ft poŠti prejeman: M ««lo leto naprej 26 K —h pol leta fetrt 6,50, ■esec , 2,20 „ V apravniitvu prejeman: za ••lo leto naprej 20 K — h pol leta bili ptički sami čudni, našemu narodu ptuj', bilo je njih gnezdo dobro znano. Bilo je namreč sračje gnezdo, zrn š no skup iz raznih strani. Tu je ležala bilka krščansko socijalnega programa, tam cunja zabavljic Rokitanskega, tam zopet par socijalno - demokraških frnz. Ljudstvo se pa za to navadno in znano sračje gnezdo ni prav nič zmenilo. Kot pravi ptički legli so tudi jajca. Samo valili jih niso, marveč volili so in hoteli, da voli tudi ljudstvo ž njimi, to pa ni maralo. Ta jajca so bila dvoine vrste: Kukavičina jajca, ki so jih v ptuja gnezda legli, katera so pa ljudje kmalu spoznali in pometali na tla. Vso drugo pa so bili za prtki, ki so razširjali tak smrad, da je ljud- stvo žo iz dalje splaši!. H.li so protiverski in proticerkveni zaprtki in te jc ljudstvo hitro pokopalo, da ni slabi duh okuževal zraka. Tako so torej ti ptički v sedanji volivni dobi nekaj tednov rogovilili po deželi. Kedor ni poznal našega ljudstva, pa tudi ne teh ptičkov, moral je zmajevati z giavo, ker si je moral misliti, da imajo prvo in poglavitno besedo v deželi ti čudni ptički. Toda prišla sta dneva volitvo. Takrat pa se je ptičkom godila slaba. Vzdignilo se je ljudstvo in začelo jih je poditi, in ni preje nehalo, da jih je spodilo do cela. Zbegani letali so okolo in iskali pomoči, toda zastonj. Gnezdo zdrto, jaica strta in na Kranjskem nikjer griča, nikier dolinice, ka mor bi se zatekli. To je bilo hudo. Ptički so pozabili na petje in umolknili so. Ljud stvo pa je vzelo v roke majhne bele listke, katerim se pravi glasovnice. S temi je zapodilo ptičke. Ti pa so. zbežali. In tu se je prikazala čudna prikazen. Kakor namreč ni bilo pristno petje t«-h ptičkov, niti njih gnezdo, tako se je sedaj, ko so bežali, pokazalo, da niti njih perje ni pristno, od-p.idlo jim je namreč na begu. Ptiček j>a se pozna na perju, ln pokazali so sc ljudst\u v vsej svoji liberalni nagoti, smešne prikazni, ki še pomilovanja niso vzbudile. In bežali so. In pritisnila je zima in so zmrznili. In od vse slave ostala jim je le — »kolosalna--manjšina« ! Ta zima pa je bila samo za te ptičke zima, za naš narod bila je najlepša pomlad. Bajka. (Po Vilharju.) Postava tako je Slovencem velela, naj nove poslance si voli dežela; kako se med nami godilo je to, na vrbi nam sraka razlaga tak6: Zbero si Pirca uzor — kmetovalca, Tomaž eve žlindro povsod prodajalca, a on že predobro službo ima, zatri naj ostane rajši doma, In koj se oglasi jih sto : Nam Pire poslanec ne bo. Zbero si Zupančiča — vrlega kmeta, ki z vinom, na semnjih pa s konji mešeta, a revež še nemške »šprahe« ne zna, zato naj meSetar ostane doma. Takoj se oglasi jih sto: Zupančič poslanec ne bo. Začeti poti! Snujmo gospodarska društva, a glejmo, da bodo osnovana na pravi demokratični podlagi ! Ljudstvo naj čuti svojo neodvisnost in samostojnost, — in povrnila se bo zopet značajnost in ž njo katoliška zavest! Naši kandidati v mestih in trgih. Na prvem mestu objavljamo oklic osrednjega volivnega odbora katoliško-narodne stranke s kandidati za driavnozborsko volitev 3. januvarja 1901. Osredmi volivni odbor priporoča le dva strankina kandidata: za Ljubljano in za dolenjska mesta in trge. Za Ljubljano priporoča odbor g. kanonika Ivana Sušnika. Misel, ki je rodila to kandidaturo, moramo imenovati i z-redno srečno. Ni ga kmalu moža, ki bi v vseh krogih našega stolnega mesta užival tako veliko, splošno spoštovanje, kakor g. kanonik Sušnik. Njegov kristalnato čisti značaj, njegovo bogato znanje ter nje gova osebna ijubeznjivost in vsestranska konciljantnost — to so lastnosti, ki so mu pridobile spoštovanje in srca someščanov. Nepozabljena je pa tudi njegova neumorna požrtovalnost za blagor meščanstva pri pomožni akciji povodom potresne katastrofe. In ravno sedaj bode od delavnosti, upljivnosti, modrosti in požrtvovalnosti ljubljanskega državnega poslanca odvisno, se li odvrne preteča nevarnost, da gospodarski nasltd*i potresa naravnost ne uničijo veliko število hišnih posestnikov in obrtni«ov V katere boljše roke zamore ljubljansko meščanstvo položiti tb zadevo, nego v one g. kanonika S u š n i k a, požrtoval-nega nesebičnega človekoljuba, kojega dejanja kažejo, kako je unet za blagor meščanstva ! V dolenjskih mestih in trgih kandiduje osrednji volivni odbor novomeškega prošta gospoda dr. Elberta. Tudi tukaj srečnejša izbera ne bi bila mogoča. Vsak Novo-meščan ve, kaj pomeni dr. Elbert za mesto, v kojem zavzema tako odlično mesto. Diči ga visoka izobrazba — saj je poleg bogoslovnih dokončal tudi pravne študije in postal doktor juris utriusque. Osebno priljuden in v vsakem oziru koncilijanten, je skrajno zmeren v svojih političnih nazorih Kar ga posebno diči, je njegova iskrena vnema za blaginjo in napredek Novega mesta. Znano je, kako je svoj veliki vpliv porabil in zastavil za novomeški vodovod in kako se je v prvi vrsti njemu zahvaliti, da je ta velekoristna naprava za najbližnji čas skoro popolnoma osi-gurana. In tako je bil vedno, v vsakem oziru, z vso požrtvovalnostjo mestni občini na razpolago. Tudi marsikatero drugo dolenjsko mesto ve povedati o njegovem požrtvovalnem sodelovanju Zares, častitati je dolenjskim mestom in trgom, ako pridobijo tako vrlega, vplivnega in požrtvovalnega po- Zbero si Lenarčiča, »nobei« gospoda, ki škorenj slavi ga od roda do roda, a 011 potrkava na »Narodov« zvon. zato mu je zoprn sveti misjon. In koj se c glasi jih sto : Lenarčič poslanec ne bo. Zbero si Globočnika, kmeta graščaka, a njega drži sc nemškutarska dlaka, ni štedil dolenjca, ne para volov, a vendar ga pošljejo kmetje domov ; zavpilo na glas jih sto je in sto : Globočnik poslanec ne bo. Zbero si B žiča velike postave, a on liberalec od nog je do glave, če duše je kmetom prodati želel, kako za telo bi njihovo skrbel ? Zato Be oglasi jih sto : Nam Božič poslanec ne bo. Zbero si Jelenca, pa on rogovili, prevzeten povsod med prvake se sili, ko druge zagleda, jo vbere plašan, ker v glavi njegovi je malo možgan ; zato zagrmelo jih sto je in sto : Naj Luka ostane doma za pečjo. Tako je dežela poslance volila, vseh sest liberalcev domov zapodila, ko zopet katerega pošlje na dom, Prijatli! sporočil al' pisal vam bom. Ahasver II. slanca, ki bode vse svoje moči in ves svoj vpliv posvetil vele-važnim njihovim težnjam. Voliti jim je tem ložje, ker ima protikandidata, ki nimanikakegaugleda in vpliva, ni ničesar storil za Dolenjsko ali za ljudstvo sploh in je znan povsodi, kjerkoli je uradoval, le po svoji skrajni — »nesebičnosti". Za gorenjska in notranjska mesta in trge osrednji volivni odbor ne imenuje nobenega strankinega kandidata. Predno se je namreč volivni odbor — ki je bil preobložen z volivnim delom v peti in četrti kuriji — zamogel resno pečati z mestnimi kandidaturami, so se že mnogi vplivni volivci različnega političnega mišljenj trdno odločili, združiti svoje glasove in porabiti svoj vpliv za bivšega deželnošol-skega nadzornika, dvornega svetnika Josipa Šumana. Uzrok te hitre odločitve je bil naraven. Občna nezadovoljnost z dosedanjim poslancem Ferjančičem je bila zadosten uzrok, ozirati se po drugem možu. Tako je nastala močna struja za dvornega svetnika Suni a na Osrednji vol. odbor katoliško - narodne stranke je sklenil, tej struji ne nasprotovati in to iz sledečih razlogov. Gospod Šaman, če tudi ni pristaš katoliško-narodne stranke, je vendar mož krščanskega mišljenja in življenja in, kakor malo drugi, izredno sposoben za zvanje državnega poslanca, osobito za mesta in trge. Njegov osebni značaj je zadosten porok, da bode složno sodeloval z drugimi slovenskimi poslanci — odnosno, vsem slovenskim poslancem bode mogoče, z g. Šumanom skupaj delovati. Bogato znanje in vse druge osebne last nosti tega uglednega moža bodejo povzdignile ugled slovenske državnozborske delegacije — zajedno pa so volivcem jamstvo, da bodejo njihove duševne in gmotne ko risti v najboljših rokah. Katoliško-na-rodna stranka je iz teh vzrokov odstopila od svoje lastne kandidature — in pripo roča svojim somišljenikom, naj vse svoje moči zastavijo za izvolitev gospoda Šumana- To je posledica načela, da naša stranka v volivni borbi ne išče nikakih strankarskih koristi, temuč se le prizadeva, da pride prava ljudska volja do veljave in da se izvolijo taki poslanci, ki bodejo najbolje varovali interese volivcev in celokupnosti. Volivno gibanje. Volitve na Štajerskem. V celjskem volivnem okraju je za Žičkarja zagotovljenih nad 150 glasov. Hribar utegne v tem okraju dobiti okoli 20 glasov. Ako vsi volilni možje, ki so se izrekli za Žičkarja, drie 3 prosinca pridejo na volišče in glasujej > za Žičkarja, potem Hribar zaman računa na ožjo volitev, pri kateri bi zanj glasovali vsi nemškutarji in s cijalni demokrati. Jako značilno je, da so tudi po Štajerskem raztrosili mnogo nesramnega in laž-njivega »volilnega katekizma« kranjskih liberalcev. In na teh pamHrtih so tiskane besede: Kmetje, volite v V. skupini le take može, ki bodo glasovali za Dragotina Hribarja. Ali se je to zgodilo s Hribarjevo vednostjo? Ako ne, kaj pravi gosp. Hribar na to? Brežiški okr. glavar je, kakor čujemo, za volišče določil „Deutsches Heim!" Lepa je ta! Dr. Frid. Ploj priredi sv. Štefana dan shod pri Sv. Lovrencu ob 3. uri pop. v prostorih g. Finžgarja. Volivno gibanje na Primorskem. Politično društvo »Edinost« v Trstu priredi prihodnjo soboto zvečer volivni shod v mestu, ulica Economo št. 4, a v nedeljo dne 23. decembra v Škednju in na Kontovelju. Volivno gibanje v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Po mestu pridno raz-našajo glasovnico — nemško-italijanske. O prošlih volitvah smo imeli vsaj trojezične tiskovine. Za to novotarijo, kakor za marsikaj drugega, se imamo zahvaliti