Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 22. februara 1931. Cena 1 Din. tjednik. sečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna, Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 8. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Plebanoš g. Ivan Baša, ešpereš, düh. svetnik — mrtev. Z njim je Slovenska krajina močen steber zgübila, šteroga nadomestiti dugo ne bo mogo nišče. Rodila ga je zavedna Dolenska i to od nekdaj slavna občina Beltinci l. 1875. 11. apr. Za mešnika je posvečeni 6. julija 1898. Vmro je 13. febr. o polnoči. Živo je tak 56 let, dühovniško slüžbo pa zvršavao 33 let. V najlepših letaj smo ga zgübili, kda bi ga najbole potrebüvali. V najlepšoj močnoj dobi se nam podirajo najmočnejši stebri: Dr. Ivanóczy, dva Kühara, Sakovič, Baša. Veliki vdarec za naše lüdstvo i za naš celi kraj. Boli, peče nas ta rana, a vrači jo tolažilna miseo sv. vere: Bog ga je k sebi vzeo, da njemi plača gorečnost za božo čast i zveličanje düš, z vas sirot pa se ne bo nikdar spozabo. Ta miseo nas prehodi pri ranom grobi gospoda dekana Baša Ivana. Od pokojnoga ščem par reči napisati. Njegovo celo živlenje je bilo edna velika lübezen, lübezen, štera, kak sv. Pavel piše: vse prenese, vse pretrpi. Lübo je božo čast i zveličanje düš, zato je ostao goreči dühovnik do svojega zadnjega zdihaja. Teški beteg ga je mučo že dobrivi dve leti, pa v oči toga je verno opravlao vse svoje duž- nosti, tüdi teške ešpereške posle. V mrzlom novembri lanskoga leta je prišo v Žižke i blagoslovo kapelo č. šolskih sester, pred 14 dnevi pa vpelao na najvekšo faro v Slov. krajini, v Lendavi novoga plebanoša g. Jeriča. Komaj je sopo, komaj stopao, pa vendar je noso sladki jarem Gospodov i hodo za svojimi ovcami. Kdekoli je bio v dühovnom pasterstvi, povsod je vpelao, ka Cerkev najraj ma; gosto sveto prečiščavanje. Da pa prečiščavanja nega brez spovedi, je spovednica bila povsod njegov najlüblenejši kraj. Do skrajnosti je bio potrpliv s spokorniki. Desetkrat je stano gor po opravlenom spovedavanji i se napoto domo, pa se je brez mrmranja pali vrno nazaj, kda ga je srečala štera düša i oprosila: Gospod ešče mene. Posebno lübezen je pa kazao do šolske dece, šteroj je vsaki hip bio na razpolago. Pa ka pišem od njegove gorečnosti, kda bole kak grom grmi od nje krasna nova bogojanska cerkev, umotvor stavbenika g. Plečnika. On jo je zidao i tüdi dozidao. Rodovi do jo občüdovali i hvalili Boga za tisto srce, štero njim jo je podignolo. Bodočnost bo zahvalna; zdajšnjost njemi je nalagala samo bremena i je kopala s fundamentom nove cerkve tüdi fundament njegovomi neozdravlivomi betegi, šteri ga je v rani grob zapro. Lübo je svoje bližnje, vse z velikim srcom, 2 NOVINE 22. februara 1931. štero je za vsakoga meo odprto. Njegova smilenost, darovitnost, gostolübnost je nateliko poznana, da če bi jo šteli posvedočiti, bi žalili samo njegov spomin. Iz te lübezni do bližnjega je izvirala ožarjajoča lübezen do svojega lüdstva, do slovenskoga naroda. Od mladih nog vu vseh šolaj, med vsakim narodom le jasno i glasno povedao, da je Slovenec i je zagovarjao povsod pravice slovenskoga jezika i slovenskoga lüdstva. Eden tistih treh je, ki so prvi izdali za naš narod Kalendar Srca Jezušovoga. Bogati sotrüdnik toga i Marijinoga lista. Dopisnik Novin. Širiteo M. Lista 27 let, Novin pa 18 let, to je od začetka teh listov dozdaj. Gda je bio greh spoznati se za Slovenca i gda je bilo nevarno braniti pravice Slovencov, te je pokojni bio eden prvi med tistim, ki so nevstrašeno stali na braniki za svoj rod. Prvi je zahtevao za naš kraj posebno slovensko županijo; Mursko županijo i sledkar podpisao deklaracijo v Črensovcih za Jugoslavijo. Napadi sobočkoga vogrskoga lista so ga toti pripravili do toga, da se je zavolo podpisa zagovarjao, nikdar pa ne je mogo nišče v njem zmenšati rodolübja i žele po zdrüžitvi z brati prek Müre. Po zdrüžitvi je začno taki velíko izobraževalno delo v svojoj fari, štera je prva postavila v Slov. krajini prosvetni dom. Pod njegovim vodstvom je postala bogojanska fara skoz duga leta edinstveni zgled i bili so vsi ednoga düha i ednoga srca, Kristušovoga düha i njegovoga Srca. Pokojnoga molitev naj to lepo lastnost bogojanske fare vpostavi i povekša. Lübezen, štera je bila gonilna sila njegovoga živlenja, se je posebno še pokazala do njegovih sobratov dühovnikov i njegovih domačih. Vsi dühovniki smo meli v njem pravoga brata. V njegovoj hiši, v njegovom srci nišče neje bio tüjinec, nego brez razlike vsaki dühovnik pravi njegov brat. Lastnost, štera nam je bila najlübša i štero si vsi tak presrčno nazaj želemo. Pa kak je lübo on svoje domače? Jeli bi ostala pri njem dekla Hana vsa duga leta njegovoga samostojnoga dühovniškoga živlenja, če je ne bi meo kak sestro, ne pa kak deklo?! Ali nesmo mogoče občüdüvali