bile vse prestrežene in vržene nazaj še pred glavnimi bojnimi črtami. Z nenadnim napadom nemških stnncglavnih letal je bila razbita neka boljševiška napadalna skupina ter je bilo uničenih 6 sovjetskih oklopnikov in 5 spremljajočih težkih protitankovskih topov. Zapadno od Kijeva in južnovzhodno od Krrostena je znova napredoval nemški protisunek. kljub naraščajočemu boljšf-viškemu odpoiu. Včeraj so imeli boljševiki zlasti ob Tetrovu zelo hude izgube; več boljševiških težkih formacij je bilo popolnoma uničenih. 25 oklopnikov pa raz-bit;h ali zaplenjenih. Pri tem ter pri čistilnih operacijah nemških oklopniških oddelkov in tik za njimi sledeče pehote so imeli boljševiki skupno več tisoč mrtvih. Boljševiške poizkuse, da bi iz globine ozemlja privlekli ojačenja. so bistveno onemogočili nri iasn" mesečini izvedeni napadi močnih nemških b^mbmških jat na' boljševiške železnice. Skupno je bMo z debro merjenimi bombnimi zadetki uničenih 5 s četami in materijalom oolno na-tovorjenih veMkih prevoznih vlakov, za-žeanih in s strojnicam1 chstrel jeva nih pa je bilo tudi več kole dvorov. ! ričani v okolici M^nte Camina pa-ivni, j enako kot že včeraj. Tekom tedna so na-I padli eranitne višine te gorske skupme kar ' 38-krat. pa še to brez vsakega uspeha, do-I klor niso bile nemške poslanke oo izpolnitvi vseh voinih nalog včeraj izpraznjene. Tu Američani niso nastopili proti novim nemškim postojankam. Na vzhodnem krilu so vdrle nemške udarne čete severno od Orsogne v dve vdomi mesti prejšnjega dne. Nadaljnji nemški protiudarci so zožili Montgomervjevo mostišče ob rečici Moro Več napadov imperiialnih čet ga je brez uspeha skušalo razširiti. Ob obalni cesti je bila udarna skunina imperiialnih čet v moči ene čete uničena pred nemškimi postojankami. letalski l?3ji na italifairekem bojišča Berlin. 9. dec DNTR Nem "k bo jni letalci so izvrši!5 številne uspešne napade zlasti na oskrbovalnem področju osme britanske armade. Tam sc razbil- dve prevozni koloni ter zažgali ob tei priliki številna vozila Razen tega je zaradi bombnega zadetka eksplodiralo br tan-sko mun;cij=ko skladišče nri Lancianu V nizkih noleth ie bilo z bombami in s stromicami večkrat napadeno taborišče čet vzhodno od Fr se. — Pri terorističnem napadu ameriških bombnikov tipa »Boston« je imelo italijansko civilno prebivalstvo odprtega mesta Ancone zelo v:soke izgube Poleg tega so nastale izgube tudi v večjem prevozu britanskih vojnih ujetnikov ki so ga tvorili predvsem Angleži 5n Novozelandci ter neka: skuoin Indijcev. Dos'ej so našteli 27 mrtvih in 69 po več;ni zelo hudo poškodovanih vojnih ujetnikov. Deset vabil Stalinu ženeva, 10. dec. DNB. »Daily Mail« poroča, da so morali Stalinu za teheransko konferenco poslati nič manj kot 10 povabil !n nujne izredne poslanice Churchilla in Roosevelta. Kratke vest*, fz vsega sveta Ženeva 10. dec. DNB. »New Leader« 06tro nastopa proti bogatim Angležem, ki se z vsemi sredstvi odtegujejo svor domovinski dolžnosti. Več:na ima na deželi velika posestva in preko noči so postali poljedelc Imajo krave, pa tudi dirkalne konje in njih šoferji so naenkrat postali poljedelski delavci in vrtnarji. Znali pa so si celo zagotoviti ženske delovne moči in italijanske vojne ujetnike za obdelovanje polj. Toda to še ni vse. tako nadaljuje »New Leader«. temveč celo člani komunistične stranke so danes zastopani med angleškimi družabnimi krogv Sluga nekega slavnega angleškega gledališkega in filmskega igralca je poročal zastopniku »New Leaderja« o življenju, kj ga vodi ta gospod Je len in se ne udeležuje niti ene same gasilne vaje. Je pa član komun stične stranke :n bere vsako jutro pri zajtrku namesto »Timesa* svoj »Daily Worker« Stoekholm, 9. dec. DNB. Švedska motorna jadrnica »Douglas« iz Gotebarga se je PQ poročUu TT-ja potopia na vožnji iz Bo- stocka v švedsko luko Udlevalla. Vozila je premog. Kapitan in posadka so se rešili. Ženeva. 8. d?c. DNB. »Daily Express« jaivlja, da bodo v VVashinotonu kmalu odkrili Churchillov kip. List pripisuje dejstvu velik pomen, ker se bo prvič od obstoja prestolnice Zedinjenih držav zgodilo, da bo Anglež deležen take počastitve . Ženeva, 8. dec. DNB. Ameriške vojaške oblasti so dosegle, da so jim stavili na razpolago v južnozaprtdni Angliji obširna poljedelska zemljišča, ki jih bolo uporabljali ameriški vojaki za vežbališča. 3000 angleških kmetov, ki so bili prisilno izgnani s svojih d«mov, daje duška svoji jezi v dopisih londonskim listom Stoekholm, 8. dec. DNB »Stoekholm TuJ-ningen« javlja, da sta prispela v London oba največja diamanta ki &ta b:la doslej najdena v Zapadni Afrki. Odkrita sta bila v marcu in v juliju v Sierri Leone Večji tehta 350 kara-tov. ter je csnr največji diamant na svetu, manjša pa ima 130 karatov Teheranska komedija Takoj po prvi kairski konferenci, na kateri so Roosevelt, Churchill in Cangkajšek razpravljal; o »zavezniški« strategiji na Daljnem vzhodu, so angleški in ameriški časniki napovedovali kot največjo senzacijo v tej vojni srečanje Roosevelta in Churchilla s Stalinom — nekje v Iranu. Po t*>It napovedih naj bi sestanek treh velmož prinesel *popo!no razčiščen je v medzavezniških odnosih in razblinil vse dvome sveta giede pravih namenov Moskve, Londona in Wa-shingtona. V nasprotju z vsemi pričakovanj? v »zavezniškem« svetu pa je uradno poročijo o konferenci razočaralo celo njihove največje pesimiste, ki po dosedanjih izkušnjah niso verovali v nikak napredek anglosaških pogajanj z rdečim diktatorjem. Komunike, ki nosi datum 1. decembra, a je bil objavljen z veliko zamudo, ne odkriva po svojem besed;lu nikakih »senzacionalnih« skJepov. Delj se nekako v dva dela: prvi se nanaša iia vojaške operacije, drugi pa se tiče nekih megleno označenih načel povojne polštike. Ce pravi komunike v svojom prvem delu, da so se vse trf velesile sporazumele o tem. da hočejo premagati Nemčijo, ne ugotavlja s tem prav n'S novega. Nikomur v Nemčiji ni namreč do d«*.ncs prišlo na misel, da je Anglija lota 1939 napovedala vojno tretjemu rajhu samo zaradi lepšega, ne pa z ž°ljo, da bi Nemčijo premagala. Prav tako je izven dvoma, da si vse tri nasprotne velesile zamišljajo takšno povojno ureditev, ki naj pomeni uničenje Nemčije in nemškega naroda, pole? njiju pa še vse ostale Kvrope. Preseneča kvečjemu le to, da ni v komunikeju nikake podrobne izjave o bodoči ureditvi Evrope in sveta. To je prav gotovo izostalo na željo Stalina, k? igra z zakritimi kartami in noče pck*»7:ati svojih pravih namenov že sedaj, ko vojna še traja in J« za sovjetske interese največjega pomena, da so na sovjetske Iimanšce vjamejo razen anglosaških še drugi kaJihi... Edini pomembnejši stavek v komaj 41 vrst dolgem komunikeju, za katerega sestavo so se uredniki trudili pet polnih dni in pet noti, .je mrrda trditev, da se prav Sovjetslia zveza. VH!!-:;! Britaniia in Zedinjene države Severne Amerike bore /a »odstranitev tiranstva, suženjstva, zatiranja in nestrpnosti«. Večjega cinizma bi prav gotovo ne rrpričakovati cd najvišjih predstavnikov tist:h velesil, ki ima-,j> na vesti grozodejstva kakršna ves svet pozna pod imeni Katvn, Indija. Libanon. črnci itd. Nič m2nj ko 18 miiijcncv ujetnikov hira v Sovjetski zvezi po ječ?h in koncentracijskih taboriščih, da o preganjanjih. ki sr> jih boljševiki zasp-ešHi v baltiških državah in na Poljskem, niti ne govorimo, pa so si v Teheranu vendar drznili govoričiti, da se b'>re proti tiran-stvu.. suženjstvu, zatiranju in nestrpnrst«. Churchill bi storil prav. če bj si svoj spomin rsvežil s svojimi nekdanjimi govori in spis; proti strahotam br-ljševiškega sistema v Rusiji, pa bi se m^rda zrm;i-Iil v usodo, ki mu jo je namenila vojna zaradi njegove slepote, da se je znašel v objemu prav s tistim boljševizmom, o katerem je imel nekoč še svoje samostojno mnenje. Sicer pa ni cinizem Angležev Američanov, ko trde, da se b.ore proti ti-ranstvu. suženjstvu, zatiranju in nestrpnosti nič manjši od Stalinovega. Soc^lm zatiranje in izkoriščanje v Angliji in Ameriki se namreč zgledno družita s Sta'inovo domačo strahovlado, k; so jo nekateri evropski narodi okusili tudi že na svoji k-ži. Angleški »tory«, ameriški velekapitalkt in sovjetski »bcljševik in pel« sc si torej izmislili svojo čudodelno rešitev sveta z na.novedova.njem d"be ko se bodo v-', naredi. veliki in mali. ki se hodo otresli tiranije, združili in svobodno živeli v miru. Kakšna je ta »svoboda brez tiranije«, vedo povedati že mnogi evropski naredi, ki so okusili blagodati »demokratskega« sovjetskega režima. Med nje lahko štejemo tudi že naš mali narod, ki je že med vojno in na svojih tleh sporna! pravi obraz moskovskih »csvobojevalcev« v po-debj gozdnih tolovajev. Ali si mnrema sploh še zamisliti režim, k? bi bil bolj nestrpen v vsakem pcgledu kakor je r<-j žim. ki so ga na naših tleh ponekod že uvedlj komunistični strahovalci v službi moskovskih mogotcev? Da bi odvrnili pozornost od svojega slepomišenja s praznimi frazami, so najvišji predstavn.ki treh »zavezniških« velesil, ki se sicer prav dobro zavedajo svoje notranje needinosti prav v pogledu jutrišnje ureditve sveta, spravili v komunike o svojih razgovorih tudi nekaj praznih vojaških obljub. Tako govore o bližnjih operacijah na vzhodu, zapadu in jugu, kakor da se na vseh teh treh področjih že ne bore z vsemi razpoložljivimi sredstvi, a brez vidnih uspehov, če bi le mogli, bi o teh operacijah sploh ne govorili, temveč bi jih kar začeli. Očitno pa so s tem hoteli zagroziti nemškemu narodu in so v to grožnjo skrili svoj napovedovani poziv Nemcem, da se po badoljevskemu zgledu »brezpogojno predajo«. Prav gotovo so se med tem prepričali, da bi bile takšne pretnje nemškemu narodu udarec v vodo in so jih iz previdnosti raje izpustili, da ne bi bilo kasneje blamaže. Po vsem tem lahko o teheranski komediji, v kateri je po Reuterjevem zatrjevanju igral prvo vlogo rdeči diktator Stalin, zapišemo, da so sc tresle gore, rodila pa se je miš... Dr y Protest splitskega škofa proti letalskemu terorju Zagreb, 10. dec. DNB. Sprtski škof dr. Kvirin Klement Bonifsčič je po svojem nedavnem protestu odposlal novo brzojavko tajniku-kardinalu Svete stolice- v kateri zaradi najnovejšega bombardiranja Splita, med krterim je b lo zadetih 7 cerkev, med njimi znamenita katedrala. 