za... nu. rec-n cenjene vred jaz opožoril r n če človek ka a vendar cene IV. leto V Ljubljani, 10. marca 1932 Štev. 11 IZHAJA OB ČETPTKIH UHEDNliTVO IN UMt t, LJUBLJANA,BREG to ^ POŽT. PREDAL Š7 iA5 $ RAČ. POST. HPAN V ^ LJUBLJANI ST, 15,393 I I POSAMEZNA | | ŠTEV. 2 DIN | ? naročnina I LETO | Ž BO, '4 LETA 10. M c ^ PA 20 OIN V ITALIJI £ £ NA IfTOLOL.FliAN ^ | CIJI 60 F A*Af RlKI 2 $ f Kako so v Ukrajini *!1 Strašna slika človeškega zverinstva ABAVO (Glej stran 2 Pustolovec Po resnične ni <1 o g o d k ti Šele pred nekaj dnevi se je F.rank vrnil v domovino. Iz razlogov. ki ne spadajo v okvir tega pripovedovanja, je bil pred leti odšel v Ameriko; potlej pa so mu tam postala tla prevroča. Iz mnogoletnih izkustev je Frank vedel, kaj mu je v takem primeru storiti: ohladil si je vroče podplate na krovu oceanskega parnika in se izkrcal v domovini z dostojanstvom, s kakršnim razpolaga le gentleman — ki ni gentleman. ko in vrhu tega izbrano oblečen, ni bilo ženske, ki se ne bi bila ozrla po njem. Frank je v trenutku preletel lokal. Bil je natrpano poln. Le en stol je bil še prazen: za mizo je sama sedela mlada dama. Frank se je korektno priklonil in prosil dovoljenja, da sme prisesti. Ko je naročal natakarju, si je ogledoval svojo sosedo. Bila je mlada, prikupna in na oko zelo spodobna. Njena obleka je bila preproda in se je videla že nekoliko ponošena; zato se je zdelo tem bolj nenavadno, da se leskeče na njeni levici velik demant v platinastem okovu. Prstan je bil brez dvoma pristen — saj je bil Frank tako rekoč v tej stroki doma! Njegovo zanimanje za mlado damo je tako še naraslo, fn ker ni bil neroden človek, se je kaj kmalu zapletel v pogovor z lastnico dragocenega prstana. I oda to, kar mu je mlada dama z globoko rdečico povedala, ni bilo prav nič veselo: oče ji je v vojni padel, doma ji leži bolna mati. saina pa je brez službe, ker se ni naučila drugega kakor klavirja. /a to pa v teh hudih časih nihče ne čuti potrebe. ..Strašno je to,“ mu je pripovedovala, komaj premagovaje solze, ,.da moram vsak dan gledati, kako mati trpi. pomagati ji pa ne morem!" ..Zakaj pa ne prodaste tega dragocenega prstana?" se je začudil Frank. „Ah — ko pa ni pristen!" je žalostno odvrnila. ..Kaaaj?" se je začudil Frank. „Če ta prstan ni pristen, gospodična, potem mi z isto pravico lahko rečete, da sem se šele včeraj rodil!" Bolestno se je nasmehnila. „ftes ste v zmoti, gospod — ta prstan mi je dala moja mati, in kadarkoli sem ji kaj rekla o njem, mi je vselej zatrjevala, da ni pristen... drugače..." Frank se je zresnil — to se je pri njem zmerom zgodilo, kadar je slutil dobro kupčijo. In tu se bo ..Dovolite, gospodična," je rekel, „nekaj bi vam predlagal. Idi-va kar koj k zlatarju in dajva mu preceniti prstan. In potem mi ga odstopite za... nu. recimo, za odstotkov cenjene vrednosti. Sa.i sem vas le jaz opožoril na njegovo vrednost, in če človek kaj kupi pod roko, mora vendar ceneje dobiti." Dama se mu je nejeverno nasmehnila. ..To uslugo vam rada storim, čeprav že v naprej vera, da se bova le osmešila!" Frank je poklical natakarja in plačal kot kavalir seveda tudi za mlado damo. Na Glavnem trgu sta stopila v razkošno zlatarsko trgovino. Ivo sta zlatarju povedala, zakaj sta prišla, je mož vzel prstan in ju prosil. naj malo potrpita. Minuta je minevala za minuto. Dama je bila v vidni zadregi, Frank pa, ki je bil trdno prepričan, da ima prav. si je mirno pri -žgal cigareto. Naposled1 se je zlatar vrnil in povedal, da bi bil pripravljen dati za prstan sedem tisoč dinarjev. „Če bi sedem tisoč dal," si je mislil Frank, ..jih je vreden najmanj deset." Na glas pa je rekel, da si bo premislil. Nato se je z mlado damo poslovil in jo povabil s seboj v restaracijo. ...Nu, kaj rečete, gospodična? ' Dama je žarela po vsem obrazu. ..Saj skoraj verjeti ne morem — o. kako se bo mati veselila!" Razigrane volje je stopil v elegantno kavarno. Ker je bil zal deo- dala napraviti — jiaj ga vrag vzame, če ne! Nenadoma je postal še bolj očetovski, še resnejši. Praktično ..Imaš kakšno cigareto?" „Ne.“ ..kaj mar ne kadiš?" .,(), pač; toda s seboj nosim samo žveplenke." „ lorej velja, kakor sva se 'dogovorila: sto dolarjev, iz roke v roko?" Od veselja je tlesknila z rokami. . ..Sevetdia! Kolika sreča, zdaj bo moja mati spet zdrava!" Frank je potegnil listnico iz žepa in ji dal dolarski stotak, nakar je dama snela prstan s prsta in mu ga položila v roko. Zdajci pa se je zresnila. „jako dobri ste bili z menoj," je zašepetala. ..ali vas smem... ali vas lahko..." njena glavica, vsa zardela, se je ljubko pobesila, ..ali se ne bi kdaj sestala?" Frank se je čutil počaščenega. „o. prosim, gospodična!" je Ne-selo odgovoril. ..To se razume! Če vam je prav, reciva jutri ob petih popoldne na vogalu zraven zlatarja, kjer sva pravkar bila." Ko se je mlada dama vsa vesela poslovila, si je Frank naročil še eno steklenico vina in si prižgal smotko. Kake pol ure je tako počakal, nato pa je v drugič stopil k zlatarju. ..Premislil sem se." je rekel, „vseeno bi prstan prodal." Zlatar je prikimal in vzel prstan. Zdajci pa je nabral obrvi. ..Gospod! Kaj hočete res t a I e prstan prodati ?