njegove požrtvüvalnosti, s šterov je dao šolariti svoje brate i deco svoje sestre? Lübezen, štero je meo do svoje mačehe, pa redko najde para. O da bi deca samo na pol tak lübila svojo mater, kak je on lübo svojo mačeho, ta pa njega, kakša blaženost bi bila doma v drüžinaj! Ne pa lübo samo domače, nego sploh vse lüdi. Vsakomi je šteo pomoči. To svedoči tüdi beltinska posojilnica. Duga leta jo je vodo. On jo je po bojni tüdi rešo i pripomogeo do toga, da nihče ne zgübo v njoj penez. Obdarjen z bistrim razumom, darom govorništva, lepoga glasa, prilüblenosti, ne se je zviso. Ostao je vsikdar za vse: sama lübezen. Dühovno pastirstvo je vodo v sledečih mestaj: L. 1898. kratko vreme kaplan pri Rabskom sv. Martini zatem pa pri Sv. Jürji, l. 1902. kaplan v Vrhunci (Rohonci), kde je zavrženomi hrvatskomi lüdstvi bio na veliko pomoč i tolažbo; l. 1905 plebanoš v Novoj Gori, kde je z velikov gorečnostjov od vseh lüblen vodo svoje hrvatske farnike; od l. 1908. plebanoš v Bogojini, to je 22 let, poldrügo leto pa upraviteo dekanije ali ešperešije. Od Njeg. Vel. kralja dvakrat odliküvan, od prezv. g. hercegpüšpeka imenüvan za svetovalca. V lübezni je preživo kratko a z zaslüženjom bogato živlenje, plača naj njemi lübezen bo. V lübezni se zdrüžimo vsi i molimo za njegovo blago düšo, da bo vredna kem prle vživati večno Lübezen. Pokojnoga gospoda je poznala, spoštüvala i lübila cela Slovenska krajina. To je pokazao tüdi sprevod, šteri je bio v pondelek. Na jezere naroda se je nabralo od vseh tram. Vsa velikanska vnožica od šolske dece do starcov je jokala za njim. Na zadnjoj poti ga je sprevodilo 18 dühovnikov. Sprevod je vodo g. kanonik Szlepecz. Govor je meo g. vp. plebanoš Klekl. Na sprevod je tüdi g. ban poslao zastopnika. Zvün toga so bili na sprevodi tüdi gg.: sobočki glavar, zastopnik patronata, inž. Mikuž, dr. Kolarš, dr. Klar, Samec itd. Pokojni je meo pač vnogo prijatelov. Slovo od pokojnika je bilo žalostno í žmetno. Bogojanska fara več nede mela plebanoša Baše, mi drügi pa ne dragoga prijatela. Tolažila nas bo miseo, da pride čas, kda se bomo znova videli. Do tistoga časa pa želemo pokojnomi: „Goreči dühovnik, velki domolüb i verni prijateo mirno počivaj!“ Velkomi moži na grob. († plebanoši Baši v spomin.) Skoz sivo megló zajokao v slovó prežalostno zvon je; oznano lüdem novico je vsem, da stopo pred tron je pred Večnoga Očo naš narodni borec, naš veliki tvorec nam réči domače . . . Od nas si se ločo . . . Med düšne orače zasejao si cile, od šterih vse sile so v srca privzete; dühovnik si boži v Brezmadežnoj Roži poiskao posvete, po šterih si lüstvi tak v globokom čüstvi prikazao živlenje. Si lübo mladino, vso našo Krajino, da niti trplenje ne moglo Te streti, ar v želi presveti si vso domovino — i kak si oblübo — tak srčno polübo. O, véliki vzórnik, s tem dühom Ti vódnik nam vsikdar ostani, da bomo sinovje, kak naši očovje vsi dobri Slovani; da bomo k Mariji i k Euharistiji poromali radi i stari i mladi! . . . Med nami naj večno Tvoj zlat je spomini HORVAT FRANJO Olajšave za popravek rodbinskih imen. Še dnes najdemo povsedi, da se uporablajo pristna slovenska imena, pisana pokvarjeno. Novi zakon od osebnih imen od 19. februara 1929, Ur. list št. 110-26 za naprej ne dopüšča več vpisavanje rodbinskih imen v pokvarjenom pravopisi i ne more se n. pr. več vpisati ime „Potočnik“ s „Pototschnigg“, ar je slovenski izvor toga imena brezdvomen. V tom pogledi določa čl. 25 zakona, da mora vpisati vodja matičnih knjig rodbinsko ime skladno s pravili srbskoga, hrvatskoga ali slovenskoga pravopisa. Zakon od imen dopüšča v čl. 27. tüdi, da se rodbinska imena tüjega izgovora pišejo po pravilih fonetike, kak n. pr. mesto „Pfeifer“ „Fajfar“ itd. Da bi meli prizadeti priliko na 22. februara 1931. NOVINE 3 koliko mogoče enostavni način spraviti pisavo rodbinskih imen v sklad s predpisi zakona od imen, je zakonodajalec v čl. 41. dopüsto za prehodno dobo dveh let, da se popravki imen izvršijo že z odobritvijov občeupravnih oblastev prve stopnje (okrajnih načelnikov, starešin okrajnih izpostav, mestnih načelnikov), med tem da praviloma odobrüje izpremembe imen le ban. Prizadeti se s tem opominajo, da rešüjejo prošnje za popravke rodbinskih imen prvostopne upravne oblasti v lastnom delokrogi le še do vštetoga 26. t. m. i je v njih lastnom interesi, da se tozadevne vloge še pravočasno vložijo. Prošnje morajo vložiti rodbinski očevje za sebe, ženo i mladoletno deco, če ne očé, pripada ta pravica materi odnosno varihi, polnoletna deca pa morajo zaprositi samostojno za popravek rodbinskoga imena i to v vsakom slučaji pri pristojnom zgoraj omenjenom občeupravnom oblastvi. Prošnje se morajo kolekovati s 5 Din i jim je priložiti 20 Din kolek za rešitev, rojstne liste vseh kotrig rodbine odnosno dotične prizadete osebe i domovnico