namestni-škemu svetovalcu pl. Jettmarju, tistemu, katerega plačana galerija tržaškega deželnega zbora za vse usluge, ki jih dela dan za dne- vom iredenti, pozdravlja — z mijavkanjem. Hvaležnost pač ne diči gospode od progressa in demokratike! »Avanti« pridno beleži imena italijanskih podanikov, ki dobivajo glasovnice, tudi če so še mladoletni. Ali bodo na namestni-štvu upoštevali »Avantijeva« razkritja ? Italijanski gospodarji pobirajo svojim uslužbencem glasovnice, da jih izpolnijo po svoji volji. Nekaj takih slučajev se je že naznanilo oblasti. Ali bode postopala proti tatovom volivne pravice ? Magistrat si je izmislil poleg drugih še novo sredstvo, da nam vzkrati volivno pravico. Tržni komisarji jemljejo branjevcem volivne dokumente. Kdor jih noče dati, pa mu žugajo, da ga premestijo na slabše mesto na trgu. In to pomaga. V hiši, kjer je uredništvo zloglasnega • Piccola«, jo prodajalna, ki je razširila sedaj svoje delovanje tudi na promet z glasovni oami Kupuje jih po eno in več kron. Proti slovenskemu kandidatu deluje že ves oficijozni aparat. Eni trosijo laž, da se je odpovedal, drugi pa, da je smrtno bolan. Obolel je res vsled preobilega napora, a bolezen ni nevarna. Navdušenje za našega kandidata je veliko. Posebno v delavskih krogih si pridobiva vedno več prijateljev. Njegov oglas, ki izide tudi v nemškem in italijanskem jeziku, diči med drugim obljuba, da se hoče potegovati za občno, direktno volivno pravico. Borba Italijanov se za sedaj javno omejuje na to, da blatijo Camberja ter prirejajo »javne« shode po § 2. zakona o zborovanju. Pobitost v italijanskem taboru je nepopisna. Vederemo! Iz hrvatskega sabora Iz Zagreba, 15. decembra. Proračunska razprava je končana. Trajala je deset dni. V tej razpravi je sodelovala skoraj vsa opozicija, vendar pa med drugimi govorniki nismo čuli dr. Mazure, dr Derenčina niti prof. Smičiklasa; verjetno je, da se zglasijo pri speci|alnej debati. Tudi večina ni hotela zaostati za opozicijo vsaj ne po številu govornikov, ker sodeč te govor nike po njihovih govorih, moramo priznati, da so daleč zaos ali za opozicijonalnimi go vorniki; kar pa seveda ni nič čudnega, saj se vendar slaba stvar ne da braniti, če je govornik še tako spreten. Neki govornik opozicije je omenil, da se je vsa letošnja proračunska razprava po nekem nalogu iz Budimpešte morala vrteti okoli gmotnih vprašanj hrvatskega naroda. Mi mislimo, da se v Budimpešti niso zato glave razbijali, kaj naj se v hrvatskem naboru razpravlja, a najmanje jim je stalo do blagostanja hrvatskega naroda, za katerega do zdaj niso pokazali še nobenkrat dobre volje. Da se je letos govorilo v hrvatskem saboru več nego je bila do zdaj navada, o gmotnih vprašanjih, se nahaja pravi vzrck v tem, da so vse stranke v saboru prepričane, da hrvatski narod ne napreduje marveč nazaduje. Da avstrijska vlada rada priporoča posebno slovanskim poslancem, da naj se bavijo le z gmotnimi vprašanji a ne toliko s političnimi, samo da bi mogli Nemci gospodovati v državi, je sploh znana stvar; znan > je pa tudi da se Mažarom za zdaj ni treba bati za politično hegemonijo niti na Ogerskem niti na Hrvatskem; tukaj so oni neomejeni gospodarji ter tudi delajo vse le v svojo korist. Na Hrvatsko se ozirajo le toliko, kolikor jo trebajo za svoje osnove na Jadranskem morju. Da bi pa Ogerska žrtvovala kaj za Hrvatsko, to še mažaroni ne verujejo, če tudi odobrujejo trditve banove, da je Hrvatska napredovala le vsled nagodbe od 1. 1868., in vendar je opozicijonalec dr. Vr-banio dokazal s številkami, da Hrvatska nazaduje in da ni zaostala v razvitku svojega gospodarstva, cbrtnije in trgovine samo za Ogersko nego tudi za vsemi deželami avstro-ogerske monarhije. Kar so trdili govorniki večine o narodnem blagostanju, je le pesek v oči za nerazsodne ljudi. Tako je govornik Sekulič v svojem govoru omenil, kako so se povečale vloge v hranilnicah, a zamolčal je, koliko se je v tem času naredilo dolga, pa ga je zato župnik Zorič dobro zavrnil, da je mnogo veči dolg na posestvih, nego so vloge v hranilnicah, kako je potem mogoče govoriti o blagostanju. Drugi mažaronski govorniki so zopet navajali, ko- liko se je osnažilo močvirnih krajev, a povedali pa niso, da so to storili sami zasebni posestniki, in da ni ogerska država dala zato niti novčiča, a hrvatska deželna vlada prav malo. Ravno tako si morajo Hrvati sami urejevati reke brez vsake državne podpore. A ban je rekel, da se je za njegove vlade sezidalo 1.000 km. železnic; to je res, povedal pa ni, kako so izpeljane te železnice in s čigavimi denarji so sezidane. Sploh pa je ban letos govoril zopet jako oholo ter se iz vsega vidi, da mu je stališče zopet čvrsto. Glede državnopravnih vprašanj stoji ban na nagodbi od 1. 1868. Tako vsaj trdi neprenehoma ; nikdar pa se ne vzprotivi, kadar Mažari svojevoljno kršijo to nagodbo. Znano je, da ae do sedaj ni niti oglasil proti ne-postavnej mažarizaciji na Hrvatskem. Zato mu je poslanec Rubetič dobro pov-dal, da on ne more imeti poverenja v takega baoa, ki vzdržuje na Hrvatskem mažarsko državno idejo. Ž dostno je da so se našli med poslanci tudi taki, ki se niso mogli zdržati niti v saboru napadov na prvi hrvatski katoliški kongres Poslanec dr. M. Starčevi*?, član čistih, je oponesel zjedinjeni opoz ciji, da so katoliški kongres priredili le »Obzoraši« in da je to bila nepotrebna verska komedija. Nam je znano, da stranka čistih ni mogla biti zavzeta za katoliški kongres, ker ima nekaj židovskega na sebi. Na njene napade po Časopisih se ni nobeden oziral, a da se pt-edrzne o tem shodu poslanec, ki je katolik, in zastopa katoliške volilce, tako nedostojno napadati, to je že zares odveč in volilci tega poslanca bi morali, če imajo še kaj katoliškega in hrvatskega mišljenja, proti takemu ravnanju prosvedovati. V tem pogledu je mažaronska večina poštenejša, ali recimo vsaj razboritejša, premda je dobro poznato, da se tudi ona ni niti najmanje ujemala z izjavami tega shoda. Prvenstvo v napadanju na hrvatsko domoljubno svečenstvo je morala prevzeti tedaj stranka, ki se dan na dan hvali s svojim »čistim« hrvatskim domoljubjem. In vendar se ni na Hrvatskem še nobenkrat v tako obilnej meri in v tolikem oduševljenju pojavil hrvatski patrijo-tizem kakor ravno na tem shodu. Kdor tedaj graja in psuje ta shod in člane tega shoda, ta ne more biti nikdar pravi domoljub, pa če to tudi zatrjuje še tako navdušeno. Noben pošten Hrvat mu ne more verovati. Stranka »čistih« je s tem svojim napadom na katoliški shod v hrvatskem saboru izgubila vsako pravico do svojega obstanka kot domoljubna hrvatska stranka. Politični pregled. V Ljubljani, 22. decembra. Državnozborske volitve v Galiciji. Pri državnozborski volitvi iz mestne skupine so bili izvoljeni in sicer: v Lvovu minister dr. Pientak s 3012 glasovi; za drugi lvovski mestni mandat se je vršila včeraj ožja volitev mej bivšim poslancem dr. D u -lebo, ki je dobil 2831 glasov, in Roma-novviczem z 2351 glasovi. — V Krakovu sta prodrla demokrata dr. Rotter in bivši poslanec Weigel z 2859 ozir. 2653 glasovi. Kandidata poljskega centralnega volivnega odbora sta ostala v manjšini s 1700 glasovi. — V skupini Biala-Novi Sandec je izvoljen Poljak dr. Binder s 1130 glasovi, v Stanislavi Poljak Stvviertnia s 1576 glasovi. Tarnopol je s 1146 glasovi izvolil kandidata poljskega osrednjega volivnega odbora dr. Cvviklinski, ist .tako Sambor dr. R o s z k o \v s k e g a s 1492 glasovi. V Rzeszovvu je prodrl demokrat dr. Mihael Grek, kandidat osrednjega volivnega odbora s 1409 glasovi, v Brodyju dosedanji član poljskega kluba dr Dyk, v Tarnovvu dr. Stan. Stojalowski, kandidat osrednjega volivnega odbora, ki je dobil 979 glasov. Dosedanji poslanec dr. Rutowski je dobil 860 glasov. Przemysl in Kolomea sta izvolila samostojna kandidata na program poljskega kluba Krolikovvskega ozir. dr. Natana S t e in f e 1 de r j a , ki sta dobila 1392 ozir. 2042 glasov. Razun dveh izvoljencev bodo vsi člani poljskega kluba, a tudi izvoljena demokrata stopita morda v poljsko kolo. Poljski klub si je priboril v mestni skupini vse mandate, kakor jih je imel dosedaj. Pri včerajšnji ožji volitvi jo sicer zma- £al demokrat Romano wicz proti kandidatu poljskega kluba Dulebi, toda tudi ta izvoljeni stopi v klub. Ker baje tudi »neodvisni« socijalist Breiter vstopi v poljsko kolo, bo imel klub 70 od 78 galiških man datov. Romanovvicz bo vodja maloštevilne demokraške opozicije. Kdo bo vodja mladočeškega kluba ? Poročali smo že, da je bivši načelnik kluba čeških poslancev v državnem zboru, bivši poslanec dr. Engel, definitivno odklonil vsako kandidaturo v državni zbor. Ta njegov korak obžalujejo ne samo njegovi ožji somišlje niki, marveč tudi vsi ostali poslaniški krogi ki so poznali dr. Engla kot veščega in delavnega politika in diplomata. Njemu jed-nakega vodjo bodo Čehi težko našli. Kot nasled. prideta sedaj resno v poštev dr Ilerold in dr. Kaizl. Največ upanja ima prvi. Ker bi pa vsak teh kandidatov zadel ob ovire, so nekateri mnenja, da se mesto klubovega načelnika tudi še sedaj ne popolni, marveč poveri začasno klubovo vodstvo zopet dr. Pacaku. Tirolski krščanski socijalci, kar jih bo izvoljenih na znani dr. Schopferjev program, bodo pristopili krščansko socijalni zvezi v državnem zboru. Volitev na Tirolskem se vrši za splošno skupino 7., za kmečko 9. in za mestno 11. januvarija. Dr. Schopfer ne more imeti posebnih nad, ker bodo konservativci storili povsod svojo dolžnost. Naslednikom knema Imeretin-skega na mestu varšavskega glavnega guvernerja je imenovan Woronzo\v Daškov, bivši minister za vlade carja Aleksandra III. Novi guverner bo Poljakom še manj prijazen, kakor je bil njegov prednik in proti-poljska politika kneza Imeretinskega bi se gotovo znatno poostrila, da ni car Nikolaj ostro začrtal poti, po kateri ima hoditi var savski