“ „Seveda,“ je odgovoril Frank, nekoliko presenečen. ..Zakaj sč vam to čudno zdi?" ..Kaj takega! Kakor da ne bi ve deli. da ste mi prej pokazali čisto drugi prstan! Gromska strela!!! Malo prehuda je ta. gospodi, in moral bi vas prav za prav “ F rank ni slišal več. Zavihal si je ovratnik suknje, potegnil klobuk na čelo in naglo izginil v cestno vrvenje. l aka sleparka! Le kako Se mu je moglo zgoditi, da mu je podtaknila imitacijo! In za ta pločevinasti prstan je žrtvoval svoj najbolj uspeli ponarejeni dolarski stotak! Ali smo res hujši od zveri? Kako so v Ukrajini morili Žide Ukrajinec Samuel Scliwarz-Imid je 26. maja 1928 ustrelil ukrajinskega hetmana Petljuro iz maščevanja za pokolje Židov v letu 1919. Pred kratkim je o teh pokoljih izdal francoski pisatelj Louis Rouband posebno knjigo. Iz n je povzemamo popis „Proskurovske sobote'*, enega najstrašnejših ..pogromov" zadnjik let. Po povratku iz sinagoge, po kosilu in molitvah so naj pobožne j ši 'legli. Ob tričetrt na dve je p« Aleksandrovi cesti prikorakala brigada v četVeroredih z godbo na čelu. Pešci so obstali, da bi si ogledali sprevod. Mladina je šla vštric s kozaki in žvižgala koračnico, ki jo je igrala goldba. Otroci so posnemali trobente, trobeč v pesti. Zadaj so vlekle mule bolniške sani. Ko je prišla godba na konec Aleksandrove ceste, se je začul ukaz, ki so ga voditelji oddelkov drug za (drugim ponovili: „Stoj!“ Nato so v naj večjem miru nastale skupine po pet mož. Naj večji ali najstarejši vojak je prevzel vodstvo. Vse te patrulje so se raz-deKle po stranskih ulicah in odkorakale inolče proti „Gosjemu okra-ju“. židovskemu delu mesta. Lam so siromašne, nizke hiše v eno nadstropje, ki se stiskajo skupaj, ikakor bi hotele druga drugo podpirati in ogrevati. Tako se gnetejo v malih ulicah brez imena, vzporedno in pravokotno s Soborno cesto. Na vratih so tolkači ali pa zvonci. Vodja patrulje potrka z revol-verjevira kopitom. Schenkmannova žena zakliče: ..Mojzes, odpri!“ t'uje se nekaj kakor pogovor: „Ne, ne on, jaz grem!“ Čuli so že take udarce na vrata, videli so že vojake, ki «o korakali s itfrobojnicami! Z razkuštranimi lasmi begajo žensk« in ikriče: ..Pogrom! Pogromi" j Gospa Schenkmannova se pogaja skozi vrata: „Ne smem odpreti! Mož jt Michel. 26. maja 1926 ga je na cesti nagovoril mlad mož: ..Gospod Pet- ljura?“ „Da, jaz!" Mlaidi mož je sprožil revolver. Ime mu je bilo Samuel Schvvarz-bard. Bil je Žid. Od ovčarju do milijonarja Kralj volne iz San Francisca V ameriških Združenih državah imajo vse polno kraljev. Od kraljev železa do kraljev ostrig. Večina teh ljudi, ki so neizmerno bogati, ima za seboj zelo pisano življenje. San Francisco je sedež industrije volne. Eden njenih najvplivnejših mož je William 0’Neill. To najbrž ne bo njegovo pravo ime. V svoji panogi je začel pri tleh. Nekoč je v Avstraliji strigel ovce. To je bilo proti koncu preteklega stoletja. Ovce so strigli na pašnikih. Živali so segnali v srtaje. Mož, ki jih je strigell, je pograbil žival, ji stisnil glavo med kolena in s škarjami opravil svoje delo. Da je v naglici odrezal tudi kos kože, ni nič čudnega. V stajah je strašno smrdelo. Volna je padala v debelih kosmih na tla in se mešala s (krvjo in umazanijo. To volno so potem povezali v velike hale, ki so jih izvažali v Ameriko. 0’Neill je dolgo let strigel ovce. Nekega dne pa so našli enega njegovih tovarišev umorjenega. Mož, ki so ga nazadnje videli v njegovi družbi, je bil čudno podoben bodočemu kralju volne... Zato je VV il-liam OTSeill pobegnil in se vkrcal na latdijo za Ameriko. Kot zastonjkar seveda. Na ladji, ki je vozila volno v San 1’ ranc-isco. Taka pot je bila nevarna, posebno za potnike, ki so se na ladjo vtihotapili. Parnik za volno je pekel na zemlji. 0'NeilI je sedel v podkrovju in ni zatisnil noč in dan očesa. Nepremišl ena kretnja — in gora volne bi se bila zvalila in ga stisnila. Že dostikrat so odkrili take zastonjkar'e v ladijskih skladiščih. Nekateri so se bili zadušili, druge pa je volna zmečkala kakor muhe. Bale so težke... Toda sreča ni vedno naklonjena najboljšim. Beguncu se ni nič zgodilo in ladja je bTez ovir prišla v pristanišče. Tu oa se ie zgodilo nekaj, kar je 0’Neillti skoraj zaprlo sapo. Preden so pristali, so zagledali policijski čoln, ki se je bližal ladii. 0’Neill 'ie bil prenri- čan, da je ta obisk namenjen njemu. Hotel je že skočiti s krova, toda izkazalo se je, da policija ni imela tako grdih namenov. Ni prišla, da bi zločince kaznovala, temveč zato, da bi jim pomagala. V pristanišču je nastala stavka in stavkujoči so grozili, da bodo linčali vsakogar, ki bo pomagal pri skladanju tovorov. 0’Neill je ■ porabil priliko in pomagal pri razkladanju. Na ta način si je pridobil zaupanje policije, ki je pri preiskovanju listin zatisnila oči. lak o je prišel William 0’Neill, kakor poročajo, v San Francisco, blaženo mesto ob Kalifornijskem zalivu. Znal je izrabiti položaj in ni zgrešili poti k sreči in bogastvu. Okrog leta 1895 ni imel še nič. Ob koncu stoletja se je začel baviti z uvažanjem volne iz Avstralije. Takrat so imeli v Združenih državah še 65 milijonov ovac. Uvažati ni bilo treba dosti. Dvajset let nato so jih imeli le še 40 milijonov in 0’Neill je postal kralj volne. Leta 1900 ni imel vinarja v žepu. Danes ima 26 ladij, ki vozijo volno iz Avstralije. Seveda je milijonar. Če pregledamo vrsto kraljev Severne Amerike, opazimo z začudenjem-, da ni med njimi skoraj nobenega pravega Američana. Največ je Angležev, nekaj Francozov, še celo Nemci so med njimi. Na svoj dom so pozabili in tudi imena so si že davno izpremenili. Danes so pristni, čistokrvni yankeeji. Usodta tisočev, ki so iskali kru~ ha, se je zapletla v poslovne mreže kralja volne. Stotine ladij nosi čez daljnja morja tovore, ki oblačijo narode. Milijoni strojev se vrte noč in dan v