prosilca iz novejšega časa. Končno se pristavla, da se morejo zgoraj navedeni popravki zahtevati tüdi še po 26. februari 1931, i to z istotakimi vlogami, kak zgoraj navedeno i istotak potom občeupravnih oblasti prve stopnje, ki jih majo predložiti v rešitev banskoj upravi. Ka novoga v Belgradi? Sprememba v vladi. Vlada je dobila več novih ministrov. Dozdašnji pravosodni minister dr. Srskič je postao minister v ministerskem predsedništvi. Novi pravosodni minister je postao Dimitrij V. Ljotič, odvetnik v Smederevi. Odstopili so ministri brez portfeja: Švegel, dr. Frangeš i minister za javna dela Filip Trifunovič. Na njegovo mesto je prišeo dr. K. Kumanudi. Obletnica kronanja Sv. Oče. V cerkvi Kristuša Krala je bila v proslavo obletnice Pija XI. slovesna sveta meša. Navzoči so bili tüdi: nuncij, poslaniki drügih držav i zastopniki oblasti. Bivši poslanec v avdijenci. Škulj Karl, bivši poslanec SLK stranke je obiskao ministerskoga predsednika i več drügih ministrov. Predložo jim je več važnih javnih zadev. Svetovna politika. Francosko-nemško zbližanje. Velko pozornost je zbüdilo posojilo, štero dobi Nemčija od Francije. Vnogi politiki naglašajo, da to posojilo dosta pripomore k prijatelskomi zbližanji med imenüvanima državama. Vroči dnevi v Španiji. Že v zadnjoj številki smo poročali, da preživla Španija nemirne čase. Stanje se je zadnje dni še poslabšalo. Vlada je morala odstopiti. Glavno reč majo opozicijonalci, ki zahtevajo ustavotvorno sküpščino. Kral se nahaja v žmetnom položaji i se širijo celo glasi, da šče odstopiti. Verski boj v Litvi. Pisali smo že, da vlada v Litvi z vsov odločnostjov nastopa proti katoličanom. Boj je od dneva do dneva silnejši, a to katoličanom ne jemle poguma. Njihova stanovitnost je neomajna. Navdüšeno se izjavlajo za Kristuša, Krala vseh kralov. Kalendar. februar (28 dni) 9. teden. Senje: 24. febr. Beltinci. Vreme: Deževno. Murska Sobota — Nesreča pri deli. Šestnajstletni Drvarič Ludovik je cepao pri dr. Valyijovih drva. Med delom ga je zadela nesreča. Sekira se je poškalila i se njemi zasekala v roko. Mogao je iti v špitao. — Pustni tork je bio živahen kak vsako leto. Velko pozornost so zbü- dili černelavski „borovi gostüvanjščari“. Zvün teh je hodilo po vulicaj dosta preoblečenih muzikantarov. Od kakših vekših neredov ne bilo čüti. — Nova trgovina. Nasproti Prekmurskoj tiskarni je odpro novo trgovino z železninov L. Frim. Trgovina ma velko zalogo. Zvün vsakovrstne železnine se dobijo v njoj tüdi mašinska olja i seme za krmo. Slovenska krajina. Mohorske knige. Ka so Mohorske knige, ne trbe razlagati, ar jih že na jezere prihaja leto za letom tüdi v našo krajino. Što jih ednok v roke dobi, jih ne odloži rad, ar so zanimive i hasnovite. Bliža se čas, kda de trbelo poslati za letošnje leto naročilce, zavolo toga se obračamo na vse dozdažnje poverjenike, naročnike i prijatele Mohorskih knig, kak tüdi na vse drüge, ki majo radi lepe, zanimive i hasnovite knige. Kak lani tak tüdi letos da Mohorova drüžba svojim kotrigam za 20 Din. šest lepih knig. Te knige so: 1.) Slovenci, slavimo velikega svojega moža, indijskega misijonarja, škofa Barago; 2.) Večernice (lepa povest iz turških časov); 3.) Kuharica (namenjena za preproste kmečke i delavske kühnje; 4.) Zgodovina slovenskega naroda; 5.) Da spoznamo; 6.) Koledar za l. 1932. Spomenjene knige so za lübitele lepih knig pravi kinč. Cena 20 Din. je pa tak nizka, da z njov niti papir ne plačani. Drüžba jih zavolo toga da za tak nizko ceno, ar žele, da bi te lepe i hasnovite knige prišle tüdi v najsirmaškejšo slovensko hišo. V začetki smo spomenoli, da tüdi v našo krajino prihaja že na jezere Mohorskih knig. Vse to pa je še premalo. Med kotrigami smo še izda na zadnjem mesti. Zavolo toga pa vsi na delo. Stari naročniki, vsi brez izjeme tüdi letos aldüjte teh 20 Din. Zvün toga pa poagiterajte za knige tüdi med svojimi prijateli i znanci. Vsaki naj pridobi konči ednoga novoga naročnika. Istina, penez je malo, a če se spije par litrov menje vina, se tüdi teh 20 Din. brez težave spravi vküp. * — Navuk za tretjired je dnes tjeden 1. marca v Črensovcih ob 3. — Vsem se zahvalimo kak najlepše, ki so nam poslali po veliko düšnosti svojega srca povekšano naročnino lani pa že letos tüdi. Ti dragi naročniki znajo prav ceniti veliki pomen dobroga tiska. Bog povrni vsem za vsakše, najmenše nadplačilo. Istotak se globoko zahvalimo vsem širitelom za vse trüde pa za neprimerno požrtvüvalno goréčnost, ka nesamo ka se mantrajo i trüdijo, nego so, ki niti poštnine si ne odračunajo, celo še svoje liste plačajo. Pač spadajo v zlato knigo, ki jo pišejo angelje za slednjo sodbo v zahvalo dobrim. — Uprava Novin v Črensovcih. — Javite se na upravo Novin v Črensovce, ki lani neste dobili prvoga snopiča „Priprave na srečno smrt“, ka se vam dopošle prle, kak začnemo drügi snopič razpošilati. — Uprava. — Pozdrave pošilata iz Francije celoj graškoj fari, posebno pa 4 NOVINE 22. februara 1931. rodi i poznancom iz Doliča: Perkič Franc i Kar Jožef. — Pozdrav pošilajo tüdi: Ludvik Racz, Marija Šinko, Alojz Lenarčič, Marija Racz, Marija Lenarčič, Franc Racz, Alojz i Mihal Racz, Škodnik Kalman, Gustav Kisilak, Mihal Fartek doma vsi iz Gornjih Slaveč, Slovenske Krajine. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 1 — Prosimo odgovor. Kranjec Ludvik nam je poslao 9. febr. iz Francije 22 Din. Ne nam je pa naznano svojega naslova niti namena svoje penezne pošiljatve. Prosimo njegove domače ali poznance, naj nam dajo njegov naslov. — Uprava Novin v Črensovcih. — Dobrovnik. Hišo g. šolskoga upravitela Preiningera je zadela preci velka nesreča. Naednok sta njemi zbetežali mlada gospa žena i sekrva. Obe so morali spraviti v sobočki špitao. — Smrtna kosa. Preminoči teden so v Črncih pokopali mlado Tudjanovo ženo. Sirota je bila več let močno betežna, a vse bolečine je prenašala z velkov krščanskov potrplivostjov. Njena smrt je za hišo tem vekši vdarec, ar je zapüstila troje drobne dece. Preminoča je bila jako dobra, zavolo toga jo je vse lübilo. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Nesreče. Dečkec šolskoga sluge v Črensovcih se je v razredi med klopmi nekaj špilao. Naednok je spad- no i si potro nogo. — Posebna nesreča je zadela ednoga 6 letnoga dečkeca iz Sela. Z očom je šo domo od strine. Kda je odpro doma dveri, je skočila proti njemi mačka. Zaplela se njemi je med noge i ga vrgla. Srmaček je tak nesrečno spadno, da si je potro nogo. Zdaj leži v sobočkom špitali i pravi, da mačko buje, kda de pa zdrav. — Nesreča se je zgodila v ednom mlini na Gornjoj Bistrici. Hozjan Anton je nekaj primao mlinsko kolo. To njemi je naednok zgrabilo roko i njemi jo je potrlo. ZA NEDELO. V posti prva. Evang. sv. Mataj vu 4. táli. Vu onom vremeni pelani je Jezuš vu püstino od Dühá, ka bi se sküšàvao od vraga. I gda bi se posto štirideset dni i štirideset noči, teda je zagládo. I pristopivši sküšavec, pravo je njemi: či si Sin Boži, povej, naj eto kamenje krüh postane, ki odgovoréči pravo je: pisano je: ne žive z samim krühom človek; nego vsakov rečjov, štera shaja z vüst Boži. Teda ga je gori vzeo vrag vu sveti varaš i postavo je njega na cérkveni vrh i pravo je njemi: če si Sin boži, püsti se doli. Ar je pisano, ka je angelom svojim zapovedao od tébe i na roké vzemejo tebé, da morebiti ne vdáriš vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezuš: pa je pisano, ne boš sküšavao Gospodna Boga tvojega. Znova je gori vzeo vrág na breg kroto visoki i pokazao je njemi vsa králestva sveta i njih diko i pravo je njemi: eta vsa tebi dam, či pokleknovši mené molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš: odidi šatan; ár je pisano: Gospodnoga Bogá tvojega boš molo, i njemi samomi slüžo. Teda je ostavo njega vrag i ovo angelje so pristopili i dvorili so njemi. 8779. Ka pomeni te broj? Nikaj drügo kak to, da je v preminočem leti telko naših lüdi iskalo krüh zvüna naše krajine. Telko jih je bilo raztepenih po Jugoslaviji, Franciji i Nemčiji, ar doma neso našli zaslüžka. Kak so bili razdeljeni tej delavci? V raznih pokrajinaj Jugoslavije (posebno v Bački) jih je bilo 4894 i to 3438 moških i 1456 žensk, V Franciji jih je delalo 2024 (1603 moški i 421 žensk), v Nemčiji pa 1861 (549 moških i 1312 žensk). Vsi so bili na sezonskom deli. Plača delavcov je bila jako različna. Nešterni so bili jako slabo plačani, drügi pa jako dobro. Najmenje so zaslüžili tisti, ki so bili zaposleni v jugoslovanskih pokrajinaj, največ pa oni, ki so bili Franciji. V lanskoj sezoni so splošno zaslüžili: delavci v Jugoslaviji 1500 Din., v Franciji 5500 Din. i v Nemčiji 4500 Din. Kakša je bila plača, takša tüdi zadovolnost delavcov. Najbole so bili zadovolni delavci v Franciji. Nešternim se je tüdi tam slabo godilo, a takših je bilo jako malo. Vse te vnoge jezere je spravila na delo Borza dela v M. Soboti. Dela i trüdov je bilo vnogo. Naval delavstva je bil včasih tak velki, da je vodstvo delalo noč i den. Najvekši je bio naval meseca aprila, najmenši pa decembra. Razmi se, da bodo vnogi tüdi letos šli iskat v tüjino krüh. Delavci se den za dnevom oglašajo. Nekelko jih je že odišlo. Računa se, da jih bo šlo še več kak lani. Parkrat smo že pisali, kak nevarna je tüjina. Tüdi zdaj opominamo vsakoga, naj ne sili od doma, če ne za to velke sile, ar je žalostno, da bi se naši lüdje v tüjini pogüblali. Da je v tüjini ne vse tak lepo, kak si vnogi zamišlajo, nam kažejo vnoga pisma, ki jih pošilajo naši lüdje od tam. Što vodi francosko vojsko? Ravno te dni je dobila francoska vojska novo vrhovno vodstvo. Na vodilna mesta so prišli sami slavni možje i to: maršal Petain za generalnoga