guverner. Seveda bo tudi tu veljal znani ruski pregovor: Bog je visoko, car daleko. Zaroko španske princettinje Ma-rtjt, š princem bourbonskim je odobril senat le s 157 proti 149 glasovom. Liberalni poslanci v obeh zbornicah so se izjavili najodločneje proti temu zakonu. Pravijo namreč, da se nikakor ne spodobi, da bi se zaročila španska oziroma asturska princezinja, ki bo nekdaj podpirala v vladi baje slabotnega brata-kralja in pozneje sama prevzela vlado, s sinom karlistiškega strankarja. V resnici se pa zaroki nasprotuje največ radi tega, ker bo potem odklenkalo raznim vladnim liberalnim mogočnežem. Buri v kapski koloniji. Tako neugodnih poročil vkljub izborni cenzuri lorda Kitchenerja angleški vojni urad v Londonu že davno ni prejemal, kakor mu dohajajo sedaj iz Južne Afrike. Buri so udrli v kap-sko kolonijo, Dewet je s svojimi četami na dveh krajih prekoračil reko Oranje, ta govorica gre sedaj od ust do ust in vse pričakuje še žalostnojega novoletnega darila, kakor je bilo minulo leto. Ganerala De\vet in Delarev sta sedaj etrah in groza, pred katerima se trese vsa ogromna a za resno vojsko nesposobna angleška armada. Toda najhuje še pride, ko se prebivalstvo kapske kolonije ojunači in se iavno pridruži hrabrim Burom. Burska vojna moč se bo takoj potrojila. Prebivalstvo v Kaplandu se sedaj ne boji angleško premoči, ker novih vojnih sil iz Londona ne morejo več odposlati, akoravno bi to srčno želel vrhovni poveljnik, čete v Transvalu in Oranje državi so pa preveč raztresene, da bi bile sposobne za večjo skupno akcijo. Za skrajno neugodno komunikacijsko zvezo so Buri tudi dobro poskrbeli in tako so burski zavezniki lahko brez skrbi. Pred občutnimi porazi je angleška armada varna le tako dolgo, dokler bo čim največ koncentrirana blizu Pretorije in Johannesburga, kateri mesti so Buri prepustili svoji usodi. Ko bi so pa nje posamni oddelki odcepili proti jugu, bi prišli kmalu v bursko pest. Zavest, da v nadaljni vojski ne morejo nič več zgubiti, dela Bure pogumne in jih utrjuje v nedosežni vztrajnosti. Položaj v Kini. Odkar so se v Pekinu zastopniki velesil nekako zedinili glede mirovnih pogojev napram kitajski vladi, je zavladal v Kini popoln mir, oziroma v Ev- ropo ne dojde nikako poročilo. Ta molk kaže, da so se pomirili vsi vstaški etementi in da so nekaki gospodarji Kine sedanji poslaniki v Kini. Temu pa seveda niti od daleč ni tako. Kitajci so ne bodo dali tako naglo ukrotiti. Preveč jih je v primeri z evropskimi četami in preveč sovražijo Evropejce. Ako je sedaj divji ples nekako ponehal, jo to samo dokaz, da se pripravljajo bokserji in njim sorodni elementi na poznejšo akcijo ob neugodnem letnem času, ko se zunanje čite nikjer ne bodo mogle svobodno gibati. Tedaj se prične krvavi ples z novega, ako sedaj naglo ne sklenejo miru in prisilijo kitajske vlade, da sama resno nastopi proti rogoviležem. Slovstvo. Knjige , Družbe sv. Mohorja". (Ocenili Cirilci.) I. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1901. Kar obseže ta beseda sploh, je »Koledar« prav tak, kakoršen je bil druga leta. Letos kakor k ni nam kaže Božič 25. decembra, letos kakor lani bosta mrkala luna in solnce. Stembalov Jurij bo tudi v letošnjem »Kole darju« z velikim veseljem našel svoje ime, če ni slučajno izstopil iz Mohorjove častitljive armade. Kaj hočemo s tem reči? Dvojno stvar! Naj ostane imenik udov v »Koledarju« še zanaprej. Ne vem, če jo bil kdove kako važen ta-le nasvet: naj se natisne imenik posebej I Splošno je število udov napredovalo, v ljubljanski škofiji pa se je izpremenilo število 30 742 v število 30.106. Precejšna izprememba, jeli ? — Morda ni temu edini vzrok izseljevanje v druge kraje. Za navadnimi poročili sledi drugi del koledarjev, ki prinaša razne leposlovne in poučne spise. Finžgarjeva povest »D o v o 1 j p o k o r e« je v svojem ne posebno izbranem začetku malo dolgočasna, pozneje živahna in zanimiva, vrlo zapletena, le nje konec je prezgoden in prekratek. Nekaj zato, ker se nam je povest res priljubila, nekaj pa zato, ker zahtevata tako razvoj dejanja in celota povesti same. Pisatelj nam je v lepem slogu, mirnem in neprisiljenem pripovedanju prikazal marši-kak ginljiv, naravnost poetiški prizor. Ali le prikazal, naj bi ga rajši razpletel; saj bi ne bili to kaki brezpomembni pesniški okraski, marveč tehnično potrebni psihološki momenti. Zaradi tega se nam sprva zdi Matijec bolj linavec kakor norec. Sicer ima Finžgar bister pogled v psihologijo posameznih oseb, iaterih dejanje se točno ravna po njih značaju a ne narobe. Le tista hentana tema. Mladega Strgarja je res razveselila, nas pa je nekoliko motila v splošni zadovoljnosti. Zadovoljni smo zlasti s pisateljevim umetniškim napredkom. »Pripovedka« o Psyhofagosu je po-jolnoma na svojem mestu. Lanski »Norcc« e imel dokaj lepih posebnosti, ki jih »Pripovedka« nima; ali pri priprostem ljudstvu ni dosegel toliko učinka, kolikor ga bo Psy-hofagos. Tukaj ni tiste v Meškovih spisih običajne mogočne vznesenosti a obenem pri kupljive miline, ni tiste visoke poezije in obenem globokega čuvstvovanja. Pa kdo bi pri hudičih iskal poezije? Vendar si Me-škova mehkočuteča duša še hudička ni mogla misliti toli hudega, da bi sam razdvojil srečen zakonski par. Iz usmiljenja mu je poklicala na pomoč elodčevo Uršo. Ta pa ta! Človeku se zdi, da je že dovršila najmanj dva satanska izpita iz škodoželjnosti. Saj vemo, kateri splošno znani stavek nam je hotel pisatelj pojasniti s to »Pripovedko«. — — — Še to - le! Tehnika bi sc nič ne pritožila, da je izpustil Meško v svoji »Pripovedki« drugi odstavek: »Tisti čas sta živela ... i. t. d.« Spis »Prvi hleb« se odlikuje po živahnih, naravnih, karakterističnih dialogih. Zlasti ženski jezik in značaj nista Podgori-čanu zavita v megleno nepristopnost, marveč ročno razpolaga ž njima, kjer in kadar hoče. Vendar jo »Prvi hleb« prav zaradi predolgih in prepogostnih dialogov pretečen, to se pravi enoličen, bolj poučen a manj leposloven. Nedosledno risan je gostilničar Jdvorček. Preje največji nasprotnik Ribnikarjev in njegove sirarnice, pozneje pa je s tolikim navdušenim veseljem rezal »prvi hleb« sira, »da so mu kar potne srago stale na čelu«. Pa vsejedno nas veseli, da se je z Ribni-karjem tako nepričakovano hitro sprijaznil. Zlasti ker nam je »Ribnikar« poznan še v drugih ozirih, iz katerih je še bolj prav, »da ga je poslala babica v mestne šole« . . . V preprosti, nežni in prisrčni črtici (čo ne sličici) »Umrla« nam je pokazal Pavel Per ko svoj izvirni pripovedniški talent. Le Mrakovemu očku se je slabo podalo, da je ležal vznak na klopi ob hčerkinem mrtvaškem odru. Drugačna pozicija bi lepše in boljše pojasnjevala njegovo neutolažljivo žalost po Anici. — Naj nam prihodnjič privošči g. Perko kaj daljšega! Med pripovedne spise je potresenih tudi nekaj pesmi. V »Sijonskih glasovih« zveni ljubkotožna posem M. Posavske, gorki, pobožni vzdihi Neubau erj e v i, a najslaje in najpristnejo je ubral svoje »B o-žičnice« Rado Košar, prerano umrli bo-goslovec Jakob Voljč. Mehka, tiha, iskrena poezija preveva Meškove pesmi, le da ne najde novih motivov, ki bi se jih oklenila z vso prisrčnostjo. Medvedova pesem »Nebo in srce« je odmev rahločutnega srca. Slovenci praznujemo letos dvojen jubilej: prvega našega pesnika F. Prešerna in vzornega domoljuba, kneza in škofa A. M. Slomšeka. Temu je posvečena spominska knjiga, prvega pa se spominja »Koledar« na treh svojih straneh. Ali ni ta spomin malo preskop in preskromen? Res pripravlja »Slovenska Matica« Prešernu daljšo spomenico, vendar ona ni tako popularna. Prešeren, ki ga radi imenujemo narodnega pesnika, pač zasluži, da ga ves narod bolje spozna . . . Strogo poučen a prekoristen je Podbo rov spis: »Fosforovo kislo apno in živino reja«. Tudi »Gospodarske drobtine« niso brez vse važnosti. Ivan Planinec nam poroča o razvoju in vspehih »Slovenskega planinskega društva«. Ta »Planinec« je res vnet planinec. Poročilo se glasi kakor opomin do slovenskih sinov, naj ne pozabijo veličastnih domačih gor. Če že njih noga ne more vselej speti k njim, naj vsaj njih roka denarno prispeva k na-daljnemu razvoju »Slovenskega planinskega društva«. Slovenska naselbina pri Vladikavkazu na Ruskem. Morda utegne ta zanimivi sestavek v kakem nezadovoljnežu odvrniti misel na Ameriko. Boljo je, da si poišče dela, če že ni drugače,, pri slovanskem bratu. »Svoji k svojim« velja povsod, tudi pri nas, kjer steza tuji živelj pohlepno roko po našem delu. »Opatija Zatičina na Dolenjskem« je kratka, jedrnata in jasna zgodovinska sličica. »Streljanje proti toči« je koristno na papirju, a še koristneje bi bilo v resnici. Ali kaj! Učenjaki, kakor piše dr. Vošnjak, še ne vedo dobro: kako in zakaj se dela toča; kmet pa predobro ve in čuti: kaj in kako dela toča. Praktičen je Uršičev spis o »prejemšči-nah« in potrebno je Koprivnikovo poročilo o »Grozdnem plesna«. Svarilo pred San jo-zeskim kaparjem pa ni tako važno, zlasti ker so ta škodljivec doslej še ni naselil v Evropi. Kadar grmi za daljnimi gorami, pri nas navadno še ne zvonimo hudi uri . . . Drugič le bolj aktualno! Kdor bi ravnal po Praprotnikovih nasvetih gledo gojitve dreves, bi si priskrbel dokaj žlahtnih sadov. Fr. S. Segula nam je podal »Razgled po katoliških misijonih«. Zdrava sodba, gladek slog, lep jezik so zunanje vrline te zanimive vsebine. Rozmanov »Razgled po svetu« je res pregleden. A še lažje bi ga marsikdo pregledoval, da ni tisk predroban. Za nameček je nekaj zabavnega drobiža. Ni nov, pa včasih tudi stara stvar dobro služi. Ko bi naposled vzeli v roko »Slovnico« ali Levčev »Pravopis«, bi morali tam in tam kaj črtati. Naš celoten vtis ob novem »Koledarju« pa je povoljen in blagodejen. ]>opiNi. Iz Št. Vida nad Ljubljano, 20. decembra. Katoliško društvo rokod. pomočnikov v St. Vidu nad Ljubljano je imelo dne 18. in 25. nov. veselico, pri kateri se je predstavljal igrokaz v 5 dejanjih »Sanje.