Prijateljici. Spisala Marica II. I. ,,Veš, Stana, še danes se moram smejati, spomnivš so včerajšnjega dne, ko te je moja sestra seznanila na tako šaljiv način z onim Nemcem iz „rajha". ,Da, da. Vera, kakor sem že omenila milostivej, izvrstno gradivo za kakšno veseloigro", dejala je nago- vorjena na oknu slone. ,Kedo pa gre tam le po cesti naravnost k nam, če se ne motim?' »Saj res, ti ga ne poznaš ! Prišel je šele leto po tvojem odhodu, no, pa da ti povem : äßktor Rus ljublje- nec mojega očeta, zahaja rad k nam, ... ! je že tu ! Po- vem mu našo šalo!" Na lahno trkanje odzvala se je Vera z običajnim »Prosto" ! Doktor vstopivši, se je ele- gantno poklonil. Vera pa ga je pozdravila podavši mu roko z besedami: »Čast, gospod doktor, dobro došli, če- prav očeta ni doma". ,Z gospodom sodnikom bi bil rad govoril radi volitve, vi pa imate poset... pardon ! da sem vas motil, gospica Vera". ,0 nikakor niste motili, počakajte vendar malce, oče bi mi štel gotovo v zlo, da bi ne sprejela njegovega najljubšega prijatelja. Pojdite, da vas seznanim s svojo prijateljico učiteljico Stano Dobrinovo, ki ostane za ne- kaj časa moj ljubi gost, kaj ne, da mi jo pomagate kratkočasiti ?... Sedaj pa sedimo in vi gospod doktor nam kaj povejte I' „Najprej prosim, gospici, da mi dovolite mojo obli- gatno cigaretko, potem pa hm, povedal da bi kaj ! Dolg čas je bilo tu-le, prazno vse, ko nam je ušla gospica Vera zopet za par dnij k sestri \ „0h, to so vam bili krasni dnevi za nas kaj ne, Stana, veste gospod doktor, tudi Stana je bila tam, kar iznenadila nas je. Pogodili smo imenitno šalo. Le poslu- šajte ! Stano zadržalo je vreme, da je prišla dan pozneje kakor jo bila napovedana. Istega dne je pa prišla naša sorodnica baronica Orlova. V gradu ima moj svak ravno sedaj nekega nemškega tehnika, katerega potrebuje za Str. 2 ,S L O VE N K A, Št. 8 nekaj časa v svojih tovarnah. Ko smo sedele popoldne vse tri : baronica, sestra in jaz v perivoju, pride slučaj- no mimo imenovani .tehnik Schulz,, in gestra pošepne ba- ronici, da jo predstavi za pisateljico Stano, A^erinó prir jateljico, kar je tudi storila meni nič tebi nič. Baronica; je dobro igrala svojo novo ulogo a Stana, iznenadši nas ' drugi dan, ulogo baronice, kajti za baronico jo je pred-, stavila sestra zopet Schulzu". „Ha, ha, izborno*, smejal se je doktor, „a dovolite je-li gospica Stana pisateljica ?' „Veste, gospod doktor, tako me nazivlja moja pri- jateljica, odgovorila je Stana, a tega naslova ne pridevam si še nikakor za sedaj, pač pa čutim v sebi moč, s ka- tero upam koristiti svojemu domu na pisateljskem polji*. „Pesniško žilo ima Stana', dejala je Vera doktorju, ki je nadaljeval k Stani : „Živela ideja, čeprav nisem prijatelj emancipiranih ženskih, sosebno pa pesnikujočih ne, a ugaja mi, da ho- čete delovati za narod". .Počasi, počasi, gospod doktor", grozila mu je Vera, „drugače vas zapišem v isto vrsto z onim Schulzem, ki je tudi vedno zabavljal pisateljicam ; ko je pa zvedel, da je moja prijateljica nadarjena s tem darom, se mu je moja sestra nehote osvetila s povedano šalo. Kajti danes sem že dobila pismo od sestre, da Schulz že vse ve, kar ga je spravilo v grozno zadrego. Proti pseudo-baronici Orlovi zabavljal je grozno zoper pisateljice, osobito zoper malenkostno Stano, zvedevši pa pozaeje, da je o Stani govoril — Stani sami, bil je dovolj kaznovan in osmešen". i ,Gospica Vera, milosti, opravičeval se je doktor, nisem ; menil nič hudega, saj poznate mojo mržnjo na vse, kar se stika. Meni se vidi, da se mora vsaka misel, vsak na- \ zor pokoriti stiku, in to je zoperno za tako svobodo lju- bečega človeka, kakor sem". ,To se pa motite", posegla je Stana vmes. ,Naj ¦ si bo podoba še tako lepa, če je v slabem okvirji, ne ] napravi tistega vtisa, kakor v lepem. Ravno tako je pa