inšpektora, general Weygand za podpredsed. vrhovnoga sveta i general Gamelin za šefa generalnoga štaba. Nas katoličane vse to tem bole zanima, ar so vsi trije možje zavedni katoličani, ki verno spunjavlejo svoje verske dužnosti. To pa neso edini zavedni katoličani v francoskoj vojski. Dobri katoličani so bili vsi slavni francoski junaki v svetovnoj vojni. Takšiva sta bila že pokojniva Foch i Joffre. Nadale še živoči Fayolle, Castelnau, Lyautey, Gourand itd. Sploh se lehko trdi, da so bili vsi najbolši i zmagoviti povelniki tüdi najbolši katoličani. Za Francijo, ki ma vekši tao veri nenaklonjene vlade, je to nekaj čüdovitoga. Za katoličane pa je to čast i ponos. Pozdrav Sv. Oče vsemi sveti. Preminoči četrtek je bila na slovesen način otvorjena nova radio postaja, ki je dana na razpolago Sv. Oči. Pri toj priliki je spregovoro Sv. Oča Pij XI. sam. Njegovo reč so čüli na vse radije sveta. Reči Sv. Oče so bile pozdrav celomi sveti. Najprle je dao diko Bogi, ki je dao lüdem takši razum, da so iznašli takše čüdovite stvari. Nato se je obrno na ves človeški rod. Pozdravo je: kardinale, nadpüšpeke, püšpeke, opate, misijonare, redovnike, dühovnike i vse vernike. Obrno se je celo do nevernikov, krivovercov i razkolnikov. Tüdi nje je pozdravo z želov, da bi postanoli kotrige sv. Matere cerkve. Nato se je obrno do vladarov i podložnikov, do bogatašov i sirmakov, do betežnih, žalostnih i nesrečnih. Njegove reči so bile reči pravoga oče človeškoga roda. Nazadnje pa je podelo celomi sveti svoj blagoslov. Reči Sv. Oče je sprijao celi svet z radostjov i navdüšenjom. Razgled po domovini. Grozen vmor plebanoša. V Mengši se je preminoči teden zgodilo grozno hüdodelstvo. Na farov se je eden večer prikradno nekši tolvaj. Kda je mislo, da so se že vsi domači podali na počinek, je prišütao v pisarno, kde je bila blagajna. Klüče je naskori našeo, blagajno je odpro i peneze pobrao. Med tem je prišeo iz 22. februara 1931. NOVINE 5 spalnice g. plebanoš. Šo pa je v svojo smrt. Komaj je stopo prek praga, se je tolvaj zagnao proti njemi i ga je napadno z nožom. Nož njemi je zasekao v grlo. Zadjao njemi je grozno rano. G. plebanoš je naskori izkrvaveo. Tolvaj je mirno opravo svoje delo i je na to odišeo. Drügo zajtra je prišla v pisarno edna plebanošova sestra. Kda je videla, ka se je zgodilo, je zakričala od groze. Od strašnoga hüdodelstva se je taki razneseo glas po celoj kroglini. Žandari so taki začnoli svoje delo. Vmorjeni g. plebanoš je bio star 71 leto. Bio je blaga düša, zavolo toga vse žalüje za njim. Miljarde v zraki. Uprava drž. monopolov je priobčila podatke, kelko tobaka i tobačnih izdelkov je bilo odano v teki leta 1930. Odanoga je bilo cigaretnoga tobaka i tobaka za pipe 4,800.000 kg, cigarete 5.075 000.000, cigar pa 42,000.000 falatov. Izküpiček od odaje teh predmetov je leta 1930 znašao 1.836,000.000 Din. i je za 66,500.000 Din. vekši, kak je bio leta 1929. Te vekši izküpiček prihaja predvsem od tistec, ar so bile cene tobaka zednačene s cenami cigaret. Zavolo toga so kadilci zdaj rajši kadili napravlene cigarete, kak pa küpüvali dragi tobak i cigarete morali šče delati zraven. Zavolo toga je bilo leta 1930 pokajenih okoli 1.100,000.000 več cigaretov, kak prejšnje leto. - Boj proti divjim zakonom. Banska uprava donavske banovine je izdala naredbo, da morajo v treh mesecaj skleniti zakon vse tiste osebe, ki živejo v divjem zakoni. V slučaji, da sedanjoga svojega odnošaja v teki toga roka ne spremenijo v pravo zakonsko zvezo, ali ne razrešijo divjega zakona, se bo z njimi ostro postopalo na te način, da se bodo proglasile za nečastne ženske i je bodo izgnali v pristojne občine, ali pa bodo kaznovane. V Novom Sadi so je našteli okoli 3000 takših divjih zakonov. K odaji je v BAKOVCI št. 22. v dobrom stanji zidana hiša, 4 sobe, kühnja, hodnik, pevnica, klet, 2 štali, gümla, 4 hlevov, k hiši spada 3 plüge sadovnjaka, 12 plügov zvünske njive, travnik i šuma. Küpci se naj zglasijo pri Keresztury Kalmani v Martjanci. Za naše male. T. L. Dva pastira. Zdaj je Tončeki bilo že zadosta. Mláda krv njemi je zavrela. „Daj mi citre nazàj, pa se poberi od mene!“ Janči ga je mirio, ka naj tiho bo, ar nekak ide. Tonček je glédao okoli, či bi istinsko koga vido. Ali ne je bilo nikoga. Med tem časom pa je Janči vrgeo citre v Ledavo, štera je bila skoro puna. Gda je Tonček vido, ka se je zgodilo, se je zagnao v Jančija i ga šteo v Ledavo süniti. Ali ne je mogeo, ár je Janči bio dosta močnejši, tak, da se njemi je strgao iz rok i odbežao. Tonček je nabrao kaménje i je lűčao za svojim neprijatelom. Bilo pa je zabadav. Janči je bio že daleč, mali pa je ne bio tak močen, ka bi vűpao za njim bežati i ga napadnoti. „Ti šatan hüdobni, ve že ti dobiš, gda bom jaz malo močnejši,“ je kričao Tonček za njim i se začno bridko jokati za svojimi citrami, s šterimi je meo najvékše veselje na sveti. Ves skuzen je gnao krave domo. Oča so včasi videli, ka málomi Tončeki nekaj fali, zato so ga pitali: „Zakaj si se jokao, Tonček?