PRi.*.wrtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo (j6D3 44JU IIP Lelo XXXVH. ŠL 121 (10.943) TRST, sobota, 23. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, ŠKANDAL OKROG LOŽE «P2» ZAVZEMA ČEDALJE BOLJ ZASKRBLJUJOČ ZNAČAJ ZAPORNI NALOG ZARADI VOHUNSTVA ZA GELLIJA IN BIVŠEGA POLKOVNIKA TAJNIH SLUŽB VIEZZERA Oficir naj bi framazonskemu kolovodji, ki je bil svetnik argentinskega veleposlaništva, posredoval tajne dokumente - Tudi milanski sodniki izdali tiralico za pobeglim Gellijem REVI — Objava seznamov domnevnih članov skrivne prostozidarske lože ((Propaganda 2» je izzvala v italijanskih političnih krogih pravi Potres. Po objavi dolgih spiskov z imeni in priimki 963 ljudi, ki so na gospodarskem in političnem področju na oblastvenih ali vsaj na ael9 vplivnih mestih, je pred zaskrbljeno javnostjo razgrnila široko razpredeno mrežo zakulisnega «podviadja», ki bi imela (če bodo domnevam sledili seveda tudi dokazi) možnost usmerjati ali preusmerjati velike odločitve gospodarskega in političnega značaja, ki pripadajo po ustavnem redu določenim ustanovam, zakoniti izvršni, sodni in zakonodajni oblasti. Okrog 1.000 strani obsegajoča dokumentacija, ki jo je predsednik parlamentarne komisije o «afeTi Sindona» De Martino izročil predsednikoma obeh skupščin in sta jo Jottijeva in Fanfani postavila na razpolago parlamentarcem in sredstvom javnega obveščanja, vsebuje tri spiske domnevnih članov lože «P 2», knjigo o vplačanih članarinah, seznam prošenj za vpis in abecedno kazalo nekega arhiva, ki ga sodne oblasti niso našle v stanovanju ali uradih pobeglega kolovodje Licia Gellija. Iz samega kazala pa je razvidno, da je Gelli nadzoroval vse ljudi in ustanove, ki so v Italiji količkaj pomembni. Tudi včeraj so mnogi izmed vpisanih v sezname reagirali z odločnimi zanikanji, da bi bili člani tajne bratovščine, nekateri (kot tajnik PSDI Longo in socialistični podpredsednik ENI Di Donna) so celo zagrozili s sodnimi prijavami. 0-brambni minister Lagorio (PSI) je že začel zasliševati vojaške poveljnike, ki so vpleteni v zadevo in je dejal, da «do nasprotnega dokaza verjame njihovi častni besedi* in je prepustil razsodbo trem uglednim pravnikom, ki jih je Forlani pred dnevi pooblastil, da preiščejo zadevo. Nujno razčiščenje skrajno zaskrbljujoče afere zahtevajo vse politične sile in javno mnenje, saj je nesprejemljivo, da bi bili ministri člani skrivnih bratovščin, za državne funkcionarje pa bi bilo celo kaznivo po penalnem zakoniku. Včeraj pa je odstopil socialistični predsednik pokrajine v La Spezii, prefekt iz Pavie pa je prosil za premestitev. Škandal, morda največji v povojni zgodovini italijanske politike, je odmeval tudi prek državnih meja. Iz Argentine, kjer je Gelli tako rekoč doma, so se oglasili 3 najpomembnejši izmed 21, ki jih vsebujejo zaplenjeni seznami, in sicer general Suarez Mašon, admiral Mas- UuMiiitiiimiimiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiiiimiMiiMiiinniimiiiiiiiiiiiHiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiimi ZADEVA Z LOŽO P2 ODJEKNILA TUDI MED REPUBLIKANCI Začetek kongresa PRI s Spadolinijevim uvodom lifM — Afera s prostozidarsko ložo P 2 je odjeknila tudi na kongresu italijanske republikanske stranke, ki se je včeraj začel v Rimu z uvodnim poročilom tajnika Spado-linija. Prisotni so bili tajniki največjih italijanskih strank od socialista Craxija in demokristjana Pic-colija do komunista Berlinguerja in socialdemokrata Pietra Longa. Kongres je bil zanje priložnost za neformalno izmenjavo mnenj o zadnjem škandalu, ki pretresa italijansko politično življenje in ki bo, kot vse kaže, imel posledice tudi za Forlanijevo štiristrankarsko vlado. O tem, da bo v vladi treba marsikaj spremeniti se strinjajo vsi, razen socialdemokratov. Ob robu kongresa sla se sestala Craxi in Spadolini in govorila o nekaterih možnih spremembah. Medtem ko je govoril tajnik Spadolini, je Craxi imel daljši pogovor z Berlinguer-jem, nato pa se je še pogovoril z Visenlinijem, da bi skušal pojasniti polemiko, ki je v teku med njima. Di Giulio, ki je govoril v imenu komunistične partije, je zelo slabo prikrito pozval republikance, naj sprejmejo Visentinijev predlog Za novo politično ravnotežje in nov ni čin vladanja. Spadolinijevo poročilo so vsi spre-je'i dokaj pozitivno. Craxi je še zlasti pohvalil tisti del Spadolinije-v«ga izvajanja, v katerem je slednji podčrtal vlogo laične kulture. Socialisti so mnenja, je dejal Craxi, da so med njimi in republikanci možni novi odnosi, kar je še zlasti pomembno v sedanjem izredno težavnem političnem momentu. Komunisti pa so menili, da je Spadolinijevo Poročilo pozitivno še posebej tam, k er obsoja vso . afero okoli prostozidarske lože P 2. Tudi socialdemokratski tajnik Longo je pozitivno ocenil izvajanje republikanskega tajnika. Menil Je, da je Spadolini poudaril potrebo Po ohranitvi sedanje štiristrankar-6ke vlade. Prav tako je rekel, da se popolnoma strinja z začetnim delom Spadolinijevega poročila, ki za-d-va potrebo po moralizaciji in govori o zadevah v zvezi s framason-•ko ložo P 2. Kar zadeva framason-•tvo, je Longo izrazil priznanje Spadoliniju, ki je ločil med tradicijo •n vrednotami te organizacije ter m-d skritimi centri oblasti, ki so •e v njenem okviru ustvarili. . Na sliki (telefoto AP); tajnik PRI Spadolini med branjem uvodnega poročila na kongresu stranke, ki se je začel včeraj. sera in veleposlanik De la Plaza, krajevni tisk pa izraža upanje, da se Gelli ne skriva v Argentini, češ da bi mednarodni škandal postal še večji. Nemški framasoni so čutili potrebo, da pribijejo, da med 33.000 priznanimi ložami na svetu ni nobene skrivne, «P2» torej ne spada mednje. Sovjetska agencija TASS pa zatrjuje, da je «P2» pripravljala reakcionarni državni udar, da je Gelli znan fašist in poudarja, da predstavlja škandal «politični potresa, ki bo najbrž privedel do odstopa Forlani je ve vlade. Sinoči pa je afera zavzela še hujše in bolj zaskrbljujoče razsežnosti, ko se je zvedelo, da je rimsko državno pravdništvo izdalo zaporni nalog za kolovodjo lože «P2» Gellija in polkovnika Antonia Viez-zera, bivšega oficirja vojaških tajnih služb. Oba obtožuje «politične-ga ali vojaškega vohunstva* po členu 257 kazenskega zakonika, ki predvideva najmanj 15 let zapora. Upokojenega polkovnika so že aretirali, priznal je svoje dolgo prijateljstvo z Gellijem, a se je pritožil, da so ga vzeli za grešnega kozla namesto njegovih podrejenih. Utemeljitev akta sodnika Sice za tako hudo obtožbo še ni znana, a govori se, da so v Gellijevem stanovanju našli tajne dokumente, ki naj bi mu jih dajal Viezzer, kolovodja lože «P2» pa bi jih mogel posredovati Argentini, saj je bil ekonomski svetovalec njenega veleposlaništva v Rimu. Zaradi podobnega zločina je proti Gelliju izdalo zaporni nalog tudi milansko sodstvo in sicer na osnovi čl. 256 kazenskega zakonika, ki obravnava «zbiranje vesti, ki zadevajo državno varnost* in predvideva kazen od 3 do 10 let ječe. V tem primeru gre za zaupne vladne dokumente o znani aferi podkupnin pri nakupu nafte iz Saudove Arabije, ki so jih prav tako našli v Gellijevem stanovanju. Afera postaja torej vsak dan bolj vroča, javno mnenje je skrajij^ vznemirjeno: nihče ne zahteva slepega dova na čarovnice*, vsi oa,. upravičeno terjajo hitro razjasnitev vse zadeve in zgledno kaznovanje ugotovljenih krivcev. bodo ZDA namestile v Evropi svoje nove rakete. Glede Bližnjega vzhoda je ponovil predlog o sklicanju mednarodne konference. Izrazil je zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja, ki lahko izbruhne v pravi požar, ki bi zajel vso bližnjevzhodno regijo, «iskre pa bi lahko zelo daleč letele*. Po njegovem so za sedanjo napetost krive le ZDA in Izrael, bil pa je skrajno previden in sploh ni omenil sovjetsko - sirskega sporazuma o vzajemni pomoči in sodelovanju. PRI VPRAŠANJU OMEJEVANJA JEDRSKE OBOROŽITVE V EVROPI Izredna previdnost na dosedanjih uradnih pogovorih med predsednikom Reaganom in kanclerjem Schmidtom Državnika se nočeta zameriti drug drugemu, a sta se vseeno dotaknila perečih gospodarskih vprašanj, ki jih povzroča višanje obrestne mere v ZDA NEAPELJ — Ugrabitelji deželnega odbornika Čira Cirilla so včeraj izdali svoje sedmo sporočilo, ki ne dodaja nič bistveno novega običajnim «naukom» in ideološkim «raz-glabljanjem*. Obenem so v košu za smeti pustili tudi tri Cirillova lastnoročna pisma, ki so naslovljena na predsednika KD Piccolija, predsednika deželnega odbora De Fea in vladnega komisarja Zamberletti-ja. Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt in ameriški predsednik Ronald Reagan v parku Bele hiše pred drugim krogom ameriško - nemških pogovorov (Telefoto AP) Leonid Brežnjev o «evroraketah» MOSKVA — Sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Brežnjev se je v svojem govoru v glavnem mestu Gruzinske SR dotaknil najvažnejših mednarodnih vprašanj. To je bil prvi uradni poseg sovjetskega voditelja po nedavnem sklepu NATO o pogajanjih s SZ, a je na Zahodu marsikoga razočaral, saj je Brežnjev le ponovil svoja stališča in poudaril, da bo SZ ^prisiljena* še povečati svojo oborožitev, če MESTRE — Beneški ved RB je včeraj objavil svoje sporočilo št. I, v katerem napovedujejo začetek «proletarske» sodne obravnave proti direktorju petrokemijske tovarne Montedison Giuseppu Talierciu, ki so ga ugrabili v sredo. fiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiii OB SPLOŠNI BREZBRIŽNOSTI VLADE MARGARETO THATCHER Po tragični smrti Patricka 0'Hare nov valnasflja na Severnem Irskem Bemonstrantje so obsuli policiste z molotovkami in zažgali tri njihove postaje Ob zori se je stanje umirilo - Zdravstveno stanje McLaughlina zelo kritično BELFAST — Tragični seznam mrtvih na Severnem Irskem se je včeraj zdaljšal še za dve enoti. Le 24 ur po smrti Raymonda McCree-sha je za posledicami gladovne stavke preminil tudi Patrick 0'Hara, v nočnih spopadih s policijo pa je krogla za vselej prekinila življenjsko nit mladegi demonstranta. 24-letni Patrick 0’Hara ni bil član IRA. pripadel je irski nacionalni osvobodilni vojski (INLA). Cilji tega drugega polvojaškega gibanja pa so vedno isti: pognati iz Irske «oku-pacijsko* vojsko Velike Britanije, ki je «kolonizirala* in podjarmila to deželo. V imenu tega ideala se je 0’Hara začel boriti proti vojakom kraljice Elizabete že pri 17 le- ODLOČNA ZAHTEVA PREDSTAVNIKOV ŠVEDSKE IN AVSTRIJE Predlog neuvrščenih in nevtralnih podlaga za premik KVSE iz zastoja MADRID — Za včerajšnjo plenarno sejo madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju je bil značilen usklajen nastop nevtralnih in neuvrščenih držav. Predstavniki Švedske in Avstrije so odločno zahtevali, da je treba konferenco usmeriti k uspešnemu koncu, in poudarili, da je osnutek sklepnega dokumenta, ki so ga skupaj izdelale neuvrščene in nevtralne države, zelo solidna podlaga za celovit sporazum vlad 35 držav. Devet nevtralnih in neuvrščenih držav se je sešlo na ločeni sestanek pred plenarno sejo in ugotovilo, da konferenca stopa v odločujočo fazo, zaradi česar si je treba še bolj prizadevati na p dlagi že izdelanega osnutka, da bi zagotovili čim večji uspeh madridskega srečanja. Ob tej priložnosti je bila tudi potrjena solidarnost teh devetih držav in tudi usklajenost nji-hovega stališča o temeljnih smernicah skupne akcije. Nevtraine m neuvrščene države menijo, da se mora madridska kon- REKA — Delegacija trgovinske ferenca ^končati z vsebinskimi skle- zbornice iz Genove je prišla na u- raden obisk na Reko, kjer si je ogledala luške naprave in je imela razgovore z vodstvom krajevne gospodarske zbornice. Pogovori so potekali v treh delovnih skupinah, ki so obravnavale možnosti sodelovanja pri gradnji manjših ladij, kooperacijo med lukama ter perspektive razvoja socialnega turizma. čin, primorske Slovenije in dežele F-JK podelili tradicionalne nagrade kulturnega in umetniškega natečaja clstria nobilissima*, ki je namenjen ustvarjalcem italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. To je bila že 14. izvedba te prireditve. Letošnji nagrajenci so Alessandro Damiani (poezija), prof. Claudio U-gussi (pripovedništvo) in prof. Giuseppe Rota (gledališče). Nagrade je izročil predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Mario Bonita, prireditve pa so se udeležili tudi predsednik komisije za narodnost SR Hr-vatske Ante Cerovac, predsednik de-želenega sveta F-JK Mario Colli, vladni komisar za deželo F-JK Mario Marrosu in italijansl: generalni konzul v Kopru Francesco Labruz-zo. (eo) razne skrajnolevičarske organizacije z orožjem, ki je v glavnem prihajalo z Gadafijeve Libije? Milanski preiskovalci so o tem prepričani: domnevajo, da sta pomembno dejavnost vodila Oreste Sealzone (ki je zbežal v tujino, ko so ga oblasti izpustile na začasno svobodo) in Maurizio Folino, ki je prav tako še na svobodi. Ostalih deset članov posebne skupine pa so, aretirali. tih, ko so ga tudi prvič aretirali. Januarja lani pa ga je posebno sodišče v Belfastu obsodilo na osem let zapora zaradi posesti ročne bombe. Odvedli so ga v zloglasno jet-nišnico v Mazeu, kjer se je kaj kmalu udeležil vseh protestnih akcij in naposled tudi gladovne stavke. Pot v neizbežno smrt je ubral skupno z Raymortdom McCreeshom pred 62 dnevi, pokopali pa ga bodo v rodnem Londonderryju. Sicer pa je bila včerajšnja noč najbolj nemirna, kar jih pomnijo v Ulstru v zadnjih desetih letih. Na stotine demonstrantov je stopilo na ulice in obsulo pripadnike javne varnosti in vojsko z molotovkami. V katoliških četrtih ,so zažgali tri policijske postaje in onemogočili gasilcem, da bi uKrotili plamene. Na strehah so se tudi ffojavili ostrostrelci IRA. O hudih spopadih poročajo iz Belfasta, Londonderryja, Dungannona in Newryja. Ranjenih je bilo skupno dvanajst oseb, od teh šest policistov, neki demonstrant pa je včeraj v londonderryjski bolnišnici podlegel hudi rani, ki jo je povzročila plastična krogla'. Ob zori se. je stanjp umirilo, posledice spopadov pa so vidne vsepovsod, da se je vsa Severna Irska dejansko spremenila v veliko bojno polje. Gre žal, prav gotovo za trenutni odmor. Že drevi bodo namreč v Belfastu pokopal Raymonda Mc Creesha, svečanosti pa se bodo u-deležili tudi člani IRA v popolni bojni opremi. Zdravstveno stanje Brendana Mc Laughlina, ki so ga predvčerajšnjim prepeljali v neko belfaško bolnišnico, je, kljub temu, da gladu je le devet dni izredno kritično. Zaradi notranjih krvavitev, bi bil potreben obilnih transfuzij krvi. Vendar pa jetnik, v skladu s svojo protestno akcijo, odločno zavrača vsakršno zdravniško pomoč. V zadnjem zdravniškem sporočilu je rečeno, da «se njegovo stanje zelo naglo slabša*. Kot napovedano, je 25-letni Kie-ran Doherty včeraj «nadomestil» umrlega McCreesha. Vsak čas pa bo vodstvo IRA našlo ustrezno zamenjavo tudi za 0'Haro, saj je prostovoljcev na pretek. Ob vsem tem zveni še' bolj vznemirljivo dejstvo, da vlada thatcherjeve vztrajno in trmasto molči! Tržaški partizani na obisku v Beogradu BEOGRAD — Član ZI£ m predsednik zveznega komiteja za vprašanja borcev in vojnih invalidov Milan Vukasinovič je včeraj sprejel predstavnike borcev in vojaških vojnih invalidov, udeležencev NOB iz Trsta, ki so se v Beogradu poklonili spominu vrhovnega poveljnika tovariša Tita. Borci iz Trsta so Vukasino-viča seznanili s svojim materialnim položajem in se zahvalili za skrb in pozornost, ki jo Jugoslavija namenja svojim bivšim borcem in vojaškim vojnim invalidom v Trstu, (dd) nimiiiiiiimiiiimiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHui,,„!!!!) POGOVOR S PREDSEDNIKOM SZDL SLOVENIJE RIBIČIČEM Novinarji na 14. srečanju solidarnosti v Portorožu Srečanje z družbenopolitičnimi delavci obalno-kraške regija PORTOROŽ — Glavni in odgovorni uredniki, novinarji in direktorji dvanajstih časopisov, založniških hiš in grafičnih delovnih organizacij iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin pa tudi Primorskega dnevnika, ki so od četrtka na 14. srečanju solidarnosti v Por- Pogovori o sodelovanju med Genovo in Reko pi v luči uresničevanja vseh določil helsinškega dokumenta, vključno tudi sklica konference o vojaškem popuščanju, varnosti in razorožitvi v Evropi in večjega spoštovanja človekovih pravic, (dd) V Pulju podelitev nagrad dstria nobilissima» PULJ — Včeraj so ob prisotnosti številnih predstavnikov istrskih ob; MILAN — Obstaja v obširni panorami italijanskega terorizma skupina, ki. je imela nalogo - oskrbovati Demonstrant je obmetavajo policijo z zažigalnimi bombami med. nemiri v Ulstru (Telefoto AP) torožu so se ob 18. uri v Strunjanu sestali s predsednikom republiške konference SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem in z njim spregovorili o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Pred tem so si ogledali tudi dom vojaških invalidov Svoboda v Strunjanu in na novo urejeno plažo, ki so jo odprli prav danes. Že dopoldan so se glavni in odgovorni uredniki pa tudi direktorji omenjenih časopisnih hiš srečali z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci obalno kraške regije in vodilnimi delavci Splošne plovbe. Predsednik medobčinskega sveta občin obal-nokraške regije Bruno Podreka je gostom v nekaj besedah predstavil prirodne in geografske pogoje, ki omogočajo temu območju hiter in kvaliteten razvoj predvsem na področju turizma, pomorskega gospodarstva in pridobivanja hrane. Podpredsednik skupščine obalne skupnosti Apollinio Abram je spregovoril o vsevečjem uresničevanju pravic italijanske narodnosti in o sožitju med narodi, ki žive tukaj. O 450 tisočih tonah nosilnosti ladij Splošne plovbe, kar pomeni 12-odstotkov nosilnosti vsega jugoslovanskega ladjevja in o drugem*delu tega ladjarja je goste seznanil član poslovodnega odbora Aldo Kreačič. Zatem pa so si ogledali že zanimiv pomorski muzej Splošne plovbe v Portorožu, kjer so razstavljeni vsi modeli ladij, prekooceank tega edinega slovenskega ladjarja. BORIS ŠULIGOJ NEW YORK — V prvih ocenah uradnih pogovorov med zahodno-nemškim kanclerjem Schmidtom in ameriškim predsednikom Reaganom prihaja do izraza predvsem previdnost obeh državnikov, ki skrbno pazita, da se ne bi drugemu zamerila, kljub temu, da ostajata pri svojih načelnih stališčih. Reagan zato ni obljubil, da bo pospešil pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejevanju jedrske oborožitve v Evropi, Schmidt pa ga za to ni vprašal. Kaže. da sta se Reagan in Schmidt prvi dan pogovarjala predvsem o gospodarskih vprašanjih. Nobena skrivnost ni, da je Nemcem Reaganova gospodarska politika trn v peti. Tega mnenja so vsi ostali partnerji Evropske gospodarske skupnosti. Prav tako se EGS strinja z nemško oceno, da duši Reaganova monetarna politika s prekomernim višanjem obrestne mere zahodnoevropsko gospodarstvo, ker povzroča beg kapitalov na u-gednejše ameriško tržišče. Reagan je kot kaže pokazal razumevanje za evropske težave. Obljubil je celo, da bo obresti normaliziral, ko bo stekel njegov gospodarski načrt. Datuma kot razumljivo ni navedel, da bo to vprašanje skoraj gotovo glavna tema na prihodnjem vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav v Ottawi. V nadaljevanju pogovorov med obema državnikoma pa bodo danes po mnenju večine političnih opazovalcev zavzele glavno mesto • ffote6t,. pristan ški|i delavcev iz’ Trsta in drugyi Italijanskih luk, ,kj,,,RnfiPjtfli, v, flftš^m mestu*. y,, ,.,M, , ,£,i £,4,it,. Pokrajinsko tajništvo KPI podčrtuje škodo, ki jo je utrpelo naše M1111111111111 mm •••»•• •»•iiihmiiiimimii iiiiiiuiiiiiiiiiiiii »• iiii*»hiiimiiiim ZA GOSPODARSKI PREPOROD TRSTA KPI zagovarja potrebo po enotnem nastopu levice Za komuniste ostaja odločilen enovit odnos s socialisti V sredo se je sestalo vodstvo tržaške federacije KPI, ki je razpravljalo o poročilu tajnika Claudia To-nela o izidih glasovanja o referendumih in o krajevni politični situa ciji. V tej zvezi je potrdilo že izrečeno mnenje, da privilegira odnos z laičnimi silami levice, katerim je že predlagalo, naj preverijo morebitno vsebino, ki naj bi jo vsebo val skupni program konkretnih u-krepov za družbeni razvoj in za dosego gospodarskega preporoda Trsta. Ta program bi morali izpeljati s popolnim, neposrednim sodelovanjem KPI pri upravi mesta, s čimer naj bi se podrle vse protiko munistične diskriminacije. To sta dva predpogoja za dosego največje možne enotnosti demokratičnih sil in torej za konstruktivno soočanje s Krščansko demokracijo in Listo za Trst. Rešitev problemov, ki tarejo Trst, je še daleč, začenši z obnovo proizvodnje v ladjedelnici Alto A-driatico, ki bi lahko pomenila preo brat na gospodarskem področju, kar naj bi se nato nadaljevalo z realiza cijo industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in s pospešitvijo začetka razprave v parlamen tu o prediogih za globalno zaščito slovenske manjšinp v Italiji. Za do spco teh ciljev oc*aja za komuniste odločilen enovit odnos s PSI. S ro! ovnjuk J. Butinar o problemu stekline V domu Albina Bubniča v Repnu je bilo sinoči na pobudo Društva slovenskih lovcev iz FJK zanimivo, predvsem pa aktualno predavanje, ki je privabilo v prostore repen-skega doma veliko število lovcev, pa tudi takih, ki jih je problematika zanimala. .Šlo je namreč za predavanje o steklini, o čemer je govoril izvedenec za mesojede Jari Butinar, ki študira na veterinarski kliniki v Ljubljani. Predavatelj je najprej podal kratko zgodovino pojava stekline in poudaril, da ie bilo do druge svetovne vojne steklina prisotna predvsem v mestih (urbana steklina), na Poljskem pa se je takrat, leta 1936, za čela širiti tudi na divje živali, predvsem lisice. Leta 1973 je steklina udarila iz Madžarske v Prekmurje in od takrat se stalno širi proti jugu in s tem tudi proti našim krajem, tako da je zaobjela že področje Idrije in Logatca, pa tudi nekatere predele Goriške. Steklina se skoraj izključno prenaša z ugrizom, je poudaril Butinar, v>rus se veže na živčevje in v določenem času udari na možgane (tako pri človeku kot pri psu ali mački), nakar nastopi paraliza, ki ima usodne posledice. Butinar je svoje predavanje podkrepil še z drugimi številnimi in zanimivimi podatki, svoje predavanje je dopolnil tudi z diapozitivi in podal preventivne ukrepe. Najbolj važno je omejevanje oziroma trebljenje lisic, zelo pomembno pa je seveda cepljenje proti steklini. mesto in še posebej pristaniške dejavnosti s takim početjem odbora Liste za Trst. Tržaški komunisti obnavljajo ob tej priložnosti svojo solidarnost pristaniškim delavcem in podčrtujejo pred celotnim prebivalstvom mesta pomen pobude, ki jo je izvedla pristaniška družba o problemih tržaške luke. Na tem srečanju so sodelovali kvalificirani predstavniki zasebne industrije in sindikalnega gibanja. «Tržaški občinski odbor je dokazal, da ne zna razumeti vloge, ki jo imajo pristaniški delavci in je s svojim početjem močno oškodoval vso krajevno skupnost* zaključuje sporočilo KPI. Prav tako je izdala protestno izjavo tudi sekcija VZPI - ANPI dolinske občine. »Poudarjamo*, piše v izjavi, »da smo se borili v narodnoosvobodilni vojni skupno z ita-Ijjanskjmi tovariši in dosegli zmago nad hacifbšizmbhV in s tem prijateljstvo med demokratičnimi Ita-rlyani in 'Sfovenci. Po ustavi demokratične republike in mednarodnih obveznostih ter še posebno po osimskih sporazumih bi nam morale biti zagotovljene narodnostne pravice. Ob tej priliki vam izrekamo našo solidarnost in vam želimo še mnogo uspehov v nadaljnji borbi za dosego svojih in naših pravic*, se zaključuje izjava sekcije VZPI - AN Pl dolinske občine. Vzhodnokraški rajonski svet je ostal na svoji četrtkovi seji presenečen nad protidemokratično odločbo tržaškega župana ter naslovil na župana vprašanje, v katerem ga sprašuje, kateri so razlogi »politične oportunosti* in kateri »negativni odmevi* so narekovali nastanek odločbe. Ob koncu izraža tudi zhodnokraški rajonski svet pristaniškim delavcem svojo solidarnost. • V predoru Sandrinelli bodo namestili posebno napravo za ugotavljanje prisotnosti oziroma gostote ogljikovega monoksida. Zaradi tega bo predor v času od 25. maja do 6. junija zaprt za promet v nočnih urah od 23. do 5. ure. V Lonjfrju pokušnja domačih vin Danes in jutri bo v Lonjerju na sporedu 4. pokušnja domačih vin, ki jo prirejata kulturno društvo Lonjer Katinara in športno društvo Adria. Na razstavo, ki je že v prejšnjih izvedbah dobro uspela je poslalo svoje primerke belega in črnega vina 17 kmetovalcev iz Lonjerja, Podlonjerja in Katinare. Na razstavi je tako 17 primerkov belega in 8 primerkov črnega vina. Posebna komisija, sestavljena iz domačinov je z delom pričela že .....Minimum.................................mm VČERAJ ZJUTRAJ NA KATINARI Spor med materjo in sinom se je za oba slabo končal 45-letno Amelio lerman por. Codarin so sprejeli v bolnico, sina Gualtiera pa pospremili v koronejske zapore V dvonadstropni hiši v Ul. Nico-lich 14 je včeraj zjutraj prišlo do krvavega dogodka, za katerega pa še niso povsem jasne okoliščine, ki naj bi ga sprožile. Vse kaže, da je 21-letni Gualtkro Codarin med prepirom večkrat ranil — z nožem ali s škarjami — 45-letno mater Amelio lerman por. Codarin, ki se je najbrž skušala braniti, saj ima fant na telesu znake ugrizov in udarcev. Oba so sprejeli v bolnico, kjer se bo morala Codarinova zaradi številnih ran po glavi in drugih delih telesa zdraviti 15 dni, njenega sina pa so zjutraj sprejeli na oddelku za psihiatrično oskrbo, a že popoldne so ga premestili v koronejske zapore. Oba sta se že zdravila v centrih za mentalno higieno, a zadnje čase niso zdravniki opazili nobene pomembnejše spremembe, ki bi lahko opozarjala na skorajšnjo krizo. Ženska je preiskovalcem s sicer zmedeno govorico izjavila, da jo je ranil »in, medtem ko je slednji to verzijo zanikal, češ da se je mati ranila sama s tem, da je udarjala z glavo ob steno. Mati in sin sta živela sama, potem ko ju je mož oz. oče Ernesto pred dvema letoma zapustil. V večernih urah smo še izvedeli, da so zdravniki Codarinovi zašili številne rane, ki pa niso globoke in je zato upati, da jo bodo že čez par dni izpustili iz bolnice. Vprašanje Štoke (SSk) deželnemu odboru Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je naslovil na deželni odbor vprašanje, v katerem vprašuje odbor, kaj namerava narediti v zvezi z nedopustnim dejanjem na volišču 212, ko je predsednik volišča strgal z zidov dvojezične lepake z navodili o referendumih. Kot znano, je do tega diskriminacijskega dogodka prišlo 17. t.m., kar še enkrat dokazuje, kako nekatere bode v oči skr venska beseda. sinoči in ocenila črna vina, bela vina pa bo ocenila danes popoldne in izbrala v vsaki kategoriji tri najboljše izdelke. Komisijo sestavljajo Ervino Gombač, Uči Glavina, Enzo Foraus, Pavlo Filipčič, Pino Čepar in Ljubo Čok. Jutri bo v okviru razstave ter po končani mednarodni kolesarski dirki za pokal Lonjerja ob 17.30 goste zabaval ansambel Veseli godci iz Bo-Ijunca, ki bo poskrbel za čimprijet-nejše počutje. R. Pečar Manifestacija za izboljšanje zakona 194 Devini kpprplin&cijgki odbor žena organizira danes na Goldonijevem trgu rmnifestacijo žena »za izboljšanje !s0kQng 19-j ji) za odpravo splava iz našega življenja*. Manifestacija se bo začela ob 18. uri. ženja je bil storjen v decembru lani na drugem zasedanju o pomorstvu. Na tem zasedanju je bila odločena ustanovitev posebnega sredozemskega središča za izobraževanje in urjenje pomorščakov, včeraj ustanovljeno združenje pa bi lahko postalo pomemben koordinator, oziroma povezovalec med sredozemskim centrom in ^porabniki. Ustanovna konferenca je bila dokaj svečana. V glavni avli trgovinske zbornice so se poleg strokovnjakov pomorske stroke zbrali tudi predstavniki krajevnih in šolskih oblasti. Po uvodnem posegu pokrajinskega odbornika Locchija so prisotne pozdravili predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Modiano, predstavnik združenja kapitanov Leonardi, ravnatelj navtičnega zavoda Cassia in predsednik posebne komisije za ustanovitev združenja Spadaro. Zatem je prof. Conetti, docent mednarodnega prava na tržaški univerzi, obrazložil osnutek društvenega statuta. V njem je poudarjeno, da se bo Združenje zavzemalo za tesno povezavo s šolami in ustanovami, ki imajo vključeno v svoje programe izobraževanje na pomorskem sektorju. Nadalje bo posredovalo porabnikom vse inovacije, ki jih zahteva tehnološki napredek, z zasedanji, tečaji, publikacijami pa bo osveščalo strokovni in učiteljski kader. Popoldne je sledila razprava o statutu. Konferenca se bo nadaljevala danes. V Devinskem gradu koncert za handikapirane Grof Turn und Taxis bo priredil drevi ob 21. uri v svojem devinskem gradu koncert za handikapirane. Na koncertu bo nastopili vokalno - instrumentalna skupina «Gruppo Incontro*. ki jo vodi prof. Maria Susovsky; solist bo flavtist Stefano Casaccia. Skupina bo izvajala dela Passereaua, Praetoriu-sa, Morleya, Brittna, Orffa, Van Eycka, italijanske izraelske in angleške pesmi, ki sta jih priredili Maria Susovsky Semeraro in Rita Susovsky ter poljske pesmi v priredbi Maszynskega, Galla in Ka-zure. • Zdravstveni konzorcij za tržaško pokrajino obvešča,•"da',td \Tponedeljek ob 18. uri na sedežu družinske posvetovalnice v Ul. Mauroner 2 predavanje na temo: «Nosečnost in porod*. Učenci z Grosupljega na Opčinah Včeraj dopoldne so se na Opčinah prvič srečali učenci osnovne šole »Franc Bevk* in učenci osemletke »Louis Adamič* z Grosupljega. Srž srečanja je bila kulturna prireditev v dvorani Kulturnega doma »Tabor*. O poteku srečanja in bogatega sporeda bomo še poročali. Na sliki pogled v dvorano med kulturno prireditvijo ■iiiiiiiiiiiiiiiinfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu« DREVI V BOLJUNCU PROSLAVA 80-LETNICE KD «FRANCE PREŠEREN* Pomemben praznik za vso dolinsko občino, v okviru katere deluje devet kulturnih in prosvetnih društev Drevi bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu proslava 80-letni-ce delovanja kulturnega društva France Prešeren. Odveč bi bilo pripominjati, kako pomemben je visoki jubilej, ki ga letos obhajajo kulturni delavci iz Boljunca, obenem pa lahko trdimo, da je to velik praznik za vso dolinsko občino,-saj na njenem območju deluje devet kulturnih in prosvetnih društev, in večinoma so med seboj tesno povezana ter delujejo enotno in skladno v svesti si, da se borijo za skupni cilj in da iz roda v rod prenašajo plemenito sporočilo kulturno bogate in razgibane preteklosti. KD France Prešeren je v svojih osmih desetletjih obstoja dalo skozi marsikateri grenak trenutek, ki je v črnem obdobju fašizma in v plamenih druge svetovne vojne mejil že na tragičnost. Toda boljun-ški kulturni delavci niso nikoli obupali, nikoli vrgli puške v koruzo, nikoli se niso hoteli sprijazniti z nemilo usodo, temveč so trdno kljubovali vsem težavam in premagovali nešteto ovir. Društvo jg prekaljeno v trdih borbah preteklosti in polpreteklosti in v krvi domačinov, ki so padli za svmbodo. iiHimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiHHiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiMniiiiiiHiiiiiiiiiiiiB VČERAJ NA SEDEŽU SINDIKATA V napetem ozračju začetek pokrajinskega kongresa UIL Tajnik Fabricci v uvodnem poročilu ponovno poudaril, da nima ničesar opraviti s prostozidarsko ložo P2 - Odsotni predstavniki CCIL Včeraj se je v dvorani »G. Baz-zaro* začel 10. pokrajinski kongres CCdL-UIL in to v precej napetem ozračju, saj so še vsi pod vtisom afere o prostozidarski loži P2, katere član naj bi bil, po nekaterih vesteh, tudi glavni tajnik dr. Carlo Fabricci. Sploh je Lil kongres v dvomu, saj je socialistična struja sindikata zahtevala preložitev na poznejši datum, vsaj dokler se ne razčisti celotno ozdaje v zvezi s sodelovanjem Fabriccija v prostozidarski loži, kongresa pa se ne udeležuje niti delegacija CGIL, da ne »bi prišlo do izkrivljenih interpretacij*. No, kljub temu se je kongres včeraj okrog 15.30 pričel, glavnemu tajniku CGdL-UIL, ki je imel osrednje poročilo, pa so vsi izrekli svojo solidarnost. To so storili v svojih pozdravnih nagovorih posl. Tombesi, odbornik tržaške občinske uprave Colombis, član pokrajinskega tajništva CISL Degrassi. pokrajinski odbornik Penna in drugi. Svoji solidarnostni brzojavki sta poslala tudi zvezni tajnik UIL Liverani in glavni tajnik vsedržavnega sindikata Ben-venuto, medtem ko je 33 delavcev Velikih motorjev podpisalo solidarnostno resolucijo. Sam Fabricci je med svojim dolgim poročilom (120 tipkanih strani) odločno zavrgel vsa natolcevanja, po katerih naj bi bil član prostozidarske lože P 2. Izjavil je, da ni nikoli podpisal nobene prijavnice in se niti ustno ni izrekel, da bi rad postal član tega tajnega združenja, da ni nikoli sodeloval na nobenem srečanju prostozidarjev, še manj pa, da pozna kakega člana združenja, niti ne ve za cilje prostozidarjev. Svoje poročilo je Fabricci zaključil z u-gotovitvijo, da ne bo predstavil svoje kandidature za ponovno izvolitev na tajniško mesto, dokler se ne bodo vsa natolcevanja in zlonamerne obsodbe razblinile. Vsekakor pa, je poudaril pokrajinski tajnik UIL, sem pripravljen sodelovati v skupnem tajništvu, ki bo moralo voditi sindikat in ki ga bo izvolilo vodstvo oziroma delegati. Udeleženci pokrajinskega kongresa CCdL-UIL so se seveda zavzeli za potrditev Fabriccija na tajniško mesto in pripominjajo, da odločno zavračajo vse poskuse, ki hočejo predstaviti v čudni luči njihov sindikat. Deseti kongres sindikata CCdL UIL se bo nadaljeval danes ob 8.30, ko bo podal svoje poročilo upravni tajnik Bruno Lovero, nakar bo sledila razprava o poročilu Fabriccija. Mlada pianista GM v Ljubljani Na pobudo uredništva za mladinsko glasbo na RTV Ljubljana se je odvijala pred mesecem dni prva etapa revije mladih pianistov Slovenije. Vsakdo, ki je dosegel nad 80 točk, se je prebil v drugo etapo, ki bo na vrsti danes v studiu RTV. Tekmovala bosta tudi dvi pianista Glasbene matice iz Trsta, in sicer Aljoša Starc, ki študira s profesorjem Ravlom Kodričem in Vesna Župpin iz razreda profesorja Aleksandra Rojca. Obadva tekmujeta v prvi kategoriji in igrata obvezno skladbo, ki jo je za tekmovanje napisal Pavel Šivic, in sicer koncertino za klavir in orkester. Prometna nesreča na obalni cesti Zaradi prevelike hitrosti in spolzke ceste je sinoči prišlo na obalni cesti, v višini restavracije »Tertda rossa*, do prometne nesreče, katere žrtev je 37-letni Salvatore Čilo iz Tržiča. Po vsej verjetnosti je Čilo vozil iz mesta proti Tržiču, ko je na ovinku izgubil nadzorstvo nad avtom in z desnim bokom trčil v obcestno ograjo. Zaradi udarca je avto vrglo najprej na levo, nato pa spet na desno stran cestišča, kjer se je prevrnil na streho. Karabinjerji, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, so takoj poklicali rešilca In gasilce, saj so uvideli, da bo ranjenega moškega težko izvleči iz skrotovičene pločevine. Kljub začetnemu pesimizmu pa se je ob sprejemu v bolnico pokazalo, da Čilo ni utrpel hujših, notranjih poškodb. Zdravniki so ga sprejeli na oddelku za hitre posege, ugotovili pa so mu udarce na glavi, prsih in trebuhu. Zdraviti se bo moral 40 dni. Avtomobil podrl priletnega Sesljančana Prileten Sesljančan je postal včeraj popoldne žrtev hude prometne nesreče pri štivanu na cesti Tržič -Devin. 74-letni Avgust Colja iz Se-sljana 57-B je ob 16.15 prečkal ce- sto v višino štivanskega pokopališča. Ob sebi je v rokah peljal motocikel. Ko je bil že sredi cestišča, je pripeljal mimo v smeri iz Tržiča proti Devinu opel ascona, ki se ni mogel ogniti trčenju. Coljo je vrglo na havbo, nato v prednji vetrobran avtomobila. Obležal je na cestišču pet metrov stran od kraja, kjer je prišlo do nesreče. Moški si je zlomil obe nogi in še gleženj leve noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek tržiške bolnišnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Avtomobil je upravljal 29-letni Paolo Toffoli doma iz kraja Ponte di Piave pri Trevisu. Izvide so opravili karabinjerji nabrežinske postaje. In danes? Čeprav so se časi spremenili, pa je v jedru društva skupina mladih in manj mladih vaščanov, ki se zavedajo važnosti in pomembnosti vaške kulturne ustanove in zato ji nesebično posvečajo svoj prosti čas in svoje najboljše moči. Veliko je imen, ki bi jih bilo vredno omenjati prav ob tej priložnosti, ker so za Boljunec in za KD France Prešeren nadvse zaslužna. Toda eno izmed njih velja posebej podčrtati; Drago Žerjal že 35 let neprekinjeno vodi boljunški mešani zbor in je svojo osebnost neločljivo pove zal s skoraj polovico let dosedanje zgodovine društva. Njegov zgled ne bi smel neopažen mimo mladih Bo-ljunčanov in vseh tistih, ki včasih omahujejo in ob svojem delu za skupnost obupavajo. Mešani zbor France Prešeren bo imel seveda na drevišnji slovesnosti glavno besedo. Pesem, ki je bodrila in navdihovala v preteklosti, bo nocoj zazvenela tudi kot voščilo za plodno bodočnost. Sicer pa soov program- '804etniee vključene vse vaške komponente od recitatorjev do osnovnošolskih otrok, do mladih glasbenikov, ki hodijo v boljunško podružnico Glasbene matice. Drevi bo osrednja slovesnost, še nekaj prireditev pa se bo zvrstilo prihodnji teden, kar je vse vključeno v dostojno proslavljanje pomembnega jubileja, (ris) Razstava VVagnetja po Jugoslaviji Razstava o šoli slikarja Otta Wag-nerja, ki jo je priredil mestni muzej *Revoltella», je tudi v Gradcu zabeležila prodoren uspeh. Kritiki in občinstvo so se laskavo izrekli o razstavi, tako da jo bodo sedaj ponovili tudi po drugih evropskih državah. Prva na vrsti je Jugoslavija, saj bodo razstavo predstavili v Beogradu, Osijeku, Novem Sadu, Mariboru, Ljubljani, na Reki in v Sarajevu. Pred nekaj dnevi pa so razstavo o slikarski šoli Otta V/egnerja odprli v Zagrebu ob prisotnosti najvidnejših oblasti SR Hrvatske. Robert Faganel v galeriji «Sant'Elena» Če nas spomin ne vara, se gori-ški slikar Robert Faganel ponovno vrača v Trst, kjer je nekoč živel in se uveljavljal, po obilnih osmih letih. Zadnjič je razstavljal v pasaži Rossoni, tokrat se je predstavil v galeriji «Sant’Elena» v Ul. Degli Artisti, kjer je sinoči dal na ogled v glavnem svojo novejšo bero, med katero pa je pomešal tudi nekaj del iz svoje tako imenovane afriške dobe. Faganel je, seveda, ostal pri olju in je razstavil kakih 20 olj, 20 del s prvenstveno domačo tematiko, s prikazovanjem podeželskih domačij, domačih dvorišč ali borjačev, kalun in gankov, pa tudi kraških krajin z jesenskim na-strojenjem, čemur moramo dodati še nekaj črnobelih risb, točneje tu-širank in, kot smo že rekli, pet ali šest slik iz afriškega razdobja izpred obilnih desetih let, ko je tako rad slikal na primer skupine ljudi, predvsem žensk plemena Masaj. Kot je bilo pričakovati, je odprtje njegove razstave privabilo lepo število ljudi, seveda predvsem slikarjevih tržaških znancev in prijateljev. (fre) Izleti Tudi letos «Tedcn avstrijskega (urizma» Tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova bo tudi letos priredila v času od 30. maja do 7. junija »Teden avstrijskega turizma*. Pobudi se je pridružilo tudi tukajšnje združenje trgovcev. MMIIIMIimilHIMIIIIIIIMIIIIIIIMIIItllllllllllimiinilllllimilllinfllllllltlllIHMilllHIIIIIIIIHMtIIIMIIIMIIIIHHIII ZANIMIVA POBUDA ZA OVREDNOTENJE OBRTNIŠTVA Danes na Trgu Barbacan «delovni dan obrtnika» Številni umetnostni obrtniki bodo izdelovali svoje izdelke kar na ulici - Vabljeni še posebno šolski otroci Vsedržavna konfederacija obrtnikov (CNA) iz Trsta prireja danes pod pokroviteljstvom Ustanove za razvoj obrtništva (ESA) in v sodelovanju s šolskim skrbništvom ter letoviščarsko ustanovo izredno zanimivo manifestacijo, ki bo gotovo pritegnila veliko obiskovalcev, saj je precej originalno zasnovana. Na Trgu Barbacan se bodo danes namreč predstavili nekateri umetnostni obrtniki, ki bodo svoje delovne »šanke* za en dan premestili na ulico, kjer bo lahko vsak mimoidoči opazoval, kako izurjene roke izoblikujejo dragocen predmet. Pa naj gre za keramični izdelek, za zlat nakit, za rezbarsko izdelan les, za restavrirano antično omaro, za inštrument na strune, za usnjene izdelke, za nenavadne fotografije, za restavrirane slike... Namen te pobude, katere se udeležuje tudi Gabrijela Ozbič — članica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je ovrednotiti obrtniško delo na tržaškem umetniškem področju, v kolikor je ta sektor že več časa nekakšna pe- pelka, ki se težko kosa z reklamo na drugih področjih, kot so kiparstvo ali slikarstvo. Ob tem pa je treba pripomniti, da je to tudi priložnost za neposreden stik z mojstri, ki s svojimi izdelki uveljavljajo ročno delo in obrt. Prav zato so toplo povabili vse slovenske in italijanske šole, saj je to odlična priložnost, da si otroci ogledajo, kako se rodi uhan ali keramična vaza. Na današnjem sestanku so napovedali svojo prisotno;,:: keramični delavnici «11 biscotto* in »Ars cre-taria*. zlatarji Renato Chicco. Pa-trik Murray in Raffaello Catalano, rezbar Renzo Possenelli, restavra-ter antičnih predmetov Renato D'Er-cole, izdelovalec glasbil Walter Ma covaz, delavnici za usnjene predmete nski in repenski kamen zelo °dporna in uspešno kljubujeta vremenskim neprilikam ter dolgo obdržita svoj prvotni lesk. ki ju ja povzdignil na raven marmorja. Nabrežinski kamen lomijo v zelo globokih vdolbinah, ki jih imenujejo »javc*. Največji kamnolom, Cava Romana, sega nad 100 metrov v globino. Renertski kanton pa lomijo tako rekoč na po-J>'šju saj ni nobena »java* glob--3 od trideset metrov. Seveda ni ves kamen upora-O-n: velik dei ga morajo odstraniti preden pridejo do takih blokov, ki so »komercialni*. Zato je lodi kamnolnmsko dMo pri nas •nnogo trše kot na primer v Car rarL kjer imajo ogromne bloke kar na površju in jili režejo «kot salamo*, kakor nam je dejal e-den izmed devetindvajsetih delavcev- ki se še ^ukvarjajo s kam-n nmstvom v repentabrski občini. Kanimivo je, da so kraški ka-jnon izkoriščali že stari Rimljani. . lem nam pričajo tudi številne •''•knpanine v Ogleju, ki so po Večini iz te vrste kamnu. Kasne-lo so izkoriščanje kraških kamnolomov opustili in po dolgih sto- . iih. ko so naplavine in rastli n.ie spet povrnili tržaškemu Krasu podobo izpred rimskih časov. so v bližini Repna spet odprli kamnolom. Petroviča, to je ime, ki ga ta «java» nosi še danes, je že približno stosedemdeset let skoraj neizčrpen izvir kraškega kamna svetlosiveavrste «tnušao>. Leta 1945 so v Nabrežini, odprli kamnolom <aje tudi pri gradnji Bele hiše v VVashing-tonu. Domačin v Rapnu še hrani dokument iz leta 1911. kjer je govor o kupoprodaji bloka za podstavek kipa Marije Terezije v Trstu. Po prvi svetovni vojni so kraški kamnolomi naleteli na ostro konkurenco. Kljub temu se je kraški kamen kmalu uveljavil najprej na italijanskem, nato pa še na mednarodnem tržišču. Najprej je zaslovel samo nabrežinski kamen, nato tudi repenski. ki je bil bolj čislan in je kasneje dosegel tudi višje kvotacije. Zanimivo je. da se je uveljavil repenski kamen 'predvsem v tujini in da so ga skoraj v celoti izvažali, medtem ko je izvoz nabre-žinskega znašal približno petino celotne proizvodnje. MARKO OBLAK ZANIMIVA OBLIKA STIMULACIJE Dan mladih varčevalcev Spoznavanje zgodovine in značilnosti posameznih krajev V petek, 15. maja, so privozili na Socerb štirje avtobusi, ki so na številnih postajah pobrali 185 predstavnikov iz štiridesetih pionirskih in mladinskih hranilnic. To so bili udeleženci dneva mladih varčevalcev, ki je ustaljena prireditev Ljubljanske banke, Temeljne banke Nova Gorica. Namenjena je poglabljanju stikov med mladimi varčevalci, njihovimi mentorji in banko. Istočasno pa želi organizator pomagati pri vzgoji pravilnega ocTirfiart?e0Sof NOB.' cRSsčči. da bi varčevalci čimbolje znali ceniti dosežke' pri izgradnji nove družba in se istočasno razvedrili. Program letošnjega izleta je bil sestavljen tako, da bi udeležencem čim bolj približal njihovo ožjo domovino, primorsko zemljo, iz katere rastejo in ki ji bodo služili. Vse Pri more k e pa ne bi spoznali, če ne bi upoštevali tudi življenja zamejcev. Prav zato je mladim varčevalcem spregovoril tudi Boris Race - Žarko, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze v Italiji. Predočil je NOB v Istri in na Tržaškem ter današnji boj slovehske manjšine za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Na Črnem kalu so mladi varčevalci položili venec na spomenik prekomorskim brigadam, dekleta iz šol idrijskega območja pa so izvedla kratek kulturni program. Delavci Luke Koper so udeležence dneva mladih varčevalcev seznanili s pomenom, ki ga ima ta luka za Slovenijo kot tudi za tiste države Evrope, ki so brez morja. Ogledali so si tudi vse vrste transportnih naprav in skladišč. ki jih uporablja luka za uspešno delo. Igrača se lahko zelo hitro zlomi. Koliko truda, materiala in skozi koliko rok pa potuje, preden postane končni izdelek, so mladi lahko videli v Mehanoteh-niki v Izoli. «*ft(«-m|? Srečanje z varčevalci' pionirske hranilnice na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli je bilo prijetno, Posebno vzdušje pa je bilo doseženo s tekmovanjem v spretnosti štetja denarja !n spravljenju denarja v liranilnik. Drugi del tekmovanja pa je zajemal matematične naloge in vprašanja o poslovanju hranilnic, o mestih ob morju in o zgodovini. Tudi lep in nepozaben dan ima svoj konec. Prišlo je slovo z izmenjavo naslovov in marsikatero prijateljstvo se je spletlo prav na tem izletu. Taka oblika stimulacije mladih varčevalcev je zelo primerna, saj so si udeleženci poleg prijetnega razpoloženja širili znanje, ko so si ogledali kraje, ki so značilni p svoji geografski legi, gospodarstvu, zgodovini in naravnih zanimivostih. (Nadaljevanje sledi) iiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuniiiiiiiiiiiiiuiiHiiiinttiimiMiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiHiHiiiHiifniiiiiiiiiiiiMiimHminn V V' v NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Švicarski frank raste, francoski pa pada Prispevajte za DIJAŠKI) MATICO Na valutnih tržiščih je bilo o-paziti ta teden nove premike, zlasti med »manjšimi* valutami, medtem ko se je dolar obdržal na visoki ravni, zlato pa ni padlo pod 478 dolarjev za unčo. »Vroča valuta tedna je postal švicarski frank, ki je pridobil dva odstotka. Francoski frank je o-stal še vedno na nizki ravni, marka je ostala na prejšnji ravni, dobro so se odrezale valute kot jen, britanski funt in avstrijski šiling. Tudi prejšnji teden je vladalo veliko zanimanje za ameriški delar, katerega je v nekaterih trenutkih kar primanjkovalo na valutnih tržiščih. V četrtek je en dolar veljal 1147 lir. 2,3 marke. 2.06 šv. franka in 222 jenov. Ker so obresti prime ratc v ZDA poskočile od 19,5 na 20 odstotkov, je veliko kapitala ubralo pot proti dolarju. Na tržiščih zato primanjkuje ameriške valute in njena Cena raste. Kot znano, morajo poslovni ljudje po svetu tako rekoč vsak dan kupovati in prodajati dolarje, ker se mednarodna trgovina obračunava prav v tej valuti Po predvidevanjih, naj bi se ameriške obresti še nekoliko dvignile in nekateri že namigujejo na prime rate 21.5 odst. V tem primeru bi se dolar lahko okrepil še za kak odstotek. Tako stanje pa ne bo trajalo dolgo, ker vpliva previsoko kotirani dolar negativno na gospodarstvo drugih držav. Prav ta teden se je odpravil v ZDA zapadnonem-ški kancler Schmidt, ki na merava predočiti novi Reaganovi upravi težave evropskih držav za radi visokih obresti v dolarjih. Da bi vsaj delno zaustavile beg kapitalov, so morale tudi nekatere evropske države zvišati obrestne mere. Tako znaša le ta sedaj v Švici skoraj 10 odstotkov, v Za-padni Nemčiji pa 12,5 odstotka. Take obresti silno motijo tradicio* nalno solidno gospodarsko politiko omenjenih držav, ker umetno u-stvarjajo večjo inflacijo. Po drugi strani pa ni bilo drugačne poti. Ni kaj dosti verjetno, da bi imeli nemški posegi v ZDA kakšen večji uspeh, ker misli Reaganova uprava, sporazumno s Federalno rezervo, na tak način zajeziti inflacijo ter povečati zaupanje v dolar. Švicarski frank je veljal za «vrcčo valuto* tedna, saj je že v ponedeljek poskočil za dva odstotka. naslednje dni pa se je ob držal na tej ravni To pojav si razlagajo s prehodnim obdobjem, ko naj bi dolar dosegel zaenkrat najvišjo možno raven, zlato pa se bo po vsej verjetnosti držalo še nekaj časa pod 500 dolarji. V takih okoliščinah .je prišel na vrsto švicarski frank, ki je že tradicionalno trdna valuta. Francoski frank je ostal na razmeroma nizki ravni in sicer žara di negotovosti ob Mitterrandovi izvolitvi. Operaterji so z velikim zanimanjem pričakovali govor novega predsednika, v katerem naj bi nakazal tudi svojo gospodarsko politiko. Marka je nekoliko padla in je v četrtek veljala 497 lir. Na valutnih tržiščih je odjeknila novica o potovanju zahndnonemške-ga kanclerja v ZDA, kjer naj bi posredoval zaradi visokih obre sti v dolarjih.1 V glavnem so si razlagali te poteze kot šibke točke za .emško marko. Zlato je nihalo ta teden med 478 in 483 dolarji za unčo, torej v manjši meri kot običajno. Pod vrednostjo 480 dolarjev je padlo le za nekaj ur, v glavnem pa ni bilo niti pretiranega povpraševa- nja po tej kovini in po ostalih plemenitih kovinah. Srebro je veljalo nekaj manj kot 11 dolarjev za unčo, platina pa je še vedno cenejša od zlata in velja te dni okrog 460 dolarjev za unčo. V Italiji je nekoliko padla cena zlatnikov, tako da se da kupiti britan- ska »elizabeta* že po 185.000 lir. Lira je ostala na razmeroma nizki ravni, vendar ni padla. Pravijo. da bi se lahko ohranila na sedanji osnovi tudi za kak mesec, ker smo tik pred turistično sezono. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Ben grad 22.5.81 21.5.81 21.5.81 22.5.81 Ameriški dolar 1125.- 15,95 2,06 32,38 Kanadski dolar 935,— 13.20 1,71 25,60 Nemška marka 490.- 697,50 89.15 1525,07 Holandski florint 442.- 627,50 80,30 1330,54 Belgijski frank 29,- 41,60 5.47 89,10 Danska krona 155.- 221,— 28,34 470,97 Švedska krona 230,— 324,50 42.02 675.53 Norveška krona 198,— 282,— 36,23 575,76 Francoski frank 203,— 288,- 56.96 641.99 Italijanska lira — 1.40 1.83 3.11 Angleški funt 2350,- 33.36 4.28 70,73 Irski funt 1750,— — — — Švicarski frank 550.— 785.50 — 1670.03 Avstrijski šiling 69 50 — 12.63 215.72 Japonski jen 4,- 7,15 0.96 14.42 : Avstralski dolar 1245,- — — Španska peseia 12.- 17,20 2.24 35.89 Portugalski eskudo 18.75 23.50 3.40 — Jug. dinfir: mali 31.- 41,- 6.— — veliki 29,- 40,— 6,— — Grška drahma 20,- 27.50 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 22. 5. 1981 Sovjetski rubelj 270,- Poljski zlot 5,- Češka krona 45,- Madžarski forint 32.- Romunski lej 28- Roigarski lev 3811. - Turška lira 10.- blizu. In če k tem prikupno napisani m tekstom dodamo še izvirne barvne fotografije, ki nam nazorno pričarajo tuji svet, nas knjiga še bolj priteguje. Založba Mladinska knjiga, ki si je že pridobila pravico, da nam posreduje knjige o vzponih na velike gore, nas tudi to pot ni razočarala. Slovenski bralci pa se ji bodo oddolžili in se ji že z velikim zanimanjem za to lepo knjigo. Sl. Ru. Gorazd Makarovič: Slovenska ljudska umetnost Ni dolgo od tega, ko smo dobili na slovenski knjižni trg prelepo knjigo z naslovom Slovensko ljudsko izročilo, ki nam je posredovala izsledke slovenske etnologije. Zdaj se tej knjigi pridružuje nova knjiga s tega področja, knjiga, ki jo je napisal Gorazd Makarovič' in ki obravnava . slovensko ljudsko umetnost. Seveda v okviru podnaslova: zgodovinski oris likovne umetnosti na kmetijah. Zgodovinski oris likovne umetnosti m kmetijah pa je v bistvu inventar ohranjenih spomenikov ljudske umetnosti oziroma predmetov. Avtor je obdelal likovne elemente in likovne strukture v okviru kmetije in razdelil gradivo na likovno oblikovanja na zunanjščinah, v notranjščinah, na likovno oblikovanje pri delu, likovno oblikovanje za osebno rabo, za praznične in posebne priložnosti. Knjiga je znanstveno delo, bogato ilustrirano, pomeni pa prvi tovrstni poskus na Slovenskem. Pomembno je, da navaja posamezne predmete, da navaja bogate/vire, obširno literaturo in bo dolgo pomenilo temeljni vir tako za etnološko kot umetnostno zgodovinsko delo, ki obe obravnavata ljudsko umetnost. V času ko veliko zbiramo najrazličnejše predmete domače, ljudske umetnosti, ko težko ločimo pristno od ponarejenega, ko predmeti ljudske umetnosti in ljudskega oblikovanja izginjajo, bo knjiga dragocen pripomoček in kažipot. Izdala jo je Državna založba Slovenije, dr. Ivan Sedej Pa ji je napisal spremno besedo. v Sl. Ru. DRAGOCENF KOV1NF 21. 5. 81 ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) ZLATO 17.750 17.950 London (unča) 473,— dol. 474.50 SREBRO Milan (kg) PLATINA 402.400 411 800 Milan (g) 16.950 17.250 Koliko in kaj poprečni Hali jan bere? RIM — Koliko poprečni Italijan bere? Je knjiga razkošje ali celo Čtlvečba stvar? S temi vprašati ji se je .ukvarjala Luisa Rivelli, ki bo 27. t.m. skušala o teh zadevah temeljiteje spregovoriti na italijanski TV. Znano je, da se v Italiji malo bere. če vzamemo v poštev dnevni tisk, sla z Italijo v Evropi le še Grčija in Portugalska, pa tudi kar se tiče branja na splošno, je znano, da so podatki bolj žalostni. Italijanske zaležbe so v precejšnjih težavah, kajti v Italiji je knjiga bolj malo v rokah in Luisa Rivelli meni. da »Italijani berejo malo, slabo in nesmotrno*. In vendar, pravi Luisa Rivelli, je knjižni trg prav v pomladanskih mesecih beležil nekakšno vsakoletno poživitev, ki se je kazala tudi proti koncu leta. Kako in zakaj? Nekoč, ko so ljudje odhajali na letne počitnice, so v kovček, poleg naštetih drugih več ali manj potrebnih predmetov, dali tudi kako knjigo, da bi jim bila pri roki na počitnicah, ko bi ne mogli zaradi slabega vremena na kopanje, ali pa ko bi ob večernih urah ne imeli kake druge obveznosti. Po najnovejših podatkih pa tudi ta kolikor toliko pozitivna navada izumira, kajti vedno manj je tistih, ki si kupijo knjigo za počitnice, posebno ker «mladi človek v Italiji zelo malo bere, če sploh bere*. Nekoliko bolje je ob koncu leta, ko je še vedno v navadi obdarovanje prijateljev in sorodnikov s kakim literarnim delom ali s knjigo. ki je trenutno v ospredju pozornosti. Znano je, da so pred leti založbe prav rade dajale na trg eno ali več del, celo cele zbirke knjižnih izdaj prav pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Ker pa so zadnja leta cene knjižnim izdajam krepko poskočile, tako da ne dobiš kolikor toliko vrednega dela izpod 30 ali 40 tisoč lir, gre tudi ta lepa navada v pozabo. Toda vrnimo se k Rivellijevi. ki zatrjuje, da so v Italiji ostali zvesti knjigi le tisti, ki knjigo morajo prebirati «iz poklicnih dolžnosti*, kot so umetnostni kritiki. založniki in podobni ljudje, katerim pa moramo dodati še nekaj starejših ljudi, ki jim je to še edino razvedrilo. Luisa Rivelli pravi celo, da le 15 odstotkov Italijanov posveča branju knjig kolikor toliko prostega časa in še ti se po navadi omejujejo le na «best-sellerje*. To pa iz enostavnega razloga, ker gre v teh primerih «za knjigo dneva*, ki ji dela reklamo dnevni tisk ali tisk nasploh. Med redkimi mladimi, ki so še vedno zvesti branju, pa je bolj popularna esejistika ali pa nekoliko starejša literatura v ponatisu. Luisa Ravelli pa najde krivca za sedanje »nebranje* tudi drugje. Pravi namreč, da posebno pri »polintelektualcih* knjiga ne gre, ker se ti zadovoljujejo s kratkimi beležkami, ki jih o beletristiki objavlja v svojih literarnih pregledih dnevni tisk. To se pravi, da ima namen uredništev, da propagi rajo branje novih del, prav obraten učinek. parla- 1TALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Labodje jezero - balet 11.40. Velike reke 12.30 Check-up - oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Mathias Sandorf - 5. del 14.30 Koncert skupine I Rockets 15.10 Kolesarske dirke 16.30 Doctor Who - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Potovanje v kavarni - Sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz menta 19.20 Moj brat policaj - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Zim Zum Zam - glasbeno-zabavni program 21.45 Dober kraj -dok. oddaja Zakonca Pepe in sicer Anto nietta, ki ima 60 let. in njen mož Matteo, ki je star 59 let, sta tipična zakonca starega italijanskega juga. O kakem načrtovanju družine nista imela niti pojma in sta sprejela vse, «kar je bog dal*. Zato se jima je rodilo kar 11 otrok. Med temi pa so bili štirje - gluhonemi. In glede tega sta se Antonietta in Matteo vendarle obnesla, kajti vse njuno življenje je bilo posvečeno prav tem štirim handikapiranim fantom, ki sta jih zakonca Pepe vzgojila tako. da so se vsi štirje vključili v normalno življenie. 22.25 Intervju Ob koncu Dnevnik Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 »Grobijan* - Carlo Goldoni, TV priredba 11.40 Vabilo 12.30 Bifly lažnivec - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Tedenska oddaja na strani potrošnika 14.00 Šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 Športna sobota Rim: Tenis 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 II barattolo - mladinska od daja 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 - Dribbling Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «Corpo a corpo* - 1. del TV nadalj. 13 filmov z Ugom Tognaz zijem: «ženska opica* • film Film »La donna scimmia* • ženska - opica* naj bi bil za Tognazzija«.|»jwpčni dok#z u- mgtniške zrelosti*. Drugi pa menijo, da je Tognazzi v tem filmu razočaral. Antonio Fo-caccia npr. meni, da je od Tognazzija v tem filmu kaj malo ostalo, kajti Tognazzi da je postal le »stroj za vzbujanje smeha*. Teda Antonio Focaccia ni nihče dru gi kot sam Ugo Tognazzi, ki je tako negativno ocenil sa mega sebe. ki v filmu igra vlogo Antonia Focaccie. Focaccia je eden tolikerih Neapeljčanov, ki živijo iz dneva v dan in se sproti znajdejo. V nekem zavodu Focaccia odkrije žensko, ki' jo držijo skrito, ker ima o- 21.40 braz poraščen z dolgo dlako In Focaccia prepriča žensko, naj bi mu sledila, da bi jo razkazoval kot žensko - opico. Focaccia se z žensko tudi poroči, da bi jo naveza! nase. Žal pa se ženska - o pica nanj čustveno naveže in v Parizu, kamor sta Focac cia in ženska - opica odšla »za kruhom* in kjer se ona prikazuje kot «slačipunca». se ugotovi, da je noseča. To da ženska - opica med poro dom umre, skupno s svojim otrokom. Njuni trupli cdsto pijo nekemu prirodoslovne mu muzeju. Ob koncu Dnevnik 2 - Zad nje vesti Tretji kanal 16.00 Rim; Gimnastika 17.00 Vabilo v gledališče: «Congedo* - komedija v treh dejanjih 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Programi tedna 20.05 Vsi na oder 20.40 Secret army - TV nadalj. 21.35 Beseda in podoba 22.20 DNEVNIK 3 22.55 Kolesarske dirke JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Vrtec na obisku: Z barko po Piranskem za livu 9.25 Kapitan Kuk, slovaška prav ljica 9.35 Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele 9 55 Otroška oddaja 10.20 Pisani svet: Rad bi, da bi me imeli radi 10.50 Jezik v javni rabi: Uporaba strokovnih izrazov v nestrokovnih besedilih 11.00 Drugačna Amerika, dok. od daja 11.55 J. Dieti: Bolnišnica na kon cu mesta, češka nadalj. 12.45 Poročila 18.25 Poročila 18:30 V vrtincu spreminjanja -japonsko - ameriški risani film 19.50 Naš kraj: Stražišče 20.05 Kako je Kojot osvobodil bi zone iz ujetništva 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Zlata vrtnica Montreuxa 81: Barištnikov na Broadwayu Cirkus 22.25 Črni narednik, ameriški film 24.10 Poročila 24.15 TV kažipot Koper 17.30 Ponovitev filma -•> 19.00 V' živa: Proslava ob deset letnici TV Kopra 19.30 Naših deset let 20.00 Deset svečic naše TV 20.15 TV D Stičišče Dve minuti 20.30 Otroške pošasti - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Zlodjevi vitez - film Zagreb 18.45 Otroška predstava 19.45 Pisatelji - revolucionarji 20.30 TV dnevnik 21.00 Obračun pri O. K. Cora lu, ameriški film ŠVICA 14.20 Program za mladino 20.40 Mali Mathias - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; Sto let telesno kulturnega udejstvovanja med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 «Nas aun zutra - danes in jutri*, 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah II.; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 »Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!*; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; Slovenski zbori in vokalne skupine; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Tone Frelih: »Igra resnice*, enodejanka; 18.45 Vera in čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30,— 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Plošča več, plošča Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz manj; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Z nami je...; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasbe po željah; 14.33 Srečanje z. . .; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd; 17.32 -i 19.30 Glasbeni vikend. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poroči-'a; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kino-spored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda:; 14.05 Med rejski v zamejstvu: 14.40 Zapojmo in zaigrajmo spored domačih viž in napevov; 15.00 Moja generacija: 15 37 Glasbeni not-'S: 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton; 17 30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Ftiro-čila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Vikend; 10.05 Black-out; 10.48 Glasbeni program z Omello Vana ni; 11.30 Cinecitta; 12.05 Vrt po zimi; 12.30 Kronika nekega urno ra; 13.20 Svet motorjev; 13.30 Iro nik alias Ernesta Bassignano; 14.03 Ljudje v času; srečanja programa «Vi in jaz*; 15.05 Ra diotaxi; 16.00 Pesmi včeraj in da nes; 16.30 Mi kot .vi; 17.15 Dober večer, zdravnik; 17.40 Globe trotter; 18.30 Objektiv Evropa; 19.30 Zgodba jazza; 20.30 Ribalta aperta; 20.45 Kupidova puščica. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00* 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6 00 8.45 Jutro ima. zlato v ustih; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32 Družina leta; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Kontakt radio: 13.41 Glasba ir kino; 1'42 Hit Parade: 17.02 Vprašanj hi nikoli konec; 17.32 Trodejanka; 1950 Kaj je ta humanizem?; 21.00 Rimski koncerti; 22.10 Srečanje z Emerson, Lake and Palmer; 22.50 Turin ponoči LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9 00, 10 00, 11.00, 12 00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7 50 Dobro jutro, otroci!; 8 00 Druga jutranja kronika: 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik, 10.05 Z radiom na poli; 10.40 Tu ristični napotki; 11.05 Pojo ama terski zbori: 11 30 Panorama lab ke glasbe: 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Svetovna reportaža; 12.40 Zapojte z nami; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14 00 Iz naših krajev Iz naših spore dov; 14.30 Priporočajo vam. .; 15.05 Kulturna panorama; 16.00 Dogodki in odmevi: 16 30 Zabavna glasba; 16 50 Rad'o danes, radio jutri!: 17.00 Vrtiljak: 18.05 Spo znavajmo svet in domovino: 19.30 Iz dela Glasbene mladine Slove nije; 20 35 Mladi mostovi: 20.55 Domovina je ena; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedrilo: 22 30 Oddaja za naše izseljence; 24.05 Lirični utrinki. šmmai DEKLIŠKI IN MOŠKI PEVSKI GLASBENA MATICA ZBOR «IGO GRUDEN* vabita na MEDNARODNO LETO HANDIKAPIRANCEV CELOVEČERNI KONCERT Danes, 23. maja, ob 20. 30 posvečen spominu v gledališču AVDITORIJ (Ul. Torbandena) Sergija Radoviča, ki bo v dvorani «Igo Gruden* ZBOROVSKI KONCERT . , nastopata v Nabrežini v soboto, 30. maja, ob 20.30. Mladinski pevski zbor Glasbene matice KD Vesna pod vodstvom Stojana Kureta Osnovna šola »Albert Sirk* Nižja srednja šola «F. Levstik* ter Križ Vokalno instrumentalna skupina «Cantare» PRIREDIJO pod vodstvom Luciana De Nardija danes, 23. t.m., ob 11. uri v Domu «Albert Sirk* v Križu Izkupiček je namenjen skupnosti «Družina» -z Opčir . Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2. . r ; kulturno prireditev «Šola se vam predstavi« Vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK V OKVIRU PRORAČUNSKE RAZPRAVE Pobude kulturnega središča v Ronkah v korist naše narodnostne skupnosti Finančna sredstva za slovensko komisijo - Večer slovenske kulture v Ferrari - Vprašanje novega sedeža 23. maja 1981 KULTURNO DRUŠTVO lance ozAeče-len BOLJUNEC Gledališče F. Prešeren Boljunec DANES, 23. maja 1981, ob 20.30 PROSLAVA 80-LETNICE DELOVANJA KD «FRANCE PREŠEREN« BOLJUNEC SPORED: — slavnostni govor — recitacije — nastop učencev osnovne šole »F. Venturini* Boljunec s petjem, plesom in recitacijami — nastop harmonikarskega ansambla «SYNTHESIS 4» šole GM podružnica Boljunec pod vodstvom Klavdija Furlana — nastop mešanega pevskega zbora «F. Prešeren* in tamburaškega ansambla pod vodstvom Draga Žerjala Vabljeni SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR *** prireja danes, 23. t.m., ot, 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Veselina Damjanova baritonista drž. Opere iz Sofije Pri klavirju Aleksander Vodopivec Vabljeni! ■ ............."............ " '■ -- ■ 1 ■ Gledališča DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH OBVEŠČA da je redni letni občni zbor preložen na ponedeljek, 25. maja, ob 21. uri Odbor vabi vse •Mane, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Razstave Slovenski klub in loto krožek trst 80 vabita na ogled fotografske razstave članov krožka, ki je v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob uradnih urah in zvečer. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKF OBČINE vabi na VESELICO s kulturno - zabavnim sporedom Jutri, 24. maja, v kinodvorani VERDI v Miljah ob 16.00 — otvoritev ob 17.30 — začetek sporeda Nastopajo otroci občinskega vrtca, učenci slovenskega šolskega centra, srednješolska mladina, zbor »JADRAN* in folklorna skupina KD »Javorje* iz Škofje Izake Sledi družabnost ob jedači in pijači. PRIDITE! VERDI Danes ob 18. uri (red B) simfonični koncert. Kot dirigent bo nastopil mladi Poljak Antoni Wit, poleg njega bo na koncertu nastopil eden najbolj znanih mladih ■ pianistov Rus Boris Bloch. Na sporedu bo najprej uvertura k operi «Paria» poljskega skladatelja Stanislava Moniuszke, nakar bo Bloch izvajal Chopinov Drugi koncert, v drugem delu večera pa bodo izvajali Cesarja Fran cka simfonijo. AVDITORIJ Od 26. do 28. t.m. se bodo zvrstile gledališke skupine dežele Furlanije-Julijske krajine: 26. 5. skupina Pic-colo Teatro iz Vidma bo predstavi-i lai n i Speiladijev.«11,- morto pči1 equivoc0»: -27. 5. gledališka skupina’ iz Pordenona -€. Goldonijev «Sior Todero Brontolon* in 28. 5. Piccolo Teatro iz Gradeža G. Mar-chesanovo delo »I mamuli del '23*. Pred 50 leti sta si obljubila večno zvestobo LUDMILA in KARLO PAHOR Še veliko sreče in veselja v nadaljnjem skupnem življenju vama želijo Livijo, Lucija in Lilijana z družino. Kino Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 23. maja ŽELJKO Sonce vzide ob 5 25 in zatone ob 20 38 — Dolžina dneva 15.13 — Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 8.54. Jutri, NEDELJA, 24. maja CV.ETKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,9 stopinje, najnižja 18,4 stopinje, ob 18. uri 23 stopinj, zračni tlak 1015,3 mb rahlo pada, brezvetrje, La Cappella Underground 18.00 «Dra-cula*. Režija Tod Browning. Ariston 16.30—20.30 »Ludvvig*. Režija Luchino Visconti. H. Berger in R. Schneider. Eden 17.30 »Gente comune*. Režija Robert Redford. Barvni film. Ritz 18.00 «Delitti inutili*. F. Sinatra, F. Dunaway. Barvni film za vsakogar. Excelsior 17.00 «L'aldila». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacieio 17.30 «La ragazza di Naschville*. Barvni film za vsa kogar. Fenice 17.00 «Savana selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «1 carabbinieri*. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.45 «11 giomo del cobra*. Franco Nero. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.30 «Assassinio al-lo specchio*. Barvni film za vsa kogar. Moderno 15 00 »Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 «I,’esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Una volta ho incon-trato un miliardario*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15 30 «Sweet porno baby». Prepovedan mladini pod 18. letom. Eilodrammaticu 14 3 0 22.00 «Sex ta scination*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 vlaga 63 odstotna, nebo oblačno, . , morje mirno, temperatura morja Radio 16 30 «La zia svedese*. Prepo- 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michei Giovanni ni, Emanuele Giorgi, Maunzio Bub-bini, Ariel Camerini. UMRLI SO: 81 letna Paola Potočnik vd. Amadi, 93 letni Giuseppe Bel-trameilo, 43 letna Maria Grazia Ba-lanza, 75-letni Luigi Peli/.on, 84 letna Ema (olja vd. Tomažič, 79letna Valeria Sluga vd. Gagliardo, 69 letna Anna Vucassovich, 48 letna Er-menegilda Sgrablich por Saveili, 88 letna Maria Borghi vd. Privileggi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertž 6, Erta S Anna 10, i.onjerska cesta 172. (od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Corso Italia 14, UL Giulia 14. NOČNA SI.UŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso italia 14, UL Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 732 627, predpraznična od 11 do 21 ure in praznična od 8. A 20 ure. tel 68 441 vedan mladini pod 18 letom. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124: Bazovica: el 226 165; Opčine: tel. 211(8)1; 3rosek: tel 225 141; Božje polje '.»onik: tel 225 596; Nabrežina; tel. 100 121: Sesljan' tel 209 1 97: Žavlje: el, 213 137; Milje; tel. 271-124. Prosveta V dvorani Igo Gruden v Nabrežini bo danes, 23. t.m., ob 10. in ob 12. uri nastop mladinskega odra SKD Tabor z Opčin z Bevkovim delom »Črni bratje*. Razna obvestila Kulturno društvo Lonjer Katina-ra in športno društvo Adria prirejata na društvenem dvorišču v Lo-njerju 4. razstavo domačih vin. Jutri ob 17.30 bo nastopil ansambel Veseli godci iz Boljunca. Jamarski odsek SPDT — sekcija Bazovica vabi na večer diapozitivov na temo Jamarstvo in alpinizem v Keniji, ki bo v torek, 26. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vljudno vabljeni. Odbor. Osnovna šola E. Milčinski, srednja šola Ciril in Metod, vrtec v Lonjerju, KD Rovte - Kolonknvec in KD Lo njer - Katinara vabijo na proslavo ob 190-letnici slovenske šole na Ka-tinari v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega in stalaterja. Rok razglasa zapade danes, 23. maja, ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. OSMICO je odprl Maks Kralj — Slivno 12. Toči belo in črno vino. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tel. 227-262. TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure." n' rr!f> IMAŠ kaj prostega časa? Želiš zaposlitev za 500 trSoč mesečno? Javi se v Nabrežini - Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ali telefoniraj na št. 200-150. OSMICO je odprl Zori Pangerc na glavni cesti pod Krogljami pri Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. TRGOVINA AUTOSPRINT (Trg Garibaldi 9) išče vajenca ali trgovskega pomočnika z znanjem slovenščine. Telefonirati na št. 763420 ali se direktno zglasiti v trgovini. ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana žužek, tel. 209-285 ob delovnem urniku PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6.000 kilometrov, 6 mesecev star. Tel (0481) 78-100. OSmiCO je odprl Mario Smotlak — Mačk olje 55. Toči belo in črno domačo kapljico. MINDSURFE originalne, nove, kate rih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267. TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služ ba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. sta rost do 35 let; 5 italijansko dr žavljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi Lastnoročno napisane prošnje od dati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki, Ul. Filzi 10. Trst. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v Dopoldanskih urah na št: (040) 794664. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-prpmljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (UL XXIV Mag-Bio 1/1). telefon 833-82, Razprava o proračunu za leto 1981 je bila glavna tema splošne skupščine javnega večnamenskega kulturnega središča, ki se je v sredo zvečer sestala v Ronkah. Na njej so ocenili sedanje stanje in nakazali smernice. Prihodnjič se bodo sestali v začetku junija, do takrat pa bodo obravnavana vprašanje poglobili. Poročilo na skupščini je imel predsednik Sergio Bozzi, ki je med poglavitne potrebe tega konzorcija vključil prav ureditev primernega sedeža. Obstajata namreč dve možnosti, ali ureditev zgradbe v Ronkah, kjer imajo sedaj svoje prostore, ali pa ureditev stare beneške vile Priuli v Turjaku. Oba objekta bi bila zadovoljiva, če bi imeli sredstva za njuno preureditev. Drugo prav tako važno vprašanje zadeva osebje. Na podlagi natečajev so odprli štiri delovna mesta, z nedavno ministrsko odredbo pa so se povečale možnosti za zvišanje števila in bodo v naslednjih dveh letih za potrebe središča zaposlili skupno devet oseb. Njegova dejavnost se namreč neprestano razvija, programi pa napovedujejo posege na nova področja. Tako so si oskrbeli inventar za razstavno dejavnost, fotografijo in film. Teh dejavnosti ne morejo zadovoljivo razvijati zaradi pomanjkanja prostorov. Tako nimajo še ustrezno razmeščenih 500 starih fotografij in na tisoče diapozitivov. Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ne morejo uporabljati fotografskega laboratorija, s katerim bodo obogatili slikovno gradivo. Poseben problem predstavlja knjižničarska dejavnost. Razpravljajo o odprtju specializirane knjižnice in o koordinaciji med občinskimi knjižnicami. Izvedli bodo tudi popis vseh knjig v teh knjižnicah. Naj povemo, da imajo v Ronkah dvojezično knjižnico, ki je izvedla več zanimivih pobud. V okviru kulturno - prosvetnih storitev se za jesen snuje odprtje oddelka posoškega muzeja, v katerem bodo prikazali rezultate dela. Tako bodo najprej predstavili obdobje izpred nastanka industrijskih obratov. Opisali bodo predvsem kmetijstvo in obrtništvi. Sprva so muzej nameravali odpreti spomladi, sedaj pa so se odločili za jesen, torej za pričetek novega šolskega leta. Za^^dover^o s(parodnostno skupnost je- pomembna dejavnost komisije .za,, vprašanja Slovencev, ki jo vtxli prof. Karel Černič. Ta komi-rija bo letos prvič imela svojo po- stavko v proračunu, razmišljajo pa tudi o odprtju strokovnega tečaja za čipkarstvo v Doberdobu. Ta dejavnost je na Krasu zelo razširjena in ji nameravajo dati organizirano obliko, podobno kot v Pteršu deluje tečaj za keramiko, v Folja-nu pa tečaj za izdelke iz trsja. V okviru sodelovanja s Ferraro bo kulturno središče v tem mestu izvedlo tri pobude: Aitanovo razstavo, večer dialektalne pesmi in večer slovenske kulture. Planinci vabijo na pohod Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 24. t.m., v sodelovanju s planinsko skupino iz Sovodenj, planinski pohod na Vrh, z ogledom jamarske koče. Na pot bodo šli točno ob 9. uri s prostora poleg Kulturnega doma v Sovodnjah ter se spotoma ustavili še ob spomenikih v Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu. Približno dve-urni postanek pri jamarski koči (Kraški krti so se obvezali, da bodo za vse pripravili topel čaj) bodo planinci izkoristili za družabne igre, za mlade in manj mlade člane. Popoldne se bodo udeleženci po isti poti vrnili v Sovodnje, kjer si bodo lahko ogledali nogometno tekmo med moštvoma ZSŠDI. NA POBUDO OBČINE «KOR/A) V CVETJU»: DANES OTVORITEV Sodelujejo cvetličarji iz več občin Danes se prične za Gorico že tradicionalna prireditev «korza v cvetju*, ki ga prireja goriška občina tudi ob sodelovanju nekaterih rajonskih svetov ter drugih občin. Take prireditve so imele precejšen uspeh že v prejšnjih letih in že na dan otvoritve kot dan pozneje, na nedeljo, je bilo na tistem delu korza kjer so bile tako urejene gredice kar polno ljudi. Letos bodo z gori škimi cvetličarji sodelovali oni iz Trsta, Vidma, Gradeža, Lignana, Tržiča, Bočna, Celovca. Otvoritev bo ob 10.30 zjutraj, ko pridejo tudi nekateri zastopniki gori omenjenih občin. V okviru tega DIJAKINJE IN DIJAKI KLASIČNEGA LICEJA »PRIMOŽ TRUBAR* V GORICI vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo drevi ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma v Gorici. SPORED: recital partizanskih in socialnih pesmi, glasbene točke, dramski prizor «Burka o jezičnem dohtarju*. Režija JOŽKO LUKEŠ. VABLJENI! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIII|ll|||||||||||||||||||||||||iH||||||||||||||||||||||||||||||t||H|||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n NA ZBOROVANJU V ERADEŽU Socialistični člani CGIL o aktualnih perečih vprašanjih Priprave na septembrski deželni kongres CEIL ■ Včeraj predava! prof. Paolo Leon, danes poroča evropski poslanec Mario Dido praznika bo drevi, ob 18. uri, razprava o zelenju in cvetju v mestih. Jutri dopoldne pa bo na korzu pred spominskim parkom igrala godba na pihala. Letos septembra bo deželni kongres CGIL in že sedaj se sindikalni aktivisti pripravljajo na ta kongres, ki bo, upoštevajoč tudi sedanjo sindikalno dialektiko v deželi in državi, zelo pomemben. V Gradežu, v tamkajšnji kongresni palači, so se včeraj sestali socialistični sindikalisti včlanjeni v CGIL. Prišli so iz vse dežele, iz Rima pa so prišli tudi nekateri ekonomisti in držayni funkcionarji CGIL, ki so socialistične smeri. Socialistični sindikalisti v tej največji italijanski sindikalni centrali hočejo dati, nam je dejal tajnik goriške CGIL Luciano Pini, svoj- koristni doprinos v predkongresni razpravi. Pini nam je tudi dejal, da niso to vprašanja, ki zanimajo samo socia-listčine sindikalne aktiviste marveč (illliluititlMliiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiniiHJiuiiiMimiHnitiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiliiiiiiiiiiHiimiiiiMiuiuiMiftHiiiii OB PRAZNIKU MLADOSTI V IDRIJI OTVORIJO JUTRI POSLOPJE OSNOVNE ŠOLE Na sporedu je več priložnostnih nastopov Občinska konferenca ZSMS in osta-1 enajst združenih pevskih zborov iz 22. 5. 1981 Ameriški dolar 1145,- Funt šterling 2365,— Irski funt šterling 1800,— Švicarski frank 552.— Francoski frank 204,50 Belgijski frank 29,50 Nemška marka 495,50 Avstrijski šiling 69,50 Kanadski dola- 954,- Holandski f.orin* 442.— Danska krona 156.— Švedska krona ( 224.— Norveška krona 192.— Drahma 16.— Mali dinar 30,80 Veliki dinar 29,30 le družbenopolitične organizacije ob čine Idrija se skrbno pripravljajo na praznovanje dneva mladosti, ki ga bodo letos obeležili s pomembno delovno zmago — otvoritvijo nove os novne šole v Idriji, zgrajene z zbranimi sredstvi samuprispevka občanov in delovnih ljudi občine Idrija. Letošnja praznovanja pa bodo popestrili tudi s kulturnimi in športnimi pri reditvami. Že danes, v soboto, 23. maja, bodo na športnih igriščih v Idriji in Cerknem potekala tradicionalna športna srečanja v 8 disciplinah med člani delovnih kolektivov »Kolektor* Idrija in »Prvomajska* Raša. Danes zvečer, ob 19.30, bo v dvo rani «ETA» Cerkno nastop učencev glasbene šole iz Cerkna in Idrije. Jutri, v nedeljo, 24. maja, ob 7. uri, se bo v Črnem vrhu nad Idrijo pričel VI. športni turnir mladosti, ki se ga bo udeležilo več kot 300 mladih tekmovalcev iz več kot 20 osnovnih organizacij ZSMS občine Idrija in mladi iz KS Nedeščina iz pobratene občine Labin. Prav tako jutri, v nedeljo, ob 10. uri, bo v Idriji slavnostna otvoritev osnovne šole. Slavnostni govornik ob otvoritvi šole, ki je tudi posvečena 400-letnici osnovnega šolstva v Idriji, bo Savin Jogan, član pred sedstva republiške konference SZDL Slovenije. Dvorana športnega centra v Idriji bo jutri tudi prizorišče že 15. finala republiškega pionirskega festivala mladih košarkarjev. Jutri, ob 15. uri, pa bo na stadio nu pri »Likaroi* v Idriji osrednja prireditev ob dnevu mladosti in 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije za občino Idrija. V programu bo nastopilo okrog 1000 mladih izvajalcev, ki se bodo predstavili z ritmičnimi vajami, recitacijami in pevskimi točkami. Sodelovali pa bodo tudi taborniki, planinci, športniki, občine Idrija, pihalni in zabavni orkester idrijskih rudarjev in vokalno-instrumentalni ansambel «Hg» iz Idrije. Poleg sprejema pionirjev v mladinsko organizacijo, bodo praznovanja dneva mladosti in letošnjih jubilejev sklenili s tekmovanjem v znanju na temo »NOB in socialistična revoluciia v Jugoslaviji*, ki ga v sredo, 27. maja, ob 19. uri organizira OO ZSMS doma učencev »Nikolaj Pirnat* v Idriji. Silvo Kovač posvetovanje tudi socialistični člani deželne vlade. Ob prazniku Camilla Medeota in žene Znani gorički zgodovinopisec in upokojeni učitelj Camillo Medeot praznuje danes z ženo Ojelio Marego zlato poroko. Medeot je doma iz Šlovrenca pri Moši in ima že 81 let, žena pa je doma iz Moša. Camillo Medeot se je uveljavil kot zgodovinopisec zlasti v zadnjem desetletju, potem ko je zapustil šolske klopi, ter izdal celo vrsto knjig in napisal še več člankov o pretekli zgodovini naših krajev, s posebnim ozirom na furlanske kraje v gorički pokrajini. Njemu, z željo da bi nas še osrečil z raznimi zanimivimi spisi, ter ženi, tudi z naše strani vse najbolje ob današnji slavnosti. • V Gorici, v dvorani trgovinske zbornice, bo danes popoldne, ob 15.30 zborovanje sindikata uslužbencev letališč CISL o vprašanjih, ki zanimajo naše deželno letališče v Ronkah. tudi tiste, ki pripadajo drugim strankam in seveda vso italijansko politično' levico. Pini nam je tudi dejal da gledajo danes v osrednji italijanski sindikalni zvezi delavci predvsem na draginjsko doklado. Treba bo uskladiti stališča vlade, ki želi zmanjšati inflacijo, vendarle tega ne bo smela vlada napraviti brez predhodnega soglasja delavskega razreda. Uvodno poročilo na včerajšnjem sestanku je imel podtajnik deželne zveze CGIL Dario Varin. Govoreč o deželnih vprašanjih je Varin med drugim dejal, da bo treba odpraviti .neskladja do katerih.ppiilo1'v deželnem merilu med gospodarskim razvojem v videmski in pordenon-ski pokrajini ter stagnacijo na Goriškem in Tržaškem. S tem v zvezi sindikat zahteva neposredno soočenje z deželno vlado, kajti nesprejemljivo je da o industrijski politiki odločajo le industrijci. Sindikat noče in ne sme ostati pasiven. Osrednje poročilo pa je imel včeraj zjutraj ekonomist prof. Paolo Leon. Govoril je o temi »gospodarski razvoj in industrijska demokracija*. Poslušali smo zanimivo univerzitetno predavanje o različnih stopnjah demokracije v industriji v raznih deželah Evrope, o delavskem sodelovanju pri upravi, o samoupravljanju, o pristopu delavcev k delničarstvu, itd. V popoldanskih urah so delo nadaljevali v komisijah. Danes bodo nadaljevali z razpravo, nanjo pride tudi podpredsednik komisije za socialna vprašanja v evropskem parlamentu Mario Didd. Pridejo na IIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMllllIllimilllllllllllllllllllllllllMMIIIIIIIlIlIltllllllllllllll Prireditve za handikapirance v priredbi Rdečega križa Gostinski večer drevi Pri Zgubinu v Skrljevem V okviru goriških gostinskih večerov bo danes zvečer, druga na vrsti, gostilna Pri Zgubinu v Škrlje-vem. Občina Dolenje slovi po številnih gostilnah, ki so zlasti ob nedeljah polne lačnih in žejnih gostov, ki 'tjh'pri)fajajo'12¥a*ni|)' krajev Goriške, Trst« in sosedne Furlanije. V Skrljevem imajo Zgubinovi gosti Ih o že veliko let, v zadnjem času so gostinske prostore preuredili in precej povečali, tako da lahko sedaj sprej' mejo več gostov. Gostilno sedaj upravlja Terezija Movern. Danes zvečer, bo gospodinja nudila vsem tistim, ki bodo prišli v njen lokal izbran menu jedil, ki jih sicer lahko dobimo običajno na jedilnem listu te naše gostilne. Za tiste, ki še niso bili na Škrlje-vem in želijo danes zvečer na večerjo v okviru goriških gostinskih večerov lahko povemo da morajo iz Krmina po pokrajinski cesti do Do lenj in še dalje. Nekaj sto metrov od Dolenj je odcep na desno za Škrljevo. Do Zgubinove gostilne, ki je vrh hriba, na zadnjem koncu vasi, pridemo po še nekaj kilometrih ceste. V vasi sta dve gostilni, Zgu-binova je druga. Kdor hoče rezervirati prostor naj telefonira na številko 040 - 60371. Dober tek želimo! Mladinsko srečamo danes v dijaškem domu Na pobudo Mladinskega odbora SKGZ se bodo danes, v goričkem dijaškem domu, zbrali, ob dnevu mladosti, mladi iz vse naše dežele. Na tem srečanju bodo govorili o mladinski problematiki, športniki se bodo pomerili v raznih srečanjih, zvečer pa bo na vrsti nastop raznih kulturnih skupin. V našem listu smo o današnjem programu že poročali, prav pa je da ponovno opozorimo nanj. Popoldne, ob 16. uri, bo razširjena programska seja mladinskega odbora SKGZ na kateri bodo mladi poročali o svojem udejstvovanju v vsej deželi. Pol ure prej pa bo na vrsti košarkarski turnir med peterkami Doma iz Gorice, Poleta z Opčin in Kontovela. Zvečer, z začetkom ob 20. uri, pa bo v dijaškem domu nastop raznih kulturnih skunin. Pridejo beneški pevski zbor «Pod lipo», mladinski ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora, goriška folklorna skupina «Travnik», recitatorji gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Po priložnostnem govoru bodo nagradili udeležence košarkarskega turnirja in izročili priznanja mladinskega odbora. Goriški Rdeči križ priredi danes vrsto prireditev v okviru mednarodnega leta handikapirancev. Ob 10.00 bo v dvorani UGG prireditev za goriške osnovnošolske otroke, na kateri bodo predvajali film o handi-kapirancih, nastopili bodo še mladi folkloristi skupine Lis I.usignutis, zatem bo otroke pozdravil čarodej Luis. Na Trgu Battisti bodo ob 11.30 predstavili publikacije o handikapi-rancih, predstavili bodo tudi posebna vozila. V okviru te prireditve, bo danes ves dan na ploščadi pred ljudskim vrtom na Korzu Verdi prodaja in razstava izdelkov zadrug La Felce in La Ruota v katerih so združeni ban-dikapirani otroci. Kongres UIL • V tržiški bolnišnici so pred krat kim odprli obnovljeni oddelek za u-gotavljanje in zdravljenje pljučnih bolezni in bolezni dihal. MENJALNICA vseh tujih valut V okviru «25. maja* — Dneva mladosti MLADINSKI ODBOR SKGZ prireja danes, 23. maja, ob 20. uri v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ulica 84) MLADINSKO SREČANJE slovenske mladine s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. VABLJENI! V Gorici se je sinoči pričel 7. pokrajinski kongres UIL, ki je istočasno prvi območnega značaja. U vodno poročilo, precej dolgo, je podal dosedanji pokrajinski tajnik sindikata Silvano Bregant. V njem je razčlenil vsa vprašanja, ki sedaj tarejo tukajšnjo družbo. Kongres UIL je prvi od kongresov sindikalnih zvez, ki bodo v tem letu. MALA SODNA KRONIKA Epilog smrln« nesreče Zaradi namernega umora sta se pred goriškim okrožnim sodiščem zagovarjala 41-letni Claudio Pregi iz Tržiča ter 24-letni Giorgio Ron-cato iz kraja Resana v pokrajini Treviso. 18. decembra leta 1978 zvečer se je v Tržiču, v križišču ulic Matteotti in Roselli pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 55-letnega Giuseppa Borgata iz kraja Mira v beneški pokrajini, dve osebi pa sta. bili huje ranjeni. Preiskovalni sodnik je smatral, da sta Roncato in Pregi z neprevidnim upravljanjem vozil — prvi je sedel za volanom renaulta, drugi pa je upravljal volvo 2000 — kriva za nesrečo in torej tudi kazensko odgovorna za Borgatovo smrt ter za telesne poškodbe osta lih dveh ponesrečencev. Zaradi neprevidnega ravnanja je namreč prišlo do silovitega trčenja med avtomobiloma, pri čemer je Borgato, ki je sedel v Roncatovem avtomobilu, skupaj s tremi drugimi osebami, utrpel hude telesne po škodbe ter je že med prevozom v bolnišnico umrl. Do trčenja je prišlo, kakor so ugotovili preiskovalci, ker Roncato ni dal prednosti Pregljevemu vozilu, Pregi pa ni, v trenutku ko je pripeljal v križišče, zmanjšal hitrosti. Sodišče je obema obtožencema priznalo splošne olajševalne okoliščine, Roncatu pa še posebne olja sevalne okoliščine, upoštevajoč, da je že izplačal odškodnino Pregiju ter ju obsodilo na šest mesecev zapora pogojno in brez vpisa (samo za Pregija). Poleg tega je o-dredilo še odvzem vozniškega dovoljenja za dobo osmih mesecev. Oba skupaj pa bosta morala poravnati sodne stroške. Roncato bo moral poleg tega plačati še odškodnino civilni stranki v višini 50 odstotkov (o odškodnini bodo določali na posebnem procesu) ter stroške civilne stranke. • V Desklah pripravljajo zabavno -glasbeno prireditev Prvi glas Primorske. Organizator prireditve je OOZSMS Anhovo, ki sprejema (do 25. t.m.) tudi prijave za avdicijo, ki bo 27. maja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Desklah. Prireditev je namenjena predvsem mladim pevcem amaterjem. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži čil dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72 341. lovski odbor priredil predavanje o steklini Pokrajinski lovski odbor je organiziral predavanje o steklini in o načinih, kako zatreti to, tudi za človeka nevarno in v vsakem primeru smrtno okužbo. Po uvednih besedah predsednika odv. Marina De Grassija, ki je povedal, da so po-pilnoma sprostili lov na lisico, ga dovolili tudi v nočnih urah in za vsako ustreljeno žival sklenili izplačati nagrado, je pokrajinski veterinar dr. Almerigonia spregovoril o preventivnih ukrepih (cepljenje psov) in o simptomih, ki jih kažejo stekle živali. Poleg številnih poslušalcev je predavanju prisostvoval tudi direktor laboratorija za analize iz Nove Gorice. Pokrajinski veterinar iz Bočna dr. Amelio Ruatti je posredoval svoje dolgoletne skušnje v boju proti tej bolezni. Dejal je, da je usmiljenje do lisic povsem odveč, ker ne gre za iztrebljenje živali, ki bolezen prenaša. Dovolj jz, da se pusti ena sama lisica na 5 kv. km, da se bolezen preneha širiti in da izgine. V naravnem parku Stelvio, kjet* je prepovedan lov vsake divjačine, se bolezen še vedno širi. Ruatti je nadalje povedal, da se bolezen širi s hitrostjo 3 do 4 km na mesec. Po uničenj’1 bolezni se stalež lisičjega zaroda zelo hitro normalizira. O nezanimanju krajevnih oblasti za ta pojev je spregovoril pokrajinski veterinar iz Vidma dr. Cal-vani. Po njegovih besedah se doslej ni še nič napravilo, da bi odpravili ali ogradili javna smetišča, kjer se skupno hranijo lisice in klateški psi. Prevladujejo tudi predsodki, češ da cepljenje zmanjšuje vonj lovskih psov. Calvani je dejal, da je samo s sodelovanjem med oblastmi, občani, lovskimi čuvaji in lovci obvarovati naselja pred ur- bano steklino. Pri tem je zlasti poudaril povečanje števila klateških psov v poletnih mesecih. Kino Ct/rfcu VERDI 18.00-22.00 «Chi tocca iJ giallo muore*. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Gente comune*. D. Shuterland in D. Tylermoore. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Viaggio nel orgasmo*. Prepovedan mladini po«• $!YSPP, MB1*.!, r50” 17. Temmy Prim. (Šved.).. 1*51” 18. Alfredo (Tiionetti ,-L 1*55” 19. Giambattista Baronchelli 1*55” 20. Sergio Santimaria 2*01” 21. Valerio Lualdi 2'01” 22. Alessandro Pozzi 2*01” 23. Mario Beccia 2*06” 24. Giuseppe Faraca 2*09” itd. Pro Cervignano - Videm. Ženske — ŠZ Bor - Trst, 01ympia - Gorica, Pallavolo Sangiorgina - Videm ter Volley Maniago - Pordenon. Oba turnirja sta še toliko bolj mikavna, ker bo zmagovalec v moški konkurenc; nastopil v državnem finalu v Modeni, dekleta pa bodo i-mela zaključni vsedržavni turnir v Palermu. Obe tekmovanji bosta od 26. do 28. junija. Urnik obeh turnirjev: FIUME VENETO - DEKLETA 10.30 01ympia Gorica - Volley Bali Maniago (PN); 11.30 ŠZ Bor Trst -Pallavolo S. Giorgina (UD); 16.00 finale za 1. mesto. MANIAGO - FANTJE 10.30 01ympia Gorica - Volley Bali Maniago (PN); 11.30 Inter 1904 Trst - Pro Cervignano (UD); 16 00 finale za 1. mesto. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Brega, ki igrajo v skupini za napredovanje v D ligo, so na pragu uspeha. Slovenske odbojkarice so v štirih prvenstvenih nastopih še nepremagane in so izgubile samo en set. To pomeni, da je Breg že praktično v višji ligi. V prvem delu prvenstva so igralke iz Doline premagale La Talpo s 3:0 in tudi tokrat so nesporne favoritinje. Ekipa Sloge igra v tolažilni skupini in bo drevi gostila ekipo Vivai Busa, s katero ima odprt račun. Slogašice so namreč prvi neposredni obračun izgubile s 3:1. G. F. NOGOMET POKAL ALTIPIANO Breg - Kras 2:2 (1:2) Gole so dosegli Verbič, I. Strnad, Lanza in Dazzara (avtogol). Zmaga FJK nad Lacijem V okviru nogometnega mladinskega tekmovanja za «Pokal mesta Trst» je sinoči v Pierisu Furlanija -Julijska krajina premagala Lacij MED SELEKCIJAMA ZSŠDI IZ GORIŠKE IN TRŽAŠKE POKRAJINE Jutri v Sovodnjah povratna dvoboja Jutri popoldne bo nogometno igrišče v Sovodnjah prizorišče povratnih dvobojev med naraščajniškima in članskima selekcijama ZSŠDI iz tržaške in goriške pokrajine. Kot znano je do te pobude, ki naj bi postala tradicionalna, prišlo letos, ko proslavljamo 40-letnico ustanovitve OF in 10-letnico ZSŠDI. Obenem pa s takimi srečanji' krepimo bratstvo in prijateljstvo med zamejskimi ljubitelji nogometa. V obeh pokrajinah vlada dokajšnje zanimanje za jutrišnji srečanji, ki bosta odločali o končnem zmagovalcu za leto 1981. O zmagovalcu v obeh konkurencah bo odločal skupni izid obeh srečanj: v primeru, da bosta obe selekciji zbrali enako število točk in imeli enako razliko v golih, bodo odigrali še dva podaljška po 15 minut, nato pa bo na vrsti streljanje 11-metrovk. V prvih dveh srečanjih, ki sta bili v Bazovipi L maja, Je v naraščajniški konkurenci slavila tržaška selekcija s 3:0, med člani pa so si goriški nogometaši zagotovili zmago s 3:1. Nedeljski spored: Ob 16. uri ZSŠDI Gorica — ZSŠDI Trst (naraščajniki) Ob 18. uri ZSŠDI Gorica - ZSŠDI Trst (člani) Selektor in trener tržaške selekcije Darijo Vremec je sklical naslednje nogometaše: NARAŠČAJNIKI (odhod ob 14 uri) - Pečar, Gregori, T. in R. Vidali, Antoni, Pertot, Tome, Racman, Tognetti, Mule, T in R Milkovič, Purič, Škrk, Hrvatič in Šuc. ČLANI - Albertini, Žerjal, Strnad, Kante, Kalc, Gabrijeli, Grgič, B. in M. Rismondo, Vrše, E., B. in Kralj, Finessi, Babuder, Rusija, F. in V. Ražem in Milič B. S. z 2:0. V Moši pa je v drugi tekmi večera Toskana premagala (po streljanju enajstmetrovk) Goriško s 6:5. OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 na sedežu PD Kraški dom v Repnu balinarska komisija. « * » ŠZ Bor - atletski odsek sporoča, da bo jutri, 24. t.m., sekcijski izlet na Nanos. Odhod bo ob 7. uri z Oberdankovega trga. s Stello Azzurro, Polet pa bo v Dolini sprejel v goste Barcolano, ki je druga na lestvici. 1. MOŠKA DIVIZIJA Košarkarji Borove B ekipe bodo drevi pred verjetno odločilno nalogo v tem prvenstvu. V gosteh bodo namreč igrali proti Don Boscu, ki je skupno s Perkovim moštvom na prvem mestu lestvice. Kontovelci pa bodo tokrat igrali v gosteh proti Stelli Azzurri, ki ima enako število točk na lestvici kot Lisjakovi varovanci. Z novim parom točk bi se Kontovel povzpel na peto mesto razpredelnice. MLADINCI Borova peterka bo imela jutri ob 11. uri na stadionu «Prvi maj» za finalni del prvenstva v gcsteh nevarno ekipo Arte Gorizia. DANES POPOLDNE Tri slovenske ekipe na goriškem turnirju Danes bo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile tri slovenske članske ekipe, ki so v letošnjem letu še kar uspešno nastopale v promocijskem prvenstvu. Med seboj se bodo spoprijele ekipe Poleta z Opčin, Konto-vela in domačega Doma. Igralo se bo s sledečim urnikom: ob 15.30 Polet - Dom ob 17.00 Polet - Kontovel ob 18.30 Kontovel - Dom Turnir spada v okvir proslav ob Dnevu mladosti. Poleg turnirja bo, vedno v prostorih dijaškega doma, s pričetkom cb 16. uri razširjena seja mladinskega odbora pri SKGZ. V večernih uran pa bomo lahko priča pestremu kulturnemu programu. Kar se tiče košarkarskega turnirja lahko dodamo še to, da bodo v primeru slabega vremena vsa srečanja v novi telovadnici kulturno-športne-ga centra v Ul. Brass. Nagrajevanje ekip bo ob zaključku proslave. M. Č. KOLESARSTVO JUTRI VLONJERJU Start 15. jubilejne dirke cikloamaterjev Med udeleženci tudi kolesarji iz Slovenije Jutri bo v Lonjerju start 15. jubilejne kolesarske dirke cikloamaterjev za pokal Lonjerja. Te tradicionalne manifestacije, ki vidi zbrano okoli sebe vse lonjersko prebivalstvo, se bo letos udeležilo zastopstvo kolesarjev iz Trsta, Furlanije, Veneta in Slovenije. Dirka bo tako kot lapj,„tudi, stokrat odprta ciklo-amatgrjern,,Jz vsgh kategorij. Start tekmovanja bo ob 15. uri v Lonjerju, nakar se bodo tekmovalci podali do Bazovice, kjer bodo urad- i startali ob 15.15. 60 km dolga proga pa je tako speljana: Bazovica - Padriče - Trebče - Opčine -Prosek - Križ - Trbiška cesta - Razklani hrib - Bazovska cesta - Bazovica - Padriče - Trebče - Opčine - Prosek - Križ - Trbiška cesta -križišče na Opčinah - Obelisk -kamnolom Facanoni - Bazoviška cesta - kamnolom nad Lonjerjem, kjer bo tudi cilj. Proga je v primerjavi s prejšnjimi izvedbami zelo spremenjena, saj je zaradi del na cesti nemogoče priti v Lonjer. Tako odpade vzpon iz Boljunca do Ključa, ki je doslej odločal o zmagovalcu. Kljub temu pa bo proga precej naporna, saj je izredno valovita, cilj pa se nahaja na lažjem vzponu. Praktično se finale dirke odvija na isti trasi kot mednarod-n dirka amaterjev za pokal ZSŠDI v organizaciji Adrie v mesecu marcu. Kdo pa so favoriti? Med ciklo-amaterji CD, bivšimi veterani je treba omeniti večkratnega zmagovalca pokala Lonjerja Del Bianca, ki nastopa za Silvelese, Tržačana Cerasarija, ljubljanskega vozača Hafnerja in Toneta Kunaverja. To so v glavnem imena okoli katerih se sučejo predvidevanja. V mlajših kategorijah AB pa spadata med favorite prav gotovo domača predstavnika Petelin in Doljak, ki bo- sta skušala napraviti vse, da o-svojita eno izmed najbolj iskanih lovorik v Trstu. Poleg njiju pa nastopajo za Adrio še Bonanno, Fer-luga, Macarol, Poropat in Marušič. ATLETIKA PERUGIA - V atletskem dvoboju, ki je ves čaš potekal pod dežjem je ženska reprezentanca Sovjetske zveze premagala italijansko 90:64. BERGAMO — V prijateljski tekmi je Italija premagala Španijo s 93:80 (37:37). MINIBASKET HmIs interlige Danes bo na stadionu «Prvi maj», takoj po otroški olimpiadi, zaključek druge slovenske interlige v mi-nibasketu. Finalna srečanja se bodo začela s tekmo Kraški zidar Sežana A - Kontovel za 4. in 6. mesto. Sledila bo Polet - Sokol za 3. in 4. mesto. Gotovo zanimivo srečanje, saj ekipi sta si res enakovredni. V finalu za 1. in 2. mesto se bosta spoprijela Kraški zidar B in doma či Bor. Tudi tu bomo verjetno videli ogorčen boj. Borovci igrajo na domačem terenu in so tako favoriti, Kraški zidar pa je zelo solidna peterka, ki ima nekatera izredne i-gralce. SPORED: ob 16.15 Kraški zidar Sežana A - Kontovel; ob 17.15 Polet - Sokol; ob 18.15 Bor - Kraški zidar Sežana B in ob 19.15 nagrajevanje. MAX Rolkarji Devina jutri v Mestrah Po zaključenem tržaškem prvenstvu na ski rolkah čakata naše tekmovalce še dve pomembni srečanji v tem mesecu. Jutri, 24. t.m., bo namreč prvo tekmovanje za italijanski naslov v Mestrah. Naslednjo nedeljo, to je 31. t.m,, pa bodo nastopili najboljši na našem mednarodnem tekmovanju za 4. trofejo Grmada, ki bo kot vsako leto ob priliki tradicionalnega klubskega praznika v Mavhinjah. V Mestre bo odpotovalo 17 rolkarjev. Predvidevanja so kar dobra, saj so atleti dobro pripravljeni, ker že mesec in pol resno trenirajo. Svojo dobro formo so dokazali prejšnjo nedeljo na prvem tržaškem prvenstvu. KOŠARKARJI IN ODBOJKARJI" ’ MED SEBOJ V.„ NOGOMETU........... ... .. Jutri ob 17. uri se bosta v prijateljski nogometni tekmi v Repnu spoprijeli enajsterici košarkarjev Jadrana in odbojkarjev Krasa. V prvi tekmi so prevladali prvi s 3:1. Obe društvi pozivata navijače, da RIM — Danes in jutri bo v Rimu mednarodni atletski troboj med Italijo, Grčijo, Španijo in Sovjetsko zvezo. Posebno bo zanimiv nastop pridejo tudi tokrat, čeprav z roba Sovjetov, saj je v njihovi ekipi kar, nogometnega pravokotnika, bodrit osem olimpijskih zmagovalcev. I svoje igralce. uiiiiiiiuiHiiiitiiiiiiiiiiimiitiiiniiiiiiiiiiiHiiuvtMiiiiimiimiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiHiHmiiiiiiiiitiii DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B DANES SOBOTA, 23. MAJA 1981 3. OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA PRIREJA ŠPORTNA ŠOLA TRST 9.00 v Trstu, «1. maj»: nastopajo *.......m,...............................................................mu....................................................t......im.........................................................................mi.......................................................................................................iiiiiiiiimiiiii MINIBASKET OB ZAKLJUČKU 4. TURNIRJA ZINI-ROSENWASSER Z večjo vnemo bi naše peterke žele več uspeha T udi četrti turnir Zini & Rosen-"'asser je za nami. Kot običajno je priredilo športno društvo Ala-£arda s pokroviteljstvom podjetja -■'ni & Rosenvvasser. Tudi letos so 0,'gani/atorji lahk^ zadovoljni, saj je turnirja udeležilo kar 19 ekip, b' so se štiri mesece zvrščala na 'grisčih, črna pika te prireditve Pa ie v socialnem prob*emu. ki so Sa organizatorji hoteli poudariti. *° lanski problematiki o UNICEFU letos hoteli pospešiti krvudajal 5«>. a na žalost jim to ni uspelo, {'■'jub temu. da je vsaka da atev Krvi veljala točko na lestvici, se •!e le 25 igralcev prijavilo. Obračun jf torej skromen. Obratno pa je Popolnoma uspela filatelična ovoj dlea, ki so jo izdali s pomočjo tr-Zajkih filatelistov. Po ovojnico so PDšli tudi filatelisti s cele Itali e. ?a je imelo ministrski žig s košar carskimi znankami in nenavadnim JaPisom «Kri + šport zdravje*, ?■ t-urnir Zini & Rosenvvasser v Paketu, Trst. športno gledano pa je prireditev vredno uspela. Že dolgo let nismo ”ueli v minibasketu take košarke. Za' so naši predstavniki popolno-1118 razočarali. Pa oglejmo si konč-P° lestvico: 1. Don Bosco A — pokrajinski prvak; 2. šola Visintini; 3. Saba; 4. SGT; 5. Iinter 1904; 6. Servolana; 7. Don Bosco B; 8. RCT; 9. DLF; 10. Bor B; 11. Inter Milje; 12. Comb; 13. Kraški zidar Sežana; 14. Libertas B; 15. Libertas A: 16. Bor A; 17, Sokol; 18. Stella Azzurra; 19. Polet. Ta lestvica ni končna, ker so se nekatere ekipe poslužile krvodajalskih točk in tako izboljšale uvrstitev. Končna lestvica je sledeča: Don Bosco A 36. Saba 31, Visentini in Inter 1904 30, Den Bosco B in Ricreatori 26. Bor B in DLF 21, Camb 18. Inter Milje 15, Kraški zidar Sežana 14, Servolana 13, Libertas B 7, Libertas A 6, Bor A 5, Sokol in Stella Azzurra 3, Polet 2. Kot vidimo, je le Bor B med najboljšimi desetimi, medlem ko so ostale ekipe mnogo nižje na lestvici. Borovci B ekipe so letos razočarali, Ražmanov! varovanci bi se lahko mnogo bolje uvrstili. Ekipi je manjkal najošnovnejši element, to .ie kolektivna igra. Plavi so zmagali s Cambom (46:40) in remizirali s Ferroviarirm (61:61). s katerim bi z lahkoto tudi zmagali; naivno so izgubili s Sabo (celo tekmo so vodili, nato klonili (45:40) medtem, ko jim je sodnik dobesedno pokvaril tekmo z Ricreatori (67:66), Z boljšo igro bi lahko sla- vili z Don Bosco B (79:63), med tem, ko so bili z Visintini (69:35) in s SGT (81:31) visoko poraženi. Skromna bera točk, torej, za ekipo, ki je na začetku prvenstva mnogo više jurišala. Naši so nastopili Lokar, Kovačič, Civardi, Pertot, Mo-setti, Sedmak, Renčelj, Žetko, šik, L. Lippolis, P. Lippolis. Sežančani Kraškega zidarja pa so si zapravili možnost boljše uvrstitve. V prvem delu so namreč izgubili z Libertasom B, ker se niso predstavili na igrišču. Z zmago bi bila uvrstitev v skupini naj; boljših deset zagotovljena. Zaradi tega je Kraški zidar izpadel v drugo skupino, kjer je bil drugi. Edini poraz so Sežančani doživeli v Miljah z Interjem (32:23), zmagali pa so z Stello Azzurro (37:26), z Borom A (73:29), s Poletom (60:25), z Libertas B (57:34), s Servolano (52:46) in z Libertas A (71:48). Kraški zidar je igral z naslednji mi minikošarkarji: Ozbič, Ferfolja, Renčelj, Peric, Bernetič. Svetina. Novak. Nalji, Rit.avec, Biz ak, Popovič, Rešeta, Može, Petrič, Krt, Žvab, Dolgan, Grmek. Kavčič. Največje presenečenje turnirja .je Borova A peterka. Ražmova četa je pristala na odličnem 16. mestu, kar je za borovce izreden uspeh. Upoštevajoč, da so igralci začetniki in igrajo le nekaj mesecev, smo lahko zadovoljni so to uvrstitvijo. Naši so zmagali kar dve tekmi in sicer z Libertasom A (45:14) in s Poletom (30:27) ter remizirali z Libertasom B (26:26). Premagali pa so jih Inter Milje (71:14), Kraški zidar (73:29), Stella Azzurra (47:27), Servolana (48:20) in Sokol (71:39). Prvi uspeh druge borove peterke torej, saj na začetku turnirja ne bi nihče pričakoval take uvrstitve. Sledeči igralci so pripomogli k temu rezultatu: Pan jek, Rudolf, Matera, Barut, Barini, Trampuš, Tomič, Cappellin, Klinc, Košuta, Burolo, Možina, Acerbi, Krasna, Volk, Biekar. Sokol in. Polet pa sta nekoliko razočarala. Nabrežinci bi se lahko bolje uvrstili, kljub temu, da so tekmovali z isto ekipo tudi v prvenstvu propaganda. Terčonova četa je zmagala le dvakrat z Borom (71:39) in s Stello Azzurro (2:0); ostali pa so bili sami porazi, z Libertasom B (45:22), s Servolano (60:41), z Libertasom A (51:38), z Interjem iz Milj (66:22) in s Poletom (73:63), S Kraševim zidarjem pa se niso prikazali. Od Sokola so si vsi čakali nekaj več, škoda, kajti sledeča skupina igralcev ni slaba: Terčon, Venier, R. Stanissa, I. Stanissa, V. Stanissa, A. Škrk, D. Škrk, Carli, Floreancig, Peric, Pertot, Caharija, Rebula. Polet je zmagal le v derbiju s Sokolom. Tudi za Opence skromen obračun torej. Naši so zgubili s Stello Azzurro (54:44), kjer bi lahko z večjo mero sreče slavili. S Servolano (60:32), z Borom A (30:27), kjer bi tudi lahko zmagali z Interjem Milje (100:22), s Kraškim zidarjem iz Sežane (60:25), z, obema Libertasoma pa Openci niso igrali. Vremcovi varovanci bi se lahko izognili zadnje mestu na le st vici, saj niso najslabša ekipa tur nirja, a smola in delno slaba soje nja nista to dovolila. Poletova eki pa: Hrovatin, Kocman, Kerpan Škerlavaj, Čebulec, Dolhar, čač Andol.šek, Ciani, Sain, Škrk. V nedeljo je bilo nagrajevanje Pred zaključnim delom j« bila obi čajna tekma Ali Starš. Za naše barve so stopili na igrišče Lokar (Bor B), ki je bil tudi naiboljši strelec srečanja, Kocman (Polet), Terčon (Sokol), Matera (Bor A) in Ozbič (Kraški zidar). Vse ekipe so bile nagrajene v upanju, da bodo tudi v naslednjem letu nastopile na peti izvedi turnirja. Max otroci vseh slovenskih osnovnih šol/ Trsta in Milj OTROŠKI TROBOJ POZDRAV POMLADI 15.00 v Sovodnjah: nastopa petnajst otroških skupin ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 pri Banih: Sloga - Vivai Busa; 21.00 v Trstu, Visentini: La Talpa - Breg KOŠARKA TURNIR OB DNEVU MLADOSTI 15.00 v Gorici, Dijaški dom: nastopajo Polet, Kontovel in Dom PROMOCIJSKA LIG’ 20.30 v Trstu, «1. maj»: Bor -SGT 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.00 v Trstu, Ul. Sturzo: Stella Azzurra - Kontovel; 20.30 v Trstu, Istrska ul.: Don Bosco - Bor B MINIBASKET SLOVENSKA INTERLIGA Na stadionu «1. maj* v Trstu: 16.15 Kraški zidar A - Kontovel, 17.15 Polet - Sokol, 18.15 Bor - Kraški zidar B - prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi Ascoli - Brescia 2 Avcllino - Roma X 2 Catanzaro - Inter X 1 Como Bologna 1 X Juvcntus - Fiorentina 1 X Perugia • Torino Pistoiese - Cagliari Udinese - Napoli Atalanta - LR Vicenza 1 Genoa - Cesena X 2 1 Lazio - Sampdoria 1 Fano - Triestina 2 Cattolica - Padova 2 X X X 1 X OB ROBU 3. OSNOVNOŠOLSKE OLIMPIADE ■ Četrtina otrok • . • . -... «• . brez dodatne * i ■ telesne vzgoje 'V7 J j i: 'f; Anketa Športne šole Trst o izvenšolski aktivnosti naših osnovnošolcev in učencev vrtcev Osnovnošolska olimpiada v Trstu označuje danes zaključek celoletnega delovanja Športne šole Trst. živžav v Borovem športnem centru na stadionu tl. maj» nam je v radost in zadovoljstvo, saj imajo naši otroci možnost in priložnost se udejstvovati v organizirani telesnokulturni aktivnosti. Toda koliko naših otrok se v resnici ukvarja s telesno vzgojo? Pogosto menimo, da so naši otroci sploh preobremenjeni z raz-mini aktivnostmi. Je res tako? Ker je bilo na ta vprašanja težko dati z dejstvi podprt od-odgovor, je Športna šola Trst izvedla posebno anketo, v katero je zajela prav vse otroke vseh desetih mestnih šol Trsta in Milj. Na anketnem listu je bilo treba za vsakega otroka odgovoriti na več vprašanj in tako lahko zdaj že zelo natančno zapišemo vrsto odgovorov o izvenšolski zaposlenosti in nezaposlenosti naših najmlajših. Na področju, kjer deluje Športna šola Trst, obiskuje vrtce in osnovne šole skupno 570 otrok, od tega 106 v vrtcih, ostali v osnovni šoli. Nobene izvenšolske aktivnosti ne goji naslednje število otrok: v Škednju 61 odst. otrok, pri Sv. Ivanu 32 odst., v Ul. Conii 4 odst., v Dijaškem domu in na Greti pa so aktivni vsi otroci. Najbolj razširjena izvenšolska aktivnost v vrtcih je dejavnost Športne šole Trst, v kateri se udejstvuje v Škednju 38 odst. otrok, pri Sv. Ivanu 63 odst., v Ul. Conti 83 odst., na Greti in v Dijaškem domu pa je obisk 100 odst. Ostale aktivnosti ti malčki (razumljivo) goje le bolj malo: eden je že prijavljen v športno društvo, šest se jih uči tuje jezike, šestnajst pa obiskuje glasbeni pouk. Preidimo zdaj k osnovnošolcem. Poglejmo si najprej lestvico, kakšen odstotek otrok se na posameznih šolah ne ukvarja prav z nobeno izvenšclsko aktivnostjo: Ribičič 22 odst. Kette 22 odst. Bazoviški junaki 14 cdst. Župančič 11 odst. Milčinski 10'odst. Barkovlje 6 odst. Gregorčič - Stepančič 5 odst. Grbec 3 odst. Širok 2 odst. Milje 0 odst. če zdaj še povemo, da znaša v poprečku število izvenšolska povsem neaktivnih otrok 10 odst., potem lahko že v precejšnji meri pritrdimo mnenju, da so naši otroci res precej obremenjeni z raznimi dopolnilnimi aktivnostmi, to pa tem bolj, ker mnogi med njimi gojijo celo dve, tri ali pa tudi več. jitvDa zavzema, športna šola Trst izredno pomembno vlogo v življenju naših osnovnošolcev pove tudi podatek, da je to najbolj razširjena^ aktivnost naših otrok. V vseh desetih šolah je razne1 pošolske aktivnosti obiskovalo naslednje število otrok (v odstotkih): športna šola Trst 58 odst. Glasbena vzgoja 33 odst. Učenje tujih jezikov 24 odst. Športna aktivnost v društvih (izven ŠŠT) 22 odst. Likovna vzgoja 14 odst. Članstvo v italijanskih društvih 10 odst. Skavti ali taborniki 7 odst. Ostale aktivnosti 29 odst. Če smo rekli, da je Športna šola Trst pomembna postavka v življenju naših otrok, pa si oglejmo tudi kako so posamezne šole zastopane v njej s svojimi učenci. Iz posameznih šol je namreč vpisan v ŠŠT naslednji odstotek otrok: Milje 100 odst. Gregorčič - Stepančič 84 odst. Grbec 82 odst. Barkovlje 82 odst. Milčinski 45 odst. Ribičič 50 odst. Kette 45 odst. Širok 40 odst. Župančič 38 odst. Bazoviški junaki 37 odst. Te številke so, seveda lahko tudi varljive, saj lahko ustvarijo vtis, da se otroci ponekod ne ukvarjajo s telesno vzgojo. Vedeti moramo, da so marsikje ti odstotki tako nizki, ker se ostali a troci ukvarjajo s športom v okviru raznih društev. Tako ni n.pr. na šoli širok skoraj nobenega učenca, ki bi ne bil deležen telesne vzgoje v izvenšolski obliki, podobno je v Barkovljah in pri Grbcu; dokaj slabo pa je stanje na tem področju pri Bazoviških junakih, Župančiču, Ketteju in Ribičiču, kjer se komaj dobra polovica otrok predaja tej ali oni telesnovzgojni aktivnosti. V poprečku se na vseh desetih šolah ne ukvarja ne s športom in ne obiskuje ŠŠT 26 odst. otrok, kar sicer ni ravno alarmantno, vendar pa to število le kaže, da vsega na tem področju še ni bilo storjenega in bo treba teh 122 otrok t> vsakem primeru pripeljati tudi v telovadnico ali na igrišče. Kaj je želela ŠŠT izvedeti od te ankete? Iskala je odgovor na to, zakaj 42 odst. otrok ne obiskuje njene vadbe. Anketa je s svojimi številkami že pokazala nekaj od govorov. Anketa je pokazala, da otrok brez vsake telesne vadbe ni 42 odst., ampak 26 odst., kar je še vedno mnogo, mnogo bolje kot znaša popreček kjerkoli v Italiji (in verjetno tudi marsikje drugje), toda prav v tej dobri četrtini otrok je tlovišče*. ki ga mora ŠŠT še ^zdesetkati*. Nobenega dvoma ni, da ji bo to v naslednjih letih tudi uspelo, kar pa obenem že tudi pomeni, da se njene možnosti številčnega širjenja naglo bliža koncu, s tem pa se bliža koncu tudi prva faza razvoja te naše institucije, ki se mora zdaj pripraviti na drugo, nič manj pomembno: na bogatenje vsebine njenega delovanja, na njeno večjo kakovost, na njeno večjo učinkovitost.. Silnega razvoja športne šole Trst ne moremo pripisati le njenim idejnim pobudnikom, ampak predvsem izredni zavzetosti staršev, ki so preko šolskih svetov z izrednim navdušenjem in požrtvovalnostjo pristopili k njeni ustvaritvi in rasti, k njenemu vzdrže vanju. Zdaj so na potezi izvedenci, vzgojitelji, učitelji telesne vzgoje, vaditelji, pa tudi zdravstveni delavci itd., skratka vsi tisti, ki lahko s svojim znanjem in spoznanji oplemenitijo in izboljšajo cilje tega delovanja. Današnja osnovnošolska olimpiada torej ni in ne more biti cilj in končno dejanje nekega obdobja v razvoju ŠŠT in telesno vzgojnih prizadevanj naših najmlajših sploh. To je le priložnost za preverjanje možnosti in življenjskosti te institucije, za katero danes lahko že rečemo, da je sprejemne izpite opravila več kot zadovoljivo, njena nadaljnja usoda pa bo tekla tako. kot bodo za njen obstoj skrbeli, delali in se trudili vsi tisti, ki jim je pri srcu in ki menijo, da je njen obstoj za našo narodno skupnost potreben, nujen ter koristen. Teh doslej ni bilo malo. Upajmo, da jih ne bo zmanjkalo niti v bodoče, BOJAN PAVLETIČ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedel|ah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 DNEVNIK 23. maja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 sADITt DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mmi 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalji 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel u Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdaiaLJ in tiska ZTT Trst Član Italijanske zveze časopisnih |k||}B založnikov V zoološkem vrtu se lahko zgodi tudi, da slonček skuša prepričati deklico, naj ostane še nekoliko v njegovi družbi , . (Telefoto Associated Press) V NDJAMENI SE JE ZAČELO ČETVERNO SREČANJE NA VRHU VEČINA AFRIŠKIH DRŽAV ZAHTEVA UMIK LIBIJSKIH VOJAKOV IZ ČADA Rešitev čadskega spora naj bi spet prešla pod okrilje Organizacije afriške enotnosti - Libijci so se že umaknili iz glavnega mesta (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Po vrsti brezuspešnih poskusov afriških voditeljev, da bi normalizirali razmere v Čadu, se je sinoči začelo v čadski prestolnici Ndjameni četverno vrhunsko srečanje, od katerega pričakujejo pomembnih odločitev. Voditelji čada, Libije, Nigerije in Sierra Leo-neja so se sestali, da bi razpravljali o pogojih umika libijskih čet iz Čada, koder so decembra lani pomagale predsedniku Gukuniju Oueddeiju izbojevati devetmesečno državljansko vojno proti tedanjemu obrambnemu ministra Hisenu Ha-breju. Četverni vrh v Čadu je pripravil minuli teden med svojim obiskom v libijski prestolnici Tripoliju sier-raleonski predsednik Siaka Stevens, ki mu ostaja še mesec dni do ju nijske vrhunske konference v Nai robiju. položaj predsedujočega Or ganizacije afriške enotnosti. Števen su se torej mudi, da bi čimprej premaknil razreševanje čadskega vprašanja z mrtve točke, glede na to. da je povzročilo, zlasti še po libijski vojaški intervenciji, precej razdora v afriških vrstah. Sestanka v Ndjameni se udeležujejo poleg Stevensa še čadski voditelj Gukuni Oueddei, nigerijski predsednik Shehu Shagari ter libijski polkovnik Moamer Gedafi, ki je dopotoval predvčerajšnjim popoldne, tako da se je srečanje začelo šele pozno sinoči. Na dnevnem redu srečanja je, kot je poročal la-goški radio, umik libijskih čet iz Čada ter prihod nevtralnih afriških sil, pod okriljem organizacije afriške enotnosti, kar bi omogočilo sklicanje svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom. Predsednik Stevens je bil pred četvernim srečanjem precej optimističen, češ da pričakuje, da bo na njem čadski spor dokončno razrešen. Toda več afriških držav je že izrazilo svoje pomisleke, med njimi Sudan, ki še naprej nudi podporo preostankom sil Hisena Habre-ja na vzhodu dežele. Sudanski zunanji minister Mohamed Mubarak je rekel, da se je Stevens pustil izigrati Gedafiju, ki da na misli resno z napovedanim umikom svojih sil iz čada. Po mnenju Sudana bi moral čadski spor razreševati poseben 12-članski odbor, ki so ga ustanovili na vrhunski konferenci OAS lani v Sierra Leoneju. Za mnoge je bilo presenečenje, ko je polkovnik Gedafi konec minulega tedna izjavil, da je že začel umikati svoje sile iz Čada, še malo pred tein je namreč Gedafi, skupaj s predsednikom Gukunijem poudarjal, da bodo libijske sile ostale v Čadu toliko časa, dokler bo obstajala nevarnost s strani preostankov Habrejevih sil in s strani francoske vojske v sosednjih državah. Kot kaže, so se Libijci dejansko že u miknili iz prestolnice Ndjamere, toda po nekaterih ocenah je v Čadu še zmerom do 12.000 vojakov iz Tripolija. Na Gedafijevo nenadno odločitev o umiku so po vsej priliki vplivali tako zunanji, to je afriški, kot notranji, čadski dejavniki. Potem ko so afriške države, zlasti tiste z močnim odstotkom muslimanskega prc-b valstva. ostro reagirale na libijsko vojaško intervencijo v Čadu ter na napovedano združitev čada z libijsko Džamahirijo, je bil Gedafi potisnjen v precejšnjo diplomatsko osamitev. Kot kaže, je z napovedanim umikom želel ublažiti kritiko na svoj rovaš na nairobijskem vrhu Organizacije afriške enotnosti, ne nazadnje pa hkrati najbrž ponudbi roko sprave tudi novemu francoskemu predsedniku Mitterrandu. Prav toliko pa so vplivale na Gedafijevo odločitev tudi notranje čadske razmere. Zadnji čas so namreč poročali o naraščajočem odporu čadskega prebivalstva proti libijski vojaški navzočnosti v deželi: v Ndjameni so se pojavili letaki, ki so pozivali ljudi, naj demonstrirajo zoper vojaško navzočnost Libijcev. Vplivni čadski podpredsednik polkovnik Kamugue, voditelj čndskega juga. je te dni V javnem govoru v Ndjameni napadel »subverzivno aktivnost Libijcev v Čadu*, ter menil. da je bila libijska intervencija »vojaško in politično vsiljevanje*. Kamugue je pozval k umiku libijskih sil in k prihodu nevtralnih afriških čet. Prišlo pa je celo do več oboroženih incidentov med li-b isk mi vojaki in pripadniki sil predsednika Gukunija. Najhujši tak Incident je bil v mestu Abecheju jim je poprej nasprotoval. Umikajoče se libijske sile naj bi končno zamenjale panafriške mirovne sile, o katerih so se dogovorili že v Lagosu predlani avgusta, vendar pa je njihov prihod preprečil izbruh državljanske vojne pred letom dni. S tem naj bi se razreševanje čadskega spora vrnilo ponovno nazaj pod okrilje Organizacije afriške enotnosti. kar so vztrajno terjale številne afriške države. TIT DOBERŠEK Prebujanje neonacizma v Zahodni Nemčiji BONN —- Upravni tajnik nemške socialdemokratske stranke Peter Glotz je včeraj pozval vse nemške politične sile, naj ne podcenju- jejo nevarnosti prebujanja neonacizma v Zvezni republiki Nemčiji. Glotz je tudi opozoril, naj si ne delajo utvar, ker desničarji prejemajo na volitvah malo glasov, saj so preučevanja javnega mnenja u-gotovila, da ima kar 13 odstotkov nemških volivcev desničarske poglede in zagovarja neonacizem. Veselje ob neurju SYDNEY — še nikoli niso neurja z nalivi s takim veseljem pozdravili kot v teh dneh na vzhodni obali Avstralije. Veselje je upravičeno, saj ta območja že dve leti pesti izredna suša. Marsikje bedo kmetje lahko prvič po dveh letih sejali žito, najbolj veseli pa so predvsem živinorejci, saj so se pašniki spremenili že v pravo pustinjo. iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiuiiiiiiiiii Pertini pri Papežu RIM — Včeraj je italijanski predsednik Pertini že tretjič po atentatu obiskal papeža Janeza Pavla IL in se z njim pogovarjal, skoraj pol ure. Kasneje je Pertini izjavil časnikarjem, da je papežu govoril o svojih vtisih z nedavnega obiska v Švici. Pertini je tudi izrazil prepričanje, da bo papež kaj kmalu lahko jedel priljubljeno »pizzo*. Tudi včerajšnje 15. zdravstveno sporočilo poliklinike Gemelli je po- u-uuo Pertinijev vtis. Papež se počuti dobro, včeraj so mu odstranili šive in drenažne cevi, za kratek čas je celo zapustil sobo. še bolj kot zdravstveno sporočilo pa priča o papeževem izvrstnem stanju dejstvo, da so mu morali preprečiti, da bi se kar podal v draga nadstropja. Na sliki (telefoto AP): predsednik Sandro Pertini v rimski polikliniki Gemelli. PETČLANSKI KOMANDOS ZOPET NA DELU V RIMU RB ranile ravnatelja urada za zaposlovanje Štirje streli so ga zadeli v noge Zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče RIM — Ravnatelj rimskega urada za zaposlovanje Renzo Retrosi je bil včeraj ranjen v atentatu, ki ga je izvedel štiričlanski »komandos* rdečih brigad. Trije moški in ena ženska so vdrli v njegov urad. ga prisilili, da je sedel na tla, mu obesili na vrat transparent z običajnimi slogani, ga slikali in ga naposled hladnokrvno ranili v obe nogi. Do ponovne epizode nasilja je prišlo okoli 14. ure, ko je bil občinski urad zaradi popoldanskega odmora na pol prazen. V njem je bilo poleg Retrosija le še sedem uradnikov. Teroristi, ki so nastopili povsem nezakrinkani, so ravnatelja odvedli v drugo sobo, kjer so z njim obračunali. Kaže, da so uporabili samokrese z dušilcem, saj strelov ni bilo slišati. Preden so ga ranili, so mu tudi odnesli listnico z denarjem in osebnimi izkaznicami ter drugimi dokumenti. Posnetek pa, ki ga bodo sedaj po vsej verjetnosti poslali vsem mestnim dnevnikom, so naredili z običajno kamero znamke «polaroid». Štirje streli, ki so jih sprožili moški člani komandosa (ženska je medtem na hodniku nadzorovala o-stale uradnike), so prestrelili obe Retrosijevi nogi. Kljub temu pa njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Takoj po atentatu so teroristi zbežali z dvema motorjema. Na transparentu, ki so ga obesili na vrat svoje žrtve, so bili napisani običajni slogani brigadistov. Zapis se končuje z običajno frazo «delati vsi, delati manj*, ki je že pravcata oznaka za brigadistovsko rovarjenje, zlasti na Jugu. Renzo Retrosi je že 32. funkcionar, ki so ga ranili v noge. Kmalu odložitev procesa Saronio? MiLAN — Zagovorniki Carla Fio-ronija, ki je med obtoženci na procesu o ugrabitvi in uboju Carla Saronia, so včeraj uradno zavrnili sodni zbor. Odvetnika Marcello Gen-tili in Franco Luberti menita, da je stranski sodnik v svojem uvodnem poročilu obrekoval njunega varovanca, ko ga je označil za razstavnega zločinca* in »površneža*. Razen tega zagovornika menita, da so nekaterim pričam proti Fioroni-ju iztrgali pričevanja na nedovoljen način. Če bo sodišče ugotovilo utemeljenost trditev odvetnikov, bedo morali sodno obravnavo znova prekiniti. Zopet nemiri na procesu proti članom prima linea TURIN — Na procesu proti 98 domnevnim članom skrajnolevičar-ske skupine prima linea, je včeraj prišlo do ponovnih nemirov. Povod za nov izbruh protestov od strani obtožencev j-e bila izključitev iz sodne dvorane Filippa Mastropa-sque, ki je začel obrekovati predsednika sodnega zbora. Ko se je stanje v dvorani nekoliko pomirilo pa sta Maria Teresa Conti in Maurice Bignami prebrala sporočilo, v katerem soglašata s stališčem RB, da so tako imenovani «skesani» teroristi »izmišljotina* burtoazije in kapitalizma. Nasedla je pred ciljem Japonska tovorna ladja »Pacific Charger* je v četrtek nasedla na čereh ščem Wellington pred novozelandskim pristani-(Telefoto AP) PRIMORSKE VESTI Trezneje v obnovo brkinskih gozdov ki jih je uničila lanska ledena ujma Za pogozdovanje bo treba najti 160 milijonov dinarjev - Za kmetijstvo manj problemov KOPER — Na vabilu za skupno sejo obalno-kraškega medobčinskega sveta SZDL in medobčinskega sveta občin te regije je bilo pod prvo točko dnevnega reda zapisano: »Informacija o odpravljanju škode po elementarni nesreči.* Nič ni pisalo, za katero elementarno nesrečo gre (v zadnjem času jih je bilo namreč več), pa tudi gradiva ni bilo nobenega. Morda je bil prav to glavni vzrok, da so člani obeh medobčinskih svetov dokaj nepripravljeno obravnavali odpravljanje škode, ki je nastala na Brkinih novembra lani. .... Škoda ni bila majhna, saj so jo ocenili na približno eno milijardo dinarjev. Najhuje so bili prizadeti brkinski gozdovi in obdelana zemlja. Brkinom so takoj priskočili na pomoč gozdarji iz vse Slovenije. Vendar se je kmalu raznesel glas, da se želijo gozdna gospodarstva ob nesreči, ki je prizadela to najbolj revno gličevje na območju sežanske, postojnske in ilirskobistriške občine, okoristiti. O tem so pisale tudi «Primorske novice*, kar so družbenopolitični delavci teh občin najprej najostreje napadali. Po u-vodnih besedah predsednika sežan- HIIIIIMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllltllllllinilflllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllUUIIHIHIIimillllllllllllllUlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIII BENEŠKI DNEVNIK 0 razlikah med italijanščino in slovenščino Predavanje prof. Tjaše Miklič v okviru osmega ciklusa «Benečanskih kulturnih dnevov» SPETE R — O razlikah med slovenščino in italijanščino je v okviru osmega ciklusa cBenečanskih kulturnih dnevov» v Šoetru spregovorila prof. Tjaša Miklič z ljubljanske univerze. Govornica je zlasti orisala nekatere jezikovne značilnosti, ki globoko razlikujejo oba jezikovna sistema: med temi je omenila zlasti glagole. Glede teh raz-lilca obstala ne le med italijanščino in slovenščino, temveč med vsemi romanskimi jeziki (in njihovimi narečji) in slovanskimi jeziki in narečji: * ' Prof. Mikličeva je seveda opisala razlike med obema jezikoma z zornega kota docenta, ki poučuje italijanščino slovenske otroke. Njene ugotovitve pa se prav gotovo zdijo primerne in se lahko aplicirajo tudi pri poučevanju italijanščine otrok in splošneje slovenskih dialektofo-nov v Benečiji. Kot je poudarila tudi prof. Simo-nitti je razlika pri rabi glagolov predvsem v tem. da romanski jeziki polagajo večjo pozornost času, slovanski pa nasprotno dejanju. Gre v bistvu za dva koncepta, ki označujeta dve različni filozofiji. Če 60 odstotkov romanskih «perfektnih» glagolov sovpada s slovenskimi «do-vršnimi» glagoli, je ostalih 40 od-, T.,.. ..stoikov različnih. Podrobna prouči- va. vzhodu dežele, koder so Libijci | ten itaujanskih zapisov otrok s slo-odkrito podprli sile zunanjega mr |ie()sfcef7f; narečnega področja, bi mstra Acyla Ahmata^v^spopadu^/, praj) gotovo potrdila to ugotovitev. so značilne za upravno, gospodarsko in družbeno življenje. Tudi v tem primeru je najbolj učinkovit ukrep, širjenje poučevanja matičnega jezika manjšine. Natečaj «Moja vas» ČEDAD — Natečaj «Moja vas*, pri katerem sodelujejo s spisi v domačem narečju in z likovnimi prispevki šoloobvezni otroci iz videmske pokrajine, stopa v osmo leto. čeprav je do konca natečaja še precej časa, so organizatorji prejeli že lepo število prispevkov, da bo bržkone odziv tako dober kot zadnja leta. Tudi letes bodo otro ke nagradili na sklepni prireditvi, ki bo 28. junija v. popoldanskih u-rah v Špetru Slovenov. Kot že prejšnja leta se tudi tokrat organizatorji obračajo do zasebnikov in podjetij, da bi prispevali k fondu nagrad bodisi z denarnim prispevkom na tekoči račun št. 4057 pri Banca Popolare di Ci-vidale - Podružnica San Pietro al Natisone - Špster Slovenov, bodisi s praktičnimi darili, ki jih sprejemajo tudi na uradih Zveze sloven- skih kulturnih društev v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) in v Gorici (Ulica Malta 2). ČEDAD — Gorska skupnost iz Nadiških dolin je v sodelovanju pokrajinske sekcije AIAS (Italijansko združenje za pomoč spastičnim) 14. maja priredila v sejni dvorani špetrske občine srečanje o temi: «Prizadeti in družbeno usklajevanje*. Poročali so: primarij videmske bolnišnice Gervasutta dr. Ar-niando Zocchi, član vodstva AIAS Edi Giuliano Fuart in didaktični ravnatelj Valentino Vitale. Daj, ostani vendar še malo! Gukunijevimi silami. Gukuni je segel premestitev libijskega poveljnika in njegovega namestnika iz Abecheja. hkrati pa se začel tudi sam odkrito zavzemati za umik libijskih čet iz dežele. Potemtakem je moral Gedafi z grenkobo priznati, da ga je v čadskem kotlu zmešnjav začenjal zapuščati celo njegov dotedanji zvesti zaveznik, predsednik Gukuni in da bi se lahko zgodilo, da se vplete v novo državljansko vojno, tokrat najbrž na strani zunanjega ministra Alimata. Zato je naposled 'e privolil v pogovore v Ndjameni, ki Tako bi lahko tudi tolmačili številne napake, ki jih učitelji, ki proučujejo italijanščino, stalno opažajo in popravljajo, ne da bi jih tudi lah-Ico odstranjevali. Pojavi jezikovnega tkrižanja» so torej zelo pogosti na stičnih področjih med različnimi jeziki. Prof. Mi-kličeva je zlasti obravnavala neologizme, to pomeni nove sestavljenke, ki postanejo kmalu last narečij, kot je mogoče opaziti v Beneški Sloveniji pa tudi pri italijanskem istrskem narečju, ki vsebuje več slovenskih in hrvatskih besed, ki ske občinske konference SZDL Jožeta Stegneta in po razpravi, ki je sledila na včerajšnjem sestanku, pa ni bilo več moč soditi, da bi bilo pisanje v «Primorskih novicah* sploh kdaj sporno. Prej nasprotno. »Ali so prišla slovenska gozdna gospodarstva res pomagati Brkinom v nesreči, ali pa jih je pri tem vodila le gola računica . . .?» so se vprašali razpravljavci. Na to bo moč odgovoriti potem, ko bo posebna strokovna komisija, oblikovana na republiški ravni, podala točno ceno za kubični meter lesa iz brkinskih gozdov. Drugo vprašanje, ki se je pojavilo na včerajšnjem sestanku je, koliko gozda je pravzaprav res nujno posekati. Ali ne bo s preveliko sečnjo človek preveč posegel v naravno ravnovesje? Predsednika skupščine obalne skupnosti Alojza Ceglarja je zanimalo, zakaj so gozdarji odklanjali prostovoljno pomoč nekaterih prebivalcev pri čiščenju gozdov. Prav s prostovoljnimi delovnimi akcijami (mladinci, krajani, borci.. .) pa bo potrebno začeti pogozdovati tiste površine, ki so uničene. Za pogozdovanje pa se že zatika pri sredstvih. Kje bodo našli 160 milijonov za ustrezno pogozditev Brkinov? Veliko teh stvari še ni razčiščenih. Nihče doslej še ni povedal, kako bodo čiščenje gozdov vzdržale ceste. Že sedaj se na njih pozna, da so tovornjaki prevažali težak tovor. Kaj bo, ko bodo začeli voziti les? V Sežani so se odločili, da bodo za te dostopne ceste porabili del solidarnostnih sredstev, ki jih' zbira za odpravljanje nesreče vsa Slovenija, drugega izhoda niso našli. Na srečo je odpravljanje škode na področju kmetijstva veliko bolj optimistično. V sežanski občini so se dogovorili za različne oblike pomoči in regresov. Tako pri nakupu sadik, semena, gnojil, pri zidavi hlevov, ograjevanju pašnikov ... Pri krajanih je čutiti veliko pozitivnih potez. Sami dajejo pobude, kje in kako bodo gradili hleve, ustanavljajo hlevske skupnosti, nekateri zaposleni celo zapuščajo delovne organizacije in se vračajo nazaj k obdelovanju zemlje. Skupina kmetov želi za daljši čas vzeti v najem posestvo v Odolini. .. V Sežani menijo, da bi morali čimprej priti do uresničitve dogovorov, o katerih so doslej že velikokrat samo razpravljali. Gre za to, da bi se v regresiranje živinoreje v sežanski občini vključile tudi tri obalne občine, saj tri četrtine količin mesa in mleka porabijo prav občine ob morju. Zaradi neizpolnjevanja tega dogovora o regresiranju živinoreje in pridelave mleka je v sežanski občini proizvodnja . mleka v zadnjem času vsak mesec za 3 .tisoč litrov manjša. Dve stvari sta na koncu razprave postali kristano jasni — brez solidarnosti'širše družbenopolitične skupnosti in gozdnih gospodarstev ter tesnega sodelovanja s prebivalci Brkinov, bo gozdove težko vsaj za silo ozdraviti. Drago pa je regres- za razvoj živinoreje in mlekarstva, ki ga bodo štiri občine v kratkem le začele zbirati (v Sežani so ga že doslej). " BORIS ŠULIGOJ skave in črpanja izvedli v tesnem sodelovanju z italijansko družbo ENI. Med nedavnim srečanjem v Milanu je namreč skupina odgovornih funkcionarjev družb «INA - Na-ftaplin* in ENI sklenila, da bodo že v prihodnjih mesecih obnovili podmorska vrtanja na severnem Jadranu v tesnem sodelovanju med družbama «INA - Naftaplin* in AG IP. Po realnih predvidevanjih bi lahko pričeli s skupnim izkoriščanjem bogatih ležišč metana na Jadranu že pred letom 1985. E. O. «JNA-Naftaplin» o črpanju metana pod Jadranom PORTOROŽ — Skupina izvedencev zagrebškega podjetja «INA -Naftaplin* je včeraj v Portorožu nakazala smernice za črpanje zemeljskega plina na Jadranu vse io leta 1985. Glede na zemljepisno lego Jadrana so izvedenci poudarili, da bodo y bodoče vse večje razi- Yorkshirskega razparača obsodili na dosmrtno ječo LONDON — Yorkshirskega razparača Petra Sulcliffa so včeraj otr sodili na dosmrtno ječo. Porotniki so zavrnili teze obrambe, da j« 30-letni kamionist nepriseben, in potrdili stališče tožilstva, da je Suž cliffe namerno umoril 13 žensk. CASIO Computer watch-digital quartz Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD. M - 1200 MELODY ALARM 12 melodl|, od Mh so |lh 5 lahko programira ura kronomotor do LA - 550 LADY ALARM Kolodor programiran do lota 1909 V prodaji pri: BOSCAROL MIRANDA in CEPAK — ULICA UDINE 33 — TRST DANTE di TATIANA TREVISAN — LARGO SANTORIO 5 TRST TREVISAN ALDO S.r.l. — ULICA CARDUCCI 27 — TRST apilecitiii Kombinacija čebeljih pridelkov z lecitinom • povečuje umsko sposobnost in koncentracijo • preprečuje utrujenost, slabo počutje, depresijo • krepi telesno odpornost Priporočamo ga vsem, ki so preobremenjeni z umskimi in telesnimi napori ter starejšim ljudem.