4 samostani, cerkev vasi Sučurac in v ostalem zgolj stanovanjske hiše. opozarja na popolnoma terorističen značaj anglo-amer ških napadov, ker daleč naokols ni nikjer nobenih važnejših vojaških objektov. Angleži se odmikajo od Purlca ln Mihajfoviča Nov dokaz nemoralne igre in izdajstva Anglosasov najsram njihovim zaveznikom med matrnn narodi Stockholm, 10. dec. Angleška agencija »Exchange« poroča, da je bil v Kairu razgovor Churchilla 'n Edena z bivšim jugoslovanskim kraljem Petrom in šefom njegove begunske vlade Pur čem. Pri tem razgovoru so' obravnavali težak notranjepolitičen konflikt, ki je po mnenju agencije »Exch'i nge« lzbruhn:l v jugos;ovanskem taboru- Očividno pomeni ta razgovor popolno odstranitev Puričeve vlade. Kajti »Exchange« že poroča, da je Punčeva vlada izgub la v zadnjih mesecih v Londonu mnogo na ugledu 'n da poročila iz Jugoslavije potrjujejo, da ima tam komaj še kakega pristaša. Slično tendenco kaže tudi že londonski tisk. »Times« p še, da lahko Mihajloviče-vo zadržanje slyži samo sovražniku in poizkuša oprati Titove pristaše očitka, da ao teroristi ali komunisti, kakor jih je označ'-la Puričeva vlada. V nasprotju s tem pa list »Nevs Chro-nicle« priznava, da ima protivlada »zelo močan komun stičen priokus«. Navzlic temu bo več na emigrantskih polit:čnih voditeljev prej ali slej raje podpirala to Komunistično vlado kakor Puričevo. To morata Angl:ja in Amerka jemati v r~čun »Nevvs Chronicle« postaja nato še ooli jasen in n še da je angleška pomoč, ki ^o nudi Titu. uČ:nkovit dokaz zboljšamh od-nošajev med Londonom in Moskvo in d3 bo prispevala, da se ra zbirni moskovsko um-ničenje, da angleška vlada raje podp ra reakcionarne elemente. Končno priporoča kr lju Petru, da se sporazume s komunistično vlado Ribarja, ki jo pa anglešk tisk iz prev;dncsti še vedno naziva »Narodni odbor«. Ta predleg je storila P.ibarjeva skupina že sama pred dvem^ dnevoma in je bivšemu kralju ponudila, da se postavi na čelo komunističn h krdel. Celotno zadržanje angleškega tiska, k= se pri tem opira na včerajšnje izjave državnegn podtaj-nika Lowa v spodnji zbornici, kaže jasno da angleška vlada upošteva sovjetsko stališče in bo odstavila Puričevo begunsko vi-do in komunistčni kabinet ne samo priznala, temveč tudi podprla. To utegne Diti tudi vsebi-a spor<~č:la- ki sta ga Churchill in Eden javila v Ka:ru mlademu bivšemu kralju. Nepoštena igra Anglije z malimi narodi je sedaj še bolj razkrita in razgaljena. Britanska politika stremi sistematično za tem. da čim bolj oslabi in kompromisa svoje majhne zaveznike, ko so v svoji kratkovidnosti enkrat izvršili nalago, kakršno jim je London namenil. Potem jim je dodeljena vloga onega znanega zamorca. ki je izvršil svojo dolžnost. V to po-g'avje spada tudi razdor, katerega je Lcn-don — deloma iz lastne špekulacije, da bi se otrese I svojih obveznosti, še bolj pa na pritisk Moskve — izzval med kairsko begunsko vlado bivše Jugoslavije in med samozvano »vlado« komunističnega terorista Tita. Spričo tega dejstva so se razblinile v nič vse one visoko doneče fraze c svobodi in samoodločbi malih narodov, s katerimi je londonska propaganda ves čas huj-kala male narode proti Nemčiji in jih sfcuša hn.iskati še danes. Moskva, London in Kairo so v zgledni slogi poročali v vsakem podvigu Titovih teroristov ter so te namišljene uspehe napihovali preko vsake mere. Radijske postaje teh treh centrav so Titu in njegovi družbi nadevale visoki naslov domoljubov ter s tem zapeljale marsikakega naivneža in nepoučenega človeka, da je nasedel glasovom iz tujine. Višek je ta domenjena igra dosegla ob Badoljevem izdajstvu, ko so se Titovi teroristi tesno povezali z odpadniškimi italijanskimi četam ter skupno planili na brezzaščitno slovensko in hrvatsko ljudstvo. Takrat sta se moskovska in londonska propaganda kar kosali, kdo bo bolj pretiraval. Pošiljali sta v svet izmišljena poročila o tem, da so Titovi teroristi »osvobodili« že pretežni del seve-icrapadnega ozemlja bivše Jugoslavije, da gredo nad Ljubljano, ki bo vsekakor kmalu v njihovih rokah, in še več sličnih izmišljotin, ki so se v najkrajšem času razblinile v lažnive baharije. Angleški spletkarji, ki sta jim vneto pomaeala Moskva in Washinsrton. So v svojem početju šli še dalje. Ko je Tito sestavil svojo »vlado« in je Purič protestiral proti nji, so se postavili na Titovo stran. Zamerili so Puriču, da je titovce imenoval s pravim imenom — teroristi — ter pritiskajo nanj z vso silo, da bi jih označil kot prave »domoljube«, ki delujejo v blagor naroda. Purič je prišel zaradi tega v velike tvežave. osobito, ker ga na-ganjajo, da bi begunska vlada priznala »osvobodilno in domoljubno« delovanje Titovih razbojnikov. D vole jio hujskanje je tedaj obrodilo obilen sad. Interes malih narodov je bil izigran, kakor se je to godilo vc-dno in povsod, in Ix>ndon zahteva sedaj priznanje domoljubja za t tovce od iste begunske vlade, proti kateri se je Tito postavil z vso komunistično nestrpnostjo. AngioroJi so .oliko časa naglašali izmišljena Junaštva »generala« Tita, la se jim zdi naposled primerno, da tudi begunska vlada vgrizne v kislo jabolko ter da Titu legitimacijo in pohvalo za njegova razbojiitštva, s tem pa odveže Angiijo svečanih obvez, ki jih je dajala bivtsiir. in potem še begunskim jugoslovanskim vladam. Seveda stoji za lem angleškim početjem tudi Moskva, ki je prisilila Anglijo in Amerike, da pomagata boljševizmu ustvarjati pri malih narodih v Evropi razpoloženje in pripravne pogoje za svetovno revolucijo. Iz teh dveh razlogov, iz lastnih spletkar-skih špekulacij in pod pritskom Moskve, se Anglosasi obračajo sedaj vedno bc-lj odkrito tudi proti begunski vladi bivše Jugoslavije v Kairu in ji sistematično izpodke-pavajo tla, v ospredje pa potiskajo Titovo komunistično druščino, ker do nje niso vezani po nikakih svečanih obljubah in ker tako želi Moskva. Naj pa se spor Purič-Mihajlovič-Tito razvije kakor koli, je jasno, da ta afera Kakor vsa ostala nemoralna igra Anglosasov z evropskimi malimi narodi niti An-golasom ne bo prinesla nileake koristi. Prevarani narodi spregledujejo drug za drugim in odločno odklanjajo insinuacijo, da bi bili drobiž, s katerim bi Anglosasi in boljševiki poravnavali svoje medsebojne račune. Nočejo postati žriev ne boJj&evlškega, ne angleškega aii ameriškega sebičnega imperializma, temveč so trono odločeni, da si v okviru evropske skupnosti sami Irujojo svojo usodo. Uspešne očiščevalne operacije nemških čet v Bosni in črni gori Razbite komunistične tolpe pri napadu na Travnik Hude izgube črnogorskih boijSevikov a vo 21 m> S B** • • • Stockholm, 10. dec. DNB. Po poročilu lista »Afton Bladet« iz Londona je podal znani ameriški vojaški pisec Ellit sliko o sedanji porazdelitvi angleških in kanadskih vojnih sil. Ta slika nam dokazuje, da je na razpolago le prav majhen del vojske za invazijo. Po Elliotovih podatkih imata Anglija in Kanada vojsko 6 milijonov mož, od katerih sta 2 milijona v letalstvu in 1 milijon v vojni ui trgovsk' mornarici, 1.5 milijona mož je koncentriranih na Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v Indiji in končno odpade 600.000 mož na protiletalsko in obalno obrambo angleških otokov. Od ostalih 900.000 mož moramo še odšteti eno petino za upravo in šolanje. Zategadelj imajo Anglež; na razpolago zgolj 24 divizij El-liot skiepa iz tega, da bi v primeru invazije morale Zedinjene države dati večino čet. Zmaga Nen^Ije je zagotovljena Sofija. 10 dec DNB »Slovo« poudarja v uvodniku, da se bodo ž'včna vojna letalski teror in anglosaška lažna propaganda razbili ob moralni obramb- nemškega naroda in njegovih zveznikov Sovražnikovi noizkuS' doseči odločilne vojaške ttf-oehe sr zpodieteii Totalna mobilizacija v Nemčiji bc v odloč Inem trenutku učinkovala Anglosas' m Sovjeti po^ i izkušajo doseči z letaiskim terorjem odločitev ker se bojijo daljše vojne m se čutijo zanio | preslabe NemčMa in meni zavezniki pa so 1 nasprotne na vse pripravljeni m si bodo s fanatične voMo- zvoievali končno zmago Berlin, 8. dec. DNB V zadnjih dneh s, napadle komunistične tolpe 8 tako zvan: mi »elitnimi proletaiskimj edinlcaam: bosansko mesto Travnik, ki so ga hote na vsak nacm zavzeti Nemški grenadnj tn lovci pa so odbili ponovne dnevne ir nočne napade tolovajev ter so jim priza dejali zelo hude Izgube. Ostankom r_tpo> noma razbitih tolp ni preostalo drugegr kot da so se zatekle v nedostopne srednja bosanske planine, katerih preko 2000 metrov visoki vrhovi so že vsi pokriti s snegom. Komunisti so pustili v teh bojih Ste vllne mrtvece in ranjence. Slednji so potrdili, da si je komunistično poveljstvo od napada na Travnik mnogo obetalo, ker je hotelo izvesti prodor do Sarajeva, kjer so nameravale njihove tolpe prezimlti. Sedaj pa jim je vse to izpodletelo. Precej zaslug pri novem uspehu ima oni grenadirsk; polk, ki se je sijajno izkazal že pri zavzetju Splita m v številnih drugih bitkah proti komunističnim tolpam na Balkanu. Berlin, 8. dec. DNB. Tekom uspešnih čistilnih akcij prot.: komunističnlm tolpam na Balkanu so zavzele nemške planinske m posebne čete 5. decembra Novo Varoš, Brodarevo, Prijepolje ln Plevlje ter so I znova hudo porazile razbojniške tolpe. Prijepolje, ki je bilo za komuniste važno mostišče in oskrbovalno središče, so br»n-diti zagrizeno branili v utrdbieah in ka-menitih bunkerjih, ki so jih zgradili okrog mesta. Ko pa so nemške čete s smelim napadom vrgle tolpe iz teh njihovih postojank nazaj v Prijepolje, je prišlo v kraju samem do pouličnih bojev. Obupni sovražni odpor je bi! končno zlomljen z ognjem nemškega topništva, ki je deloma streljalo kar naravnost. Nemški grenadirji in planinski lovci so zasledovali tolovaje, ki so bežali proti Plevlju. in so jih zapodili v beg na vrat na nos. Komunisti so poistili za seboj več sto mrtvih in ranjenih ter mnogo orožja in drugega vojnega materija la. Na ta način je prišlo tudi Plevle v "nemške roke. Parno pri zavzetju Nove Varoši. Prijepolla in Brodareva so imel' komunisti nad 400 mrtvih, ujetih pa jih je bilo preko 800. štirje tanki, 16 strojnic. en težak metalec min ter mano drugo orožie je postal"> vojn' plen. Tsto usodo je delilo tuca veliko oskrbovalno skladišče. Berlin- 7. dec. DNB Medn ircdna poročevalska službo javlja: Pri čiščenju v severni Čnv gori so oddelki nemških zaščtnih čet s hitrm posegom uničili reko skrivališče komunističnih tolp. ki so ga odkril1 narodn: prostovoljci. Komunist so iz tega skrival šča izvrševali svoje ropar ke pohode in prebivalstvo nepopisno terorizirali Po izvedb tega podjetja Jc s1ed'lo 7 nastopam talijrnskih Badcgli.iev h čet drugo dejanje teh dogodkov Italijani so se pr'b1;ž?.li nemfcemu ocMe:ku v zelo velikem številu glasno so kričali »Evvva German-a« m so hoteli s tem dokazati svoje nr jateljstvo do Nemcev Bili so takoj razorožen in ujeti. Njhova ponudba. da bi se na nemški stTani nadalje borili proti banditom. je b;la odkl< njena ker je iz izjav preb valstva lzhaiaio. do so se skupno s tolovaji udeleževal- ropov in nožigev Na pod lagi podatkov Badoglijevih Italijanov o moči. razdelitvi sil ;n o skrivališčih v okoici ie nem"kim četam uspelo da so izsledile še več uponvških tolp. k' so J:h eno za dnige uničile V kratkih boj'h ie bilo na tel ih še istega dne 283 padFh tolovaiev. 