“ Tonček je oči povedao, ka se je na paši zgodilo. Očo je to jako svadilo, ár so znali, ka je Tonček vrli i ne včino nikomi nikaj žalnoga. Poiskali so si med šibjom lepo palico i so šli na sosidov dom, gde so počakali hüdobnoga hlápca Jančija. Janči je prignao jako kesno domo s paše. Bio pa je nenavádno veséli, tak da si je celo füčkao. Nato so pa stopili Tončekov oča s svojega skrivališča i so pitali Jančija: „Janči, ka si na paši napravo?“ Janči se je delao kak, da za nikoj nebi znao i je pitao: „Ka sam napravo?“ Sosid njemi je povedao, ka je napravo i ga je s palicov tak naklesto, da je meo za več dni zadosta. Tonček nemre pozabiti to, ka se je zgodilo. Za citrami žalüje, božnoga Jančija pa niti ne pogledne. Vogrin Štefan: Znoro se je. K ednomi krčmári sta ednok prišla dvá kmeta. Zapovedala sta vino. Nego eden je proti ovomi pravo: „Vadlaj se, če vüpaš!“ Krčmár je pa to čüo. Šo je záto k njima i jiva je pitao, ka mata med sebov. Kmeta sta odgovorila, da edno malo vadlingo (betanje). Krčmár njima nato pravi: „Znáta ka, jaz mam friško pivo. Eden lagev goriprinesem i šteri zgübi, on pláča!“ To se je zgodilo. Kda sta kmeta pivo spilá, njima je krčmár pravo: „No povejta mi zdaj, šteri je zgübo, da pláča pivo!“ Kmeta pravita: „Midva sva se betala, v šteri kráj se naš türen podere. Moj tovàriš pravi, da se podere na pravi kraj, jaz pa trdim, da se podere na levi kraj. Liki zdaj ne veva po šterom bode. Záto vas prosiva, da počàkate do tistih mao, da de se türen podérao.“ Krčmár se je čemerio, kmeta pa sta se smejala, da sta na tak lehki način prišla do pive. Pošta upravništva. Gašparič Fr. Kobilje. 200 Din. sprejeli i spisali na lansko leto. Ščančar Jožef. Kupšinci. Din. 185 sprejeli. Z toga spisali 80 Din. na leto 1930. za štero je naročnina tak popolnoma poravnana, 105 Din. pa za letošnje leto. Tivadar Štefan. Lipovci. Polletno naročnino sprejeli. Svetec J. Berovo. Letošnjo celo naročnino z zahvalnostjov sprejeli. Poredoš Št. Pertoča. Poslanih 10 Din. spisali med naročnino, zato ka je kalendar že lani plačani. Od Nèpujsága je ostalo više 12 Din. i to je k lanskoj naročnini vračunano. Prkič Franc. Les Fismes. 100 Din. naročnine i 10 Din. na Marijin fond sprejeli. Hvala lepa. Za molitveno knigo pisali. Zakaj nam ne odpišete, kde je štampana, te bi jo hitrej mogli naročiti, zdaj se pa more zvedavati. Pozdrav dali objaviti. Fr. Rožman. Cleveland. Naročnino za noviva naročnika sprejeli. Hvala. Vse smo njima taki dali poslati. Sneg po celom sveti. Snega ne samo pri nas spadnolo vnogo, nego tüdi v drügih delih sveta. V nešternih pokrajinaj ga je bilo še več. V Beči so ga telko meli, da ga do 20 jezer delavcov spravlalo z vulic. AGRARNE ZADEVE Pojasnilo interesentom, ki so küpili agrarno zemljo od veleposestva v D. Lendavi. Lani je več interesentov izročilo svoje pogodbe, štere so sklenili z vele- 6 NOVINE 22. februara 1931. posestvom v D. Lendavi Agr. zadrugi v strahi, ka do mogli spuniti tüdi tiste pogoje, šteri so bili štampani i neprekrižani na prvoj strani pogodbe. Novine so te pogoje objavile. Veleposestvo je podpisanomi naznanilo, ka tisti pogoji ne vežejo, ka z veseljom dam na znanje tistim, ki so se pri zadrugi pritožili: Podpisani predsednik Agrarne zadruge Klekl Jožef izjavlam, da očitki v članki, ki je izišo v številki 12 dne 23. III. 1930 v listi „Novine“ na 4. strani v l. i 2. koloni, ki so naperjeni proti veleposestvi Dolnja Lendava, šteroga opunomočeni upraviteo je Julio Kostelac, ne odgovarjajo istini i sem se gledoč pogojov odaje zemlje nahajao v zmoti. — Klekl Jožef, predsednik Agrarne zadruge. Pogoje, ka so na prvoj strani pogodb zato vsaki lehko prečrta, ne njemi trbe plačati za vknižbo i pogodbo, kak je tam štampano i zavolo koj so se lani nešterni tak zosagali. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili sočütje ob težkoj izgübi ino sprevodili k večnomi počitki našega prelüboga sina, brata i strica, mnogočastitoga g. Baša Ivana plebanoša, dühovnoga svetnika i dekanijskoga upravitela v Bogojini se na tom mesti iskreno zahvaljüjemo. Posebno se zahvaljüjemo čč. gg. sobratom, zlasti voditeli sprévoda č. kanoniki i dekani sobočkomi g. Szlepczi i g. Klekli za slovo v cerkvi, kr. banskoj upravi v Ljubljani i srezkomi načelniki v D. Lendavi, ki ga je zastopao višji pristav g. Počkaj, srezkomi načelniki iz Sobote g. Lipovški i živ. referenti g. Samci, zastopniki patronata g. Drozdoviči iz D. Lendave, zastopstvi hranilnice iz Beltinec, posebna zahvala domačemi vučitelskomi zbori, ki je bio vsigdar tak dober s pokojnim za žalostinke, Cehskim iz Beltinec, gasilcom iz Bogojine, zlasti načelniki