središčih tekstilne industrije in predejo in tko nit. ki visi na njej usoda kalifornijskega kralja volne. Da se ta nit vzdio svetovni krizi in naraščanju bede nikdar ne utrga, da se kvečjemu »tanjša, zato je poskrbela usoda v obliki pomanjkanja prave volne. Kralj volne iz San Francisca še dolgo ne bo stradal... Celje in Trbovlje imajo besedoFAVORIT lepe gospe Za zaščitnika njene lepote je izbrano Elida Favorit milo — to milo bujne pene in čudovitega vonja. Ono tako osvežuje in oživlja, da je postalo ljubljenec vseh, pa tudi onih z naj' večjimi zahtevi. težnostjo podpirajo, Eden takih hvaležnih otrok je tudi gospodična Pepca Hribarjeva. Žalostna je bila njena povest, ki mi jo je pripovedovala, ko sem jo prosil, da bi se pridružila naši anketi o dekletih, ki si sama služijo kruh. Saj sem delavka, ki se vendar ne more staviti v eno vrsto z onimi gospodičnami. ki so doslej tekmovale v anketi, mi je prijazno odgovorilo. Ravno nasprotno, saj ste vendar tudi vi članica našega delovnega naroda in človeške družbe, torej ste tudi enakopravna tekmovalka v naših anketah. Kakor sem zvedel, delate na separaciji, sem ji dejal. Da, na separaciji, kjer jemljem znamke iz polnih vozičkov premoga, ... pridejo po savskem rovu iz jame in dnevnih kopov. En teden delam zjutraj, drugi teden pa popoldne do 22. ure. lam sem zaposlena Ž£ t>. let. Ali je bil oče tudi pri rudniku zaposlen? sem jo vprašal! lo'je strašna zgodba z mojim ubogim rajnim očetom, mi je žalostno odgovorila gospodična Hribarjeva, l.eta 1916 je postal -žrtev strašne rudniške nesreče v za-padnem okrožju, kjer je 6 rudarjev zaradi eksplozije treskavih plinov našlo smrt, med njimi tudi moj oče. Ostali smo sirote, brez reditelja — 2 brata in 4 sestre, od katerih so I brat in 2 sestri kasneje umrli. Takrat sem bila stara kqmuj io let. Bruna Jelenova Prosili smo gospodično Bruno Jelenovo, uradnico v celjski upravi .Jutra", da bi odgovorila na ' vprašanja naše ankete za gospodične, ki si same služijo ki uli. Evo odgo\ orov, kratki so in jasni: „Dve \ rsti dela sta — lahko in težko. Vsako delo, ki ga človek opravlja z ljubeznijo in razumevanjem, je ELIDA mož ne sme biti moj suženj, enako pa tun) jaz. ne želim, da bi mu preveč robntala, zato je v zakonu nujno potrebna popustljivost z obeli strani. starši. Za moderne plese se bogvekaj ne navdušujem. Morda bo kdo dejal, da sem starokopitna, pa ni tako, kajti v starih plesih je nekaj domačega, do-čim se mi zde novi, moderni plesi nekam tuji... I.jubim tudi naravo, prav posebno planine, kamor delam v poletju v družbi prijateljic izlete, s čemel- si tešim težo današnjega življe-Kar se tiče enakopravnosti z moškimi, pa stojim na stališču, da moj lahko. Tudi moje. Delam v časopisni pisarni in si služim sama svoj kruh ne samo zato, da bi staršem olajšala delo, ampak tudi zato, da bi se naučila samostojnosti. Človek, ki ni su-mostojen, je siromak v vsakem pogledu. Mislim, da za mlado dekle 'd prijetnejšega občutka kakor ta, da je vse, kar pojč in kar na sebi nosi, z delom zasluženo. Taka ženska je tudi v zakonu drugačna. Kakšno delo bi mi bilo ljubše? Delo mojega šefa, in upam, da bom to delo danes ali jutri dosegla. Vse napreduje kakor mlado drevo, ki rase in postaja vsak dan večje. Današnje življenje je treba gledati z vedrim obrazom. Kdor dela tako, mu je življenje v resnici lepo. Pesimiste bi poslala v bolnico. Tudi zabavam se — ko gledam vse, kar je lepo, in delam to, kar je lepo. Enakopravnost med moškim in žensko je zelo širok pojem, širši kakor si ga morejo zamišljati uaše glave. Navadno mislijo ljudje, da je žena enakopravna z možem, če zna iti vsak dan v urad. dobivati vsakegu prvega plačo, če je n. pr. luhko sodnica. To ni res. Ženska je vendar še ..nežni spol". Ona je lahko gospodar v kuhinji, ne pa v javnem življenju. . o-mislite, kako bi bilo, če bi možje začeli vtikati nos v lonce! One gospodične, ki si v Trbovljah same služijo kruh in želijo tekmovati v naši anketi, naj se izvolijo javiti v naši poslovalnici v trafiki ge. Ane Kušar. Pravljica štiriletni Mihec pazljivo posluša pravljico o Trnjulčici: „ ... in v kuhinji je stal kuhar s kuhalnico v roki pred veliko skledo testa, pa ni nič delal; sobarica je prenehala s svojim delom in ni več brisala prahu, kočijaž v hlevu je spustil uzdo iz rok — —“ „Aha, že vem, mamica," jo je prekinil mali Mihec, „to je bila splošna stavka!" Pretveza „Razdrl si zaroko? Zakaj pa?“ „Veš, ogledovali smo si naše novo stifnovanje, pa je tašča rekla, da je nekam tesno za tri ljudi; zato sem se v svoji skromnosti umaknil." Pomembno nesporazumljenje Vojak piš«' svoji kuharici. „Če smem, pridem." In ona mu odgovori: „Pridi, smeš!" Ponosni oče Dva očetu pripovedujeta o svojih otrokih. „Moj sin," pravi prvi, „ima velik dar za umetnost in je sploh zelo izobražen. Z njim lahko o vsem govorite, o slikarstvu, pesništvu, kiparstvu itd. Star je šele 22 let in ga čaka še lepa bodočnost." „To ni vse skupaj nič v primeri z mojim sinom," odgovori ponosno drugi. „Z njim lahko govorite o vseh gospodarskih vprašanjih, o krizi, konkur- Logični Moric Desetletni Moric vpraša očeta: „Oče, odkod pridejo otroci?" Oče: ..Štorklja jih prinese!" Moric: „Oče, odkod pa sem jaz prišel?" Oče: ..Štorklja te je prinesla!" Moric: „In odkod si ti prišel?" Oče: „Tudi mene je priuesla štorklja." Morie: „In kdo je prinesel deda?" Oče (jezno): „Pusti me vendar že pri miru! Tudi deda je prinesla štorklja." Nekaj dni nato oče slučajno odkrije Moricev dnevnik. In v njem bere: „Po verodostojnih besedah mojega očeta je ugotovljeno, da v poslednjih treh rodovih v naši družini samo štorklja otroke nosi." Legitimiranje Tujec pride na pošto in vpraša po poštnoležečem denarnem pismu. „Da.