i z mislijo ! V čem lepši obliki se nam daje, tem lažje i vkrade se nam v dušo, in jaz menim, da je najdostojneja ; obhka i za najplemenitejo, najsvobodnejo misel vezana beseda, nikdar pa spona". »Dobro, dobro, gospica, jako ste samozavestni. Ne: dvomim, da Vas še zasačim enkrat s cigaretko v ustih,; potem ste pa itak celo podobna ruski nihilistovki. ČakajteJ v prvem romanu, ki pride iz mojega peresa, igrali böte' glavno ulogo take male nihilistovke". ' Rekla ni Stana nič, a pogledala je Vero, misle si ,,Le čakaj, ti doktore, glej, da jaz ne porabim prej tvoje, osebe v kakšnej si že bodi ulogi... cigaretka sama pa; me še ne naredi nihilistovko. I i II. : „No Stanka, kako ti ugaja?' prašala je Vera koj so se jedva zaprle dveri za doktorjem. ,Hm, Vera, v ce-, loti ima mož res nekaj impozantnepa, ne čudim se, čej je skušnjava za ženska srca, a njegova vnanjost razkro-i jena... bele obrvi, brr, rdeči lasje, rdeče brke, ta barvaj že od nekdaj ne uživa zaupanja. Taki ljudje so hudo-i mušni. Pogled njegov ima pač nekaj čarodejnegs. Vera, varuj se, meni se ne vidi vse prav'. ,0h, duša prijateljska,^ tltibro da si pri meni! Ti mi gotovo spametuješ srce'i.dejäla je'Vera. „Meniš, da ga res ljubim? Ali je to ljubezen, če se jezim nanj, ka- dar ga ne vidim?" »Seveda, če se jeziš zaradi tega, ker ne pride!" ,0h, ti hudomušnica, čeprav si črnolaska ! Sovra- žim ga, veš, da ima tako moč nad menoj, a ko pride ip me pogleda, sama ne vem, ali mi mre srce sreče ali bolesti". ,Eh, zakaj bolesti, če ti ugaja, če te ljubi, kakor se mi vidi. Prakso kakor zdravnik ima pa tako lepo, kakor si^ mi pravila, da preživi lehko tako ljubeznivo igra- čico, kakor si ti". ,Jaz pa vedno mislim', zavrnila je i Vera z gtobokim vzdihom „da bo iskal petičm de- kle, mene pa trapi za kratek čas, a vendar mi je drag. Veš, Stana, samo tebi bi ga privošlila, drugej nobeni' „Ha, ha', dejala je Stana s posmehom". ,Le imej ga, jaz doslej še nisem našla možkega, ki bi se mi zdel vreden ljubezni. Pojdi s tem samoljubnim spolom ! Do- kler še ni celo gotov svoje žrtve, laska se in laska, a ko je navezana na veke nanj in se je že naveličal, kaže se v svojej pravej podobi". .Stana, jaz menim, da je doktor izjema, še danes pišem bratu, naj se osvobodi te dni in priredi tebi na čast večji izlet. Povabiti hočemo na udeležbo ves mladi svet nam znanih rodbin, da se bomo dobro imeli, o n bo tudi povabljen, ti ga pa opazuj in spoznavaj, kar ti bo gotovo lažje nego tu doma, kjer bi lehko prišel na . najino nakano. Sedaj pa obedovat ! Oče je na komisiji, obedovali bodeva sami, dejala je Vera in prijela ljubko Stano okoli pasa, a meni je itak ljubo, da naji nihče ne moti, ker se imava tako redko kedaj....." III. Postaren vdovec Rušič bil je sodnik v malem mestu i R. na Slovenskem. Vera, njegova enaindvajsetletna hčerka, bila mu je najdražje na svetu, odkar mu je smrt ugra- bila ljubljeno soprogo, ki je bila za svoje dobe daleč okoli znana lepotica. Vera jej je bila celo podobna, za- torej jo je rajši imel nego par let starejšega sina in naj- starejo hčer, ki je bila omožena z bogatim slovenskim vlastehnom in tovarnarjem. Sploh pa je negovala Vero vsa rodbina radi njene plemenite duše in ljubeznivega vedenja. Sodniku ni bila le dobra hčerka, ampak tudi vrla gospodinja. Ni čuda, da jo je oboževal ves možki svet blizu in daleč, .n da so jo stavile matere v vzgled svojim hčeram, čeprav jim dostikrat ni bilo všeč, da so se polagoma zgubili vsi čestilci njihovih hčera, kakor hi- tro je prišla ob roki očetovej v družbo Vera, ljubka ka- kor prvi pomladni cvet in dražestna kakor gorska vila. Vera ni bila koketa, za možki spol se ni menila dosti, zato so pa tem bolj zavidali tovariši doktorja Rusa, kateri je bil odlikovan z Verinim posebnim zanimanjem. Rus se je naselil pred dvema