g. Kutašiji, iz Filovec pa Ivanec, evangeličanskim i katoličanskim vernikom, ki so dali zvoniti v Tešanovcih, dale sküpno vsem iz drügih i domače fare za lepe vence i spremstvo na zadnjoj poti. Bog plati vsem! Molimo za pokojnoga. Žalüjoča rodbina. Gospodarstvo Senožeti pognojite z umetnim gnojilom. V „Kmetijskom gospodari“ smo oglasili, da senožeti nücajo gnoj, ar inači nemrejo dati dosta i dobro travo. Ar je živalskoga gnoja premalo, de trbelo segnoti po umetnom gnoji. Jako pripraven je mešani „Nitrofoskal-Ruše“ gnoj, ki se lehko naroči iz fabrike umetnih gnojil v Rušaj. Cena je za 100 kil 138 Din. Senožeti se gnojijo z njim na sledeči način: Senožet trbe najprle z branov povlačiti, potem potrositi z umetnim gnojom i nato še ednok prevlačiti (poprečno.) Vse to trbe napraviti na sprotlike rano. Naraščanje izvoza polskih pridelkov. V preminočem leti se je iz Jugoslavije izvozilo petkrat več kukarce kak pred lanskim. Sadüj se je zvozilo dvakrat več. Ravnotak se je povečao tüdi izvoz vina, otrobov i drügih gospodarskih predmetov. Povišanje carine na uvoz pšenice, kukorce i mele. Da bi se zabranilo še vekše znižanje cene našim polskim pridelkom, je bila zvišana carina na uvažanje pšenice, kukorce i mele. Na te način se je zabranilo uvažanje tüjega blaga. Mlinar oženjen z 28 letnov praksov, podvčen v trgovskom i kmetskom mlenji, z dobrimi svedočanstvi bi spremeno slüžbo iz Like v domači kraj. Vzemem mlin v najem ali na račun. NOVAK LEOPOLD, mlinar Brinje-Lika. Vajenec iz bolše hiše se taki sprejme pri ADANIČ IVAN peki v Murskoj Soboti. Otvoritev trgovine. Cenjenomi občinstvi sporočam, da sem 15. toga meseca odpro v Murskoj Soboti nasproti Prekmurske tiskarne železno i strokovno trgovino. V skladišči držim vse železne predmete: železnino za zidine i pohištvo, gospodarsko orodje, kak tüdi stolarsko, šlosarsko i kovaško orodje, pumpe za stüdence, železna voža itd. Za lastnike mašinov, mlinov i automobilov: I-a. olije, towoto, mašinsko remenje i vse dele za popravila. Vsefele semena za gospogarstvo i krmo, samo v izprobanoj prvovrstnoj kakovosti, kak detelčno seme, seme severnonemške burgundije, grahovke itd. Moj namen je, da dam küpcom dobro blago za kem najmenši dobiček. Toplo se vsem priporoča FRIM L. trgovec z železninov, tehničnimi i gospodarskimi potrebčinami. 22. februara 1931. NOVINE 7 Lepo vrejeno posestvo v izmeri 6½ plügov v bližini Hrastja-Mote k odaji. Pojasnila da odvetniška pisarna Dr. PINTER & Dr. FLECK Murska Sobota. Umetni mlin, postavlen 1926. leta, 10 m. dugi, 7 m. široki, popunoma vse novo ob Müri pol vüre od Slatina Radenci taki odam zavolo drüžinskih razmer. Opita se pri ALOJS KEGL umetni mlin Turjanci 8. posta Slatina Radenci. 2 Dajo se z arende ali s polovine izvrstne njive i travniki od 10 do 25 plügov s stanom vred. Železniška postaja, občina, pošta doma. Tjedensko senje. Naslov: KRAUS — Severin pri Bjelovari. 1 Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8—9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. Zakaj se ne vdao drüštvi? Ne ve. Samo to čüti, da ne oni navadni Peter, čüti, da je zaželo samoga sebe. V düši njemi je nekam čüdno. Kak da se v njo nekaj meša, büdi, zdigava. Ali je to zavolo toga, ar je naslednjega dneva prvi den novoga leta? Oh, da se le onivi dve velkivi plavivi oki, ki tak trdno spita na dne düše, ne bi vzbüdili! Prizadeva si, da bi se raztreseo. Z očmi začne blodno gledati po dvorani semta. Lüdje se mešajo. Velka električna svetilka na stropi razliva po vseh veselje i sijaj. V stoterih zlatih nitkaj se širi njena svetloba ta do njega I te zlate niti! Ali se njemi ne dozdeva, da se skozi one steklene nakite nekam čüdno lomijo, zvijajo? Ali ne vidi jasno najprvle M, potom a, nato r, t i pa a. Oh, ne, ne! Toga ne sme gledati! Ti žarki mučijo njegove trepalnice. V očaj ga peče. I pa se zagleda v pisano klopko okoli klavira. Ali zlate niti ne mirüjejo. Vse bliže prihajajo, oči njemi gorijo, skuze njemi tečejo. Zlate niti njemi predrejo v vüsta. Joj, kak ga v grli peče i reže! Vse globše i globše se zajedavlejo one zlate niti. Čüti, kak njemi režejo prsi. Strašno! Dve velkivi plavivi oki se odpirata. Gledata ga. Joj, kelko je v njima boleznosti! Stepe se. — Marta, Marta! — dehne polglasno i se prime za glavo. Bila je vlažna od znoja. Vstane i se zbegano ozre okoli sebe. Šteo je pozvati Luko, a pa je brez moči spadno na sto. Okoli njega so igrali, popevali, kričali ali on ne slišao i ne vido nikaj zvün onih dveh plavih, velkih oči, ki sta ga gledali betežno, tužno . . . Več se jih ne bojao. Zagledao se je tüdi on v njevi, ar je bilo poleg vse bolesti v njima telko miline, toplote i lübezni, da sta njemi začnoli jako dopadati i ga nevzdržno privlačiti. Zamislo se je. Odkar je prišeo v Ameriko, se je prvič srečao s svojimi mislimi. Zakaj je tak bežao