“ pravi uradnik, „pismo je tu. Ali se lahko legitimirate?" „0, prosim," meni tujec. Nekaj časa išče po denarnici in pomoli nato uradniku svojo fotografijo. Le-ta jo dolgo ogleduje in potem resno reče: „Res je. To ste vi. Evo vam denarnega pisma." Pogovor med dvema zidarjema „Luka. ali vidiš muho?" ..Kakšno muho?" Prosimo potrpljenja Zaradi obilice dela zadnji teden nismo mogli odgovarjati na vprašunja čenj. naročnikov glede zloženk. Pro- umreti. Toda še so dobri otroci, oso-bito med našim delovnim ljudstvom, ki svoje obnemogle roditelje na stara leta z vso otroško ljubeznijo in kva- simo vse tiste, ki še niso dobili odgovoru. pod katero številko je zapisana njihova zloženka, naj nam to oproste; te dni pridete vsi na vrsto. ,.No, tole muho vendar!" „Nič ne vidim!" ..Jaz tudi ne! Gospod polir, midva nehava delati — nič več se ne vidi!" zih, borzi in davčnih bremenih — vselej vam bo našel pravi odgovor." ..Ni mogoče — koliko pa je star?" ..Štiri mesece, in ves dan joka." Presenečenj e li u m o i' e s k a. “č— Napisala C. C r o m e - S c h i e n i 11; I r a g i c 11 ti Naj vrag v za me presenečenja! Ja/, sem jih sit! Danes bi lahko imel lepo vilo sredi Berlina in pol milijona v banki povrh, hi ob vse to me je spravilo eno samo „prešenc-čenje!" Ne verjamete? Pa poslušajte! Istorija je preprosta, prekleto-preprosita. ravno zato, ker je resnična. Nekaj mesecev sva bila poročena. moja mlada ženica in jaz. Bila sva mlada, zdrava, z njeno doto sva st uredila lepo stanovanje in z mojo plačo se je dalo skromno sicer, a vendar spodobno živeti. Toda imela sva, moja žena in jaz, lepe nade za bodočnost. Moja žena je imela staro, bogato teto, staro, stiskaško žensko, Jci je žive nisem, mogel videti. Moja Katica pa je bila njena ljubljenka, če je bila stara skopulja sploh zmožna koga ljubiti. „Midva bova po teti podedovala, nihče drugi,“ mi je ženka dostikrat ^zagotavljala, in od znancev sva že •sprejemala čestitke na rovaš skorajšnje dediščine. Takrat pa mi nekega večera, ko sem se vrnil iz pisarne, stopi moja žena naproti in mi pove vsa razburjena: .,Valter, sijajno idejo imam!" ..Kakšno?" se začudim. „Le poslušaj! Teta si že od nekdaj želi, da bi prišla pogledat v Berlin. A kaiko, ko je pa tako skopa. Jutri je 23., njen rojstni dan. Vrhu; t ega je nedelja. Zdaj pa poslušaj moje presenečenje, Jutri zjutraj se odpeljem v Brandenburg po teto in jo vzamem s seboj v Berlin. Povabim jo za teden dni k nam. Kaj rečeš k mojemu genija Inemu načrtu?“ ..Kaj naj drugega rečem kakor — izvedi ga! Zdi se mi, da si zelo navdušena zanj!“ ..Kajpak da sem! Pomisli, kakšno presenečenje —“ „S to staro skopuljo —V' se je našobila moja ženka. ..tega ne smeš reči! To presenečenje bo teto razveselilo, in ker |hj njeni smrti... saj veš...“ ..Vem, vse vem! Torej kar idi! In začni se pripravljati, da ne bo jutri vse narobe!" „Je že vse pripravljeno!" se je zasmejala prevejanka. „Prosila sem našo postrežnico, naj jutri ob devetih. zju'traj, ko me spremiš na postajo, pospravi stanovanje in ostane doma. dokler se ne vrneš, da ti bo na razpolago, če bi jo kaj potreboval. Popoldne se vrnem s teto in fla dostojno proslavimo slavnostni dogodek, pojdemo vsi skupaj večerjat v restavracijo." Nu. kot mlad zakonski mož nisem smel ugovarjati. Pritrdil sem torej vsemu, kar je rekla, in drugo jutro ob devetih sem spremil svojo ženko na postajo. Nič kaj mi ni bilo prav, da se je moja žena odpeljala, jaz pa sem ostal v Berlinu. Hotel sem z njo, -pa ne — moja ženica si je presenečenje lepše zamislila brez mene in zato me je s smehom odslovila. Da me potolaži, mi je še iz okna vagona nežno stisnila roko in mi še enkrat zabičila, naj pridem popoldne na postajo, da teto dostojno sprejmem. Orfipravil sem se domov. Ob tej uri sva navadno zajtrkovala, ker sva ob nedeljah rada tnalo poležala. Da bi zdaj moral birti sam ali Zelo dobre volje sva šla k meni domov. Stara Marta je stala pred vrati in gestikulirala z obema rokama. ..Gospo.!'... v sobi..." je začela, toda Vili jo je neutegoma prekinil: ..Tiho, Marta, in pot pod noge!" ..Vili ima prav." sem se zasmejal. ..Nate denar, pa prinesite kaviarja, gnjati, sira in dve steklenici dobrega potenca!" ..Gospod... obisk..." je spet začela dobra Marta. ..Seveda! Zato pa ti pravim, da prinesi jedače. Samo brž. Marta!" Starka me je začudeno pogledala in zmajala z glavo. Ko pa se je spet začela pripravljati, da mi nekaj pove, jo je V ili smeje se prijel pod roko in jo potisnil na stopnice: „Pozneje boste pripovedovali, kolikor vas bo volja. Zdaj pa naj- Spomini Pred seboj imam stenski telefon, na desni okno, na oknu gardenijo. Skozi okno lije temna noč, ki jo moti le veter in bučanje morskih valov. Na levi stojita dve železni blagajni. Nazaj mislim, na prošlost, na čase, k: so minili, a pustili za seboj neizbrisne spomine. Med dvema smrekama, ki silita k nebu pod oblake, stoji na bregu hišica, kjer sem se rodil. Ni lepa, mislim vsaj, da ni, toda nekoč je bila prepolna najlepšili sanj mlade matere, ko je dojila sina, in srečnih mladostnih sanj mladeniča, ki piše te vrstice. Nič več ni te ■ hiše... pač, še je, a v njej ne gospodari več kri prejšnjega rodu; nič več ni lepe mlade žene, ki spi večni sen na' pokopališču farne cerkve Marijinega Vnebovzetja. Mati, kje si? Ni te več... Mimo mene bežc dnevi otroške brezskrbnosti, dnevi hrepenenja, in potem dan odhoda v tujino... Kako čudno je življenje! Zakaj mi tli dano, da bi dal svojim čuvstvom izraza z besedo, da bi pa namestu svoje ženke moral gledati staro Marto, najino postrežnico, mi ni hotelo prav v račun. Ravno sem premišljeval, ali ne bi rajši šel v restavracijo, ko me zdajci pokliče znan glas. „Hej, Valter — tako zgodaj že zunaj, pa sam?" Bil je moj prijatelj Vili. V kratkih besedah sem mu povedal, kaj se je zgodilo. „Škoda,“ je rekel. ,.Ravno sem bil namenjen k vama, hoteč prebiti nekaj prijetnih uric. Iz tega zdaj seveda nič ne bo." „Kaj še!