letoma kakor zdravnik v mestu. S sodnikom sta se izvrstno razumela, vezala ju je sveta vez — ljubezen do naroda. Zaprisegla sta, da št. 8 ..SLOVENKA" Str. 3 hočeta s pomočjo zvestih drugov izpodkopati v mestecu tLa umetnemu nemškutarstvu, uprizarjaje besede, na ka- terih sta s svetim ognjem navduševala občinstvo za na- rod' in njegove svetinje: Sodnik je jemal ob takih prilikah Vero seboj, ki se je seznanila z doktorjem, in navdušili šo jo osobito njegovi duhoviti govori, kajti Vera je bila Slovenka z dušo in telesom... Govoril o ljubezni jej si- cer naravnost nikoli ni, a sem ter tja kakšna pomembna besedica, žaren pogled in tisoč drugih malenkostij je za devojke mnogo nevarneje orožje... In ravno to, da dok- tor Veri nikoH ni dal zaželjene besede, a vendar vedel se i)roti njej tako, da ni bilo dvoma o njegovem smotru, navdajalo je bistrogledno Stano s temnimi slutnjami. Pa ne, da bi bila na podlagi lastnih skušenj tako nezaupna proti možkemu spolu, le našla še ni bila doslej nobenega, kojemu bi bila zaupala... Bila je hči preprostih starišev z bližnjega sela. Obitelj ni bila premožna, razven nje so bile še tri sestre, in oče, dobro vede, da ne more voliti nobenej velike dote, skrbel jim je za kruh Stano je dal v učiteljišče, češ, bistra dekle je in dobivši službo, lehko mu pomaga včasi pri odgoji ostalih sestric. Ni se motil, kajti Stana je res živela le za svojo obitelj in strastno ljubila svoj narod. Veselje jo je bilo gledati, kako je včasi navduševala svoje tovarišice z vzneseno besedo za majko Slavo ter jim pokladala na srce, naj malce manj žrtvujejo modi, da jim preostane vsaj nekaj za narodni davek. Ogenj in življenje bila jo je ob takih f)rilikah vsaka mišica, sveti plamen pobarval jej je dru- gači bledi obrazek in ustnice so jej trepetale notranje oduševljenosti za sveto stvar. Taka je bila torej Verina prijateljica Stana, nekaj mlajša in drobneja od nje. IV. Bilo je drugi dan po izletu, ki je vspel nad vse pričakovanje. Sodnik se je vrnil baš s svojega običajnega sprehoda po obedu in ker ni našel Vere in Stane v so- bah", iskal ju je in našel na vrtu pod oblastno lipo. Pri- sedel je k njima z dolgim čibukom, in pogovarjali so še o včerajšnjim izletu. '"¦^ »Kako vam je kaj ugajala včerajšna družba, gos- pica Stana?" prašal je sodnik.' ,Raz splošno stališče dobro, kajti kedor se je dol- gočasil,' 1)il si je res sam kriv, a kar se tiče posamez- nikov, n. pr. onega medicinca Vršiča, o kterem upam,, da nima dosti somišljenikov med velikošolci. moram reči, da me je grozno užahl na mojej narodnej zavesti". ,Kako to, Stana'', prašala je Vera, .tega mi še nisi omenila". .,Veš. ko smo šli s kolodvora in jo zavili proti gori, zgubila sem jaz svoj ogrtač. Ravno ob vznožji pa pri- teče z njim k méei tisti Vršič in me prosi, ali dovolim, da mi ga nese on na vrh in ostane pri meni. D.ovolivši mu, ker me je zopet vleklo spoznati mišljenje mladega naraščaja, govorila sva o marsičem, prašala sem ga tudi "ali je že citai novi ženski list-, na-kar mi ta blaziranec ¦ iiesi-amno odgovori, da^ že več ^iiego štiri leta ni citai ¦nie'slovenskega, češ, da najdé^'na nemškem jeziku dosti več izbornega čtiva.- Opozoriva' gacna najtioveje pojave naše literature, na koje smo lehko ponosni, izrazila sem se, da ne bi verjela nikoli takih nazorov slovenskega vi- sokošolca, ko bi se ne bila prepričala osebno. Dejala / sem mu, da vzlic temu ne prestanem zagovarjati nad, ka- tere stavi narod v akademiško mladino, a on se je smejal me- ne, da smo Slovenci grozno idejalen narod, naše ideje da so neslane, neumne, humbug itd. Pobahal se je tudi, da je izstopil iz Triglava in je gost... „Carniole" in to zaradi osebnostij. Začudila sta se oba poslušalca, sodnik je pa menil, da je sicer v Slovencih navada, da zaradi zasebnih spletk trpe javne narodne stvari. „A da bi rajni oče Vršič, ki je bil eden najodloč- nejših sinov Slovenije, vedel, kako daleč je moralično propal njegov sin, stresel bi se v grobu". ,Odličen Slovenec njegov oče" ? prašala je čudom Stana. ,Da, da, gospica, povzel je besedo sodnik, a mati... Nemka. To je rak na telesu naše mile domovine... tako... tako, sedaj pa moram v ,Narodni dom", kjer ima sejo podporno društvo za slovenske visokošolce..." .In ti Stana, včeraj sta bila dlje časa skupaj z doktorjem, kakšna je tvoja sodba o njem?" prašala je Vera v eni sapi. »Veš, Vera, narodnjak je, a menim, da bi se ne premišljal dolgo vzeti tujko za ženo, ako bi mu prinesla dosti tisočakov. Duhovit je Rus, ne čudim se, da te je omamil, a jaz menim, da ti tiči bolj v domišliji nego v srcu". »Meniš, da me ljubi?" „Sedaj mogoče površno, veš. ugaja mu, da si je vkrotil najbolj hladno in najbolj oboževano mladenko". Jn da bi on žrtvoval denarju svojo narodnost", čudila se je Vera. „Da, jaz nobenemu ne zaupam v tej točki. Le po- glej ! Naši najsloviteji rodoljubi imajo tujke za žene, ka- tere jim potem vzgajajo deco v tujem duhu. Dandanes možki niso več izbirčni 1 Ne gleda na drugega, ko se ženi, kakor na denar. Zato pa tako propada od dne do dne družbinsko življenje...Veš, kaj mi je še rekel oni di- jak na izletu? Da živi le za užitek. Če se bo ženil, bo se le radi denarja. Na moj ugovor, kaj bo pa z ženo, spoznavši, da nista drug ža drugega, odvrnil je i'.,Njene novce lehko ral)im vzlic temu, ž njo mi pj^ itak ni treba živeti". *^ „Meni se vidi, da so dandanes v tej točki pač vsi "možki edini, a če misli človek na ubogo deco in njeno vzgojo, gabijo se mu taki sebični ljudje. Ne rečem,'da bi bili koristolovci le m ozkega spola, a med slovenskim ženstvom so le redke korištoiovke.,, »Da, prav praviš. Stana, popolnoma podpisujem tvoje nazore, veš ponosna sem na svojo prijateljico! Ce se ne omoži nobena od naj i, na starost bova pa Živeli skupaj. Nekaj dote bom že imela, ti pa svojo pokojnino, o"'veš, 'to bo idihčno, mirnO življenje!' ¦ Precej let pozneje.... Vera in--Stana sta bili zopet / str. 4 ,S L 0 V E N K A" Št. 8 skupaj. Sede pod ravno isto staro lipo kakor nekdaj, pravili sta si svoje dogodke, kajti po zadnjem svidenji občevali sta le pismeno. „Kaj ne, da si srečna sedaj, draga Vera' dejala je Stana. „Veš, takrat mi je bilo pač strašno težko, ko sta se ločila z doktorjem. Zakaj pa je pravzaprav šel iz vašega mesta ?* „Menil je, da ga je treba ob jezikovnej meji in se kmalu preselil v trg L. Vedno manj in manj smo sli- šali privatnega o njem, le časopisi so bili vedno polni njegove hvale. Jaz sem bolj in bolj spoznavala, da me je vezala nanj le velika oduševljenost, s katero se ogre- vam še vedno za vsacega narodnega boritelja. Kakor sem ti lani poročala, slišalo se je, da se je dr. Rus potego- val močno za neko bogato, bogato... nemško ,plemenito", ki pa se e odločila rajši za nekega ruskega kneza. Ni mi žal zanj, kajti to-le je vsa moja sreča, dejala je Vera, dvignivši na roke malega sinčka, ki jej je bil baš pri- nesel v krilo poln klobuček najrazličnejših cvetek s trav- nika, kjer se je igral s pestunjo. „Glej, Stanče, to je naša ljuba :Stana, daj tudi njej rožic; mamica jo ima jako rada'. »Stanče tudi rad", dejal je štiriletni dečko. „Kaj pa soprog?" dejala je Stana. ,0h, najboljši človek ! Ti Stana, moj Milan in pa Stanko, ste moji biseri na svetu. Veš, žal mi je, da ni sem Milana poznala že prej. Vsak dan ga bolj ljubim in moja prva skrb je, da bo najin sinček tudi tak na- rodnjak - poštenjak. Pa sedaj ne smem več hvaliti, kajti tam le prihajata z očetom, in če on sliši, se mi še prev- zame. Kaj pa ti Stana, ali še res nisi našla nobenega, ki bi bil vreden tvojega zaupanja?' Drugikrat o tem, moja Verica, da si le ti srečna !...