157 j'h je bile ujetih. 7 o^krbovaln- skladišč in 1 municijsko skladi-di.ee. 4 ck!om:ki. 3 izvidn iki bojni vozovi n več motor.rh vozil, ki sc bila vsa italijanskega izvora, ter mnogo živa'' na ie bilo zap'enjenih Število tega dne razorožen h Badr^iijevih Italijanov zna;a 667. Mi smo antikomunisti Beograd. 8 Jec DNB M mstrski predsednik general Ned;č je znova o«tro obračunal s ko munizmom Mi smo antikomunist; in antibolj-ševiki. je dejal, in srbsk- nar<-d si ne želi drugega. kakor da bi ostal še nadalje srbski Boljševizem n:ma niJ skupnega s srbskem duhom in s srb ko c;vili/iaciio Srbski narod Hulr svojo Mislite na tiste, Uz se f in gadi slsbše ho vem! — Pri-$pevajt2 za Zlmsho p>amoč! sveto zemljo in jo bo bran'I do zadnjega moža "er se bo boril proti komunizmu da ohrani oj0 deželo svojo rodbino in svojo vero. Preprečeni načrti Beograd. 10 ec. DNB. Obnov « poroči o najcibd neke že leta 1935 sklenjrne pogodbe, ki jo je sklenil eden tal to imenovanih podp.-edsednitiov tolovajske vlade« Ti-.-<. ži'. Pijade z nekaterimi drugimi 'estruktivrimi e^men^i. • • ^—.>•»,<. či_ tamo med diugim: vse, ka.r je srbslco in »ravoslavno, niona b.tj iiti&bjvr , <'a bo a':o pr'p avljen t© "'r. za br>lj;-eviz3 -anje Jugoslavije in Ball-ana. Dan nemških železni-čarfev v Berllnn Berlin, 9. dec. DNB. Z »dnevom nemških železničarjev« je dne 7. decembra izrekel nemški narod v Berlinu svojo zahvalo vsem onim možem in ženam, ki so zaposleni pri železnici. Svečanosti so bile najprej v kancelarsk; palači, nato pa v narodnem gledališču. PoVg številnih zastopnikov narodno-sociallst'čre stranke, nemške delovne fronte in vojske so .ce jih udeležile tudi vodilne osebnosti Reicha Prsotni so bili ministri dr. GSbbols, dr. Dorpmilller, dr. Ganzenmiiller, državni organizacijski vodja dr. Lej* t°r maršal M;'ch. Svečanosti so se pričele v kancelarski palači. Tamkaj je v dvorani mozaikov po predigri »Mojstrov pevcev« gcvoril državni piometnl minister dr. Dorpsnuller. Dejal je, da je 7. decembra 1835 stekla prva nemška železnica med Niirnbergom in Fiihrthom in da je iz tistih nekaj uslužbencev danes nastala milijonska armada železničarjev. Vsak osemnajsti Nemec je namreč železničar ali pa član železni Carske rodbine. Po svojem govoru je minister odlikoval 74 železničarjev, ki so se j cdlikovali na vzhodu, z Železnim križem | drugega razreda, 95 nadaljnjih s križcem za vojne zasluge prvega razreda z meči in 66 z istim kr žcem prvega razreda brez mečev. Nato so železničarji v svojih modrih in črnih uniformah strnjeno korakali po berlinskih cestah. Z njimi so šli v prvih vrstah vojaški odlikpvanci z viteškim križcem, ki so hoteli s tem pokazati, da bi nj'h uspehi ne bili mogoči, če jih ne bi stalno podpirali nemški železničarji. Tudi prireditev v narodnem gledališču je dokazala, kako ves nemški narod ceni železničarje. Poleg železničarjev so namreč na odru srtalj tudi zastavonoše železniške policije, narodno-socialistične stranke, delavskih organizacij in vseh treh delov nemške vojske. Slo vesnost je otvoril s svojim govorom državni tajnik dr. GanzenmUller. Poudaril je, da bi bila vojna na neobljudenlh daljavah vzhoda brez oskrbovanja državnih železnic sploh nemogoča. Pri tem pa je bistveno, da zahteva železnica zase v glavnem le železo in premog, torej dve si-rovini. ki jih je v Nemčiji dovolj. Nato je na podlag! stat;stičn:h podatkov dokaza! veliko naraščanje prevoznih sposobnosti nemških železnic katerih tajnost leži v tem, da slede vsi nemški železničarji svetlemu zgledu prometnega ministra d*\ Dorpmiillerja ter na ta način podvojijo m potrojlio svo-jo delovno silo. Nato je govoril propagandni minister dr. Gobbels. kj je nemškim železničarjem kot »kretn čarjem te vojne« izrekel priznanje vsega nemškega naroda za njihova izredna dejanja in se je potem bavil s konferenco v Teheranu. Na vse kaoitu-lacijske predloge nasprotnikov je znova odgovoril z od'očnim »n'kolI!«. železničarji so živahno pritrjevali ministrovemu govoru ter so v zboru vedno znova ponavljal1: Mi bomo kljub temu vozili!. Nato je šest vojaških odlikovancev z viteškim križcem odMkrva!o šest železničarjev z vzhodnega bojišča in z bombardiranih nemških krajev z viteškim križcem za vc ne zasluge, čestitke vseh prisotnih odličnikov in odobravanje tisočev železničarjev je dokazalo, da smatrajo nemški železničarj: odlikovanje evoiih tovarišev tudi kot počastitev in priznanje za svoje lastno delo. Gospodarstvo Preosnova svinjereje v Nemčiji Kakor v drugih državah so tudi v Nemčiji še pred desetletji pitali svmje predvsem z žitom, namreč z ječmenom, koruzo in otrcbl. Nemčija je morala v ta namen uv žati iz inozemstva vel'ke količine ječmena in koruze Poleg tega so kot beljak ovir.sk o krmilo pokladali svinjam ribjo moko. Ko je v prvi svetovni vojni preneha1 dovoz krnrl iz inozemstva, je prišla nemška svinjereja v zelo težaven položaj ln so morali svinje zar?dl pomanjkanja krme poklati- kar se je pozneje hudo maščevalo pri oskrbi Nemč je z maščobami. V narodnosocialisfčni Nemčiji so že leta 1934 spoznali, da je treba svirjerejo postaviti n- druge osnove in pitanje sv nj urediti tako. da ne bo potreben uvoz krmil. Enostransko krmljenje z ž tom go vedno bolj omejili in žito nadomest;li s krompirjem. Pri tem je bila v prvi vrsti merodaj-na okornost, da se dobi pr pr delovanju krompirja v primeri z žitom na isti površini dvojna količina hran ln h vrednot, tako d3 je pri enaki obdelani površini mogoče p:tati dvojno štev;lo svinj. V teku sedanje vojne, ko se je petroš ja krompirja za človeško prehrano znatno povečala. se je izkazala potreba, svinjerejo še enkrat postaviti m novo osnovo. Krompir so pri pitanju svinj pričel' nadomeščati s peso in zeleno krmo. O tem vprašanju je ra nedavnem zborovanju kmečkega prebivalstva obširno razpravlj?l namestnik nemškega državnega ministra za prehrano 'n kmet jstvo Herbert Backe. Najvažnejša nalog;, nemškega kmetijstva je, da vzdrži svin-'erejo na sedanji višini tudi prt zmanjšani porabi krompirja k; je potreben v rastoči meri za. prehrano in za tehnično predelavo. Letos je bilo v Nemčiji za vsako kmetijo prvikrat predp'sano, ko-l'ko svinj mora vzgojiti, zrediti in oddati. Pri preosnovi sv'njereje bo igrala važno vIopto sladkorna pesa. Hranilna vrednost sladkorne pese. pridelane na enem ha je bistveno večja, k-okor hranilna vrednost pridelka krompirja. Poleg prave sladkorne pese goje v Nemčiji tudi krmilno sladkorno peso, k; je manj občutljiva. Pri sladkorni pesi se uporablja za krmljenje tudi listje. Poizkusi pitanja prašičev s sladkorno peso so se sijajno obnesli. Pri pravilnem nač:r.u k-mljenja so bili doseženi celo boliš" rezultati. Tako so v poizkusnih obratih reducirali krmilne obroke krompirja za dve tretjini in še preostala tretj:na je obstojal iz krompirja, ki ni primeren za človeško prehrano. Izpadli krompir pa so nadomestili z rezane? pese in listjem pese. Pri tem so dosegli povprečno povečanje teže svinj za 1285 g na dan, medtem ko je bilo pri pitanju s s?mim krompirjem doseženo le povečanje za 750 g na dan. Backe je v svojem govoru nastopil tudi prot« pretirani g-ojitvi maVh živali, zlasti tam, kjer te živali odjedajo krmo živini. Gojitev malih živalj ae da zagovarjati le toliko časa, dokler se uporabljajo za krmljenje teh žival' razni odpadki. Gojitev perutnine, kuncev itd. se je v Nemčiji v teku vojne podvojilo, ponekod celo potro-jilo Za krmljer je se uporablja pogosto tudi žito- Tako je bilo izračunano- d? se samo za pitanje gos' potroši v Nemčiji vsako leto 22.000 ton žita. Krma. ki se uporablja za race, ustreza, če se krompir in be-li?kov'nska krma preračunata v žito, količini 160.000 ton žita na leto. Ce bi se ta krma, k" se uporablja za gosi in race, uporabila za goj'tev in pitanje svinj, bi lahko n« leto priredili 382 000 svinj več. Krma, ki porabi v kuocerej', bi omogočila, Ia se na leto spita 1.2 milijona svinj. Ce bi se za goj:tev malih živali potrošili le odpadki. ki za pitance svinj n"so primerni, tedaj bi bila v Nemčiji na razpolago krma za 985000 svinj, kar ustreza mesečnemu obroku mesa za vso Nemčijo. Krma. ki se uporabi za pitanje svinj, se mnogo bolje izkoristi kakor krma. ki se uporabi za goj:tev malih živali. Pri pitanju svinj se debi od 100 kg krme 25 kg žive teže, pri gojitvi perutnine pa le 10 kg. V sedanjem vojnem času pa je za Nemčijo odločilne važnosti, da se razpoložljive ko-rčine krme čim racionalneje izkoristijo. Tudi razpoložljiva površ na orne zemlje se mora izkoristiti t? ko, da se dobi na posamezni hektar čim več hranilnih vrednot. Zato v Nemč''ji že vrsto let z vsemi srei-stvi podpirajo pridelovanje oljaric, ki dajejo na ha največjo količino maščob. Za prihodnje leto je zaradi tega odrejeno, da se mora površina posejana z oljaricami, nadalje povečati od 500.000 na 600.000 ha. Petšndvajsetietnica Cankarjeve smrti Pred 25. leti. 11. decembra 1918, je umrl v ljubljanski bolnišnici pisatelj Ivan Cankar. Smrt avtorja, »Podob iz sanj« najdragocenejše knjige kar jih je zraslo na lehah slovenskega lirizma pod vplivom velike vojne, je stala v trpkem in močno opaznem nasprotju s hrupnimi, čeprav v marsičem iluzionističnimi pojavi novega življenja, ki se je razmahnilo po nedavno zak I i učenem premirju Ni dvoma, da je Cankarjeva smrt pomenila hud udarec naši literaturi kj je izgubila s komaj 42 letnim pisateliem najvidnejšega repre-zentanta slovenske moderne proze in drame Postranskega pomena so ugibanja koliko bi še mo?el dati pisateli čigar telesne in duševne sile so po zdravniških diagnozah močno upadle, podlegujoč prezgodnjemu staranju. Dejstvo je da je prav v tej dobi. dobrih leto dni pred smrtjo, spisal »Podobe iz sanj« in dosegel z njimi višek svojega pisateljskega izraza Cankarjeva smrt je osiromašila našo literarno občino, ki ie priznavala v njem prvaka in imela celo sodnika v toliko, kolikor ie s svoiim delom postavljal vzore in zasenčil vse kar ie bilo manj dognano in mani pomembno Nedvomno ie dober pisatelj tudi dober učiteli literarnemu naraščaju. in Drav to se je bilo pokazalo v prvem desetletju po njegovi smrti, ko se je cankai-janstvo stila in mi^enja združevalo z raznimi mednimi vplivi od zunaj. Priznanje ki pa je b;lo Cankarjevo delo deležno v tujini, kier co izšla nekatera reprezentativna dela v prevodih, ie opozarjalo da so v njem vrednote, ki bodo ostale in ki ob svoiem postanku niso bile pri nas ni« za^o-H ""Van" Tzdaia Can-karie^e" z V1""""' ^oio v dvis^^Hh knjigah ie b;H rv-n c^vrv^enik temu pisatelju, ki nam stoji časovno in duhovno še tako blizu. Z njo se je tudi začela revizija sodb o Cankarju, omogočeni so bili celotnejši in objektivreiši pogledi. literarna in dramatska krifika je z globPimi prijemi pretresala problematiko Cankarja in cankarianstva. čeprav že zdaleč ni povedala zadnie besede Vzlic oodnetni Vo-duškovi študiji in nekaterim drugim manjšam razpravam in študiiam. vzlic temeljitim uvodom in orvmbam Izidorja Cankarja v zbranih spisih bo pomenu Ivana Cankarja zares ustreza ječo znan-stveno-kritično monografi'o prinesla šel'-prihodnost, ko utegne stor>'t; njegovo delo v zorni kot novih persioektiv Vsekakor je napačna sleherna zloraba Cankarjevega imena in dela za kakršne koli namene, ki stoie izven literature in umetnosti, izven izrazita kulturnega kroga. V miselnem pogledu je bil CankaT človek svoiega časa in nie^ove^a duha so vrtinčili razni in raznarodni vplivi, noben pa mu ni mogel vtisniti pečata pravover-nosti. v kateri koli takrat veljavni doktrini Njegovih idej in stališč ni mosroče ločiti od^ njegove polnokrne umetniške na-ture, ki se je izživljala predvsem estetsko; nie končni smoter ni bila toliko logična jasnost Resnice, kolikor trepetajoča skrivnost Lepote. Z vsem svojim tako raznovrstnim in vendar v svojem izrazu tako osebnim delom ostaia Cankar predvsem predstavite-lj slovenskega lirizma. iskatelj lepote in iziemnosti ter glasnik nažeea etičnega duha. ki stremi po skladu in pravici Njegova včasi oreveč razkričana revolucionarnost ni bil3 nič drueoga nego ogorčenje človeka, ki ga ie bolela krivica z druge strani je bila patos umetnika, ki si ie žel°l h banalnosti vsakdan j epa življenja kvišku, v zasanjani svet. kakor ea ustvarja prav umetnik s svojimi prividi in sanjami ne pa utilitaren demagog s svojo akcijo v svetu stvarnosti. * Tako smo torej pred 25. leti izgubili pisatelja, ki je b'l za življenja najbolj sporno ime v našem slovstvu. Njegove spise j so prebirali predvsem mladi ljudje. Starejši so sa najčešče merili z očmi filistrov in ga odklanjali kot »nerazumliivega«. Z druge strani so se ga onriiemali neogibni snobi. ki so videli v njem samo »izreden pojav« In vendar je bil Ivan Cankar veren drug cele plejade slovenskih »modernistov«. Njegova proza je izvirala iz sorodnih in-spiracitskih vrelcev kakor Zupančičeva lirika. Groharjeva in Jakopičeva slovenska krajina ali muzika skladate!jsk-g-, kroga okrog »Novih Akordov«. Še vedno bi bilo težko izbrati iz vse nnše proze knjigo, ki bi bila tako lepa. tako dovršena v svojih stilističnih kvalitetah in tako intimno slovenska, kakor bi bil izbor Cankarjeve proze Pomeni, da kože Cankar še danes višinske uspehe slovenske pripovedne umet no^ti. Prav tako impmo le malo dramat-skih del. v katerih bi bilo toliko našega umetniško izob^knvar^^a življenja in naše psihologije, krkor je kljub vsem ibsenov-skim in drugim vplivom v Cankarjevih igrah »Hlaoci«, »Za narodov blagor«, »Krali na Betamovi«. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Najsi je Cankar kot pisa+eli pripadal srednjeevropskemu tipu in najri je bil v svojem snovanju še tako pod vplivom raznih tedanjih vzorov in vzornikov, po srcu je bil domač, nasproten vsej tuji učenosti in vsem importiranim idejam, ki so prihajale navskriž s preprosto, a srčno doživljeno modrostjo slovenske matere Veliki akordi njegovih sanjskih podob iz za težkega in prelomnega časa: Bog. mati. domovina — so in ostajajo testament njegovega duha. Cankarjevega imena ie vreden samo. kdor ie ostal zvest prastarim resnicam, ki So bile v teh treh besedah zapisane s srčno krvjo nesmrtnega slovenskega umetnika: vanje je položil jedro svojega življenjskega izkustva in z njimi je kot človelk izzvenel v večnost. j Naročite se na romane DK! Božična idila Iz toplega ozračja Dickcneovih božičnih motivov posneta dramatizacija L. de Frsncmes-nila »C vrček za pečjo« je pri^ia po daljšem presledku znova na naš oder kot ljubka ouvertura za predbožične raznoloženje — ali vsaj za tisto, ki naj bi bilo. Ta krhka in ljubezniva stvaritev viktorijanske dobe. vsa prežeta s pravim dickensovskim čustvovanjem, se nam zdi kakor daljna peeem, kakor preprost. a po svoji čustveni vrednosti dragocen spomin in kaker prijazen opomin, češ ne izgubljajmo vere. da imajo pošteni ljudje naj-boli prav Zares je gledališče prav posebno poklicano, da se kakor tisti D ckensov cvrček za pečjo o-glaša tudi v žalostnih in hudih dneh in nam vzbuja vero v stvari ki ne minevajo četudi jih kakor sonce zamrače črni oblak; V ostalem je vsa igra izrazito idilična in po prevladujoči noti poetična: ne le cvrček v domačem ognjišču, tudi tisto snežno neurje ki razsaja zunaj. :n zvoki godbe, k' se kdaj pa kdaj vpletajo v dejanje, imajo lepoto sim-boloV in naj le še bolj poudarjajo intimnost doma. osvajajoče moč dobrote in zmagovito silo ljubezni. Nad vsem bedi duh družine, tisti dobri duh človeškega življenja, ki spaja srca ;n brzda strasti ter veže dmžbo m njen »cd prav v staničevju. V dramatik-' je le malo del, v katerih bi tako očitno in intimno gorko plam-tel ogenj družinske ljubezni, združen z ognjem domačega ognj:šča pri katerem najdejo izmučeni počitka in žalostn tolažbe Morda imamc prav danes največ vzroka,, da se zamislimo v duha ki preveva to božično 'djio ;n da obenem z zgodbo o izgubljenem sinu, ki se ne-spoznan vrne iz daljne tujine m kakor dobrot-Ijivi božiček osreči celo vrsto src prisluhnemo tudi tej hvalnici domačega ognjišča in družinske sreče — hvalnici, ki drhti pod vso malce staromodno, drugače pa izrazito dickensovsko zgodbo. V znamenju Dotkinih besed »Cvrček je duša in vest naše h.še«, k- jim je dal nov rc .i ;telj Drame in režiser te igre Ciril D e -b e v e c kar programski značaj (glej »Gleda- liški list« in »Jutro« z dne 8. t m.), se je »Cvrček za pečjo« nagloma uvrstil v repertoar. da še zajame in povzdigne predbežično razpoloženje. Zrežiran v slogu komorne igre, skrbno pretehtan v podrobnostih in v celoti (posamezne pretiranosti ne morejo Škodovati temu splošnemu vtisu) in zaseden z nekaterimi vodilnimi članicami in član; slovenske Drame, je »Cvrček za pečjo« zabiestel kakor majhen dragulj v letošnjem repertoarja Z nadaljnjimi predstavami sc bo nemara še boJj zbrusil, pridobil nekaj več umerjenostj in in-.fmnosti, da se bo tembolj opazila njegova rava vrednost, segajoča preko zgodbe in nje-lih, tu in tam nekoliko neverjetnih zapletlja-,ev in razpletov (kakor je na primer tista Ed-vardova nagla poroka), v dramatsko atmosfero, v ubrano sozvočje resničnosti in poezije, ljudi n božičnega razpoloženja, stvarnosti n >o!ike. Vsekako je sodelovanje 5 a r i č e v e (Dot-ka). V Ju va nove (Berta). J Cesarja (John). J. Kovica (Caleb) M. Skrb-n-ška (Tacleton) in E Gregonna (Edvard). vtisnilo predstavi markanten značaj. Prikupna, osrečujoča Dotka. ki tvori dušo te drame, stari, nesrečn Caleb ki na dnu svoje ahno prikrite bede doživi veliko božično srečo, gTčavi. a srčno dobri kočiiaž John ošabni in sebični samogoitnež Tacletm. zgubljeni sn Edvard, slepa Berta. ki se zaljubi v svojo iluzijo o Tacletonu in doživi bridek zlom vseh ^anj in hrepenenj, to so osebe, k' so dobile v navedenTi igralkah in igralcih zveste m doživljajske močne like Pridružujeta se jim A. Brecljeva kot Mava Fiedlingva m A. R a -karjeva v vlogi njene matere. Učnkovtt scenski okvir, epiz-.dna spremljava godbe, petje starih bož;čnih pesmi, privid zasnežene zimske prirode onkraj sten k' zapiraio topio domačnost jn v katerih se odigrava bej med človeške dobroto in sebičnostjo — te nam prijetno približuje Dickenscvo božično pesnitev In ko takole poslušamc cvrčka za pečjo. se nam zdi. da -ud nam gcyvon dobn duh družine c končni zmagi ljubezni in dobrote. Kvonika * 94. rojstni dan maršala Mackensena. Na svojem posestvu Briissowu je obhajal maršal von Mackensen te dni svoj 94. rojstni dan. Fiihrer j av pribočnik je sivolasemu maršalu ob tej priliki izročil pismo z lastnoročnimi vdŠčili Adolfa Hitlerja in mu obenem poročal tudi o vojaškem položaja države. Voščila v imenu nemške vojske je izrekel maršalu pehotna generai Kienitz. Na maršalov rojstni dan -e b:la na Mackensenovi graščini tudi podvojena častna straža. * Novi ravnatelji italijanskih listov. Ministrstvo za narodno vzgojo je objavilo uradno listo novo imenovanih vodilnih ravnateljev italijanskih listov, kj so: pri »Giomale dTtalia« Guglielmotti, bivši ravnatelj list? »Tribuna« in podpredsednik zveze narodnih združenj, pri »Messag-gftru« Spanpanato, pri »Popolo di Roma« Scardaoni pri »Tribun*« Curti, pn »Pic-colu« Santa Maria, pri »Giornale di Sicilia« Etna, Pn »Suamni« Pertinato, pri »Seri« Mamunda. Za predsednika italijanskega film-kega zavoda »Luce« je bil imenovan d'Ar>ma. * Erne,+ Griinfeld zmagovalec na dunajskem šahovskem turnirju. O-em dni trajajoči šahovski turnir na Dunaju je bil. k?kor smo poročali, zaključen 5. t. m. Zmagovalec je pos+al velemojster Srn est Griinfeld s 6 in pol točke. Sledijo mu du-naisfci mojster Hans Miiller s 6 točkami, Pavel Kieninger s 5 in pol. Riedmiiller in dr. Meyer s 5, Sahlmann s 4 in pol, Galia s 4, Sciimitz in Nusken s 3 in Inzen-hofeT z dvema točkama. Velemojster Griinfeld je dobil čistno potovalno nagrado župana iz Waimara in častno darilo Dunaja .„ * Nova nemška državna, tehnična akademija. V Kothenu pri Anhaltu so te dru otvorili državno tehnično akademijo, ki ima za enkrat 7 semestrov. Naloga nove šole bo v prvi vrsti vzgoja inženirjev med katerimi raj bi bili tudi bodoči predavatelji za tehnične visoke šole. * 125. ob*.etPiea rojstva znamenitega učenjaka. Dne 3. decembra t- 1. ie minilo 125 let odkar se je narodil v L:chtenhe!mu ob Donavi vel:ki zaslužni kemik in higije-nik Max von Pettenhofer, ki s; je stekel velike zasluge za raziskovanje kolere. L. 187« je bil v Monakovu otvorjen prvi higi-jenski zavod, katerega vodstvo je b"'.o poverjeno Pettenhofer ju. Za zasluge, k s: jih je pridobil na medicinskem polju, je bil Petenhofer odlikovan z dednim plementa-škim naslovom. Umrl je 10. februarja 1901. * Vohunstvo in sabotaža na švedskem. Od začetka sedanje vojne da- meseca novembra letošnjega leta je bilo na Švedskem zarad; vohunstva obsojenih 211 oseb, zarad- sabotaže pa 43 ljudi- * Damantoa peroka v okolici Dunaja. V Purkersdorfu pri Dunaju sta obhajala te dn; d amantno poroko zakonca Štefan in Karlina Sziameczka. DržavM pravolbraitiSsc Jsže VMm&s tsunrl Ljubljana, 10. decembra številni prijatelji in znanci ter množica stanovskih tovarišev so z njegovo hudo prizadelo rodbino pospremili v čtetrtek 'proti večeru r.a njegovi zalnji poti pri Sv. Križa di-žavnega pravobranilca dr. Jožeta Vidmarja. Vest o njegovi smrta je boleče odjeknila piti vseh, ki so g.a poznali. Znano je sicer bilo. da je že pieeej časa holehen, nihče ra_ zetn njegovih najožjih pa ni slutil, da je bolezen tako resna. S smrtjo dr. Jožeta Vidmarja smo izgubili Slovenci uglednega pravnika in strokovnjaka na važnem področju državnega pravobranilstva. Doma je bil z Bizeijakega, gimnazijo je študiral v Celju, pravo pa v Pragi, kjer se je udejstvoval v takratnem slovenskem akademskem društvu »Iliriji«. Po končanem študiju se je posveta sodstvu, ko pa se je po štiriletni mobilizaciji med prvo svetovno vojno vrnil, je stopil v služiao državnega piavobranilstva v Ljubljani. Izkazal se je oiganizatorično in strokovno za odličnega urc-jdnika. Hitro je zato napredoval in končno ostat načelnik tega važnega urada. Ostal je na tem položaju do svoja smrti. Vprav vzorna organizacija državnega piavobranilstva v Ljubljani je v veliki meri uspeh njegovega neumornega prizadevanja in njegove strokovne sposobnosti. Njegovi uradniki so imei pokojnega dr. Vidmarja zelo radi zaradi njegove srčne dobrote. kot strokovnjak pa je uživaj velik ugled med vsemi pravniki. Enako je bil splošno priljubljen kot zasebnik, saj je bi1 res plemenit človek in velno poln vedrega življenjskega optimizma. Vsi, ki. so ga poznali, mu bodo ohranili trajen sipornin. Iskreno sožalje užaloščenim svojcem 1 * Našega jezika sol lahko imenujemo jedrnate stare slovenske reke in pregovore. Mnogo modrosti je v njih. Pod gornjim naslovom so v »Razgledniku Jutra« zbrani naši najznačilnejši pregovori, ki imajo čudovit starinski zvok. Prav tako mična je pa tudi kratka zbirka naših šegavih zaljubljenih pesmi. Pravijo nekateri, da Slovenci nimamo humorja. Imamo ga že. imamo, pa še kakšnega, samo najti ga je treba' Ko boste brali naše šaljive posk č-nice, se boste od srca nasmejali zavoljo šegavosti zaljubljenih slovenskih parov. Prav tako vas bodo razvedrile izvrstne ribniške dogodivščine. V remi h dneh živimo, a v njih je treba tudi nekaj razvedrila. Za to poskrbi »Razglednik Jutra«. * Epidemija hripe v Angliji. Reuterjeva agencija poroča, da razsaja na ozemlju Velike Britanije največja epidemija hripe od začetka sedanje vojne. Vs obrati zaradi bolezni zelo trpijo in ponekod znaša iz-padek delovnih ur kar 25 odstotkov. * Smrtna nesreča lonionkega PoHcijsKe-ga ravnatelja. Iz Jaffe prihaja poročilo, da je letalo, s kat rim se je vozil ravnatelj londonske palic'je Quir.sley Heth, strmoglavilo na neko letališče v Severni Afriki. Posadk? in potnik so se ubili. I% LiuMimne u— 3oik"na razstava galerije OberSnei. Na pra^iuk je bila otvorjena iepa in zanimiva razstava v Obersneiovi galeriji. Pomembna in umetniško vredna dela naših starejših mojstrov in mlajših tvorcev likovne umetnosti so razstavljena v na novo urejenem prostoru m v obeh zgornjih prostorih galerije, šestnajst likovnih umetnikov jc zastopanih, im sicer pokojni Rihard Jakopič, Matej S t e r n e n , Fran Klemen, č i č , Maksim G a s p a,r i, Saša š a n t e 1 j, Fran T r a t .: i k :?\&n Pav lovec , S. P e n g o v , Riko Debenjak, Makaim P e i e j , Zoran M u š i č , Niko O m e r s a , Fran Kogovšek, Fian M i h e I i č, Fran S m e r d u in Bruno Vavpotič. Raiien del teh likovnikov je razstavljena t.udi okusna keramika, absolventa ljubianske keramične šole K o t a r j a Ob otvoritvi so bili na-vz-ooni vsa živeči razstavljale! ter naši naj-odličneiši zastopnik' kulture in ljubitelji slovenske likovne umetnosti. Brez dvoma spada razstava med najlepše in najzsonimi-vejše, kar smo jih videli v letošnjem letu, kakor je prav gotovo mel največjimi razstavami likovnih del naših umetnikov v zadnjih letih. Deležna bo gotovo obilnega obiska, tem bolj zaradi tega, ker mi vstopnine in e?1 jo lahko vsakdo večkrat oglecta O .sež_ nejše poročilo o umetniški vrednosti razstave m njenem pomenu v sedanjem času bomo že objavili u— Ne sekajte Smrek za božična drevesca! Iz krogov naših čitateljev smo prejeli prošnjo, ki je naslovljena na vse Slovence in se glasi: Ne sekajte smrek za okras domov na Božič! Slovenski gozdovi so zaradi dogodkov zadnjih let tako opu-stošeni, da pomeni posek vsake, še tako neznatne smrečice resnično škodo. Naj bi božični običaj s smrekami nadomestile bu-tarice ali kaj sličnega, vendar ne na način, ki bi zahteval novo opustošenje naših gozdov. u— Decembrska številka »Za druga rja«, glasila Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, je izšla. Vsebina je po večini namenjena malim gospodarjem, kjer se lahko pouče, kako naj v decembru ravnajo s perutnino, z domačimi kunci, s kozami, kako naj obdelujejo vrt in kakšnega prešička naj kupijo za rejo. Nadaljuje se in zaključuje razprava Damjana Vahna »Dolina gradov«. Na zadnji strani obveščata uprava in uredništvo člane in čitatelje »Zadrugarja«, da list od januarja prihodnjega leta do nadaljnjega ne bo več izhajal. u— V počastitev sl>Omina blagopok. po-stajenačelnika g. Ludvika Avgusta, viš. žel. svet., je daroval ožji krog tovarišev 300. lir namesto cvetja za revno veččlan-sko družino železničarja. u— Društvu slepih je daroval g. Edvard Škopek 300 lir v počastitev spomina pok. g. A. Fuchsa. Odbor se dobrotniku iskreno zahvaljuje. u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika II. del, Slovnica, je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Prednarcčniki na I. del in naročniki na II. del, ki so se prijavili do 9. decembra dobe knjigo po znižani ceni. u— Učite se strojepisja! Novi en«-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 14. decembra Največja moderna strojepisnica: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pcuk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Praktično znanje, vsakomur koristno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpolago brezplačni prospekt. Posebni Zimska pomoč Iz pisarne edbera za ZP. Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli naslednje obvestilo: Tvrdka Slamič je darovala za Zimsko pomoč živil v vrednosti 20400 lir Za nformacije gledt Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Z mske pomoči so v Puccinijevi ulici 9, I. nadstr.. levo Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih polor/nicah na »Pokrajinski podponr zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580«! Ker še ni na uporabo primernega skladišča, pros mo cenj. tvrdke, ric». Za december so bile v goriškem gledališčb napovedane Številne operne predstave. Uprizorili bodo predvsem ooere »Tosca«. »Madame Butterfly« in >Rigo!ctto«. Sodelovali b-do člani milanske S^ale. Predstave so namenjene tudi nemškim vojakom goriške posadke. Poštni paketni promet z Nemčijo. Po-kraMnsko ravnateljstvo pošte in brzojava v Gorici razglaša, da zaenkrat še ni mogoče pošiljti peštnih paketov vojnim ujetnikom +er civilnim vojnim internirancem v NemČlij. Smrt goriškega trgovca. V Gorici je umrl znan,i trgovec 3 kolesi Josip Kerševam Po-komik je dolgo bolehal. Svojo trgovino s ko'esi je osnoval že dolgo pred svetovno vojno in je bil znan Sirom Primorske. Najdeno truplo ubitega duhovnika. Nedavno so našli na nekem polju prt Ajdovščini truplo nekega duhovnika, ki je imel usoden smrten strel v glavi. Ugotovili so, da gre za vikarja Franca Gabrenjo iz Lo-zic. Gozdni upornik; so ga ubili po septembrskih dogodkih. Po rodu je bil iz ljubljanske škofije, roien 1. 1897. V maš-n:ka je bil rrsvečen 1. 1920. Njegovo truplo so ob udeležbi množice Ajdovcev ter oko!!čanov pokopali na ajdovskem pokopališču. Is Marije Idrija jc dob la novega župana. Za novega župana v Idriji je bil umeščen z 1 ravnik dr. Hribemik, ki že več let opravlja zdrav. niške posle v idrijski občini. Idrija je v njegovi osebi po doig h letih dobila zopet župana slovenskega porekla. Odhod nadžupnika iz Idrije. Iz Idrije je prestavjen v Oglej dosedanji nalžupnik Hektar Carlet. Idrijfani želijo, da. bi na nadžupmško mesto priš:l duhovnik, ki bi bil vreden naslednik pokojnega pisgv. Arka. Iz Postojne Vrnitev krompirja Prefekt tržaške po: krajine je razglasil, naj se vme letošnji pridelek 2.000 metrskih stotov krompirja s posestev agrarnega urada treh beneških pokrajin v okolici Hrušcvja, občina Hre-novice, ki ga je prebivalstvo samovoljno odneslo ter odpeljalo. Vse osebe, ki so z omenjenih polj spravile krompir, so dolžne v 10 dneh vrniti krompir županu v Hrenovi ca h. Zupan ima nalog spraviti krompir v primerne prostore na razpolago pokrajinskemu agrarnemu konzorciju v Trstu. Znanstveno delo prsi, Plemlja Znanstveno delo univ prof Jcsipa Plemlja obsega najtežja vprašanja funke jske teorije in je ravno zaradi tega toliko dragocenejši prispevek slovenskega matematika k razvoju matematične znanosti, katere napredek ima tako tplorno človeški pomen. Gotovo pa je v poljudnem članku težko razložiti pomen Plemljevih raziskovanj in do-gnan': moTda bo usoešneiše v primernih prispodobah non:sati njegovo delo Funkc;ick., *eorija je osrednji del celotne matemat;ke. pojem funkcije ie številčni odnosno matematični odsev tega. kar je značilnega na oblikfh krivulj- prem cc kroga, elipse itd., ter ploskev: ravnine, kro-gle itd S funkcijami pa ne označujemo samo obhk zunanjih po:avov. temveč tudi njihr,v;h časmmih sprememb. Oblike in vrte funkcije sr, tako različne kakor je nester svet. v katerem živimo. Ze davno je b:1a naloga matematikov spoznanje s-veta funkci i ;n popis njegovih posameznih delov. n?lopa k: je rrecej podohna oelkri-vaniu zemlie in nien'h dežel V ve'ik množici funkcij tvor jo svet za=e tako imenmane analitične funkci:e svet. kateremu sta prva začrta"! meje frenco--k: matematik A Cauchv in nem:k; matemat:fc P Riemann sred1 meteklega stoletja V veiičastn' zamisi5 >"e vide! R:emann bistvo ana!it'?ne 'unkcie ko ?a ni:lieno ogrodje tud: def n rati ustrezajoč« funkcije. V posebnih primerih tok'h enostgvrh 0!?r.:dij sta H. Pomcare F Klein dokaza'-, ekoistenen teh funkcij Prvi splošni tod« še zelo ck<.mJ in zamotan- eksstenen drkaz ie s pomočjo Fredholmove enačbe poda' D H;'bert Na ist način. toda enostavno, matematično pregledno in v rc-^riona zadovoMivem cbsepu na :e doViza! Riemannovi domnevo ?e!e rrof Ple-meli k' ;e s n^imemo zn >rfoln!tvii;" Cauchv-ieve funkcijske tem-je na"-cl 'a un^raho Fred-ho'mor7e en^č^e pe.trebn-.: rod'ago Da'jnosež-nc/st te«a ra 11 v dimo iV s: dt.brr» prcd->č:mn ve':ko spVnosf njegovih pmdpo-sta "k saj o ogrodiu •samem skorai nič ne vemo Riemannove funkcije. k; sc daic vde'ati v onrodje 90 re"itve sistema rr-cebnih enačb T^ko ie naravno da Je prof P'emeli v raziskovanju teh enačh do^?oe' še druga važna odkritja V zadevnih d?l'h k- so kot njeeove prve publ kacije :zr'la v Monutsheft^ fiir Mathematik und Phvsik k ta 1001 in 100?. sklepa iz nosebn:b lir-*nost; ocrodii na naravr omenjenih enačb Tehtna ie niegrvva leta 1023 v znanstvenem glasilu Jugo^ovan^Ve akademije znanosti in umetnost1 o Zaerebu nrobčena ugotovitev, kako zavi6 rešitev ^ake enačbe od konstant, k- so v njej Prav pesebm pa 'e važen n;egov nr'snevek h Klein'.vi teoriji že večkrat omenjenih enačb kjer podaja poleg razb;stritve nekaterih pojmov svojevrsten zgled K'einovih funkcij V zasledovanju Weiei*traR-R emannovih idej sta ob koncu prejšnjega stoletja Poincarč 'n Klein v rirzrem poletu ustvarila pojem unifor-mizacije anal;tičn'h funkcij Analitična funk-cija, ki je odvisna od neodvisne spremenljivke. je običajno množična, to je dani vrednosti snrcmenljivke pripada več. včasih neskončno mnogo vrednosti funkcije. Ce pa neodvsno spremenljivko nadomestimo z novo, pa lahko dosežemo, da postane funkcija cno'ična. to je v a2< vrednosti spremenljivke pripada samo še ena vrednost funkcije Pomen umformizacije leži nekako v tem. da iz skupine funkcij izberemo ono največje uporabnost in z njeno pomočjo pocbno enostavno 'ahko izrazimo vse os*a'e Prve primert takih unirormžacij sta izvršila Poincarč ip Klem. splošen dekaz možnosti je pa delo P Kobeja. čigar stavek o raztezanju si k je pri tem mtl odločilno vlogo Tako pri splošnem dokazu kakor pri formu'ac ji važnega Kobejevega stavka o razrezan :u so posebne pomembn; tudi prispevki nrof P'emlja in to njecov dokaz uniformiza-cije iz lete 1012 v Monat^efte ter njegov šele 'ct« 1923 objavljeni dokar Kobeieveca stavka v Radu Jugoslo\-anskp akadtm-je znanosti »n umetnosti v Zagrebu. V teoriji končnh grup. ki sem jih zgoraj ponazoril z ogrodjem, ie prof Plemelj z njemu lastno pronicljivostjo odkril način, kako je pred sto leti nesrečn' francoski matematik E Galois nrišel do ugotovitve kdaj se zniža stopnja modulske enačbt. ki spada v teorijo eliptičnih funkcij. Iz velike množice manjših prispevkov, ki so bili predvsem namenjeni njegev^m odličnim univerzitetnim predavanjem, pa naj še omenim njegov dokaz Fermatove trditve, da vsota petih potenc celih štev:! ne more b'ti sama peta potenca celega števila. Dalje pa njegovo konstrukcijo pravdnega sedmerokotnika ki popolnoma objasni tisoč let stare- konstrukcijo A bul Wafe Globoko zajeto znanstveno dflo prof. Plemlja je upravičeno v ponos slovenskega naroda. Anton Vakselj Akademik Jos. Plemelj 70letnik Danes praznuje čil in mladostno krepak avoj pomembni življenjski praznik eden naših najznamenitejših ia najplodovitej&h znanstvenikov g. dr. Josip Plemelj, redni profesor naše univerza, redni član Sloveno ske akademije znanosti ln "umetnosti, dopisni član raznih inozemskih akademij. Dr. Plemelj se je rodil dne 11 de- cembra 1873 na Blodu. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral v letih 1&94__1838. matematiko in fiziko na uni- veizi na Dunaju; svoje študije je nadaljeval in izpopolnjeval v Berlinu (1899—1900) in v Goltingeau (1900—1901). L. 1902. je postal privatni docent za matematiko na du-najsla filozofski fakulteti. L 1907. pa je bil imenovan za profesorja matematike na filozofski fakulteti univerze v Črno dcafc kjer je ostal do razsula avtstro-ogrske monarhije. Dne 31. avgusta 1919 je bil imenovan za rednega profesorja matematike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi rektor sle venske univcrzie v Ljubljani (štud. leto 1919—1920). Za svoja znanstvena dela je prejel celo vrsto priznanj in nagrad. Ko je bdla ustanovljena Aka .emija znanosti in umetnosti v Ljubljani, je bil prof. Plemelj v krogu njenih prvih članov. Delo matematika je širši javnosti le malo znano in redkokdo se zaveda, da tiči često v drobni tiskarni razpravi plod večletnega prizadevanja in študija. Na drugem mestu prinaša, o izpod peresa jubilantovega učenca in sodelavca docenta dr. Vakslja prikaz znanstvenega dela, la je pripomoglo prof. Plcmlju do me '.narodnega slovesa. Tu naj le še prifjjemo. da je jubilant tu^i kot znanstvenik evropskega glasu ohranih prikupno skromnost, vedrest zn čaja ter izr'd_ no družabno Ijubezn vcst. Poleg tega ra diei ljubezen do učeče se ml a line, ki ji ni rrmo izvrsten učitelj, marveč tudi iskren prijatelj, moder vodnik in vzgojitelj k vestnemu in teme!litemu delu. Čestitkam k današnjemu živi .•enjikerr.u jubileju g. univ. prof. dr. Josipa Plemlja se iskreno pridružujemo tudi mi in mu želimo še mrogo srečnih in plodnih delovnih -et. Beie&fii&m KOLEDAR Sobota, 11. decembra: Damaz. DANAŠNJE PRIREDITA Kino ^tatica: Ženske so boljši diplomat je. Kino SI°ga: Iluzija. Kino Union: Moja ženka Rozika. Božična razsiava v galeriji Obersnel. DEŽURNE LEKARNE Danes-. Mr. Sufi^ik, Mirijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele R a 4; Bohinec Jed., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 11. dec., ob 16.30: Kavarnica. Red Sobota. Nedelja, 12. dec., ob 18.: Cvrček za pečjo. Izvem Cene cd 22 lir navzdol. Ponedeljek, 13. dec.: Zaprto. * C. Goldoni: »Kavarnica«, komedija ▼ treh dejanjih, k' se godijo v Benetkah v dob! rokokoja. Osebe: kavarnar — Lipah, Don Marzio — Cesar, Eugenio — Jan, Flaminio — Raztresen, Plpcida — Kraljeva. Vittoria — Rasbergerjeva, L'saura — M. Danilova, Pandolfo — P. Kov~č, trije n-takarji — M lčir.ski, Verdonik, Podgoršek, brivec — Gorinšek, b:riški stotmk — Brezgar, krčmar — Blaž. Režija: Jože Kovič. Scenograf: inž. arh. Franz. OPERA Sobota, 11. dec., ob 16: Orfej in EvridUm. Red B. Nedelja, 12. dec., ob 16. Netopir. Izven. Cene od 32 lir navzdol Ponedeljek, 13. dec.: Zaprto. # Gluck: »Orfej in Evridika«, opera v petih sl kah. Osebe: Orfej — Golobova. Evridika — Vidalijeva. Amor — Rib čeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, ko-reograf: inž. Golovin. Premiera izvirne operete »Melodija srca« sikladatelja Janka Gregorca bo sredi tega meseca. Delo je zelo živahno in sodobno. Libreto je napisal Hinko Stepančič. Dejanje se god' v veliki modni hiši za časa modne,revije, in poleti na Bledu v enem največjih hotelov. Opereto bo dirigiral komponist sam, režiia je Frelihova, koreografija inž. GoloVnova. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 11. DECEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.00 — 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini to slovenščini. 12.45— 14.00: Koncert za razvedrilo: igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šiia-nec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popollanski koncert. 17.00 — 17.15: Poročila v nemščini in slovenšč ni. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45— 18.00: Gospodinjsko predavan te. 19.00— 19.30: Na harmoniko igTa Stanko Avgust. 19.30—19.45: Poročila v slov. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20 00- Mala medigra. 20.00--20 10: Poročila v nemščini. 20.10—21.40: Pisan konec. 21.40—2200: Beograjska vojaška oddaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—2230: Glasba za lahko noč. 7 fantiče? izvršil® nad 30 vlomov in tatvin V vzgojnem zave du ph bodo zdaj skušala poboljšati Ljubljana, 10. decembra. Včeraj ob 12. ie s. o. s. Ivan Kralj razglasil sodbo v razpravi, ki jo lahko prištevamo med največje vlomilske proce.e v zadnjih letih pri nas. Na zatožni klopi je sedelo 14 obtožencev, med njimi 7 fan-tičev v starosti 15 do 16 let. Ti mlajši mladoletniki so preteklo zimo in letošnjo pomlad izvršili v mestu nad 30 vlomov in tatvin. Po svoji drznosti in premetenosti niso zaostajali za poklicnimi tatovi. Izkazal so se za prave specialiste za vlome v izložbena okna. Kradli so prav vse. kar jim je prišlo pod reke. Največji vlom so zagreši i 18. aprila", ko so iz poštnega skladišča na Grudnovem nabrežju ukradli 2700 metrov vojaške izolirne žice. 8 visokofrekvenčnih žamir in dva električna motorja, kar vse je bilo vredno nekaj manj kakor 20.000 lir. K temu vlomu jih je nasnoval in zavedel rn:}i••;.<•! --.-rafist Ignac. Ri mu je delno pomagal telefonski monter Vinko. Pri drugih tatvinah i vlomih sta sedel ovala največkrat. dva pa tudi trije ali štirje fantiči. V Ljudski knjigarni so ukradli večje število knjig, trgovcem in zasebnikom zimske suk: :e, večje kc'obari o elastike, moške suknve, telovnike, -oge. nogavice, čevlje, rrrvijaste cev? •-..•• .ikropljenje vrtov, vino v u:klenicah, sukanec, krpe. klobčiče svile, svetilke, aktovke, dreto, orodje, piatno, zavese, drsalke, rjuho, budilko, sploh vse. kar jim je prišlo v roke in kar jim je bilo dostopno. Med preiskavo so jih osumili, da so sodelovali tudi pri vlomu na škodo trgovca Karla Pre!ena. Temu ie bilo v noči na 17. marca odneseno iz skladišča na Gallusovem nabrežju za okoli 20.000 lir raznega blaga. Ker je bilo premalo dokazov za njih kridvo. je to dejanje izpadlo iz obtežbe. . Rar.en izgubljenih fantov, med katerimi je bil njihov kolovodja že enkrat pred sodiščem zaradi zelo drznih tatvin, so se zagovarjali trdi nekateri kupci ukradenega blaga. Značilno je. da je nek trgovec, ki je bilo zanj v obtožnici povedano, da ima premoženja najmanj za 400.000 lir. brez pomisleka kupil od fantov večje kcKčire blapa in plačal ceno. ki so io zahtevali. Koliko škode so napravili s svojimi tatin- skimi pohodi, ni ugotovljeno. Gre pa v visoke tisočake. Dva izmed fantov sta nekoč že zbežala zdoma, pa so ju starši s pomočjo policije dobili nazaj. Vzgoja vseh je morala biti zelo nemarna in pomanjkljiva. Verjetno doma niso našli dovolj pobude, cla bi se uravnali v pošteno življenje. Razprava se je začela v torek in se je končala v zgodnjih popoldanskih urah. Fantje so vsa dejanja v obtožnici z malimi izjemami priznavali, medtem ko so se odrasli obtoženci večinoma branih očitane jim krivde. Po dokaznem postopku je državni tožilec glede nekaterih kupcev ukradenega blaga spremenil obtožbo. Za tri obtožence je odpadla obremenitev, da so blago kupovali ob rtoma. Senai se je v četrtek posvetoval nad dve uri, predno je odmeril vsakemu pravi delež krivde in kazni. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive Postopanje proti dvema fantoma je bilo izločeno in se bo proti njima razpravljalo kasneje. Sodniki so sklenili, da bodo oddali tri fante v zavod za vzgojo za dobo enega le+a. enega pa v zavod za poboljšanje za dobo treh let. Peti je b;l odpuščen na preizkušnjo pod nadzorstvom očeta in sodišča za dobo enega leta Najbolj obremenjeni mladoletni obtoženec je izvršil osem zločinstev in devet prestopkov. Obsojeni so bih tudi vsi odrasli obtoženci: rad^otelegrafist Ignac na osem mesecev strogega zapora. 50 lir denarne kazni in dve leti izgube častnih pravic, telefonski monter Vinko na štiri mesece strogega zapora. 50 lir denarne kazni in eno leto izgube častnih pravic, pogojno za dve leti: trgovec I. L. na 200 lir denarne kazni, nek dijak na 200 lir denarne kazni, pogojno za dobo enega leta, krojač V. R. na 300 lir denarne kazni, pogojno za dve leti. lcrojačica N. R. na 600 lir denarne kazni in zasebnica. T. R. na 450 lir denarne kazni, pogojno za dobo dveh let. Z izjemo dveh, treh obtožencev_ so se vsi proti obsodbi pritožili. Očetje in matere obsojenih fantičev niso bili zadovoljni. da bi "njihove malopridne sinove spravili na pravi pot poboljševalnica oziroma vzgajališče. Neprasiimmsm trg v LJtibljana, 11. decembra. Tudi v novembru je vladala na nepremičninskem trgu običajna živahnost. V zemljiško knjigo so bile vpisane naslednje spremembe nepremičninske lastnine: Ignac Zupančič, posestnik v Toroače-vem, je prodal Jožetu Tanceku. tovarniškemu delavcu na Poljanskem nasipu, njivsko parcelo v kat. obe. Mostah, v izmeri 700 kv. metrov za 12.000 lir. Anton Martine, posestnik v Selih pri Laverci, je prodal Karlu Jeršinu ml., posestniku na Rudniku, njivsko parcelo v kat. obč. Rudniku, imenovano »Kluka«, v izmeri 5675 kv. metrov za 15.000 lir. Antonija in Viktor Karba, železniški uslužbenec v pok. iz Predovičeve ulice, sta prodala Mariji Lovšm°vi, posestnici v Planini pri Rakeku, in Mariji Dolenčevi, učiteljici v Planini pri Rakeku, visoko- KINO MATICA Telefon 22-41 Temperamentna Marika Ročk poje in \ pleše v velezabavni komediji ŽENSKE SO BOLJŠI DIPLOMATJE Glasba in ples. Ostali soigralci: Willy Fritsch, Rudolf Carl, Georg Aleksander Predstave ob 15. in 17.30 uri Ob nedeljah ob 10., 13.30, 15.3" in 17.80 KINO SLOGA Tel. 27-30 Brigita Horney in Joh. Keesters v UFINEM filmu ILUZIJA Režija: Viktor Tourjansky. Predstave ob delavnikih: ob 15. m 17,] Ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. KINO UNIOKJ Telefon 32-21 Duhovita komedija o zakonskem konfliktu, ki ga je izzval mlad pisatelj s svojim romanom Moja zesika Eailka Elfie Mayerhofer, Hans Sohnker, Rolf VVeih, Mady Rahl itd. Predstave: ob 15.30 in 17.3C uir BBaa^am&iaaMR&a pritlično nedodelano stanovanjsko hišo z vrtom v kat. obč. Mostah za 195.000 lir. Alojz Kadunc, posestnik v Stranski vasi pri Grosupljah, je prodal Anici in Feliksu Urbančiču, krojaču na Grosupljah, njivsko parcelo v kat obč. Stranski vasi v izmeri 549 kv. metrov za 8235 lir. Alojz Kadunc, posestnik v Stranski vasi pri Grosupljah, je prodal Antoniji in Ivanu Žitniku, posestniku v Perovem pri Grosupljah, njivsko parcelo v kat. obč. Stranski vasi v izmeri 840 kv. metrov za 12.000 lir. Dr. Adolf Kaiser, višji sodni svetnik v pok. iz Groharjevo ulice, je prodal Gustavu Weilgunyju. trgovcu v Gledališki ulici, zemljiško parcelo v kat. obč. Krakovskem predmestju v Aškerčevi ulici v izmeri 583 kv. metrov za 415.000 lir. Albin Vrhovec, posestnik in gostilničar na Borštnikovem trgu in v Dragomerju, je proda.! Ivanu Jarcu, posestniku v Logu. travniško parcelo v kat. obč. Logu v izmeri 1248 kv. metrov za 3744 lir. Marija Šerjakova, posestnica v Stožicah, in Frančiška KcmanOva, trgovka na Blei-vve-isovi cesti, sta prodali krznarju Bligiju Ebm na Kongresnem trgu njivsko parcelo v kat. obč. Stožicah v izmeri 3682 kv. metrov za 29.COO lir. Ana in Alojzij Černak. posestnika v Zgornji Zadobrovi sta prodala gostilničar- V Ivanki Dermastjevl v šmartnem ob Savi njivsko parcelo v kat. obč. Zadobrovi v izmeri 409 kv. metrov za 5000 lir. Antonija Reichova, ž na tovarnarja na Poljanske:* nasipu, je podarila svoji ne-doletni hčeri Majdi njivsko parcelo v kat. obč. Udmatu v izmeri 695 kv. metrov v vrednosti 17.375 lir. Svojemu sinu inž. Antonu Reichu pa v isti kat. občini njivo v izmeri 600 kv. metrov v vrednosti 15.000 lir. Ciril Sveiek, posestnik v Štepanji vasi, je ob izdaji stavbnega dovoljenja odstopil brezp čno mestni občin ljubljanski za ceste potrebni svet v izmeri 405 kv. metrov in bo porušil tudi gospodarska poslopja, ki so napoti. Anton Škrjanc, posestnik v Kopališki ulici, je podaril f o j i ženi Frančiški Šker-janeevi polovico - - ojega vrta in hiše v kopališki ulici št. 8 z gospodarskim poslopjem in dvoriščem v skupni vrednosti 40 tisoč lir. Trgovec Saša Kovač na Bleivveisovi cesti je kupil v kat. obč. Zgornji Šiški gozdno parcelo v izmeri 387 kv. metrov za 2709 lir. Adolf Zalta, poslovodja tvrdke »Seko-tex« v Pavšičevi ulici, je prodal Mariji in Matiju Sečkctu, industrijalcu v Strossma-jerjevi ulici, dve parceli v kat. obč. Zgornji Šiški, v izmeri 19.285 kv. metrov za 500.000 lir. Alojzija Fustai v sprimin Pred 70 leti in še prej. so b:U izvršujoči člar.i ljubljanskih telovadnih, pevskih in gledaliških društev večinoma mladeniči '-z trgovskih in cbrtnih krogov. Ml"dina je bila domoljubna, marljiva in požrtvovalna. Iz te dobe se je osamosvojilo nekaj trgovcev in mojstrev v mestu, marsikdo se je preselil na "deželo, se tam osamovojil in prišel do blagostanja. Postali so zanesljivi in pošteni rodoljubi. Tako je dobra društvena vzgoja blaž:lr.o vplivala na domači naraščaj. Toda. Ljubljana se je večala in z njo tudi trgov:na in obrt. Razen pouka v poklicu in večernih š"lah so bili vajenci precej sami sebi prepuščen5, skratka, prejšnje lepe razmere so nekoliko splahnele. Srednješolcem je pa itak prepovedan st:k z društvi. Pa smo sklenili okoli leta 1900.. da zopet poskusimo prldc-bit« mladino. V ta namen smo sestavili kratkobesedna vabila, ki smo jih raznesli znanim trgovcem in obrtnikom, v drugem prmeru smo pa kar počakali zvečer po dele pustu pred tovarno in razdelili med vaience vrstce, v katerih je bil pojasnjen naš namen in določen dan prve telovadne ure. Prišla je zaželjena nedelja in zbralo se je okrog 300 čvrst'h mladeničev, ki so ostali več nema zvesti, čeprav je bila pri nas trda šola discipline in zatajevanja. Mod njimi je bil tud' prezgodaj preminuli prijatelj Alojz:j Fuchs- zlatar po poklicu. Dasi v mladosti ne prav trdnega zdravja se je vendar posvetil telovadbi z vso vtraj-nostjo in dosegel z leti tud< lepe uspehe. Ni bil samo izvrsten telovadec in tekmovalec na vseh orodfh, ampak tudi vesten in resen učitelj-voditelj podrejenim mlajšim. Nešteto je bii0 izletov, nastopov, javnih telovadb in tekem, pri katerih je pokojnik odlične sodeloval. Ko smo sestavljali pevski krežek in poskušali glasove, smo odkrili v Fuchsu prav dobrega tenorista, ki je potem mnogo let, tako rekoč do zadnjega, z veseljem sode-.loval. ' Družabno vzgojen, prijazen Dolenjec, je bil povsod priljubljen in spoštovan, postrež-liiv ter ugleden trgovec, predvsem pa najboljši družinski oči. Njegovemu lepemu vz^edu naj bi sledili mnog'! Tebi, dragi Lojze, blag spomin! —B— * Kako je bU pokojnik spoštovan v obrtniških in trgovskih krogih ter v vrstah telovadcev in tovarišev, je pričal njegov pogreb izpred viške cerkve na viško pokopališče. K večnemu počitku ga, je sprcmMo na stotine prijateljev in znancev. Zastopano je bilo združenje obrtnikov in trgovcev ter strokovno združenje po svojih funkcio-rarjih. Njegovi b;vši družabni krožki so ga spremili polnoštevilno. Krsta je bila obložena z mnogimi venci sorodnikov in prijateljev. Pred pokopal ško cerkvijo in ob grobu so mu pevski tovariši zapeli globoko občutene nr grobnice, ob odprtem grobu pa se je od rajnkega poslovil v imenu stanovskih tovarišev ter v imenu bivšh telovadcev njegov drug zlatar m urar g- Jazbec, ki se ga je zlasti spomnil tudi kot ol'mpij-skega telovadca. Spometsk z&ravalfea Bilfrotiu* V kratkem bedo v Nemčiji obhajali 50. obletnico smrti velikega prijatelja človeštva, zdravnika Billrotha. Dunajska akademija je za to priliko sklenila ustanoviti Billiothov prstan, ki ga bodo dajali v last najspretnejšim kirurgom Billrothovega kova. Obenem bodo odkrili v splošni bol- nišnici na Dunaju Billiothov spomenik. Kratke vesti iz vsega sveta Rim, 6. dec. DNB. Za generalnega ravnatelja italijanske radijske družbe EiAR je bil imenovan novinar Cesare Rivelli. Novinar Ezio Maria Gray je postal izredni komisar italijanskega radija. Vigo, 6. dec. DNB. Severoameriške letalske družbe so dobile dovoljenje, da smejo pristajati na letali&u v Lizboni ter še razne druga olajšave in bodo kmalu pričela s svoj im prometom. ženeva, 7. dec. DNB. Na zasedanju zastopstva poljedelcev grofije Lincclnsii re je b la po poročilu »Daily Exprcssa« sprejeta resoluc;ja. ki poudarja, da nimajo »nobenega zaupanja več v poljedelsko politiko vlade«. 1'arlz, 7 dec. DNB. K posvetovanjem Roosevelta Churchilla in Stalina ugotavlja »Pariš Midi«, da mora biti vojašk= položaj Sovjetske zveze kompliciran, kajti sicer ne bi pristal Stal:n. da se sestane s Churchillom io Rooseveltom izven Sovjetske zveze. 5.T* - ' *- RAZNAŠ ALKO mlajšo in umr. za cvetličarno. sprejmemo. Našlo.- " v*eh nocl. Jutra. 32688-1» KUHARICA ki opravlja tudi hifna ilela, ;obi dobro ri:i/bo pri boljS rirur.n: :i odre.-!:h '-el?- Hrana n vsi oricrlia z«!<» dobra. Plača do »Ki lir. N«tItv v vseli posl. Jutra. žiKTMa MISI. PODGANE in ščurke. zanesljiv, pokon?n-te e rmpom k» sa lob'e v dmceriii Knnc. ZHo'-ka al. 1. 22SM-« ŽELEZNO PEC lobro ohranjeno, prodam. — Pre';\un:>ka 3!VI - Rožna dol:na. 2£f53^6 ŠIVALNI STROJ '.grrt, pogrezljiv. popolno-ma nov. z okroglim žolni-t-kora. -iva naprej in_ nazaj. ,"odno prodani. Poduiilšfaio-vn. 33. jodfritl:,"'.'C. *!«B4 PIHALNI STROJ Portnble — odlična ncaiita znamka, j klene koDatnikn e. prodam za 4800 l;r. Pojnanila: Kovačij Iran. kemigrnf — Gerbi-3em 10. S-83(W> MCSXI ZIMSKI PIA^č za večjo postavo ip snkneno ?;en-ko obleko, prodam alt za menjam. Xa?Iov v vseli nosi. Jutra. 33C»i>« POSTE t JO % mrežo, n* zel;o s po? . "merico, prodam Slarmout.vva al. ii 3BSe« OTROt^KI VOZIČEK fflob"k. lep, ta;«cira't zunaj in znotraj, avto model, nov predvojni maicrijal. prodam Naolov v posl. J".tra. 33584-6 ©glasi OPOSUN L'SICO prodam za ltr Naflov v •2xo VPtll m. pro-posl. Ju v odll ieai N*=!ov v vf.<* vpcii roti. Jut-PREPROGO strc-.no fileteno dan. Naflov tra klavir tmdo rabljen,, rtanjb, prodam po?l. J'itr.i -:?T7 K APNO, ŽEPNO ITIO. 3 katini za bkzino. pntra (Ja-fe. no;e.ne hlače. prodaM. — Poljan.-ka 33. dvorišče. Iv. JARCKE in KOKOŠI cd 5 do 8 mefecev stare, jiTolam nd lo 1:Vl lir za kr:ir. Albanska podr.ritt — Beiimd 2J.VIV6 Posest HIŠO KUPIM za ca. 350.000 lir in za ca. 800.000 lir za mo|i »trin-ki. Takoišnie ponudbe na: Rcalitrtno risarno Zajec Aruirci, Tavčarjeva 10. 22516-20 PARCELO 1800 kv. m. na ieželi. 5 m'n. nd kolcd-.-cra, krajaa le^a. prodflm po lir kv. m. Po-n :-ibe na ozi. odd. Jutra pod »Dchftt kupčii3«. JJjiiS-ži) 3000 LfR NAGRADE dsm doličnemu. ki mi preskrb: 3 ali večsobno e-ano-, vanje ev. tJidi i zamenjavo j f 3-sobno komfo-too stano- SKCRNJE ženske, cumi.aste. It. S, črne ali rjavo, kupim. Ponudb« na og!. chM. Juja pol ••D- -b-o obraniene«. 22835-7 STAJICO dobro ohranjeno, kupim. Wol-fova .VITI. 38608 7 RADIO aparat knpim. Ponudbe z uavelbo znamke in cen«, na 0Raiio«. .'2567-» radio katere kol: znamke tudi v neupomlimn stanju in samo leno radio škatuljo. kupim, pismeno pjnudlie na ogl. o-d. Jutra. jkkI >RvIv> £k:i«nlja«. S3E81-T KLAV HARMONIKO kuphn. Naslov v web cnsl. Jotn. K60' -7 ŠKORNJE raje mehke. š;. 4S—14. k't-pun Ponulbe ua ogl. odd. Ju'a nori >Kunim«. 23»«-7 SMOKING za srednjo, močno postavo — kupim Natakar, šrienburgova 6-1. levo. 3S65-7 \Tgnie. J^-i-a. Naslov « vseh posl. 32563-?:» 2 OPREMLJENI SOBI pssrn^ki. središču inc-tr?. t bližini kolodvora, od^im. Ko lov v vseh posl. Juire.. SOBO s (teiiforabo knrflniee. r centru. rerta. c-idfim bolj3emn p>?nodn takoj. Naslov v vseh poel. .Jutm. 23491-23 SAMOSTOJNA sprejmem v stanovale kv kor' koli situiranega starejšega gispfi,-I& za stalno. Naslov v vseh posl. Jutra. SOBO presno ali opremljeno, v bliinl gla\-ne:;a kolodvora. s souporabo telefona in kopalnice. išč® Joroeiav B euer. Dolcnj-.Jr-, J. 224i9-23a soso n Z3 -Inevno npo-abo — išo«m. Ponuibe na ogl. odd. Juta ivd »3;. 3-590-23» VASE ROKAVICE usnjene čevlje in ^em-.6 barvamo in čistimo nal-ceneie. DSemal Hnjruli, Mestni t g U. M 343 37 USNJENO ROKAVICO rjavo; moško, sem izgnKla r toTek 7. t. m. rrečer po Emonski e.. Napoleonov t Wegcv» nliea. Kongresni t-e. geleuburgova Ker e za. na;-dit«l'a b'et pomona. p-o i-n da rn- v itpr.rvo Jut a. 23576 37 ROKAVICO os.tjeno. za levo rok?, -"m fe^obJl v Bat/'. N.-' dltel« prrsiin. dn jo od 'a proti nagrojl' \ nprari Jutra. -32SJ»-37 Spoštovanim interesentom sporočamo, da se dobe: IA o%sevaIsse svetilke ! pri S. KOLAR — BkiwdKJva 25 INSERIRAJTE V »JUTRU a • Strti v neizinerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, pri-jate jem in znsncem. da je danes umrla naša ljubljena in dobra mali, stara snati, sestra in teta, gospa i/IMA BEZJAK vfim p® prosvetnem inšpektorja Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v sob >to, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal, kaoele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 10. decembra 1943. BRANKO, IVO in VLADKO, sinovi ter ostalo sorodstvo. »Mi Daphne du Maurier: -10 Roman Tudi njene oči so bile drugačne, kakor je bil že Rocking-ham poudaril. Ciganska barva polti se res da ni dala skrit', in tudi vrat in reke so bile ogorele od sonca. Katera živa duša bi pač verjela, da je to po-siledica vročice — kvečjemu Harry, ta je imel tako malo domišljije; Rockingham pa nikoii ne. Zdaj se je razlegel po dvorišču glas hlevskega zvonca; prvi izmed napovedanih gostov je bil v sveji kočiji prispel pred vhod in se je ta mah spravljal iz voza. Nato. po presledku nekr.j minut, se je začul kon ski peket m zvonec je znova zapel. Zdaj je tudi zaslišala glasove spodaj iz obednice- m Harryja, ki je preglašal vse druge, in Dukovo in Duche.ssino bevska-rcje. Skorij tema je b:lo, vrt pred oknom je ležal v senci, drevje se ni gibalo. Spodaj v gozdu, je pomislila, stoji straža in gleda dol v zaliv; morda se ji je še kdo pridružil. Vsi čakajo tam, molč<\ s hrbti naslonjeni na drevesa, dokler mi tu v hiši ne konč-mo večerje in se Eustick ne ozre po Godolphinu, Godolphin po Harrvju, Har-ry po Rockinghamu. Smehljaje se bodo nato odrinili stole, vzeli svoje meče ;n krenili v gozd. Da je to pred sto leti, je pomislila. b: bila na vse dobro pripravljena, m njihovemu vinu bi bil primešan uspavni napoj ali p; bi se b la zapisala peklenščku in bi imela moč, da jih začaram. A zdaj ne živimo pred sto leti, to je. moj lastni čas, take reči se več ne dogajajo. Vse, kar morem storit', je to, da bom sedela za mizo in jih spodbujala, naj pijo. Odprla je vrata: iz obednice se je dvig"1 do nje hrup glasov. To so bili Godolphir.ovi tehtni glasov', ujedljivo pokašljevanje Filipa Rash-leya in mehko, gladko vprašanje, ki ga je izrekel Rockingham. Preden je krenila dol, je šla po hodniku k otreški sobi, poljubila speče malčke in odrinila zaveso, da b; mogel nočni zrak sk >zi odprto okno dihati v prostor. Ko se ;e hotela nato vrn'ti k stopnicam- je začula za seboj šum. počasen, kakor da bi se nekdo vlekel po hodniku al-" negotovo drsal svojo pot. »Kdo je?« je vprašala, a ni dobila odgovora. čakala je, zona strahu jo je oblivala, med tem ko so od spodaj prihajali na vrh gromki glasovi gostov. Spet tisti vlekoči se, drsajoči šum na temnem hodniku, nato sl?boten šepet, nazadnje vzd:h. Stopila je v otroško sobo po svečo; ko jo je podržala vise ko nad glavo in pogledala po hodniku, od koder je bil prišel gla3, je videla ob steni Williama, sa pol plazečega se, na pol ležečega. V obraz je bil pepelnatobled. leva roka mu je brez moči v:sela ob fitrani. Pokleknila je k njemu, pa jo je zavrnil. Okrogla usteca so mu drgetala od bolečine. »Ne dotaknite se me, milostiva gospa,« je zašepetal. ^Umazali si boste obleko, ves rokav mi je poln krvi.« »William, ljubi Wflliam, kaj ste hudo ra- njen:?« je vprašala. Odkimal je m se prijel z desnico za levo ramo. »Saj ni ni" milestiva gospa,je rekel, »le malce nesrečen sem b i... pa prav nocoj.« Zamežal je, od bolečin ga je obšla i slabost. Vedela je. da laže. ^>Kako se je zgodMo?« je še vprašala. -Ko sem se vračal po gozdu navkreber milostiva gospa, sem zagledal enega izmed Gcdolphinovih lj^uli, in ta me je okliknil. Posrečilo se m: je, da sem ušel ... ne pa njegovemu udarcu.« »Pojdite zdaj k meni v mojo sobo. da vam umiiem rano in jo obvežem,« je šepnila, in ker ta mah ni bil več prav pi. zavesti, se ni upiral, marveč ji je dal. da ga je odvedla po hodniku do svoje sobe. Ko sta pr šla tja. je zaklenila 'n zapahnila vrata ter mu pomagala, -ta ;'e legel na njeno posteljo. Nato je prinesla vode in brisačo, mu očistila vrezo na ramenu, kakor je vedela in znala, ter ga obvezala, on pa je vzdignil oči proti nj- in rekel: »M losti-va gospa, tega ne bi smeli delati zame.« »Ležite pri miru,« je zašepetala. »čisto pri m;ru estanite.« Njegov obraz je bil še vedno mrliško bled, in ona, ki ni nič vedela o značaju njegove rane. niti ne. kaj naj stori, da mu olajša bolečine, se je začutila mahoma vso obupano in zapuščeno. Menda ;'e to ugan'l, kajti rekel je: »Nič ne skrbite, milostiva gospa, se že opomorem. In konec koncev sem opravil svojo nalogo, bil sem na ,Mo-uetti' in sem govoril z gospodom.« »Ste mu povedali?« je vprašala »Ste mu povedal1, da so Godclphin, Eustick in j ostali nocoj zbrani tu na večerji?« iDa, milostiva gospa, in on se je ra-smehnil. kakor ima navado, in mi rekel: j ,Povejte svoji gospe, da nisem vznemir. en in da »Mcuette« potrebuje ladijskega vajenca'«. Ko je William še govoril, so se za-čuli zunaj koraki; nekdo je potrkal na vrata. 'Kdo je?« je Dona vprašala, in glas male služk:nje je odgovoril: »S5r Harrv sporoča milestivi gospe, da gospodje čakajo večerje.« »Recite siru Harryju, naj kar z?čne, jaz bom precej doli,« je dejala Dona in se sklonila k Williamu 'n šepnila: »Kaj pa laJja. ali je z ladjo vse v redu? Bo nocoj odplula?« A zdaj je strmel vanjo brez zavesti, potem je zaprl cči, in Dona je videla, da je bil omedlel. Pokrila ga je s svojimi odejami; nato si je umila krvave roke, sama komaj ve-doč, kaj dela. Ko se je pogledala v zrcalu, je videla, da ji je tudi z obraza izginila vsa barva. Z drhtečimi pi«ti si je na-tapliala nekaj rdečila na lica. Nato je zapustila sobo. William je ležal v nezavesti na njeni postelj:. Na poti v obednico je začula premikanje stolov na kamen!tih tleh, ko so gostje vstajali, da jo pozdravijo. Visoko je držala glavo, na ustnicah ji je plavsl smehljaj, a vi£ela ni ničesar: ne svita sveč- ne dolge, s krožnik' pokr'te mize, ne Godolphina v njegovi slivomodri suknji, ne Rashleya s sivo lasuljo, ne Eu-sticka, ki se je 'gral s svojim mečem; -e oči teh mc4 ni videla, ki so jo gledali ta se globoko priklanjali, ko je stopala proti svojemu mestu na koncu mize; v;dela je samo enega moža: ta je stal na palubi .<*voie ladje v tihem zalivu in se v mislih poslavljal od nje, čakaje da nastop; oseka. Prvič po mnogih letih je b'la v navron-ski cbednici po edina. Sveče so metale svoj sij po gostih, ki so sedeli drug tik drugega, rama ob ramenu, na vsak5 strani mize po šest. Mizo samo je bilo kras pogledati, tolikanj se je lesketala od STebrrine in posodja z rožnatim robom; velike sklede so stale na nji, polne sadja. Na enem koncu je stoloval domačin, sinjeck in rdečkast. z malce premaknjeno plavo lasuljo; vsak« šali se je smejal, nemara za spoznanje preglasno in predolgo. Na drugem koncu se je gospodinja ukvarjala s skledami, ki so jih postavljali pred njo. hladna, ne da bi se dala zmotiti, le kdaj pa kdaj se je ozrla po gostih zraven sebe. kakor da sta ta dva na njeni levici in desnici edina moška na svetu, ki kaj pomenita, in kakor da je ves nocojšnji večer njuna, ako želita. pa še dalj. Nikoli poprej, je Harry pomislil in brcn'1 pod mizo en