« S to veselico se je bavil tudi »Slovenski Narod« v štev. 277., kar je prav za prav umevno, ker je bil čisti dohodek te predstave namenjen župni cerkvi sv. Vida. Ta dopis je poln laži. Resnici na ljubo objavimo sledeče: 1. Ni res, da je dal g. kaplan Ferd. Er-ker, naš podpredsednik, »tajni ukaz«, da Ži-rovnikovim pevcem ne smemo dati vstopnic; res pa je, da smo to vsi enoglasno sklenili. 2. Ni res, da zato ni bilo »najmanjšega vzroka« kakor »Slov. Narod« piše; res pa je, da so ravno Žirovnikovi pevci provzročili ta sklep vsled svojega nedostojnega obnašanja pri naših veselicah. 3. Ni res, da je ljudstvo godrnjalo, ko je eden Zirovnikovih pevcev zapustil dvorano, v katero se je vtihotapil — res pa je, da se zanj nihče zmenil ni. 4. Ni res, da dotični pevec ni mogel priti do svojega denarja; res pa je eden društvenik hitel za njim, in mu je hotel dati denar njegove sestrične za vstopnico nazai, a ga ni hotel vzeti. 5. Ni res, da v rok. društvu predstavljamo »komedije«, kakor »Narod« piše. — Do sedaj smo vedno lepe in poštene igre predstavljali; zlasti je bila ta predstava všeč vsem, kar dokazuje to, da smo to igro dve nedelji zaporedoma pri razprodani hisi igrali s tako spretnostio, da so 3 igralci slovenskega gledališča iz Lljubjane glasno pritrjevali in ploskali, ter se čudili, da so taka lepa igra sploh more predstavljati na deželi. Druzega nočemo reči. Izjavimo pa, da nam je vsak lepo se obnašajoči gledalec pri naših predstavah vedno dobro došel. Vinko Jovan, Jan. Kregar, tajnik. starosta. Valent. Jenko, Ant. Jovan, rednik. podstarosta. Valentin Reš, društvenik. Raka, 19. decembra. Znani »Narodov« dopisnik z Rake blati z obrekovanjem raško duhovščino, župana in vse poštene raške prebivalce. Na njegove psovko ne odgovarjamo, rečemo le: Sram Vas bodi! — Janez Dolinar, župnik; Hrastnik, župan; Fr. Lun-der, nadučitelj; Fr. Malenšek, Fr. Metelko, Anton Močilnik, občinski svetovalci. TedciiHki koledar. Nedelja, 23. dec.: 4. adventna, evang.: Janez Krstnik oznanuje pokoro. Luk. 3. Viktorija d. — Ponedeljek, 24. dec.: Adam in Eva. — Torek, 25. dec.: Božič. Rojstvo Gospodovo. — Sreda: 26. dec.: Štefan muč. — Četrtek, 27. dec.: Janez evang. — Potek, 28. dec. : Nedolžni otrcci. — Sobota, 29. decembra: Tomaž Kantvar, David kralj. — Solnce izide 25. dec. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 15 min. — Lunin s p r c m i n i; Prvi krajec 29. dec. ob 2. uri 46 minut zjutraj. — M u s i c a saerav nedeljo 23. dec.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša, graduale zložil A. Foerster, olertorij dr. Fr. Witt, po povzdigovanju »O salutaris hostia« zl. G. J. Vogler. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Cecilijina maša v D-dur zl. A. Foerster, graduale „Prope est Dominum" zl. Anton Foerster, ofertorij „Avo Maria" zložil dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. decembra. Državnozborske volitve v Ljubljani. Volitev za mesto Ljubljano sc bo vršila 3. januvarja 1901 v veliki dvorani »Mestnega Doma« od 8. ure zjutraj do 1. ure opoludne in od 4. do 6. ure popoludne. Ie kaznice so rumene. Kdor bi izkaznico in glasovnice pravočasno ne dobil, naj se oglasi pravočasno. Imenovani so poštni asistenti g. Jožef B e g u š. L. K o š e n i n a in Jakob Novak poštnimi oficijali v Mariboru. — Konoeptnim praktikantom pri okr. glavarstvu v Logatcu je imenovan pravnik Aleks. G u zel j. »Meščanski klub« priredi sv. Ste fana dan zvečer ob l/s§. uri v veliki dvorani »Katol. Doma« zabavni večer s zelo zanimivim vsporedom. Predstavljala se bo mej drugim jednodejanska veseloigra »Domačiprepir«. Godba, petje in prosta zabava bodo izpolnile ostali del večera. Zanimanje zanj je že sedaj vseobče. Predavanje v »Kat Domu". Prihodnje predavanje bo sv. Janeza dan, t. j. prihodnji četrtek; govoril bo gosp. dr. Mih. Opeka o Rimu. Slovensko gledališče Nocoj poje se drugikrat veličastna \Vagnerjeva opera T a n n h ii u s e r. — Na sveti dan n i nobene predstave v slovenskem gledališči. Prihodnji predstavi bodeta v sredo, 26. t. m. in sicer se uprizori v sredo na praznik sv. Štefana popoldne ob pol 3 uri božičnica igra Palček, kot ljudska predstava ob znižanih cenah z veljavnim abone-mentom. Isti dan zvečer ob pol 8. uri pa se igra tretjikrat v sezo n narodna igra s petjem R o k o v n j a č i. Nadaljna predstava bo še-10 v nedeljo 30. t. m. Iz dež šol sveta za Kranjsko. V višji plačilni razred je premeščenih 52 učit. oseb, in sicer iz II. v I. plač. razreda: Jos. Med c, Jos. Benedek, J. Adlešič, L. Zupin, A. Cirman, I. Rupnik, A. Račič, Fr. Klinar, Jos. Levičnik, M. Bartel in A Šest; iz III. v II. razred: P. Borštnik, Neža Bregar, I. Lokar, Jos. Svetina, H. Rozina, E. Ciarici, Fl. Rozman, J. Cepudar, M. Cepudar, F. Ivauckv, A. Klančar. I. NVittreich, I. Travnar, J. Furlan, Jos. \Vmdisch, J. Kruleč; iz IV. v III razred: I. Poznik, A. Kadunc, I. Strehovcc, I. Perko, B. Bizalj, P. Gorjup, A. Moos, K. Wider, V. Sadar, St. Birk, K. Schuller, A. Rott, A. Petrovčič, -J. Fortuna, K. Trost Bervar, P. Pogačnik, I. Zupanec, I. Cerar, O. Leskovec, I. Zupan, E. Ohman, M. Jamšek, A. Zevnik, G. Ekel, M. Ilumek. Nadučitelj v Cerkljah I. Benedičič in učiteljica v Vel. Dolini, M. Benedičič sta premeščena v Ore-hovico. Jeranova dijaška miza Za mesec november je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 392 K 42 v., za hrano pri zasebnikih 85 K, za stanovanje 90 K, za manje potrebe 22 K 50 v., skupaj 589 K 92 v. — Dohodkov je bilo 150 K in poseben dar neimenovane blage ljubljanske gospe 400 K, skupaj 550 K. — Vsem dobrotnikom, posebe še blagi gospej dobrotnici iskrena hvala in pohvala od Boga ! — Oskrb-ništvo Jeranove dijaške mize prosi ubogim dijakom tudi nadaljne blagohotne podpore. Naj bi se vzlasti sedaj v božičnem času dobra srca rada spominjala z darovi uboge šolske mladine; s tem gotovo najiskreneje počastimo božje Dete, ki razlivaj obilnost svojega blagoslova na vse dobrotnike revne šolsko mladine! — Vsem dobrotnikom vesele praznike in srečno novo leto! V Ljubljani 22. dec 1900. A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize. Žrebanje. Dne 30. dec. t. 1. bodo izžrebane srečke, katere je izdalo društvo za zgradbo zavetišča in vzgoje-vališča v Ljubljani. Slovenske učiteljice se uljudno vabijo h glavnemu zborovanju društva slov. učiteljic, ki se vrši v soboto 29. decembra ob pol 10. uri dopol. v »Narodnem domu« v Ljubljani. — Na dnevnem redu je razun običajnih poročil odbornic tudi poročilo gdč. Olge Sittig-ove in razgovor o preosnovanih pravilih, ki so predložena vis. dež. vladi v potrjenje in po katerih se društvo preosnovi v glavno društvo (s prispevkom 2 K na leto) z oddelkom boln. podporne blagajne za učiteljice. S tem se omogoči pristop k društvu tudi onim ggdč. učiteljicam, kojim ni do podpor pa bi rade sodelovale v društvu, ki ima namen zastopati in braniti stanovske interese učiteljic. Vabljeni so torej tudi nečlani dosedanjega društva. — Odbor jubilejnega podpornega in hranilnega društva učiteljic. Dr. Tavčar v kazenski preiskavi. Državni poslanec dr. Šusteršič vložil je radi nesramnih obrekovanj v »Slov. Narodu« tožbo proti šef - redakterju dr. Tavčarju in odgovornemu uredniku Josipu Nol-liju. Pač žalostno, da mora dr. Šusteršič svojega kolega tirati pred sodišče, ker ga je nečuveno podlo in nesramno obrekoval 1 ,.Narod" — obsojen. Vsled gorostasno svoje Iažnjivosti je „Narod" v zad njem času od naših somišljenikov dobil celo vrsto popravkov. Da bi „Narod" z objavo teh popravkov sam tvoje laži popravljal in vrnil čast tistim, ki jim jo je v svoji brezumni besnosti skušal ukrasti, to se seveda ne strinja z njegovo moralo. Zato se je pri vsakem popravku obešal na pike in vejice, da bi ga ne bilo treba priobčiti. Pri par popravkih je to pomagalo — pred prvim sodnikom, kaj poreče dež. sodnija, bomo pa še le videli. Ta »zmaga" pa je »Narod" tako prevzela, da se je začel iz tisk. zak. norca delati. Gg. dekan vipavski Matija E r j a v e c , kaplan Josip Sever s Črnega vrha nad Idrijo in posestnik Anton Potrata iz Slapa so poslali po svojem zastopniku dr. Brejcu ,,Narodu" popravke, ki so vstrezali vseskozi zakonitim zahtevam. Ker jih torej ni bilo mogoče zavreči, jih je ,,Narod" priobčil, toda lo v ekscerptu in deloma niti na istem mostu, brez Običajnega uvoda, brez datuma in podpisa, in jih je označil kot laži Tej frivolni zlorabi tisk. zak. so sledile seveda tožbe, o katerih je bila danes razprava. Nič ni pomagala dr. Tavčarjeva sofistika, „Na-rod" je bil obsojen na 60 K globe, dalje da mora vse tri popravke še enkrat in sicer v celoti v prihodnji številki objaviti, ker bi sev slučaju nepokorščine daljno izhajanje »Naroda" ustavilo, in mora seveda plačati tudi pravdne stroške! Kedar »Narod" v prvi in stanci kako pravdo dobi, vselej ga najbolj skrbi, kdo in kako mu bo stroške plačal. No, sedaj bo pa sam moral precej globoko poseči v svojo že itak vsled volitev močno olajšano mošnjo. Kaj ima kmet od Božiča in Grudna? Odlomek iz pogovora v idrijskem sod-nijskem okraju: »Katerega bi vendar volili ? Jaz sem za Božiča, ker je prijatelj Grudnov, ki pozna naše potrebe. Ta dva bosta pomagala!« »Ej, prijatelj, gruden in Božič dasta kmetu le sneg in mraz!« Nasprotnik je volil dr. Žitnika. Izjava Podpisani farani eolske župnije javno protestujemo zoper dopise v »Slovenskem Narodu«, ki napadajo našega č. gosp. župnika Fr. Koširja in se z istimi nikakor ne strinjamo. — Na Colu, 9. grudna 1900 — Sledi čez 60 podpisov, ki so na ogled v uredništvu. Umrl je dne 18. t. m. v Celju g. Peter Levičnik, upokojeni svetnik dež. nadsodišča. Bil je iskren narodnjak. N. v m. p.! Iz Krškega se poroča, da so vsi po litični in sodni uradniki dne 12. t. m. glasovali za liberalnega kandidata; samo dva davkarska uradnika se nista udeležila volitve. Podružnica Ljubljana občnega avstr. farmaceut društva izvolila je na občnem zboru dne 18. t. m. sledeče funkcionarje: Za predsed. Mr. Ivo Devčič; pod-preds. Mr. Robert Kastner; tajnik Mr; Oskar Herzig; blagajnik Mr. N. Sušnik. v odbor gg.: Mr. Danilo Pire, Mr Andrej B o h i n e c, Mr. Josip Š e 1 e r. Gorenjske novice. Advokat dr. Vilfan je po volitvi preračuni!, da bi imel kak »klerikalni« kolega vsaj trikrat toliko klientov, če bi blagovoljno prišel v Radovljico druščino mu delat. — Trgovec F ii h r s a g e r v R a d o v 1 j i ci menda izjavlja, da s strastno agitacijo zoper Šusteršiča ni zaprl vrat Šusteršičevim volivcem. — Vprašajo nas volivci Šusteršič-Pogač-nikovi, v kateri gostilni radovljiški bi našli prijazne obraze. Odgovorili bomo, ko minejo šo volitve za mesta. — Co bodo vprašali tudi ozir prodajalnic, bomo v vseli ozirih lahko imenovali na prvem mestu trgovino Buiovčevo. — Učiteljski nazori so jasne. Duhovi se ločijo. — F e r j a n č i č u povejte, da njegovi pravijo pogorevši že drugič: »Tretje gro rado!« Orožništvo na shodih. V poročilih o naših shodih smo morali opetovano kon- statirati, da je orožništvo pristransko postopalo. To je bilo zlasti očitno pri shodu v Trebnjem, kjer je orožništvo tako postopalo, da je ljudstvo izreklo soglasno sodbo : »Žan-darji z onimi drže, žandarji so proti nam!« Dobili smo uradni popravok, ki izgovarja orožnike. Kot uradni popravek smo ga seveda morali priobčiti, a po zadnjih opeto vanih poizvedbah je dognano, da smo čisto resnico poročali. To moremo dokazati s pričami. Izzivanja na naši strani ni bilo nika-koršuega, in popravek je v tem oziru čisto napačen, ker pravi, da jo bilo treba vrvi, da so se ločili izzivavci obeh strank. Izziv a v c i so bili le na liberalni strani, in ta popravek dela krivico našim v o 1 i vce m ter ne dokazuje drugega, kakor da je bilo poveljništvo napačno poučeno. Odločno zahtevamo, da jo orožništvo nepristransko in da se mu to odločno zabiča Stvar utegne priti še pred državni zbor. Ljudsko štetje. Z dnem 29. t. m. se bodo pričele v mestih z lastnim štatutom vročevati hišnim gospodarjem tiskovine za ljudsko štetje, ki se morajo do 3. jan. izpolniti in vrniti oblastvu Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je priznala deželna vlada Avg. Ottavniku iz Radeč pri Krškem, ker je 12. avgusta rešil iz cgnja ubožca Jan. An-tiohija. Razpisani učiteljski službi. Na dvorazrednici v Fari pri Ivostelu je popolniti mesto nadučitelja oziroma učitelja, najedno-razrednici v Dragi pa mesto učitelja-vodje. Prošnje je doposlati do 10. jan. okr. šolsk. svetu v Kočevju. Laži liberalcev o »klerikalnih« grozovitostih. »Soča* in »Narod« sta poročala, da so v Skopem na Goriškem »kle rikalci« radi hujskanja tamošnjega dušnega pastirja napadli naprednjaka Antona Živca iz Skopega in ga hudo natepli. Brat njegov Andrej, star nad 40 let, doznavši, da ga tepejo surovi klerikalci in vlačijo po tleh, je pritekel na pomoč. Anton Živec, dasi močan, se ni mogel ubraniti, bil je nesrečen, ali njegov brat Andrej še nesrečnejši. Kakor stekli, so padli po njem ter so z rezilom vsega porezali po glavi, mu jedno oko popolnoma iztaknili tako, daje imel 1 u k n j o t a m , k j e r j e bilo ok^o in poleg njega so pobili hudo še nekega druzega, ki je bil tudi naš. Orožniki so že prijeli 7 hudodelnikov-klerikalcev. Andrej Živec je moral v bolnišnico, kjer so mu zašili oko, da bo manja luknja ; tudi druge rane sc bile smrtno nevarne, dasi je upanje, da ozdravi. Ostala dva ranjenca zdravi zdravnik doma. In vso to je storila — dostavlja »Soča* — farovska gonja v cerkvi in zunaj cerkve. »Primorski List" piše 0 tem: To »Sočino« poročilo je strašno, tembolj, ako pomislimo, da je »Soča« začela nabirati milodare za žrtvi farovske gonja, Andreja in Antona Živca. Hoteli smo se tedaj natanko prepričati, kaj je na tem resnice. Dobili smo natančno in verodostojno poročilo, ki pravi: »Po končanih volitvah zbrali so se katoliški volivci v gostilni ter pili vsak na svoj račun, le 3 možje dali so po vrhu še za par litrov. Kmalu potem pride v gostilno iskat prepira, po svoji stari navadi, Ant Živec, liberalec, ter sune dvakrat v trebuh enega izmed naših volivcev, na kar se je začela tepežka, kije trajala le p ar minut. Omeniti mi jo, da so videli I},/ i t e v in krivec v rokah liberalnih mož! Andrej Živec je bil res ranjen na očesu, katero mu je izteklo. R a-zun njega ni nobenega druzoga liberalca v bolnišnici, pač pa je neki mladenič katol. stranke, katerega so liberalci v Dutov- 1 j a h pomastili. Vsi drugi so zdravi. To je goli f a k t u m. Kar piše »Soča« o pijanosti precej zjutraj, da so se napili v farovžu, da so bili klerikalci prvi napadovalci, da je vino teklo (pri liberalcih je teklo več dni), da so bili nahujskani po larški gonji in vse take lepe reči, je podla laž. Ravno tako je neresnica, da Ant. Živec ne bode dolgo več za delo. Seveda, ako noče delati! Drugi dan je bil že v krčmi. Pobiranje miloščine je pesek v oči, je volivni manever liberalcev. »Soča« piše, da ima 5 otrok. Toda eden je žendarm, ona hči je poročena, eden jo trgovski pomočnik, in le 2 dekleti vodita doma gospodinjstvo, kojih prva ima že 18 let. Nabiranje milo-darov ne bo tem otrokom nič pomagalo, pač pa bo pomagalo še kak »kvartinček« liberalcem. Upnik Antona Živca je kanalski župan Z e g a. S tem je mnogo povedano ! »Popotnik" se sicer drži v rezervi od prve letošnje številke sam, s katero je skupil, da je dobil dobro po prstih. V zadnji številki pa nastopa zopet kot učitelj duhovščine in ji priporoča, naj »vzbuja v srcih otrok in odraslih čute hvaležnosti in ljubezni do Boga in ljudij — mesto sovraštva in politične strasti do svojega bližnjega«. Od to strani ni treba naukov! Kaj so pristaši »Popotnika« vse počeli v zadnji volivni borbi! Najnes amnejšo agitacijo z umazanimi pamfleti so počeli in vzbujali vse strasti. Od ljudij, ki so kolportirali »Volilni katekizem« in nastopali kakor P i n v Logatcu, ki je prihrul na čelu pijane tolpe, ki je metala kamenje in jajca na poštene in mirne ljudi — od takih ljudij vsak nauk odklanjamo! Grozno slabo se mora goditi glasilu »zavednih in naprednih« učiteljev »Učit. Tov.«, da tako neznansko »jamra« v listnici upravništva svoje zadnje številke. Nič manj kot 4000 kron mu dolgujejo njegovi ,zvesti' naročniki. In list zaključuje 40. leto svojega obstanka In naš vrli »Slov. Učitelj«? Zi-ključil je šele prvo leto, pa mu je sijajno zagotovljen obstanek, Kajne, »Tovariše« plačujočih naročnikov — duhovnikov ni več, in pošteno učiteljstvo ti obrača hrbet«. Samomor. Vrat si je prerezal z britvijo 17. t. m. 671etni Jan Kovač v Potoški vasi. V svoji nervoznosti je že poprej večkrat pravil, da si bo končal življenje. S irno-morilcc zapušča 601etno vdovo in pet doraslih otrok. Razpisana učiteljska služba. Na dvorazrednici v Mirni peči je popolniti drugo učno mesto. Prošnje vsprejema do 31. dec. okr. šol. svet v Novem mestu. Iz listnice upravništva »Uč. Tov:« Dragi tovariši! Do 200 pisem poslal s^m v zadnjih dneh do Vas tovarišev v razna sola, ter sem trkal, prosil, molil, se srdil in grozil — ako ne poravnata Svojih zastankov ! Nič manj kot 4000 K palo bi v žep »Učit. Tovarišu«, ko bi se odivali vsi ti razni dolžniki! »Pa kako je moglo narastijftoliko za-stanka, toliko dolga? Čemu jim pa lista prej ne u taviš?« poreče kedo. »Ja, vidite, tega Vi ne umete«, bi Vas skoraj zavrnil. Pred seboj imam troje pisem, ki bi bila skoraj vredna, da so objavijo — da vidi svet, v kaki bedi, v kakem siromaštvu živi še ta in oni naš tovariš!! »Razne nesreče, — obilna družina, — teški porodi«, —'»zlomil nogo« — itd. — vrsti se vse v enem. Za »inteligenco". Dr. Slane so praska. Dolgo časa Slane po sijajnem porazu ni dal glasu od sebe. Včeraj, na kaj primeren dan v petek, se je vender oglasil in milo zastokal, da so se »Novomeški in belokranjski okraji dali po farovžu v kozji rog pognati; v volivnem okraju Vencajzo-vem pa ni nič tega odmevalo, kar se je drugod tako veselo glasilo. Gorenjske ne štejemo". Potem pa pripoveduje Slane: »Zanimivo jo, da so se v našem volivnem boju v kmetski kuriji na Kranjskem izražale ravno tiste agitatorične misli, kakor na nemškem Štajerskem, ne da bi naši ljudje vedeli, kaj se na Štajerskem vrši. Noben naših agitatorjev ni vedel zatežnjenemškihštajerskih kmetovalcev (prav: barona Roki-t anskega). Iznašegagospodarstva torej je vse to i zk lilo«. Dr. Slane, le počasi 1 Vaši ljudje morda res niso vedeli za težnje barona Rokitanskega, zato ste pa vi bolje vedeli za vse laži, ki jih brez vspeha meče na Štajerskem liberalizem v boj proti katoliškemu prepričanju poštenega kmeta, in javno mnenje vas je obsodilo, da ste vi tisti, ki ste iz nemščine »p r e p 1 o n • kali« 1 a ž n j i v i liberalni »volivni katekizem« in da je baron Rokitansky vaš duševni oče, pa tudi oče vaših — bla-maž. Res čuden možak, komur so laži »volivnega katekizma" »agitatorični argumenti" in da ob posurovelosti »Slov. Nar." in »Rodoljuba" vsklikato : „Še nikdar prej ni bilo naše časopisje tako zanimivo". Dr. Slane, prav imate —• »nemoralna stranka se posluži vseh sredstov, katera more najti". Vi včeraj v glasilu slovenske »inteligence" zopet z dovoljenjem dr. Tavčarja grdo psujete duhovščino s »pijanci" „spolsko gr » dobno živečimi",,skrajno nepoštenimi ljudmi1, »duhovnik je najhujši sovražnik šole", duhovnik je »navadno grozno neveden in le malokedaj kaj prida človek«. Sedaj ko ste tako strahovito natepeni, vas to psovke delajo strahovito smešnega. Psujte kolikor hočete, lečite si s psovkami svoj poraz! Vaša in dr. Tavčarjeva surov ostnikdar nebodeta zmagali! Sejmi po Slovenskem od 24. do 29 decembra. Na Kranjskem: 27. v Črnomlju, FUdečah in na Vrhniki; 28. v Dobu in Mirni peči. — Na Koroškem: 27. v Lavamintu. — Na Primorskem: 27. v Divači in Gorici; 29. v Cevdatu Društva. (Zdravniška zbornica kranj-s k a.) Vabilo k s-ji zbornice dne 28. dec. ob p 1 6. uri zvečer v zborničnih prostorih. Dnevni red: 1. Naznanila predsed-ristva. 2 Poročilo blagajnika. 3. D ilcčitev prispevka za 1901. 4. O zdravniškem honorarnem tarifu (dr. Dtiranceschi.) 5. Eventualni predlogi, Po javni seji sledi tajna seja. Poročilo o častnc-sodni obravnavi. Darovi. Za J e r a n o v o d i j a š k o m i z o. G. dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani, 12 K. — G. Mih. Korošec, žopnik v pok. 10 kron. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila, Brno, 22. dec. Živeli drž. poslanci: Povše, Šusteršič. Žitnik, Pfeifer, Pogačnik in Vencajz! — Deželni poslanci moravski: dr. Koudela, dr. Stojan, Sevčik, Sykora. Weber, Dubnov, dr. Hruban, kanonik Pospišil, dr. Ehrman Šilinger Popelka v Brnu. Dunaj, 22. decembra. Cesar se poda jutri v Wallsee, kjer ostane božični praznik. Trident, 22. dec. Knezoškof tri-dentski je izdal pastirski list o d r-žavnozborskih volitvah. V njem svetuje svojim podiožnikom, naj se pri teh volitvah oklenejo katoliške konservativne stranke. Sicer te stranke ne vodijo škofje, vendar je ta stranka vseskozi poštena in dela v soglasju z nameni katoliških škofov. Volivci se smejo zanesti na to stranko. Praga, 22. decem. Deželni zbor je sklenil proračunski provizorij in je zaključen. Lvov, 22. dec. Clališki deželni zbor je po sprejetem proračunskem provizo-riju zaključen. Deželni maršal je izrekel svoje obžalovanje, da so deželni zbori odklonili vladno predlogo glede žganj ari ne, in je izjavil, da se bo ta zadeva dala urediti le s soglasnim postopanjem deželnih zborov in da vlada mora po dosedanji poti nadaljevati. Lvov, 22. decembra. Pri volitve-nem shodu v Grodku je prišlo do pretepa. 14 oseb je ranjenih. Tam se je zvedelo, da je židovski trgovec Kar p udaril katoliškega duhovnika. Katoliško ljudstvo je silno razburjeno. Da se razburjenost pomiri, so poslali po orožništvo, ki pa ljudske nevolje ne more zadržavati. Poslali so zato oddelek huzarjev in zaprli vse gostilne. K ar p je zaprt. Zagreb, 22. decembra. Sabor je sprejel proračun v tretjem branju. Zagreb, 22. decembra. Tu je neko sodišče obsodilo branjevca na štirinajst dni zapora, ker je zavil sir v časnik, v katerem je bil natisnjen banov govor. Darmstadt, 22. decembra. V drugi zbornici je bil z jeduakim številom glasov odklonjen predlog glede razsodišča mej Anglijo in Buri. Predsednik je glasoval proti. Za predlog so glasovali antisemiti in socijalni demokratje. Vladni zastopniki so pred razpravo ostavili dvorano. Rim, 22. decembra. Kralj je vsprejel demisijo zakladnega ministra li u -d i ni j a ter začasno poveril vodstvo tega portfelja finančnemu ministru Cki-mirriju. Grenua 22. decembra. 13.000 delavcev na kolodvoru in v pristanišču stavka. Parniki no morejo tu izložiti blaga, ampak je morajo peljati v Mar-siljo. Madrid, 22. decembra. Drž. zbor je sprejel poroko prineezinje asturske s 184 glasovi zoper 84. Berolin, 22 decembra. (C. B.) Danes je tu umrl Blumenthal, naj-stareji fc ld marš al nemške armade. London, 22. dec. Iz Carigrada se poroča o velikih nemirih na otoku Sa-m os, ki jih je provzročil namestnik. Zahtevajo, da se namestnik odpravi. London, 22. dec. Iz Kapstadta brzojavljajo: Buri se bližajo Colesbergu. V torek se je vršil ljut boj pri Philipp-stow/nu. Na angleški strani je padel jeden mož, sedem je ranjenih. V sredo so zasedli Buri Philippstown, v četrtek so razdrli železnico pri Hontkraalu. Angleži menijo, da bodo lahko Burom zastavili pot. V Ventersdorpu so ujeli Buri 20 mož. London, 22. decembra. Stanje v severu Kapske kolonije je vedno resnejše. Buri, ki so prekoračili reko Oi •anje in prodrli v kapsko kolonijo, štejejo čez 20 0 0 mož. Med tamoš-njim Holandci se jih je mnogo postavilo zopet na bursko stran. Ustaja se vedno pomnožuje. Sploh tamošnji piebivalci moralično in gmotno podpirajo ustajo proti Angležem. Buri delajo resno nato, da se vzdigne zoper Angleže cela severno-zapadna stran v od kritem boju. V Colesbergu so hoteli Angleži nekaj ustajnikov smrtno kaznovati, ker so pa Buri tačas prišli bližje do sedem milj, morali so sodišče prenesti. London, 22. decembra. (C. B.) Vojni urad je sklenil z ozirom na zelo resen položaj v Južni Afriki od poslati čim največ mogoče novih čet. Pariz, 22. dec. Iz Pekina se poroča: Velevlasti toliko časa nečejo poklicati svojih čet iz Pekina in iz pokrajine Cili, dokler se kitajska vlada popolnoma ne uda mirovnim pogojem velevlasti. Le ameriški zastopnik Conger ni podpisal te izjave. Izjava se takoj sporoči Cingu in Li-Hung-Čangu. London, 22. dec. Železnica med Pekinom in Tsientsinom je popravljena. Nemci in Rusi so si jo razdelili. Nekaj lokomotiv se jim je pa pohabilo, da je promet zelo obtežen. McteoroiogiSno porodilo. Višina nad morjem :J06'2m srednji zračni tlak 736-0mm 21 22 | Stanje Cas opa- baro-zorauja metra r mm. Tempe- . ratura ! po Celzij« i Vetrori W. rvv/i | 7391S | 2 9| sl. jzah. Hebo T S B jasno '. zjuti. I 740 5 | —1-9 jsr. vzsvzh. I del. jasool 00 2. popol. | 744 2 | 41 | sl. szah. | jasno | S ednja včerajšnja temperatura —1 8 normale: —2 2 Odprto pismo. Dragi Metličani! Jako sem bil presenečen, ko sem bral, da je med Vami že sedemdeset mož, katere je pri volitvi v peti skupini vodilo prepričanje in ne strah pred nekaterimi domačimi mogotci. Pokazali ste, da ste res možje, pravi korenjaki, ki gredo neustrašeno v boj za resnico in pravico, možje, ki znajo sami misliti, in jim ni treba, da bi za nje mislil neskončno učeni Fleischmann ali kedo izmed njegove garde. A boj še ni končan; še en krat vam bo treba stopiti na bojišče. IIo-čete-Ii sodaj s svojo omahljivostjo omadeževati moško ime, katero ste si pridobili v prvem boju? Liberalna stranka Vam ponuja za poslanca notarja Plantana. Ta sc Vam jc tudi že pokazal. Obljubil Vam je razne stvari, da bi Vas pridobil za se. Toda bedak je, kdor dandanes še verjame obljubam. Obljube so debelo namazano limanice, na katere razni ptičarji love lahkoverno kaline. Kdor kaj obeta, mora dati tudi poroštvo, da bo izpolnil to, kar je obljubil. Tega poroštva pa gospod Plantan nc moro dati svojim volivcem. Ravno nasprotno. Notar Plantan ima na sebi lastnosti, ki jemljejo njegovim obljubam vsako pod- Notar Plantan kandidira na podlagi liberalnega programa. Liberalizem pa je kmeta in obrtnika spravil na beraško palico. Liberalizem jo kriv tift>ga nenaravnega razmerja med bogatini in reveži, ki ga danes opazujemo po celem svetu. Zato se povsodi po svetu z gnjusom obračajo proč od liberalizma; le pri nas na Slovenskem ga še goje, in notar Piantan hoče celo s pomočjo tega liberalizma, ki je pokončal kmeta in obrtn.ka, ta dva stanu rešiti pogina. Kak nesmisel! Liberalizem je smrten sovražnik naše sv. katoliške vere. Plantan stoji na podlagi liberalizma. Zato ga dober katoličan voliti ne more. Kaj je Piantan? Notar. Vsa čast notarskemu stanu! Toda Plantan je notar posebne vvrste. Kar je bil svoje dni pri Vas notar Stajer, to je bil v Zatičini notar Plantan. Si-li morete misliti, da bo v državnem zboru zastopal Vaše koristi ? Metličani, bodite možje, ki znajo sami misliti 1 Sramota za Vas, če bodo po sv»-tu govorili, da so vsa metliške misli v Fleisch mannovih možganih ! Pa poglejte malo po Metliki! Kdo pa je najbolj navdušen za Plan tana? Neki ljudje, med njimi vsi tisti, kino hodijo ne k maši ne k spovedi, so za-nj. Kako bi mogli pri takih razmerah glasovati za Plantana Vi, ki ste d bri kristijani ? Reklo bi se to, teptati z nogami s>/. vero in svojo lastne koristi. Ni še dolgo tega, ko so med Vami živeli oderuhi, da ni bilo daleč okoli enakih. Vest-, kako so si tisti, ki Vas hočejo še sedaj imeti v strahu, pridobili svojo premoženje. Veste, kako je še pred nekaj leti Vaša f. dol. posojilnica zahtevala visoke obresti. Veste še marsikaj druzega. Nihče se ni upal ganiti, nikjer niste dobili pravice. Kdo se je postavil za Vas, stiskane reveže? Vsi vest', da so bili to Vaši duhovniki. Hočete-li sedaj zopet nazaj v staro suženjstvo ? Metličani, bodite možje in govorite moško besedo: »Liberalni notar Plantan nam poslanec no bo !« Na Gorenjskem, dne 21. dec. 1900. Vaš Znatekdo. Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastlrstvu ln za cakrbovanjo cerkvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. BroZiran izvod knjig? slaDo v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali eeloplatnu 5 K 20 b. Po poŠti 30 h več. „Zenl čast ln apoitovanje", pravi pesnik. ker ona skrbi za telesno in objednem za duševno blaginjo družine. Mož, ki se popolnoma posveti svojemu delu iu poklicu, se seveda ne more brigati za to, kar pride za njegovo telesno hrano na inizo. Gospodinji je pa tudi težavno, vselej pravo zadeti, in njena odgovornust se pričenja pri jut-anji kavi. Vsekako je torej splošno koristno, da se opozarja na sledeče: najizvrstuejša, zdravju koristna in najbolj prijetno okusna kava je splošno priznana bobova kava, nameSana s polovico Kathreiner Kneippove sladne kave. Stotisočera skušnj* priporoča to najboljšo kavino primes zlasti vsaki gospodinji m materi, ako hoče pripravljati res prstno domačo kavo, ki nam nudi poleg zaželjenega prijetnega okusa tudi limono redilnih snovij in krepil. Kathreiner Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna samo v znanih izvirnih zavitkih. 9 v Cisto medicin, ribje olje. pri Mariji Deželna lekarna Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. Mtlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca so Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in prisinog msdtoinskog rlbjog olja, katerog že die časi samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udatii 839 14 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpodilja vsak dan z obratno poito dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Nlr. Ph M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta v- Copic za slikarje, pleskarje, zidarje in e za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani. Frančiškanskulice. 228 16 11—7 Vnanja naročila proti po\zetju. cTafioj prodam zarad odpotovanja nov harmonij, šivalni stroj in več pohištva Jurij Malovrh, 1107 3-2 organist v Cerkljah pri Kranju. v Ljubljani, na najlepšem prostoru, z dobro kupčijo, se radi rodbinskih razmer takoj proda. 1114 2—1 Več pove J. Poženu, Cojzova cesta 10. St. 41.948 Razglas. 1116 1-1 V smislu sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 21. decembra 1. 1900. razpisuje mestni magistrat ljubljanski javno pismeno ponudbeno razpravo za prevažanje odgoncev in ujetnikov in pa za priprego za „ljubljansko prostovoljno gasilno društvo" v 1 1901. na dan 28. decembra, t. 1. ob 10. uri dopoludne. Pogoji o izvrševanju vožnje in drugi pripomočki razgrnjeni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer je tudi izročati ponudbe, v katerih naj bode ponujana svota zapisana s številkami in besedami, najkasneje do določenega časa v zapečatenih zavitkih in opremljeno z vadijein 100 kron. Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale ponudbenim pogojem ali katere se bodo glasile pogojno in pa na take, ki bodo prekasno ali dodatno vložene, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dno 22. decembra 1900. Št. 394/Pr. Razpis službe. 1112 2-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo Umestnega komisarja s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 K, z dejalnostno doklado 400 K in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 51etnic po 200 K. Za podelitev te službe so v obče merodajna določila § 5 službeno pragmatike, ki slove: >Posebne zahteve za namestitev v konceptni stroki so: 1. Dovršene pravno- in državnozmuiske študije in z dobrim vspehom prebiti trije teocetični državni izpiti; 2. z dobrim vspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in dvema drživnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če za v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim vspohom prebili tretji državni izpit. Taki prosilci se zapriseSejo še-lo potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopil pa obljubijo le molčljivost (§ 30.) V teku dveh let po dnevu zaprisege mora so konceptno službovanje vsprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko izpusti iz mestne službe. Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanja v konceptni službi nikakor ni dopustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi no zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29, odst. 2 obč. r.) Vendar se more pa podeliti služba II. mestnega komisarja vsled sklepa občinskega sveta z dae 5. ja-nuvarja 1893. 1. tudi takemu, sicer usposobljenemu prosilcu, ki nima politično juridičnih Stud j. Prosilci naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri predsedstvu mastnega magistrata najpozneje do BI. decembra t. 1. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddajanju službe ne bodo vpoštevalc. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoll v lijubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peia nrtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III. več stekleničic. 591 50 — 24 kot želodec Urepktijoee m tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenjo in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem za- Zupanstvo v Sodražici išče iz kušenega — samca. — Služba nastopi so lahko takoj. 1093 3-2 NflJLEPSt PRflZNiCNO DARILO! U NOBENI 5L0UEN5KI MlSl 5E NE Pl 5MELE P0QREi5ATI 00000000000 DOKTORJA FRANCETA PRfrŠErRNA UREDIL SKRIPT. L, PINTflR tLU5TRIRflNft IZDfljft, 5E"5lTA 5 K, U TLATNU UCZANfl 6'40 K, U U5NJU UtZftNfl 9 R. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL. KLEINnAYR & PED. BA/^DIrRG \J LJUBLJANI • ° D0PIUAJ0 SE PO U5EM KNJIGOTRŽNICAH ° 0 1023 20-15 Ker se vsled smrti opusti trgovina s klavirji, se prodajo novi in preigrani klavirji tn pianme po zelo nizkih cenah. 1101 3—2 M. Marout Križevniske ulice 12, ali Breg 20. MATTONrs f Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiBSsnutolske kisle vode. 10-49 Izvirek. Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in franko V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner ju in Peter Lassnik u v Ljubljani. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra ccistn 61.0 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozaria ua veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 86 779 24-5 ».Unter - Themenau" pri Breclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvane ,,Felnklinker"-plošče v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanje, zlasti za cerkve in samostane. Taka dela je tovarna ž<> izvršila po cerkvah v llrumovi, Mariavolgv, Krouierizu in Oitak-rin^n; v klavnioi Hrnski; po kolodvorih v Olomucu, 1'rerovu, Krakovu : v samostanih Koloroea , Stani Wi«»s . Modlingu , Brezah, Tarnopoln ; po bolnišnioah v Krakovu, KoloŠu in Drnu. Dvakrat posteklene ceviiz kamenine, nastavke za peči.školjkaste posode za stranišča. ,,Kliuker' -opeka, pečnice in stranice za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka, H posteklena in ne posteklenu, najboljše vrste. Ceniki ln troškovniki na razpolago. Delavcev okoli 700 ^ # ^ # & i 054 6 Mnogovrstno kožuhovino priporoča po najnižji y » V V V V V Ji ar o t cftccfinagcl, Mestni trg št. 24. ^k. 0 == Domača umetnost! = Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 60 52-50 v hiši gospe Wessnet*-jeve se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom ▼ naročila za izvrševanje vsakovrstnih stroga umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamenaf gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umetniško dorriena dela ! Friznalna pisma so na razpolago. '.Domača-tvrdka! iaiEPaaii ■ ■■ I Jan. Dogan-a II mizarski pohištveni obrt 536 28 "V I^jllhljaui na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega Zaloga Kari Giani-jotih mil in tkanin pohištva. Naročila se točno Izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj In franko. FELLINGER in HA88INGER o. in kr. dvorni založniki. 114 26-17 Cerkvena oblačilu, društvene zastave itd. »unstj, I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof". Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno. m tHBH zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, so priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera 90 20 dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne opeko vseh vrst. Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uma-zanje) za krepčanje in utrjevanje kit in miSic človeškega telesa Kvvizdov fluid. Znamka: Kača (tekočina za turiste). Turisti. kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje in poživljanje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K. pol steklenice I K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-8 Olavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji ("aslitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemlj6 oprostne listke ta k< rist mostnemu ul» žnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja so m-stni magistrat ludi letoi slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci: Karol Karinger, Vaso Pelriču! ter Albert Scliaffer. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega s\čta raznažal mestni uradni sluga ludi letos ojTostne listke f.o hišah. 'L\ vsak oprostili listek bodisi za novo leto ali za gid, je kakor doslej položiti jedno krono in na opisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan ludi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala v novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. decembra 1900. 1103 3-2 St. 40.761. Razglas. 1083 3-3 Pri nekem tukajšnjem psu, ki je ugrizel enega človeka in več drugih psov, se je uradno konstatovalo. da je bil sfekel. Z ozirom na to uvaja se v smislu § 35, zakona z dnž 29. februvarija 1880, drž. zak. štev. 35, za mesto LJubljano ln za okrožje 4 kilometrov trimesečni pasji kontumae. V tem času smejo se psi le s trdno torbo, ki bode popadanje popolno zabranjevala, na ulice spuščati, ali se pa morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi se ne smejo jemati v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive zuake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. Pse, ki se brez torbe, ali s tako iz mehkega usnja napravljeno torbo, ki popadanja ne zabranjuje, zasačijo zunaj hiš, bode konjač polovil in pokončal; proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah. dne 12. decembra 1900. •w i ■■ *» ■ |-»BB i. O m o 10 ffl ii priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd. vseh pripadajočih rekvizitov in munlclje, posebno pa opozarjam na 730 20-19 iT troccvnc katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna, naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice., Ilustrovnn cenik se pošlje na željo zastonj. ;.vri V hotelu „Virant" v Ljubljani sprejemajo sc naročila na obed in večerjo. Istotam sc sp rej 1116 gospodične v kuhinjsko vežbanje. Poučuje kuharica z Dunaja. Tudi je na razpolago »-s« , pri- pravna za plesne vaje itd. kacega društva Dalje velika klet za vinske trgovce ali kaj jednacega pripravna. 1105 3-2 f h v h h k" >N A S "u O k." fc ¥ Vel ika naloga kina-s rebra. Podpisanec p. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, dd &em pričel z dnem 1. deoembra t. 1. v Mayerjevi hiši, S7. Petra cesta št. 4 zlatarski in juvelirski obrt. »»J primernejša božična m novoletna darila priporočam po jnižjih conah, Izdelovanje ln popravljanje vseh v mojo stroko spadajočih novih in starih del izvršujem točno ln najceneje v lastni delavnici Za innogohrojna naročila se najuljudneje priporočam z velespoštovanjem 1(90 3-3 tiar Drago ti n Koša k, zlatar Za solidno blago jamčim Na Dolenjski cesti pri mitnici štev. 6 se dobro znana bivša stara gostilna pri „Hrovatu" | * Vrts1^?^^** hleva P^-injski hlev, veliki sadni | takoj prod A ali odda v najem, jjjj Natančneje se izve v pivovarni tvrdke J Kosler & Co. 1114 jj} Podpisana ima v zaJotri najraznovrstnojsp, trpežno, krasno blago za bandera, baldahina, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte tazen I. in II. in s;cer: krasno vezani po 90 kr., v platno vezani po 55 kr., kartonirani p> 35 in 40 kr. in broširani po 30 in 25 kr. — III. in IV. letnik se dobita le broširana. Dobe se po vseh knjigarnah in v semenišču v Ljubljani. 19jO: „Grand Prix". Najvišja odlika! Na 7 prejšnjih razsta vah s prvimi darili odlikovano. na '1860\ nnri 'T.p.a.P.M\ P°d" ^C.fl E fEPBypfKw platu. 978 10-8 Vsak dan jih izdela tovarna 40.006 parov! Edini kontrahfinti: HesHtorff; B^hn «& Co., Dunaj, I. Na tHtbno na prodaj v vsaki bojši prodaialni čevljev, gumi in modnega blaga. St. 31.951. Razglas. 1082 3—3 tf —— ■ ------------A. j*. 4 i Začetkom leta 1901 se ima v smislu zakona z dnč 29. marca 1869. 1. (drž. zak. St 67) izvršiti sdIošiio ljudsko popisovanje po stanji z dne 31. decembra 1900. ' splošno „, Z »aro® na *>lofibe §§ 19 in 23 zgoraj navedenega zakona, dolžan je vsak imčtelj stanovanja, odnosno f . t^«Qn,Ski 8osP°^ar> »met. pripravljene za moške os.be, katere je v stan, va.iji popisa i in katere so rojene Lt V T d° :Šletegl l6la 1891' ,l0V. pravico v kakej v drživnem zboru zaslopi, h dežel, kolka proste izp ske iz rojstne knjige, katere je izdat, brezplačno, ali pa poverjen prep.7 ojstnega hsta St ,1 , S,° 71 VS1 T1616'1,' Sla,n0Vani m družinaki B°«Podalrji, V katerih stanovanjih so ali bodo duč t jlllT l o»ebe, ako iste nimajo že poverjenih predpisov dot finih rojstnih listov, preskrbeti si za vsako tako osebo tak izpisek najpozneje do konca tega leta, ter se imajo v ta'namen takoj obrn ti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se je vpisalo rojstvo "»»"j uoruiu na dotičneTosebeJ;°Zir°ma ,a ^^ b°'ie P°tCm pril<>piti na ™™anilnico, v kateri se izvrSi popis štev. 17.68? dHjC JaVn° "" Znanj'° V8,ed raZpisa C" kr- deže,ne vlade za Kranjsko z dnč 26. novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 30. novembra 1900. T aim jM.rn.Mjfk w Mii izdelovateli orgel j v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19 ® M A j|| se najuljudneje priporoča prečistiti duhovščini za izdelovanje W jMIRf' P° na">°V('jših in preskušenih s-stavili, z večletrt m poroštvom. fift| ._. ||!ll)j'lB |j Nadalje se priporoča tudi za vsa v to .stroko spadajoča :B; iHvi^^gtijj popravila (predrlavanje, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo 'Di . točno m po najnižjih cenah. 956 11 W v Ljiibfjani priporoča ^ sa dobo lova ter pošilja ip - r- -----------"•v ■-,. t: (1 Čast mi je naznaniti p. n občinstvu, da sem prevzel in otvoril |j| V Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 3 | (dr. Kosler-|eva hina) ^ obstoječo ^ trgovino z dišavami, strupi | in materijalnim Blagom. f„ ,, ^in.0ge zv^Z(S katere imam z največjimi tu- in inostranskimi tovarnami in vranami me stavijo v prijeten položaj, da bom mogel čč. odjemalcem vsestransko ustreči. — Zunanja naročila izvršim točno in solidno. Obilega obiska prosi z velespoštovaniem Anton Kane, drožerist. jS mm LLI.j. 1. t.YYYi vse druge lovske p trebščine v*> ™ \ katerih iiiia veliko zalosro. //^ ^ nižinska pratika ^ ff^-m T(šk Dobiva se komad po 12 kr. = 24 vinarjev po vseh prodajalnicah v m estih, in it a deželi. Glavna zaloga pri H. Virmanu v Ljubljani. _ __= Ceniki sa razprudajalce pošiljajo se zastonj. - 1 1 ii ii il m Is m 1|| a® 315215 5 ■Z 5S Naznanilo. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo prodajalnico in izložbo na novo prenaredil in povečal, imam največjo izbiro vse novosti (secesijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, bici-keljne in šivalne stroje, Ct Ct Ct Ct najceneje v primeri z drugim blagom. Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem. FR. ČUDEH, urar, na glavnem trgu nasproti rotovža. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure 4-50 gld., srebrne damske ure 440 gld., zlate z močnimi po-krovi 15 gld., budilke 1"50 gld., stenske ure na nihalo v omari 100 cm CE3 CD 1088 3 dolge osem dni idoče 8 gld. m m m il m m il Si i! ii ii 10 ii ii Giiyiy[?a|lCTiyT\fg|[5Ll'V|Bj!Ek< 15lZS[pl5lZSal g]5ElSllSL^jaiSl2E!Bl 151^11 MfiloFalil aj a «3 s— K« bi se ilnm ali |i Tlstnno ljeno leta, l^T^O. :w za pspofh, le z blaga od B. Schroll-a, Graumann-a in Siegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za izborno delo iu unjreeluejo postrežbo jamči tvrdka &. cJCamann, £ju6ijana, Mestni trg štev. S, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalog originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo vsake vrsie kopalno perilo. Pless-ovi, Hiiokel ovi, Pichler-jevi klobuki iz; dlake in lodna, najbo-jSe v žokih. nogoi/'caih. kravatah, modercih in žepnih robcih, razno drugo modno in pleteno blage za g spode, dame m otroke itd. itd Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih iu spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobreto blaga brez konkurence. pripetilo, da bi kup^c bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga ii na z ihtevo vrnem denar. 10V2 26 - Josip Kastelic, krojaški mojster, v I^Jnbljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne €B> R» H o Aii: c* 9 posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojadko delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 47 Ztinanj" naročila tnčna — Cene primrno nizke. eo a as to >■ as s— a_ CD M P? c2. CD Najceneje ter po ^taliiili eenali se kupuje pri Rudolf Wetoer-ju9 »™ri». zapriseženemu vešdaku in cenilcu, Stari trg štev. 16 — Ljubljana — Stari trg štev. 16. Velika zaloga vsakovrstnih 1071 8 "(i sir, zlatnine, srebrnino, optičnega orodja in fonogiafov. ♦ -r (U (>9 £= c=> ca i—i as S, = S .52 &M ' & Q rk 6 CO i 1 Srebrne remontoir-u-e za gospode K 11"20, srebrne remontoir-ure za dame K 11-20. Zlate remontoir-ure z močnim okrovom za dame K 3 i- —. Budilmk K 320. Ura na nihalo z omarico, 100 cm. visoko, gre osem dni. K 17- -. — Ceniki brezplačno in franko. MVse po »talnih tovarniških eeuali! __^Rk.— - -JK--^m*---* —-ajf«^. —--——-----——-^Rk A S % < mmsW Najboljša Iii najcenejša božična im oletna darila dobivajo se pri tvrdk; ' „pri novi tovarni" v JEjuBtjani, Prešernove (Slonoue) ulice št. I Flanelaste bluze (jopice)....................gld. 125 Chloth-bluze „ ................... „ 290 batist-predpasniki...................... » —'25 spodnja krila iz Cloth-a v vseh barvah............. „ 2*50 batist žepne rutice za dame (Seccesion), 12 kosov......... „ 2 — Nnrlaljp blago za obleke dam in gospodov h tu- in inozemskih tovarn, kavine in posteljne oprave, preproge (Teppiehe), k.-knr vrsu- mami fakturnega blaga po p.»dt>vit.n ni /ki h »ena h. 1102 3-3 D u 11 a j s k a filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanj, posojila n vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 154 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Ihinain, I., tlerrenpisse 12. Glavnice v akeljali 20,000.000 Reaervni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicato Taboru, Benesavi. Iglavi, Moravski Ostravi. nd6 20. deoembra. Skupni ai'iavni dolg v notah . . Skupni državni dolg v »rebru . . . Avstrijska 2lata renta 4<70..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4°/c, 200 .. . Avstro-ogerske baDčne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista . . . • • Nentfki drž. bankovci is 100 m nem drS ve!' 98 65 25 117 70 98-70 116 75 '-2 60 1692- -66725 240 10 117 70 i » u au a. j « k. a. borz 20 nark 20 fraekov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini ... l)n« 21. decembra. 3,2u/0 Jržavne srečke >. L8l>i glcl.. 5°|0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Drt.avne srečke 1. 1864. 100 gld. 4°/c zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4»/„ 100 gld . . Dunavsse vravnavm srečke 5°/0 23-51 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 106- - 19 13 Zastavna Disma av. osr.zem.-kred. banke l0/,. 93-75 90-75 Prijoritetne obveznice državne železnice 42H-- 11 37 r » južne železnice 3°/0 331-— > > južne železnice 5°/„ 120— > > dolenjskih železnic 4°/0 99 50 174 - Kreditne srečke, 100 gld. . . 395 - 164- t°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 350' — 198 50 Avstrijskega rudečega križa srečke,, 10 gld. 45-- H6-10 Ogerskega » „ » 5 » 20-25 139- - BudimpeSt. bazilika-srečke, o gld. . . , 13 00 2o7-25 Rurlolfnifc jr«čke 1° «IH. 58-50 Salmove srečke, 40 gld. St. Gen6is srečke, 40 gld.....- Waldsteinove srečke, 20 gld. . . • ■ Ljubljanske srečke...... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gid. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «< v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska itavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . Trboveljska premogarska družba. 70 gld. Canirnih rubliev 100 . 178 25 203 - 50— 270— 6200— 813 — 11150 148 --4,31 75 450 — 254 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev. »ro6k denarjev itd. Zavarovanja za zgnbc pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanjSega dobitka- Promeis za \sako žrebanje. " ■■ I a n i n a 11 v r S i t e v narodi! na borz), Monjarnicne d Imiskii oruzoa e ii r ir i !., Wollzeilo 'R in 13, TDnmaj. I., "trcbelgasse l. Pojannlla v vseh gospodarskih in flnsnčnih uivirnin, notem o kursnib vrednostih vseb »pekulaol|skili vr«dno»tni>i »aplrjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocn?;« obrestovanja pri popolni varnosti ■r* .. » ■> i li 1 n v 11 i C*.. Tft>