“ sem vzkliknil. „Le da se boš moral z menoj zadovoljiti. Mar~iin*~< -rr-m^i"~ *‘i^~ ~* p.ej prinesite dobre reči, kakor vam je Valter naročil. Z bogom!" Šla sva v mojo sobo, ki je bila zraven sprejemnice. Star siv plašč je ležal na zofi. „Na,“ sem se razjezil, „Marta bi svoje reči lahko v kuhinji odložila. ne pa da jih pušča v moji sobi. Sedi, Vili. Dokler se ne vrne. pa se kaj pogovoriva." „Torej tvoja žena se je peljala k bogati teti, da jo privede v Berlin?" „Da. Pravi, da bo to presenečenje. Zame ne bo veselo, leta je skopulja najhujše vrste." „Kaj je ne maraš?" „Neznosna mi je. Če ne bi bilo dediščine, bi temu zmaju zaprl vrata.“ Iz sprejemnice se je začul neki Klas, toda na žalost nisva pazila na to. ..Slišati bi te morala!" se je zasmejal Vili. „Kaj je res tako strašna?" Zašel sem v ogenj. ..Predstavi si srednje veliko osebo s prostaškim obrazom, napol hromo in škilečo. In potem si predstavi, da je ta oseba zavistna, skopa, umazana, zraven tega pa bogata ko Rothschild. To je naša teta!" M U Kdaj naj spet pridem z računom?" ..Najbolje bo, če se oglasite vsak četrtek." „D a, to je vaša teta !“ še je tedaj nenadoma začul ženski glas, in na pragu sprejemnice se je prikazala, kakor bi vstala iz tail, pravkar popisana oseba. ,,Ali bolje — to je bi la vaša teta, zakaj od danes ne mara o vas ničesar več slišati!" Kakor okamenela , sva sedela, ne da hi se bila mogla(Zgeniti. Ona pa je pobrala stari sivi plašč, ki sem ga bil prisodil Marti, si poveznila na glavo neobličen starinski klobuk in odhitela, preden sem utegnil stopiti k njej. Tedaj se je vrnila Marta. . „Obisk... je... spet..." je zajecljala, takrat pa sem jo že zgrabil za ramena in jo neusmiljeno stresel. „Gromska strela, zakaj pa mi niste povedali, da je teta prišla?" sem zakričal nanjo. „Saj... me niste... hoteli.., poslušati!", je s tru)dom izdavila starka. In potem j j je šlo laže: „Gospa teta... hotela vas je .presenetiti,,, pa je prišla na qbisk... tako je sama rekla..." .»Grom in peklo!" seiit pobesnel, Vili pa se je spustil v grohot. ..Zbogom dediščina, zaman potovanje moje žene, in vrhu vsega še blamaža!" In tako je tudi bilo. Nesrečna teta nas je hotela presenetiti, moja žena njo, jaz pa sem ji pripravil največje presenečenje, ko je odkrila, da ima njen novi nečak talko mnenje o njej, da je morala postati njegova neizprosna sovražnica. Vili me je hotel tolažiti. Toda bil» je. kakor bi olje vlival v ogenj. Postal sam surov in užaljen je šel. Razen dediščine sem izgubil še prijatelja. Najrajši bi si bjl izpulil lase. Tako neumno, tako neotesano bedasto si še noben nečak ni zapravil dediščine. Vrag vzemi vsa ta presenečenja' Kakor polit pes sem se popoldne splazil na postajo. Vedri smeh moje žene mi je bil peklenska muka. A takoj se je izpremenil v začudenje, ko nte je zagledala samega. „lako presenečenje, kaj! Jaz se peljem po teto, ona pa naju preseneti z obiskom. Kje pa je?" „Pri hudiču!" mi je ušlo. In potem sem ji povedal, kako in kaj. Moja žena je postajala čedalje žalosilinejša. jaz pa čedalje be-snejši, dokler se ni naposled spustila v jok, jaz pa v oštevanje. Zapravljeni dediščini in izgubljenemu prijatelju se je pridružil še prvi zakonski prepir. Pa mi naj še kdo pride s kakšnim presenečenjem! MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZtVACO 18. nadaljevanje Novi naročniki lahko dobe še vseh dosedanjih 17 nadaljevanj! ..Zdaj je seveda prepozno. Zlo je storjeno in ne ostane drugega, kakor da ga skušamo popraviti. In to je vaša reč. Lido je treba zapredi in paziti na vsak čoln, ki bi hotel odpluti na morje. To je vaša stvar. Zakaj če me vse ne moti “ je dodal in nenadna bledica mu je potegni'1'a vso kri iz obraza. ..se zdaj začenja boj na življenje in smrt med nami im Rolandom Caindianom. Ukrenite kaj, gospod veliki inkvizitor — pa hitro!" Po teh besedah je Altieri vstal, nekaj časa negibno stal, zatopljen v mrko premišljanje, nato pa se je naglo poslovil od Dandola. ^Bodite ibrez skrbi." ga je skušal! le-ta pomiriti, „v dveh dneh bosta begunca uklenjena v najstrašnejši celici naših ječ..." ; Ko je Altieri šel, je Dandolo zaječal. „ln vendar... moram!" je zamrmral. ..Moram storiti ta novi zločin! Jaz sam moram zgrabiti Rolanda Candiana... Jaz!...“ Minili so trije dnevi, strašni za Dandola. Beneška policija in njeni biriči so neumorno iskali. Skoraj vsako liro je inoral veliki inkvizitor sprejeti, policista ali biriča. Tei «o mu prinašali pismena ali ustmena poročila. Prva so izvirala 'od šefa beneške' policije. Druga pa so biriči prinašali v svojem imenu. Pri vsakem obisku je Dandolio čntil, kako mu udarja iz čela mr-1 zel ziioj. Misel, da bi moral sam prijeti Rolamrlla, mu je postala te tri dni tako neznosna, da bi ga najrajši sam ojHtvedel iz Benetk. če bi vedel, kje naj ga poišče. Toda policija ni mogla ocrKriti itikakih slledov o beguncih. Po splošni sodbi sta Roland in . Scalabrino utonila in njuni trupli je voda odplavila v pristanišče, kjer so ju požrle ribe. Čez neki j'■'■dni je bil tudi Altieri 'prepričan, da je tako. Neko noč- je veliki inkvizitor spet bedet, kakor že tolikokrat v zadnjih letih. Čudno: misel. d'a je Rolami, najlbrž mrtev, je to slabotno dušo inekoliko pomirila. Velikega inkvizitorja je bilo strah samo Rolandovega trpljenja pod svinčenimi strehami beneških ječ. l e je Roland mrtev, ne bo več trpel. Dandolo je hotel pomiriti svojo vest. Prav za prav... saj mu ni nič napravil. Samo druge je pustil, da so svoje napravili. In tudi zdaj ni hotel sam prevzeti zasledovanja: prepustil ga je šefu policije. Dandolo se je malo oddehnil. Visako poročilo, ki je javljalo, da za begunci ni slbdov, mu je bolj razvedrilo obraz. To noč je komornik nenadoma najavil obisk nekega biriča. Mirno je velel, naj ga spusti k njemu. Birič je vstopil in se globoko priklonil pred velikim inkvizitorjem. Bil je ena izmed tistih potuhnjenih pojav, ki jih je bilo toliko v Benetkah: človek posebne vrste, ki bi aretiral tudi lastnega očeta in zadrgnil vrv za vratom rodne matere, če bi s tem dosegel napredovanje. Nizki instinkti, ki so vladali v tej živalski duši, so se razodevali na njegovem nizkem in potuhnjenem čelu. v njegovih kalnih, steklenih očeh. Dandolo je nehote stopil nazaj. Birič se je še globlje priktonil in rekel: »Visokost, odkril sem Scalabri-na in Rolanda Candiana." Dandolo je strašno prebledel. „Govori!“ je velel' s hripavim glasom. ■ „Takoj, Visokost! Samo poprej bi si ponižno dovolil izreči vam majhno prošnjo." »Govori!" je ponovili veliki inkvizitor. »Ponižno bi prosil Vašo Ekscelenco, naj izvoli upoštevati, da sem sam našel, kar je 'beneška policija zaman iskala." .^Upošteval bom to!" je rekel Dandolo s takim g,laspii), da bi morala biriča groza stresti. Toda ovaduh ni razumel zmMa teh besed in je vztrepetal od veselja. ..Stvar je bila zelo lahka, je povzel .birič. »Spomnil, sem se, da je Scalabrino svoje dni hodil k neki deklici, najbrž je bila njegova ljubica, Juana ji je bilo ime. Zato sem se nekega večera utiho-tapil v hišo, kjer prebiva to dtekle. Splazil sem se v sosedno sobo, napravil luknjo v leseno steno, poslušal in gledal." Birič je prestal, kakor da pričakuje besedo občudovanja. Ker te besede ni bilo, je nadaljeval: ..Videl sem Scalabrina in čul sem ga, ko je govoril z deklletom. Zame ni nikakega dvoma, da je to bil 011. čeprav se je zelo izpreme-nil.“ „ln... drugi?" je zajecljal veliki inkvizitor. „Ga ni bilo, Visokost! Toda sodeč iz besed, ki sem jih prestregel, ne bo več dolgo, ko se vrne. Potlej bo stvar igrača: najprej se polastimo Scalabrina in dekltice in se skrijemo v sobi. Ko pride Roland Can-diano, navalimo nanj in — naš bo." ..Zelo preprosto, res!" je mehanično rekel Dandolo. Orl groze ni vedel, kaj naj bi odgovoril. „Kaj ne da. Visokost? je vzkliknil birič ves počaščen. „A čeprav je načrt tako preprost, odkriti ga je bilo vendarle treba... In jaz sem bil tisti, jaz sam...“ „Tega ne pozabim!" je rekel Dandolo in si zasadil nohte v prsi. Z neskončno grenkobo, ki je ovaduh ni čutil, je dodal: »Upam, da si o tem obvestil svojega predstojnika in da je hiša že obkoljena?" Birič je pomežiknil z očmi. Priklonil se je in zamrmral: »Visokost, siromaku kakršen sem jaz, se le preredko ponudi taka lepa prilika, da bi jo hotel zapraviti in izdati sVojo skrivnost. Če ibi o tem govoril s predstojnikom, bi me bil zabodtel in vrgel ribam, in zdajle bi vam o n pripovedoval to, kar sem vam ravnokar povedal." Dandolo si je otrl žgoče čelo. In mehko je rekel: »Tak nisi poročal, svojemu kapetanu?...“ ■„Ne, Visokost." „ln tudi nikomur svojih tovari- V 04* sevr »Še manj!" „ln razen tebe o tem nihče nične ve?" . »Nihče... razen vas. Visokost!" „Da...“ je zajecljal Dandolo. »Razen mene!“ V »tal je, napravil nekaj korakov po sobi in se vrnil k biriču. »Pokazal mi boš hišo," je rekel. „Kakor zapovedujete, Visokost." je odvrnil ovaduh. Dandolo si je ogrnil plašč in odšel z biričem iz palače. ,,Ali vam smem posl&ti čolnarja, Visokost?" je vprašal komornik. „Ni treba!" je odgovoril Dandolo. Stopil je v svojo gondolo in velel biriču: „Veslaj!“ Možak je z naglico olbveka, ki se boji, da mu sreča ne uide, zgrabil za vesli. ,,Veslal boš na Lido," je zdajci rekel Dandolo. »Oprostite, Visokost... saj..." .»Nič ne de. Stori, kakor sem ti rekel. Opravek imam tam.“ Birič-čolnar je storil, kakor mu je bilo zapovedano. Dandolo ni sedel pod šotor, nego zadaj, zraven ovaduha, ki je vneto veslal. Veliki inkvizitor je razmišljal. Od casa dfo časa so njegove oči zletele k čolnarju, čigar itlemni obrisi so se odražali pred njim. Bila je trda noč in kanali so bili zapuščeni. „V pristanišču sva, Visokost," je zdajci izpregovoril birič. »Veslaj dalje!" je velel' Dandolo. Gondola si je utirala pot med tartanami, dvojambornicami in državnimi ladjami ter hitela proti lid-ski luki. In kmalu je pustila vse gondole, čolne in ladje za seboj na nabrežju. »Stoj!" je tedaj rekel Dandolo. Birič je spustil vesli. »Sedi k meni." je nadaljeval veliki inkvizitor. ..O, Visokost,,." „Sedi k meni, ti pravim!" je ponovil Dandolo s hripavim glasom. Birič je osupel prisedel k velikemu inkvizitorju. „Poslušaj," je tedaj rekel le-ta s tihim glasom, kakor bi se bal, da kdo ne (prisluškuje, „ali si gotov, da raze.n tebe nihče drugi ne ve, kje se skriva Roland Candiano?" „Popoliioma gotov, Visokost!" ,,Ali te ni nihče zasledoval?..." „Moj poklic mi nalaga, da jaz druge zasledujem. Visokost, in zato vem, kako »e človek izogne aasle-dovalcem." „Prav. Zdaj pa me 'dobro poslušaj. če bi te prosil, da pozabiš, kaj si videl..." Dandolo je govoril skoraj z zaklinja jočim glasom. Birič je prvi trenutek onemel. Brezumne nade so vstale v njem in kakor 'blisk ga je prešinila misel, da je v posesti strašne skrivnosti in da je veliki inkvizitor igračka v njegovih rokah. Še tisti mah se je odločil, da bo kar najdraže prodal svojo skrivnost. „Kaj pravite. Visokost?" je kriknil. „Prosita te, da* pozabiš; da si videl Scalabrina in da veš, v kateri hiši se skriva Roland Gantliano!" je rekell Dandolo s čudno razdraženostjo v glasu, „Toda ta hiša, Visokost... ali si je nimate namena sami ogledati?" „Ne, ne... A kdo te vpraša po tem? Odgovori! Ali pristaneš?" »In kaj dobim za to, Visokost?" je predrzno vprašal ovaduh. „To vjprašanje je vsaj pametno. Evo ti odgovora: Zapustil boš Benetke in šel v Rim, kjer imam vplivne znance. Tam ti preskrbim lepšo in uglednejšo službo, kakor si jo tu imel. In da te za to odškodujem, ti *» J« prepustil vojaštvo. Vendar si je izgovoril pravico do nadzorstva nad njim, dobro vedoč, da general ne sme biti nič drugega kakor sablja v rokah pplitičnega oblastnika. V 24 urah barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Ljubljana Odkar se je poročila z Altieri-jem, to je blizu dve leti, je Leonova imela na razpolago posebno krilo prostrane palače. 1 u je živela tako rekoč odrezana od sveta in se posvečala izključno samo gospodinjskim poslom v hiši svojega moža. Čeprav je bilo še rano zjutraj, se je Altieri vendarle prijavil Leonori. Rolandov beg ga je bil popolnoma vrgel iz ravnotežja; čuvstva, ki je o njih mislil, da so se že zdavnaj polegla, so mahoma spet vstala v njem v vsej svoji grozoti. Leonora je svojega moža takoj sprejela kakor vselej, kadar se je javil pri njej. Na zunaj je hotela biti zvesta in poslušna žena. Odslovila je služkinji, ki sta ji pomagali urejevati perilo, in povabila moža. naj sede. Altieri se ji je zdel še mračnejši kakor po navadi in nekam čudno vznemirjen. Slutila je, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi. I oda vprašala ga ni, kaj; iz načela ni nikoli sama začela pogovora, nego je vselej čakala njegovih vprašanj. Tudi Altieri je molčal. Prihitel je k svoji ženi pod prvim vtisom strašne vesti, v nedoločnem strahu, da je ne bo več dobil doma. Zdaj je bil ves začuden, da ji nima ničesar povedati. In mahoma je začutil, kako ga prevzema onemogla jeza. Bilo mu je, kakor da mu je šele Rolandov beg z vso jarkostjo predeči! njegovo razmerje do Leonore. „Vidim, da ste še zmerom tista vzorna gospodinja, ki jo beneške matere postavljajo za zgleid svojim hčeram." je rekel s prisiljenim nasmehom. Leonora ni odgovorila. Tedaj pa je nenadoma prešel v napad. „Haha,“ se je zasmejal, „vaš oče mi je dal izborno gospodinjo! Toda hotel sem od njega imeti ženo. Poslušajte. Leonora. Tako ne more več dalje iti..." „Alij mi imate kaj očitati? V vseh Benetkail1 nihče ne ve, kakšno je najino razmerje..." ..Lepo je to! Nad čim naj se pritožujem, če nihče ne ve, kaj je vzrok mojega trpljenja, ha. ha!" „Ali mar nisem pri vseli svečanostih, ki jih priredite? Ali ne skrbim zn hišo? Ali se ne kažem javno z vami, da svet ne more niti slutiti najinega dogovora? Preden sem se z vami poročila, sem vam pošteno rekla, da bom samo po imenu vaša žena. Vprašala sem vas, ali boste pod takim pogojem prizanesli mojemu očetu. Tn vi ste na to pristali. Prisegli ste mi, da boste spoštovali svobodo mojega telesa in moje duše. Jaz pa sem vam prisegla, da vam nikoli ne bom dala povoda za nikako pritožbo. Svojo besedo vestno izpolnjujem. Ali mi morete kaj očitati? Povejte, pripravljena sem takoj izpremeniti način svojega življenja. Nekoč ste mi rekli, da se premalo kažem z vami. Se tisti ve- čer sem .se ponudila, da vas spremljam v gondoli. Zdelo se vam je lepo, da ste me peljali pod Most vzdihov. In vendar vam nisem potem rekla besedice o tem, da mi je ječanje, ki sem ga takrat čula, tr-"galo srce. Od tistih idlob se ni nikoli zgodilo, da bi me bili povabili s seboj in da bi bila odklonila. Kaj hočete tdanes?" „Hočem, da mi boste žena! je gluho rekel Altieri. „Pustite to, gospod! Sami veste, česa je zmožna Dandolova hči. V vašem nastopu vidim grožnjo. Toda ne pozabite: ženska Dandolovega rodu je nekoč rešila republiko, ko je zabodla kapetana, ki je hotel naskočiti doževo palačo. Kar je ona storila za svobodo naroda, bom jaz storila za svojo lastno svobodo.' „Z drugimi besedami, ubili me boste, če bi se zatekel, k sili?" ..Brez pomišljanja." „ln če bi se maščeval nad vašim očetom?" „Vam ne bi branila. Svojemu očetu sem storila največjo žrtev. Pretrgajte sed huje razmerje z njim, če že hočete; moj oče mi ni več oče od tistega dne, ko je zahteval, da se z vami poročim, čeprav je poznal žalost mojega srca." Altieri je drgetal od besa in onemoglosti. Leonora se mu je zdela kakor ejiu izmed tistih grških devic, ki so posvetile svoje življenje Vesti, boginji devištva. in so bile močnejše v svojem ponosu kakor vladarji v vsej svoji mogočnosti. Instinktivno občudovanje ga je prevzelo do nje in mu še bolj podžgalo strasti. Leonora je vstala, v znamenje, da je razgovor končan. Razumel je. da bi bila vsaka beseda odveč, da ne bi s prošnjami ne z grožnjami ničesar opravil proti neomajni volji žene-device, ki hoče ohraniti zvestobo svoji žalosti. Tudi on je vstal. ,,Danes je v drugc^j^la vas prosim: Leonora, postanite mi žena. Prvič je bilo ravno tisti večer, ki ste ga pravkar omenili, ko sva se vozila pod Mostom vzdihov. Danes pa me je važen dogodek napotil k vam." Leonora je vztrepetala. ..Dogodek?" je vprašala. Altieri se je ikruto nasmehnil. ..Dogodek, ki se — sodim — naju obeh tiče: Prišel, sem.ula vam povem atvar, ki utegne nekega dne izpremeniti vaše ponašanje. Zakaj, če že do neke mere razumem, da zna ženska ohraniti zvestobo živemu človeku,.." „Kaj je?" je zajecljala Leonora. vLcječ, da je Altieri prestal. ,,Kaj je?... Zvedeli smo, da je Roland Candiano umrl..." I .eonora se ni zgenila, kakor bi bila okamenela. Komaj da je prebledela. Roland jo je bil zapustil. Roland je umrl — žalost njene duše je ostala i«ta. Ko je Altieri odhajal, je mrmral sam pri sebi: ..Lagal sem te na pol. Dvoje je mogoče: ali je Roland utonil, ali pa je ostal živ. V prvem primeru je moje poročilo resnično. V drugem pa poskrbim, da š e b o resnično. Tn to je vprašanje nekaterih ur." Ko je Leonora ostala sama, je padla na kolena in se razjokala, kakor ni jokala že šest let — od tistega dne, ko ji je oče sporočil, da je Roland pobegnil iz Benetk. XXVI Aretinov tajnik Dva meseca sta potekla po teh dogodkih. Stopimo zdaj s čitateljem v palačo Pietra Aretina. Kakor Dandolova, Altierijeva in Imperi-jina je bila tudi njegova palača na Velikem kanalu. Čeprav je bil Are-tino šele kakih dvajset dni v Benetkah, je njegovo ime že vsakdo poznal. Priredil je bil že razkošno pojedino in povabil nanjo pesnike, slikarje, igralce in patricije. Celo Tizian se je odzval njegovemu vabilu. Nekega večera sta se ustavila pred Aretinovo palačo dva tujca. Stopila sta v vežo in potem po marmornih stopnicah, ki so držala v predsobje. Mlajši je šel paprej. Bil je skromno oblečen po florentinski noši. Imel je plave lase. Njegov tovariš bi bil pravcati orjak, da ni sključeno hodil. Gotovo je bil bolan na ledvicah. Bil ,;e ves siv. Florentincu je utegnilo biti kakih trideset let. Stopil je v predsobje, ki je bilo okrašeno z neštetimi kipi. Ne meneč se za goste, ki so bili tam zbrani, je potrpežljivo čakal, d'a pride vrsta nanj. Zakaj Aretino je sprejemal svoje goste v avdijenci kgkor kak državnik. Naposled je lakej stopil k tujcema in jima pomignil, naj gresta z njun. Odvedel ju je v sobo, kjer sta dve skoraj nagi ženski brenkali na kitaro. Tam sta morala spet počakati. Od . časa do časa so se odprla vrata v ozadju in takrat se je za-čulo glasno govorjenje. Skozi ta vrata je vstopil mladi Florentinec.. Tujec,s sivimi lasmi je ostal v predsobju, V veliki sobi. kamor ga je privedel lakej. se je neznanec zagledal pred petimi, šestimi moškimi in tremi ali štirimi ženskami, ki so natakate vina v brušene kozarce. ..Kaj bi radi?" je vprašal elden jz.ined mož, ki je napol ležal na širokem kanapeju. Florentinec je z enim pogledom preletel može pred seboj in nato brez obotavljanja odgovoril: „Hotel bi videti slavnega pesnika, ki prebiva v tej palači." „Kar govorite, prijatelj, zakaj pred Aretuiom stojite. Kaj bi hoteli od njega?" »Prišel sem iz Firenze nalašč zato, da vam izrečem svoje spoštovanje." ,,Klara! Margerita!" je zavpil Aretino, ..kaj pa se pomišljata, malopridnim, da ne ponudita stola mlademu možu in mu ue natočita vina? č/akajta. gi;o kosilu trdno zaspe, se ob prebujenju čutijo poživljene. In zdaj drugo sredstvo za lepoto, ki je tudi brezplačno, in ki bi moralo postati osnovno pravilo 'sake ženske: N i k d a r n e p r i d i ne u in i t a i n n e p o č e s a n a k zajtrku! P o s e b n o ne, če si po r o č e n a ! Ali še nisi opazila, kako razočaran je mož, ki ga ljubiš, kako prestrašeno te gleda, če se mu zdiš nelepa, ostarela? lil poslednje, kar \am še lahko povemo, je nekaj besd o važnosti redne prebave. Ženska, ki hoče imeti lepo kožo, mora paziti, da je njeno telo tudi im znotraj čisto, da ne ostanejo v njem strupi in ostanki jedi. Ti strupi pridejo v kožo, čeprav tega še sami ne opazimo. Zato moramo paziti na prebavo! lo je posebno važno ob času menstruacije (mesečnega perila) in v ženskih nevarnih letih, če ni kaj v redu, vprašaj zdravnika. 1 elovadbu pa je najboljši in najvarnejši regulator. OKVIRJI. SLIKE, OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN KLEIN LJUBLJANA W0LF0VA ULICA ŠT- 4 Telefon St. 33-80 ŽIVI HROSč KOT OKRAS •Havanske dame so začele nekega zapadno - indijskega hrošča, „cucuso“ po imenu, ki se ponoči zelenkasto žol-to sveti, nositi kot okrasek. Zašijejo ga v tenčico in pripno v lase ali pa na obleko. Stvar okusa iu srca. SVEŽ OBRAZ Dostikrat moraš ostati dolgo pokon-cu, čeprav bi šla rajši spat. Takrat si slabe volje. Proti temu so iznašli dobro sredstvo. Ruto, ki si jo namočila v vroči vodi, deni za nekaj minut na obraz, ponovi to dvakrat ali trikrat, potem pa namoči ruto v zelo mrzlo vodo in napravi z njo prav tako. Učinek bo presenetljiv! čokolada veselje bonboni vsake družine Ko boste pekle za veliko noč. ne pozabite na Oetkerjev pecilni prašek! kuhaj četrt ure. kuhanje mora razkrojiti vso umazanijo in perilo razkužiti. I - u g uporabljaj samo enkrat, ker bo sicer perilo posivelo. IZPIRANJE Ko je perilo oprano, ga večkrat iz-plakni \ \ roči vodi, ki jo moraš neprestano izmenjavati. Varuj ■ se -prevelike .razlike v temperaturi in nikdar ne daj vročega perila takoj v mrzlo vodo. •Kolikor bol j bo perilo izplak n jeno, toliko bolj belo bo. I udi najskrbnejše pranje ne poniii-"