pred njimi? Zdaj njemi zasveta v düši ono jütro, kda se je ločo od Marte. Spomno se je vsakše malenkosti i bilo njemi je težko, zelo težko. Znova je šteo prekinoti misli, poiskati Luko, ali onivi dve oki ga nesta püstili. Marta! Marta! Dozdaj se niti v mislih ne vüpao spomniti toga imena. Meo je občütek, da bi zagrešio bogoskrunstvo. A dnes? Dnes je ne tisti navadni Peter. Marta! Njegova lepa, čista, angelska Marta. Oh, kak je mogeo tisto napraviti! Kak jo je mogeo izpod- rinoti! Ali je ona to zaslüžila? Zgražao se je nad svojov krutostjov, od bolesti si je zkübo vlase. Lüdje so čüdno opazüvali bledoga mladenca, a on ne vido nikoga, samo Marto. Ona je nedužna, nedužna kak angel. On je kriv, njega preganja Pravica, a on namesto toga, da bi sprejeo pokoro, je celo breme usode nagrmado na njo in je pobegno. Pobegno je od nje, od sebe, od usode. Ona mora prenašati vse, da zadosti za vse. Krutost! Krutost! Peter se je treseo kak šiba. Še nikdar ne mislo na posledice svojega čina. On sploh ne mislo. Če bi meo peroti, bi taki odleto, da bi spadno Marti pred noge. A niti genoti se ne mogeo. Njegova duša je jokala, srce se krčijo, v grli ga je düšilo, čelo i pleča njemi je oblivao ledeni znoj. Oh, popraviti mora to! Mora! Taki! Še ne prekesno. Marta ga pričaküje, to dobro zna. Šo bo ta, obine njoj noge i je ne püsti, dokeč se ne povrne z njim sem. O, šla bo. Ubogala ga bo, ona je dobra, angelsko dobra. Tü bodeta živela kak dva goloba, kak dve korini. Vse, vse pozabita! Njena žrtev, njeno čisto srce pomiri Pravico. Upokojijo se kosti njegove matere. Marta se pokori za vse. Marta! Marta! Peter je ne opazo, kak se je Luka pa prikrado k njemi. — Peter! Ka ti je, človek! Kde maš kupico? Peter se je s težavov znašeo. Omahüjoč se zdigne, da bi prijao za kupico. — Kak vidim, si zaspao, se zasmeje Luka, — ali nesi slišao, da je odbilo polnoči? — Nikaj ne sem slišao, — je odgovoro Peter zmedeno. — Prijatel, ti si betežen. Vidim. Hajdi, ideva na stanovanje. Jaz te sprevodim — Luka ga je zgrabo za roko. — Luka! — Ka je, Peter! — Vütro idem domo. — Kam? — V Bosno! — Molči, ne kvasi neumnosti! Ali si pijan? — Nisem. — I ka boš doma? — Idem po ženo. — Po ženo! — je zazijao Luka začüdeno. Peter je samo prikimao, zgrabo krščak i je izgino v vrveži. V naglici je še zaklicao Luki: Plačaj za me! Dve čaši! (Dale.) 8 NOVINE 22. februara 1931. Posestvo na odajo: prek 5 plügov. Njive, senožet, sadonosnik gorice z novim gospodarskim poslopjom pri glavnoj cesti, 5 min. od farne cerkve. FERLINC ALOJZ Sv. Marjeta ob Pesnici okraj Maribor Popolno jamstvo za dobroto prvovrstne švicarske Suttnerove vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Vi na zahtevanje popolnoma k šenki velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj. Že za 44 Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120, ar košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi številkami i kazalci, poniklana samo 94 Din. Vüre zapestnice že od 98 Din. naprej. Büdilnice od 49 Din. naprej Nikša rizika! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar vsake vrste trüge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 4 Otvoritev trgovine! Naznanjam vsem svojim odjemalcom, da sem preselo svojo trgovino v hišo g. Kardošove na Aleksandrovoj cesti. Kak dozdaj bom meo v zalogi vse vrste specerijskoga blaga i vse vrste mineralne vode. Odavao bodem melo na velko i drobno najbolšo kvaliteto iz Bačke, vsakovrstna vrtna i gospodarska semena, umetna gnojila kak superfosfat itd. i vse zraven spadajoče stvari. Priporočam se cenjenim odjemalcom v nadalni obisk mojoj preseljenoj trgovini GAŠPAR JOŽEF trgovec Murska Sobota. 2 vajenca iz poštene familije se sprejmeta v tovarni mesnih izdelkov JOS. BENKO MURSKA SOBOTA. 2 Kde se skriva zrok? V revmatizmi, trganji v sklepaj, živčnih bolečinaj? Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma je vzrok v takših slučajih nezadostna nega tela. Dosta lüdi že prek 34 let nüca okrep-čüjoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo i kozmetikum: Fellerov „Elsafluid“ i si zna ohraniti stalno zdravje. Nücajo ga za mazanje i cenijo njegovo delüvanje tüdi proti kašli, hripavosti, bolečinaj v grli i pršaj ino proti gripi i našeci, nücajo ga tüdi notranje pri neugodnom občütki itd Včinite tudi Vi tak i pomagalo bo tüdi Vam! Fellerov „EIsafluid“ dobite v lekarnaj i sličnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din., dvojnih glažkaj po 9 Din. ali v špecijalnih velkih glaškaj po 26 Din. Poštni paket vsebüjoč 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velka špecijalna glažka 62 Din., trije takši paki samo 139 Din. pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT ‘ IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 1 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC