Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Lelo XIII. - N. 18 (267)
MATA/UR
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJINI
UDINE, 1. NOVEMBRA 1962
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA:
Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
Izhaja vsakih 15 dni
ČBTEŽ - GRAFIK PO MERI, KI lAS ZATAJIJF
Franciji, ki jih je zmeraj rabila, ampak tudi v Nem. čiji, šviceri in po Skandi-
viji.
Iz socialističnih držav vzhodne Evrope ni delavcev, ker jih sami rabijo.
Holandija je odprla svoje urqde za nabiranje delavcev v Milanu, kjer je vzela 4 000 delavcev.
Francija je po vojski vzela 750.000 tujih delavcev, cd katerih je največ Italijanov.
V Parizu služijo za di-kle španske čeče.
Nemčija ima 553.000 mest za razne vrste delavcev. Nemške komisije nabirajo delavce skupaj z italijanskimi v Atenah, Madridu, Nepalju in Veroni.
Od Slovencev delajo v Nemčiji predvsem največ naši ljudje iz Furlanske Slovenije, potem nekaj malega iz Goriškega in Tržaškega, nekaj tisoč iz Slovenije, ki hodijo tja za leto ali dve, da krupijo nemški avto. in pa še nekaj malega koroških Slovencev. Največ je tamkaj starih Slovencev, ki so prišli tja že pod Avstrijo in nato med dvema vojskama iz stare Jugoslavije.
Bolj ko je Nemcem hudo na delavce, bolje je za naše ljudi. Zdaj so v nekaterih krajih že pripravili ba. Unce, in tudi kuhati so začeli po italijansko v svojih menzah za delavce. Sami se tudi brigajo, da naredijo iz naših nekvalificiranih delavcev bolj kvalificirane tako da bo kmalu odpadla doma potreba odpirati razne aviamente in Industrijske šole, da bi lane dobili ljudje službe.
V Evropo so že začeli vlačiti Japonce, iz severne A-frike pa že delajo Alžirci, Masti v Franciji.
C e bo trajala takšna konjunktura zahodne Evrope še naprej, bodo še bolj spravljali od vserod tuje delavce. Našim, ki so že vpeljani, pa se bode bolje Hodilo. Zdaj je čas, pritiskati za enakopravnost, za egualianzo v socialnih raz. rperah, za družinske ase-nic. Rabimo podporo vseh italijanskih sindikalnih or. Sanizacij, da dosežejo ^ M ECU v skupnem evropskem trgu — Mercato Comune Europeo — enake delovne pogoje z Nemci, ■^jceri, Francozi in drugi-1ni- Podpirajmo in zago-Varjajmo sindikate!
ALBERT TOMA21N
ITALIANI E SLOVENI NELLA REGIONE
800
mila
ITALIANI
SLOVENI
1.235
mila
V zadnji številki demokrščanskega periodičnega glasila «Il nuovo Friuli», katerega urejuje prof. Gianfranco d’Aronco, je bil objavljen črtež, ki naj pokaže položaj naše manjšine v videmski pokrajini. Risba, katero objavljamo nas je žalostno drnila. Dokazuje pa tudi, kako malo pozna njen avtor etnični in jezikovni položaj v deželi.
Grafikon ima namen ne le zmešati pojme tistim, ki vedo bolje kot namišljeni pisci, kakšen je jezikovni in folklorni značaj pri nas, marveč hoče naravnost in morda celo namerno spačiti in pokvariti resnico. U-mestno bi bilo, če bi se potvarjalci držali iz sledkov pokojnega profesorja Pellisa, ki je točno poznal dolžnosti in resnost filoloških raziskovanj ; saj izpričuje Atlante
__________________________________________________     Linguistico	Italiano nje-
gcv dolgoletni trud pri raziskovanjih na kraju samem.
Pri našem razmotriva-nju se omejimo samo na prvi stolpec črteža, ki se tiče videmske pokrajine, kjer obstoja, iit še kako tudi «Slavia friulana» s precejšnjim ozemljem, razen za tistega, ki je namenoma slep. Poleg strnjenega slovenskega ozemlja se nahajejo v pokrajini tudi naši jezikovni otoki v Kar. niji in v Kanalski dolini.
Žal nam je za profesorja D’Aronco, ki ga štejejo med resne raziskovalce in ki tudi predava doma ter v tujini o folklornih in jezikovnih vprašanjih, če trdi, da ni v videmski pokrajini jezikovnih manjšin. Takšne trditve bi pomenile, smatrati za tepce vse znanstvenike od že umrlih Marinellija, Trin-ka, Musonija pa do še živečih Marchettija in Taglia vini j a, ki so vedeli in dobro vedo, da je na ozemlju videmske pokrajine vedno obstojala in še tudi danes živi slovenska etnična in jezikovna skupina.
300
milo
TRIESTE	GORIZIA	TOTALE
Sulla consistenza della popolazione e sul rapporto con la minoranza linguistica più di ogni commento, sono eloquenti i grafici qui esposti
(nadaljuje na 2, str)
Vojna napetost, ki je zadnje čase nastala zaradi Kube, je popustila. Oči vsega sveta so bile mi-nule dni uprte v Kubo in sledile zapletanje krize, ki je bila nedvomno naj večja v vsej povojni zgodovini. Velika akcija vseh pomembnih osebnosti ‘veta je na srečo pripeljala do mirnega razpleta krize. Predsednika najmočnejših držav sveta Hruščov in Kennedy sta spoznala, da je igra z orožjem zelo nevarna in zato sta se pogodila. Sovjetski premier je obljubil, da bo Sovjetska Zveza odpeljala svoje rakete s Kube, Kennedy pa, ki je njegovo odločitev pozdravil, je obljubil, da bodo Američani prenehali z blokado otoka. Trenutno izgleda, da je razum premagal blokovsko nestrpnost.
DRUGA PLAT GRAFIKA
Gianfranco D’Aronco — Milko Matičetov
==l	Folklorna	anketa	v	Furlaniji	1946
(p7 Odgovori slovenskih šolarjev
¥	Enquète	folklorìque	au	Frioul	en	1946
Réponses des écoliers slovènes
Problem» ki ga bo morala rešiti dežela
Bomo	imeli topilnico
v Rajhi ju7
Rudo, ki jo kopljejo v rabelj*!»ili rudnikih, odpošiljajo v iiiozeiiiNtvo, «la jo tam predelaj«», ker «loma ni tovrMtuili lalirik - vprašanja v parlamentu
Problem za vzpostavitev topilnice ki naj bi stala poleg rabeljskih rudnikov, v kateri bi morali predelovati izkopano rudo (svinčeni sijajnik in cinkova svetlica), ni nov, ker se o njem govori že več desetletij, a ga vseeno ne smemo pustiti v pozabo, ker smo tudi mi Slovenci zanj direktno zainteresirani, kajti tam je zaposlenih precej visoko število naših ljudi.
že od nekdaj, naj si bo to ko so rudnik izkoriščale razne avstrijske in angleške družbe, ali potem ko ga je prevzela družba «Società Mineraria Raibil» in sedaj, ko je v rokah italijansko-francoske
družbe «Pertusola», so ves izkopani material odpošiljali, in ga še odpošiljajo, v inozemske fabrike, da ga tam pretopijo in ga potem predelanega pošljejo spet nazaj v Italijo.
Ta potek seveda ne odgovarja ne interesom družbe, ne splošnim interesom Furlanije in niti ne interesom Italije in to vse zaradi tega, ker ni, ponavljamo, pri nas nobene fabrike, ki bi topila in predolovala rudo. Pomanjkanje omenjene fabrike se ie občutilo
VOJUIK TKIIOLIM
(nadaljuje na 2. strani)
ZiiNeiianje izvr.biegn odboru M. Ii. h. X.
Ko je bil naš list že tisku se je vršilo v Trstu zasedanje izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je najvišji kulturno-ekonomski forum Slovencev v Italiji. Zasedanja sta se udeležila tudi predstavnika Slovencev Furlanije in sicer Izidor Predan, ki je podpredsednik Zveze in naš glavni urednik Vojmir Tedoldi, član izvršnega odbora.
Izvršni odbor je obravnaval poročilo o izvršenem delu v zvezi sklepom zadnjega zasedanja glavnega sveta, naj se povabijo vse slovenske kulturne in gospodarske ter podobne organizacije, da tesno sodelujejo, ali se celo združijo, v skupno neodvisno in izvenstrankarsko organizacijo.
O kulturnem in ekonomkem stanju v Furlanski Sloveniji sta obširno in jedrnato poročala zastopnika furlanskih Slovencev, ki sta v svojih intervencijah posebno poudarjala, da je treba nuditi zapuščenim Slovencem v videmski pokraji. ni večjo moralno pomoč. V prihodnji številki našega lista bomo o tem obširneje poročali.
štejemo za potrebno, da objavimo, v francoščini, zaključek ali bolje izvleček iz posebne jezikoslovne razprave o Furlaniji. Spisal ga je, kakor dokazuje priloženi kliše, prof. Gianfranco D’Aronco skupno s prof. Milkom Matičetovim (Milko Ukmar ). Delo je bilo tiskano v Ljubljani leta 1951 v založbi ljubljanskega Etnografskega muzeja.
Kot se razvidi, izvleček nasprotuje temu, kar je pozneje izrekel in napisal e-den izmed avtorjev, in sicer prof. Gianfranco D’Aronco.
že samo to dejstvo zadostuje, da nam ni potreba izvajati zaključkov. Dovoljujemo si samo opozoriti naše bravce, da predstavlja spis samo drugo lice črteža v listu «Il Nuovo Friuli», ki je bil objavljen, ne da bi se njegovi očetje poučili o dejanskem stanju glede etničnih in jezikovnih skupin v videmski pokrajini. Sledi besedilo izvlečka :
«Gràce à l’initiative de la «Société philologique du Frioul» ( Società Filolo-fica Friulana), appuyée par la Direction scolane (Provveditorato agli studi) d’Udine, una enquète folklorique fut promul-guée au début del 1946 dans toutes les écoles primaires et secondaires inférieu-res de la province d’Udine. La plupart des habitants de cette province, situèe dans le coin nord-est de l'Italie, parlent le
(nadaljuje na 3. strani)
• V/v#w= ^OrltSTf:
FLORIDA
McTTfOu
Havana
•/ama/ka^
rflAir.=3
HOfiDÙtti
/honouraì/^R (CvakiwlàQOì Jlj
^EL SUVADORX NIKARÀ&JA
Curacao
^cnquillo.
KOSTARÌÌÙb
DEMO KRISTI ANI LAŽEJO
Zahodna Evropa labirint emigrantskih delavcev
Zahodna Evropa je postala labirint zbirališče najrazličnejših delavcev, odkar so začeli primanjkovati delavci ne samo v
ko pravijo, da ni Slovenj e v v videmski provinci
MEHIKA,
VENEZUELA
>
KOL UfflBlJA\—«'"'V-,
OB ROBU VOJNE ZARADI KUBE
žMiamn
:KeyWest'.
Bomo končno imeli topilnico v Rajbljn?
posebno v času krize, ker se je cena rabeljskih proizvodov morala znatno dvigniti prav zaradi tega, ker so morali rudo, predno so mogli postaviti proizvod na trg, odposlati v inozemstvo. Zaradi večjih stroškov dostikrat niso mogli konkurirati s tržnimi cenami drugih dežel, posebno ne s Švico, Belgijo, Francijo in Polsko.
To konkurenčno stanje, ki bi se lahko in se more še spremeniti v popolni ekonomski polom, posebno v režimu M.E.C., je prispevalo v veliki meri, da so rabeljski rudniki zašli v veliko krizo in jim je že večkrat pretila nevarnost, da bi jih morali zapreti. Seveda največjo škodo so pri tem utrpeli delavci, ki so bili primorani večkrat stavkati in to za dalj časa. V dobi največje evropske krize je manjkalo zelo malo, da niso rudnikov zaprli in če se to ni zgodilo, je bilo zaradi tega, ker so odpustili polagoma kar polovico delavcev, največ jugoslovanskih. (V rabeljskih rudnikih je bilo do leta 1945 zaposlenih okoli 500 slovenskih delavcev, ki so prihajali semkaj na delo iz Bovškega, in nekaj manj italijanskih, slovenskih in nemških iz Kanalske doline in Furlanije. Danes jih prihaja iz onkraj meje le 40 in to so samo visoko kvalificirani delavci, katerih ne morejo pogrešati).
Sedaj je pa prišel čas, da se povrnemo na ta problem in še z večjo odločnostjo. Fabrika za pre-dolovanje se mora postaviti in se
LU'léiliUillJ
DEMOKRISTIANI
LAŽEJO
Kako je mogoče popolnoma prezreti štiridesetti-soč državljanov, slovenskega jezika, ki žive in delajo v naši pokrajini? Menimo, da kaj takega ni mogoče, razen če so vmes posebni razlogi, bodisi strankarski ali pa stremljenje po ka-rijeri. Pačenje resnice ne govori v prilog nobenemu znanstveniku, posebno če je pri raziskovanju in iskanju virov zvesti izvrševalec ukazov od zgoraj, kakor menimo, da se godi v tem primeru.
Ne bi radi verjeli, da se gotovi ljudje tudi na tem znanstvenem polju ravnajo po metodah umazane «dvojne igre», kot je bila v navadi v prejšnjih časih in v politiki. Trditi na enem kraju in ob gotovem času nekaj in na drugem mestu o isti stvari, morda iz osebnih nagibov in tudi v dobri veri nekaj drugačnega, pač ne diši ne po znanstvu, ne po resnici.
Mi smo vedno bili za resnico in tudi bomo! Za sedaj poudarjamo znova, da v naši pokrajini obstojajo in prebivajo in nudijo dokaze o svojem kulturnem življenju državljani o slovenskim jezikom in da njihova skupnost presega število štiridesettisoč. Takšno število nikakor ni mogoče prezirati!
To govorimo v prvi vrsti avtorju črteža; ki ga je objavil in vsem tisti, ki so istega mnenja. Ponavljar mo, da so taki grafikoni izven vsake resnice in da ne delajo časti tistemu, kdor jih spravlja v javnost.
bo tudi postavila, če država ni do danes tega storila, bo to storila gotovo ustanavljajoča dežela Fur-lanija-Julijska Benečija, saj ji njen statut daje vse možnosti, da to uresniči.
Glede tega važnega problema sta bili že postavljeni dve vprašanji tozadevnemu ministrstvu za finance in sicer eno, ki so ga postavili socialistični poslanci CATTANEO, MARANGONE, IN BETTOLI, ki vprašajo, «cža naj bi bila v obnovljeni koncesiji izkoriščanja rabeljskih rudnikov s strani rudniške družbe «Pertusola» vkJjučena tudi točka, da se družba obvezuje postaviti v videmski pokrajini topilnico, ki bi mogla predelovati izkopano rudo in to kot stara, pravica, ki izhaja iz pogodbe že iz leta 1923 in tudi kot nujna potreba za gospodarski dvig Furlanije, ki je, kot znano, med najbolj pasivnimi deželami».
Komunistični poslanci BELTRAME, VIDALI in FRANCO Raffaele pa so predstavili vprašanje, ki ga prinašamo posebej v celoti.
V. T.
INTERPELACIJA V POSLANSKI ZBORNICI ZARADI RABELJSKIH RUDNIKOV
Podpisani vprašajo ministra za finance, da bi vedeli, če odgovarjajo resnici govorice, ki jih je prineslo tudi časopisje, da nameravate obnoviti pred potekom, ki bo leta 1963, dovoljenje za izkoriščanje rabeljskih rudnikov družbi «Pertusola»:
če ne smatra, da bi to lahko pomenilo postaviti ustanavljajočo deželo Furla-nija-Julijska Benečija (ki bo po pravilih osnutka Statuta, o katerim razpravljajo sedaj v Parlamentu, postala lastnik) pred dovršeno dejstvo, ki bi ji oviralo, da bi izvajala pravico v tako življensko važne sivari za gospodarstvo dežele seme;
če ne smatra, da bi bilo bolj pravilno, če bi država počakala za vsako odločitev, da hi imel ustanavljajoči deželni svet Furlanije-Julijske Benečije vso svobodo in odgovornost za sklepanje in to, da se ne bi dejansko zmanjšala deželna avtonomija prav v trenutku, ko se zagotavlja njena ustanovitev.
On. BELTRAME GINO On. FRANCO Raffaele On. VIDALI Vittorio
Jz Idrijske
SMRTNA NESREČA V HOSTI NA STARI GORI
Dne 25. oktobra se je zgodila u gozdu kaj šen kilometer pod svetiščem na Stari gori zlo huda nesreča. Hostni guardian 29 ljetni Mario Zufferii je ustrelil po nesreči 50 ljetnega Petra Furlana iz Cale, ki je nabiru gobe. Zufferli je ču, njekšno šumenje za grmom an zaki je mislu, de je tam divji prašič, se ie postavu na prežo, a med tjem mu je spuznilo, je pa-du an sprožil se je strjel, ki je zadù ubogega gobarja glih u tre-bùh. Hostni guardian mu je šobit paršii na pomuoč an o nesreči povjedu karabinerjem, ki so po-skarbjel, de so hudo ranjenega moža prepejal u čedadski špitau, kjer je pa že čez par ur umrù.
Ranki zapušča ženo an dva o-tročiča, adàn je star 6 ljet, drugi pa tri. Nesreča je uzbudila po usej okuolci veliko obžalovanje, saj je bil ranki Furlan poznan kot djeloven mož an skrban oče an ga je doletjela smart glih takrat, ko je nabjeru gobe, de bi jih prodal an de bi z dobljenim denarjem kupil kak parbuojšek svoji družinici.
MELINA. Z dnem 20. oktobra so za 1 j etos zaprli obmejni blok u Melini, katjerega so se posluževali dvolastniki.
Sv. Peter Slovenov
špjetarski komunski odbor «Giunta comunale) je na svoji zadnji seji sklenil sprejet u službo novo komunsko «guardio», zaki je prejšnja, Anton Dorbolò, umrù. Na njegovo mesto so uzel Alda Speccogna iz Klenjà, ki je adàn izmed tarkaj kandidatov, ki je zaprosil za imjet tisto djelo.
IZLET PETDESETLETNIKOV.
Tele dni je po vseh vaseh našega komuna med 50 ljetniki dosti diskutiranja. Parpravjajo se, da bojo na dan, kar bojo slavili pol stoletja svojega življenja, šli na izlet. Imajo namjen iti u Postojno, Ljubljano, na Bled an u druge interesantne kraje u Sloveniji.
UMRLA JE GIZELA BLEDIC.
Po kratki boljezni je umrla u videmskem špitalu u starosti 65 ljet ga. Gizela Bledič uduova Ter-liker, mati našega komunskega segretarja. Ranka, ki je ostala uduova pred komaj štirimi mjesci, je bla po usej Nadiški dolini poznana kot dobra žena an uzorna mati. Njenega pogreba se je udeležila poleg komunskih oblasti velika množica domačinov.
DIVJI PRAŠIČ PRED SODNIKI.
Na pobočju Stare gore so prejšnjo nedejo ustrelil domači j agri iz Ažle an Brnasa divjega prašiča, ki je vagu kar 180 kilogramov. že nekaj ca j ta sem so ljudje kumral, de so puoja, kjer raste sjeràk an krompir, usa po-štakana. Jagri, veseli dobrega plena, so divjega praseta naložil na voz an ga vozil od vasi do vasi, kar je seveda uzbujalo dosti občudovanja, posebno med mladimi. A rječ se ni končala srečno. Jagri so jagal u prepovjedanem cajtu an zatuò so bli denuncirani sodnim oblastem, praseta so jim pa sekvestrali.
Podbonesec
Tele dni so začel strojit ejesto, ki peje iz Podbonesca u našo vas an Kau. Bil je zadnji cajt, saj je takuò slaba, de bi še hodit preča
ne mogli po njej*zavoj velikih jam an luže, ki nastane ob dažh. Si-stemacija tiste c jeste bo koštala 18 milijonov lir, ki jih bo krila država.
Kar bo nareto tisto djelo, bojo postrojil še ejesto, ki peje iz Kaua u črni vrh. Tle bojo stroški zlo veliki, zaki ejesta, ki so jo nardil pred nekaj ljeti, ni več ejesta, zaki niso nardil dobré «massicciate» an cementiranih kunet an zavoj tega se udira pod težo kamionov an dostikrat ni moč iti po njej.
Srednje
POPRAVILO CJEST
Zadnjikrat smo povjedal, de bojo u kratkem začel gradit novo puojsko pot, ki bo vezala Oblico an Duge, donàs pa muormo pojasnit, de z djeli še ne bojo glih preča začel, zaki so številni kmetje pruot tistemu progijetu. Zavoj tega so odposlal inšpektoratu za gozdarstvo peticijo, u katjeri prosijo, de bi puojska pot potekala drugje, takuò de bi imjel kmetje še več profita od nje. Cjesta bo koštala 10 milijonov lir. Troštamo se, de bojo u kratkem spremenil progijet an de bojo z djeli lahko začel še ljetos.
U kratkem bojo postrojil ejesto, ki vodi iz Zamira u Srednje. Tisto djelo bo dala provincija u apalt u parvi polovici tega mje-sca. Naj parvo bojo razširil ovinke an u nekatjerih krajih, kjer so ostri, jih bojo odpravil, na pomlad pa bojo ejesto bitumiral. Predvidevajo, de bojo stroški za nardit tisto djelo znašali okuol ■60 milijonov lir.
Gorenji Trbil
ŠE DAN JE UMRU U SVJETU
Prejšnji tjedan je paršla iz Nemčije žalostna noticija, ki je globoko pretresla usè domačine naše okuolice. Sporočil so, de je tam umrù 30 Anton Bernjak, Si-ven po domače. Kakuò je paršlo do njegove smarti, ni še nobedne-mu znano.
Grmek
GINO RUKIN UMRU’ NA DJELU U SVICERI
Prejšnji tjedan je italijanski konzulat u Luganu poslal telegram, s katjerim je sporočil žalostno notici j o, de se je smartno po-nesreču par djelu 23 ljetni Gino Rukin iz Rukina. Ta noticija je zlo pretresla usè naše ljudi, posebno pa tiste, ki imajo svojce po svjetu, kjer se borijo za usakdanji kruh. Ranki Gino je djelu par gradnji n jeke hidrocentrale u Luzzone (Canton Ticino), kjer je okupanih še več naših vaščanov. Kakuò je paršlo do nesreče še ni znano, a pravijo, de ga je zmečkal paker an de je umrù preča po prevozu u špital u Luzzone. Gino Rukin je bil stagionalni djeluc, že pet ljet je djelu u Švici an u kratkem bi se muoru spet varnit damù. Bil je edina opora parljetnijn staršem, ki so sedaj ostali sarpi. Truplo rankega Rukina so parpejal iz Švice u Čedad, od tu pa drugi dan na domači bri-tof par Sv. Štoblanku. Na pogreb so paršii tud njegovi delodajalci iz Švice an številni vaščani, ki so bli z Ginom Rukinom skupaj na djelu. U tjeh težkih momentih stojimo buj kot kedajkoli ob strani prizadete, družine, katjeri izrekamo naše globoko sožalje an se istočasno spominjamo še dostih an dostih naših mladih puobov, katjerim je okruta tujina uzela mlado življenje.
SKALE. Odprli so kantir djela, de bo zgradil ejesto, ki bo povezovala vas Rukin s Skalo. Par tjem djelu bo djelalo 10 djelucu za 76 dni, djelo pa bo koštalo skoraj en milijon lir.
GRMEK. 38 ljetni Aurelio Bu-kovac se je močno udaru u brado an lice, kar je padu pod težo velikega Žaklja. Ozdravu bo u dveh tjednih.
PRAPOTNO. Angelina Blazu-tič, stara 68 ljet, je muorala u čedadski špital, zaki je padla an si zlomila rebra. Ozdravila bo u dveh tednih. Precej huduò se je udaru tud 57 ljetni štjefan Molare, kar je padu z motociklete. Tud ta se zdravi u čedadskem špitalu.
POROKE, že dougo ljet ne puomnejo naši ljudje takuò mladih novoporočencev : oba skupaj imata komaj 35 ljet an sta 18 ljetni zidar Adelio Cudicio an 17 ljetna Pavla De Vincenti, oba iz našega komuna. Poročiu se je tud šofer Armando Burra z Adriano Gasparini iz Čedada.
Iz Bečansk doline
SV. LENART
ZLATE MEDALJE ZASLUŽNIM PAR DJELU
Odbor videmske «Giunte Camerale» za industrijo an trgovino je na predlog komisije, ki je imjela kempit rešit prošnje, ki so jih predstavil zainteresirani konko-renti, je dau zlato medaljo an diplomo Jožefu Tonino, ki je oku-pan kot djelovec u opekarni u če-murju. Zlato medaljo an diplomo je ušafu tud Valentin Rukli iz Ošnjega na konkorsu za direktne obdelovalce zemlje, zaki je djelu desti ljet nimar na istem posestvu.
ŠKRUTOVO. Zlo je pretresla usò ckuolco nesreča, ki je prizadela familijo Florjančičevo iz naše vasi. Prejšnjo nedejo se je 54 ljetni Angelo Florjančič takuò nesrečno potačiu po štengah, kar je šh spat u kambro, de si je zlomù tilnik. Ponesrečenega moža so preča pejal u špitau, kjer je pa preča potlè umrù, ne da bi paršii k zavesti.
Iz pod Matajurja
Globoko je ganila usè naše ljudi tragična smart 18 ljetnega Skuck Marka iz Sovodenj. Mladenič je paršd prejšnji tjedan iz Germanije an si kupil vespo, katera ga je pejala u prerani grob. Kar seje peju iz špjetra pruotMo-stu Sv. Kvirina, mu je na mokrem asfaltu spodarsnilo an je zadeu z veliko silo z glavo na ejesto. Mimoidoči so ga pejal z avtom u čedadski špital, kjer je pa preča potlè umrù.
OBMEJNI BLOKI. Za ljetos so zaprli sezonska prehoda u Topolovem an prehod Hum, skuoz ka-tjere so hodil dvolastniki posestev tega an onega kraja konfina. Odprli jih bojo spet prihodnjo pomlad, kar se bojo začela djela na puoju.
JERONIŠČE. Končno imamo le zadost pitne vode. Glih u tjeh dneh je bil dograjen nov akvedot, ki so ga zgradil s fondi zelenega plana. Djelo je koštalo 1.200.000 lir.
TRČMUN. Šuolski poveditorat iz Vidma je tele dni poskarbjel, de so šuolo dobrò opremili. Kupili so nove šuolske banke, kateder an druge reči.
Izpod Kolovrata
DREKA. Prejšnji tjedan se je pojavila po naših vaseh epidemija ošpic ali marusk. Oblasti so uzele use potrebne ukrepe, de se ne bi boljezen širila š.e po drugih ko-munih.
štirnajstljetno Ano Zuodar je povozu na c jesti n j ek motociklist, čečico so muorli pejat u špital zavoj hude rane na1 roki,
FRANCE BEVK
MOJA TOLMINSKA
V Bovcu, pod golim. Rombonom, se obzorje razširi, a je še zmeraj zaslonjeno s strmimi vrhovi, pogled lovi Sočo v globoki strugi. Oči vprašujejo: kje raste kruh za vse te ljudi? To vse do Kobarida, ki se stiska v kot med Krnom in Matajurjem. Tod je že davnaj tekla važna cesta, ki je povezovala laške in nemške dežele. Na trgu stoji novi spomenik skladatelja Hrabroslava Volariča. Starega so bili razrušili fašisti, ki so divjali v Kobaridu podobno kot v srednjem veku čedadski inkvizitorji, ki so prebivalstvo obtoževali poganstva. Tam stoji tudi spomenik pesnika Simona Gregorčiča. Njegov grob je na bližnjem Sv. Lovrencu, a njegova rojstna hiša na Versnem pod Krnom. S tiste višine se nudi očarljiv pogled na najlepši del Soške doline med poraslimi pobočji Mrzlega vrha in Kolovrata, če bi soteske Trente primerjal vrisku, bi ta del Obsočja moral imenovati pesem. Gregorčiču se je v mladosti vtisnil v dušo in mu pozneje narekoval odo «Soči».
Med Kobaridom in Tolminom sončne vasice, ki jih povezuje stara cesta, nova cesta pelje onstran v nsoinem bregu. Svet se odpre. Vclče, ena najstarejših tolminskih vasi, sredi polja cerkev sv. Danijela, najstarejša na Tolminskem ; imela je srednjeveške freske, a jih je uničila prva vojna. In Tolmin, ki smo ga okoličani ma’ce posmehljivo krstili za «mali Pariz», na sovodju Soče in Tolminke, ob vznožju Kozlovega roba, stožčastega hriba, na katerem je stal srednjeveški grad tolminskih grofov. Na obisk vabijo Tolminska korita, na dnu katere izvira topli vrelec.
Pogled v prepada, ki jih je izkopala voda, je edinstven; vzbuja občutek groze, a hkrati veličastnosti. Ondod gre pot v komaj slutene, oddaljene samote ; misel, da si je človek kdaj v tiste samote šei iskat strehe in kru. ha, vzbuja začudenje.
Umetno jezero pri Mostu na Soči sega s svojimi sinjimi valovi skoraj do Tolmina. Tu se zbirajo vcdè za hidrocentralo v Dobla-rju pri Ročinju, kjer se že začenja južno podnebje z vinogradi in južnim sadjem. Kdor je prej poznal globoko, v sivo skalo izlizano strugo ob sovodju Soče in Idrijce, se mu stoži po nji. Pogled z mosta, po katerem je dobil kraj svoje ime, ne gre več trideset metrov globoko, ampak se ustavi na jezerski gladini, ki ima tudi svoj čar. Kdo ve, morda bo še nekatera Tolminska dolina — to napovedujejo Idrijci in Bači — izgubila svojo prejšnjo podobo.
Cesta gre ob Idrijci proti vzhodu in pri Dolenji Tribuši zavije proti severu. Kraji na višinah ob nji so bili nekoč žarišče velikega tolminskega punta. Izkazali so se tudi v osvobodilnem boju. Cerkno, ki leži obdano od vasic med bregovi pod Poreznom, je bilo nekaj časa «glavno mesto» primorskega partizanstva. V vasi, ki je bila med vojno porušena iz zraka, stoji ganljiv spomenik: kmečka ženica daje partizanu hlebček kruha. Spomenik nad vasjo pripoveduje o žalostnem dogodku, ko je ob napadu Nemcev na Partijsko šolo padlo oseminštirideset fantov in deklet. Le nekaj kilometrov iz Cerkna je partizansko čudo — bolnišnica Pranja.
Zložna pot po prijazni dolinici ob bistrem potoku, ki poje med jelšami. In nato v sotesko, ki jo domačini imenujejo Pasice, med navpične stene, kjer je ob potočku za celo vasico barak, ki jih je varovala zvestoba domačinov. Tu je med vojno na stotine partizanov iskalo in našlo zdravja. Nekateri so tudi podlegli ranam, o čemer pričajo imena, vklesana v marmorno ploščo ob vhodu. In grobovi v strmini, ki so zdaj prazni, a ponazarjajo, kako je bilo. Kadar obiščem ta kraj, se ne morem u-braniti ganjenosti. In kdorkoli stopi v tisto sostesko, jo zapušča tih in zamišljenega pogleda...
In Idrija z živosrebrnim rudnikom, stisnjena v naročje ozkih
bregov, ter tesne in mračne grape in soteske Idrijce ter njenih pritokov... Tu zaključim. Ta kratek sprehod od izvira Soče do izvira Idrijce ni imel namena, da bi opozoril na vse lepote in zanimivosti Tolminske. Še zdaleč ne. Le nekaj bežnih prebliskov za tiste, ki je ne poznajo. Kdor bi hotel vso doživeti, bi moral biti gost vseh njenih dolin, pobočij in vrhov.
Moja Tolminska! Rad jo imam kljub njeni divji lepoti. In morda prav zaradi njene divjelepote.Vsi, ki smo preživljali svojo mladost na njenih bregovih, smo s srcem navezani nanjo. In se radi vračamo k nji. že več kot petdeset let, odkar sem odšel v šole, jo obisku-
:A ,
POGLED NA TOIMIN IN NA VR STE GORA, KI STRMIJO DRUGA ČEZ DRUGO. Zgodovinsko mesto, znano po kmečkih puntih, danes važno središče visokega Posočja in privlačna turistična točka ter izhodišče za planinske izlete v bližnje gore.
m.
K M iiltSiVO
U kljeti je trjeba nimar kontrolirat vrenje vina. Kjer je vino že končalo vreti je potrjebno sode do varhà nalit.
Uso pceuodo, grozdoune mline, tor-kle, brente, škafe an drugo je trjeba dcbro očistit an preparit z vrelo vodo. Zatuo sta potrjebna vrela voda an spacola. de se z njo lahko opere ostanke mošta. Tud torkle muorate z vročo vodo an spacolo dobro očistit. Bate hidrauličnih torklou muorate namazat z mastjo an jih oviti s karto, de se ne bo okuol njih nabjerou prah an umazanija. Ce par tjem orodju kej manjka si muorate tuo zapisat, de ne pozabite popravit do druge targatve. Orodje an posuodo muorate presušit cbro na ajarju, de ne začne mufo-vjeti.
palne klješče, strugačo, žlebičar an venčo lesjeno klado. Tisto djelo naj djelata nimar dua moža.
Kadar živina ozdravi boljezen par-kjeuko, je trjeba nimar porjezat par-kle. Tud na rogove je trjeba gledat. Mladi živini je trjeba naglihat rogove, če ne rastejo pravilno. Enkrat na ljeto je trjeba tud hljeu dižinfetje-rat z j apnom.
ŠIVALNI STROJ rata sčasom težak, ker se je zavoj olja an prahu naredu šmjer. Stroj lahko sami dobro očistite po jamicah z bencinom, potem pa ga namažite s strojnim oljem (olio per macchina). Šivalnega stroja ne darži-te tam kjer kuhate, ker mu djela ško. do para.
SKARBITE ZA ŽIVINO
Živini, ki stoji u ljepih an dobrih hljevih, manjka še use, če se zanjo dobro ne skarbi. U parvi varsti muora bit živina čista an zatuo je trjeba dobro nasteljat, gnoj pa nimar kidat. Narbuojša stelja je slama, rjezana 20 do 30 centimetru na dougo; če slame manjka je dobro tud listje al žagovi-na. Gnoj je trjeba kidat najmanj enkrat na dan.
Pregovor ipravi, de je čistoča pou zdravja. Tuo veja, ker živina, ki je ni-mar čista se ne prehladi takuo hitro, kot če je umazana, ker koža buojš diha. Tud uši an grinje se par čisti živini ne muorejo zaredit.
Živini je trjeba tud rjezat parkle an kopita. Tuo veja posebno za tisto živino, ki stalno stoji u hljevu. Par živini, ki hodi na pašo je zadost, de se gleda, de se ji parkli an kopita pravilno brusijo. Kopita lahko porježuje samo kovač. Oucam an prasetam lahko sami porježete parkle, ker njeso
tardi. Za rjezanje parklou nucajte dleto (škarpel), kladivo, porježilnik, šči-
2AKJI boju buj močni, če jih dar-žite približno 20 ur u vodi kjer ste ku. hal hrastovo lubje (14 litru vode na 1 kg. zdrobljenega hrastovega lubja). Pot,m žakje dobro operite u čisti vodi an posušite. Takuò impregnirani žakji ne ušafajo mufe.
STARA VOUNA bo ratala spet nova, če jo navijete u štrjene an operete u savonovi vodi.
U SIR NE PRIDEJO CARVI, če ga
pokrijete z javorjevimi al brjezovimi listi.
TARDO MESO si hitro skuha, če mu med kuhanjem al pečenjem par-lijete malo ažejda al žganja, al pa pokapajte meso z oljem an ga pustite stati čez nuoč.
Z PRVE STRANI
Gianfranco D’Aronco — Milko Alatičefov
jem in vselej se mi z otroško radostjo napolni duša. Njena divja lepota se medtem ni spremenila, a spremenilo se je življenje ljudi. Še je trpljenje, a ne več tiste bede kot nekoč. Mladi ljudje bežijo tudi trpljenju, zapuščajo samote in iščejo boljšega kruha. Pogosto izven deželice, ki nima rudnikov, razen v Idriji, niti večjih tovarn, le nekaj lesne in drobne industrije. Po vaseh je že mnogo hiš, v katerih živijo samo še starci. Nekatere že stojijo prazne. A to ne pomeni smrti. Rod, ki bo ostal na svoji zemlji, si bo ustvaril človeka vredno življenje, večji kos kruha z vsemi pridobitvami napredka.
Folklorna anketa v Furlaniji 1946
Odgovori slovenskih šolarjev
Enquète folklortque au Frioul en 1946 Réponses des écoliers slovènes
frioulan, c’est-à-dire un des par-lers ladins qui font partie de la communauté linguìstìque néolati-ne. Mais outre la majorité friou-lane, des minorités de langues allemande et slovène habitent le pays. La province d’Udine est donc le poit de contact des trois prìcipaux groupes ethniques euro-péens — roman, slave, germani-que — et pour cette raison aussi un terrain fort propice aux re-cherches folkloriques.
On tint compte de ce fait lors de l’organisation de l’enquète foU klorique en 1946: à la promulga-tion de l’enquète les élèves des écoles furent expressément invi-tés à noter les chansons, devinet-tes, proverbes etc. dans leurs langues respectives, et cela scrupuleusement sous la die. tèe de leurs parents ou d’autres informateurs. Le succés ne se fit pas attendre. Les matériaux réu-nis présentent un tableau trés pa. riè : aux textes frioulans, qui sont les plus nombreux, s’ajaoutent des textes en italien et en dialec-te vénitien, mais aussi en alle-mand et en slovène.
Des dijficultés d’ordre techni-que ne permettant pas la publica-tion de l’ensemble des matériaux, l’organisateur en chef de Tenqué-te, Tancien secrétaire de la So-cìété philologique frioulane, Gianfranco D’Aronco d’Udine (Italie), se décida à publier à part les textes slovènes. Sur sa proposition, Milko Matičetov de Ljubljana ( Yougoslavie ) se chargea de la rédaction critique de ces textes et du commentane y relatif, tan-dis que la revue «Slovenski etnograf», éditée par le Musée ethno-graphique de Ljubljana, s’est chargée d’en effectuer la publi-cation.
L’introduction contient une a-nalyse de la structure ethnico-lin. guistique de la Province d’Udine. Le premier chapitre expose les dé-tails de l’organisation de l’enquète. Le deuxième chapitre com-prend les textes slovènes en tran-scription diplomatique et en rédaction phonétique, munìs des notes linguistiques les plus nécessai-
Brdo v
dolini
GOSTE LASE buj lahkò počesate, če glounik pomočite u ažejd.
ZMARZNJENA JAJCA so spet dobre, če jih odtajate u marzli slani vodi. Pomiciti pa jih muorate hitro.
res, avec Vindication des varian-tes imprimées. Les matériaux slovènes — 130 textes dont seule-ment 85 sont publiés ici — ont été fournis par 31 enregistreurs, da 7 écoles et proviennent de 8 communes, tandis que 9 commu-nes, où l’on parie aussi slovène ( bien que ga et la seulement dans des villages périphériques ), ne sont pas représentées avec des matériaux en langue slovène. Le troisième chapitre donne la liste des noms des enregistreurs et des informateurs, l’index des lieux, où les extes ont été enregistrés, et quelques éclaircissements géné-raux relatifs aux textes. Le qua-triéme et dernier chapitre com-prend, enfili, des conclusions fina-les textes on été enregistrés, et mettent de tirer. La manière originale d’écrire des écoliers de la «Slovénie vénitienne» ou «Slavia friulana» témoigne que ceux-ci ne possèdent pas bien l’italien qui, à Téco]e, est leur langue d’enseigne-ment. Bien plus familier leur est le frioulan qu’ils ont l’occasion d’entendre déjà dès leur àge di enfance, avant l’entrée à l’école. Mais ils ne sont pas capables d’écrire dans leur langue maternel-le — le slovène — et mème le mot «kruh» (le pain) leur cause de grandes difficultés. Très rares sont les enregistreurs qui aient quelques connaissances du slovène littéraire. Tout de mème, le dialectologue ne manquera pas de trouver aussi dans ces enregistre-ments de textes slovènes, dèfor-més et en orthographe italien in-conséquent, maint grain précieux pour son usage. La caractérisa-tlon définitìve des matériaux slovènes ci-publies ne pourra ètre faite que lorsq’on aura procédé à la publication intégrale des textes folkloriques, recueillis au Frioul, en 1946.
( La page 302 nous apporte trois exemples des textes notés par des écoliers slovènes).
Les deux auteurs — frioulan et slovène — expriment le voeu que la présente publication puisse ètre l’introduction à une collabora-tion toujours plus féconde entre voisins».
Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je dodelilo našemu komunu 2 milijona 700.000 lir kontributa za sistema-cijo ejeste u kraju Maličem. Tle no majo naši judje sve njive anu senožeti anu zatuò, ke na vodi u ta krèj le tesna mulatiera, no muorejo judje usè znesti na har-batu. Tele bòt no če narditi rat široko pot za voziti z vozovi anu kamjoni.
TAVOKJANA
žena je padla ponoči po štengah an so jo ušafal zjutraj martvo. Mjedih je konstatiru, de jo je zadela srčna paraliza.
U videmski špitau so muorli pejat 60 ljetno Massimino Zamparut-ti poročena Cudicio, zaki je padla an si zlomila desno roko u zapestju. Ozdravila bo u adnim mje-
scu.
/z	Rez jons
doline
SINDIK PAR PREFEKTU
Prejšnji tjedan je šd naš sin-dik u Videm k prefektu, de mu je razložil težko stanje, u katjerem se nahaja tavorjanski komun. Po. vjedu je, de bi se muoralo nardit več djel : asfaltirati ejesto, ki veže Prestint z razpotjem Krozada, nardit nov progijet za ejesto Ta-vorjana-Konalič-Mažerole an po-strojit drugi del ejeste Kanalič-Mažerole od Mosta Dobac naprej, razširiti britof u Tavorjani itd. Povarh tega je sindik prosil za posojilo, de bi nape j al električno luč tud u vas Fornaž par To j anu, za sistemacijo hudournika Chiaro an komunskega sedeža.
NENADNA SMRT. Nenadoma je umrla 62 ljetna Silvija Fantini poročena Piccaro, zlo dobro poznana po usej naši okuolci, zaki je imjela prodajalno žornalov.
TELEFON V KORITAH V kratkem bodo dobili telefon tudi v Koritah, ki je ena najbolj zakotnih vasi doline Rezije. Do danes se je za to ubogo gorsko vasico res prav malo skrbelo, saj je še vedno, čeprav živimo v atomski dobi, v dobi vsestranskega napredka, brez električne razsvetljave in kolovozne ceste. Cesto so sicer pred leti zgradili, a je ne moremo več imenovati s tem imenom, ker je nevozna, in vendar bi jo strašno potrebovali. Korita so oddaljene od Ravence 13 km, to je dolga pot, če pomislimo, da je treba iti peš. Za luč dolgo govorijo, da jo bodo napeljati, a še nič ne izgleda, da bi jo v kratkemi. Zime so tu zelo hude, zapade dosti snega, da je vas odrezana od sveta za več mesecev. Res je, da štejejo Korita le kakih 50 ljudi, a pomisliti je treba, da so njihovi dav. ki enako visoki kot tistih, ki imajo vse ugodnosti.
UH PROBLEMA REGIONALE
Si avrà finalmente a Raibl lo stabilimento di trasformazione
del minerale?
Il problema della creazione, accanto alle vecchie miniere di Raibl, di uno stabilimento di trasformazione dei minerali estratti (blenda e galena) non è certamente nuovo ma non per questo esso ha perduto la sua attualità e, più che tutto, della sua indiscussa particolare importanza.
Da sempre, sia quando le miniere erano gestite u-nicamente dalla Società mineraria «Raibl» sia dopo quando subentrò la uPertusola», tutto il materiale estratto veniva, e viene tutt’ora, avviato in stabilimenti di trasformazione stranieri per essere poi nuovamente ritrasportato in Italia una volta rifinito.
Non è chi non veda come questa prassi non risponda per niente sia a-gli interessi particolari della società che a quelli generali del Friuli e in ultima istanza dell’Italia. E questo appunto per la mancanza, si ripete, tante e poi tante volte messa in luce, di uno stabilimento di trasformazione; mancanza fattasi oltremodo sentire nei periodi di crisi in quanto, il prezzo del nostro prodotto, maggiorato sensìbilmente appunto pep la necessità di doverlo inviare altrove per renderlo commerciabile, non poteva competere con quello delle società di altri paesi, specie con quelli praticati dei mercati della Svizzera, del Belgio, della Francia e della Polonia.
E questo stato di inferiorità concorrenziale, che poteva e può ancora tradursi in regime M.E.C., in un disastro economico e praticamente alla chiusura delle miniere ( nel periodo della maggior crisi europea si è andati molto vicino alla serrata, e non per nulla la società dimezzò sia pure a gradi, il personale fornito oltreché dall’Italia anche dalla vicina repubblica Jugoslava) naturalmente ha contribuito in misura determinante a rendere, a volte, assai dura e quasi impossibile l’e-s'stenza del complesso minerario raiblìano; e con maggior danno, purtroppo, per le dipendenti maestranze, portate più volte ad agitazioni anche di u-na certa asprezza e durata.
Ebbene, oggi è proprio giunto il momento per ritornare alla carica; e con maggiore impegno e decisione. Lo stabilimento di tiasformazions si deve fare; e lo si farà. E se lo Stato qui è mancato, non mancherà certo la costituenda Regione Friuli-Venezia Giulia facendosi forte innanzitutto de’le prerogative speciali del suo statuto.
In merito a tale importante problema sono state già: inoltrate al competente Ministero le interrogazioni che seguono:
I sottoscritti chiedono di interrogare il Ministro delle Finanze per sapere s* non ravvisi la necessità che all’atto stesso del rinnovo della concessione di esercizio della Società Mineraria di Kaib! (Cave del Predii, Tarvisio. Udine) sia precisato l’impegno a creare nell’ambito della Provincia di Udine lo Stabilimento idoneo alla lavorazione del minerale estrat o e ciò come originario diritto che si richiama alla convenzione del 1923 e come inderogabile esigenza per le condizioni di zona de. pressa del Friuli.,
Onorevoli : CATTANEO MARANGONE BETTOLI
I sottoscritti interrogano il Ministero delle Finanze per sapere se rispondono alla verità le voci riportate anehe dalla stampa di un Suo proposito di voler rinnovare prima della scadenza del prossimo 1S63 alla Società «Per-tusola» la concessione dello sfruttamento della miniera di Cave del Predii (Udine);
se non ritenga che ciò ten dertbbr a porre l’istituenda Regione Friuli-Venezia Giulia (che a nsrma del progetto di Statuto attualmente in discuss ene al Parlamento ne diventerà proprietaria) di fronte ad un fatto compiuto che le impedirebbe di esercitare le sue prerogative in una materia di così vitale importanza per l’economia della Regione stessa;
se no ì consideri più corretto da parte delio Stato di soprassedere ad ogni decisio. ne per lasciare intera la libertà e la responsabilità di deliberare all'istituendo Consiglio Regionale del Friuli-Venezia Giulia per non diminuire di fatto l'autonomia regionale nell’atto in cui si afferma di volerla istituire.
Onorevoli : BELTRAME VIDALI FRANCO
La costruzione di uno stabilimento nel Friuli per la tra* sformazione del materiale estratto nelle miniere di Raibl sarà un passo avanti per contenere il doloroso fenomeno delì’emigrazion.e - Nella foto: Emigranti che rientrano alle loro case all’uscita della stazione di Udine.
»ALLA VAL TORBE
Consiglio Comunale di Lusevera (Brdo)
Nel Consiglio comunale di Lusevera (Bido), che grosso modo ha giurisdizione sull’intero territorio della Val Torre, non esiste una vera e propria minoranza consiliare in-quantochè, a un certo momento, si verificò u-na frattura nel seno stesso della democrazia cristiana e per il fatto che nessun altro partito o gruppo ha presentato liste proprie.
In conseguenza, nelle ultime elezioni amministrative vennero presentate due liste di candidati entrambe democristiane: una dissidente, capeggiata dal sindaco democrisnano uscente Marchiol, commerciante dì Musi, comprendente oltre ad ex assessori democristiani, anche elementi di destra e notoriamente filo-fascisti e antislavi; e l’altra con capolista Negro Maggiorino, di Villanova, direttore del laboratorio di falegnameria dell’Istituto Jacopo Tomadini di Udine.
I risultati delle votazioni diedero per e-letti otto candidati della lista del sindaco u-scente e sette della seconda. Ciò è il risultato di una votazione ad personam, risultato inconsueto e caratteristico forse unico nella Regione e che può verificarsi solo là dove l’elemento campanilistico predomina su tutto. Il risultato, a ragion di lo ,ica e di prassi, avrebbe dovuto essere: 12 seggi alla lista maggioritaria e 3 seggi alla lista minoritaria.
Per essere brevi, ne derivò che, in mancanza di accordi tra i due gruppi, la giunta vanne icrmata esclusivamente con eletti della prima lista. In precedenza si era proceduto all’elezione del Sindaco, e se veramente i sette consiglieri di minoranza hanno tutti votato scheda bianca, come da dichiarazione del capo gruppo, è logico, ci sembra, dedurre che l’ottavo votante non poteva essere altro che lo stesso Sindaco eletto, in quanto senza questo suo presunto voto non si sarebbe raggiunta la necessaria maggioranza. E questo dovrebbe valere anche per quanto riguarda l’elezione dei membri della Giunta.
L’ultima volta il Consiglio comunale è stato convocato per discutere il bilancio preventivo 1962. In principio di seduta il capo gruppo Negro sollevò eccezioni e richiese il rinvio della discussione in quanto nessun consigliere
del suo gruppo aveva potuto prendere visione e vagliare, magari interpellando e ascoltando i suggerimenti della popolazione, le voci del b -lancio, per il fatto che proprio nessuno aveva, come dispone la regola, ricevuto, almeno un mese prima, copia del bilancio stesso.
La proposta del consigliere Negro fu respinta ed il bilancio, posto in votazione, venne approvato con i soli voti del gruppo del sindaco.
Ecco, del resto, l’esito della votazione : hanno votato a favore del bilancio: il sindaco Primo Marchio, Corrado Stefanutti di Vedron. za (Njivica), Remo Cher di Lusevera (Brdo), Enrico Culetto. Primo Cullino, Alfredo Jaco-lutti e Teodoro Culetto di Pradielis (Teor), Lino Mucchino di Cesariis (Podbrdo) e Giuseppe Sinicco di Miccotis (Sedlišče); hanno votato centro il bilancio: Renato Cher di Lusevera Brdo), Valentino Lovo e Maggiorino Negro di Villanova (Zavrh) e Benvenuto Sgarban di Pers (Breg).
Del gruppo di quest’ultimo erano assenti Sergio Sinicco e Luigi Battoia di Lusevera (Brdo).
Le cifre del bilancio preventivo per l’anno 1962 sono queste:
ENTRATE :
Avanzo di amministrazione L.	1.200.000
Entrate effettive	»	18.432.848
Movimento capitali	»	10.700.000
Entrate speciali	»	5.814.785
TOTALE ENTRATE L. 36.147.633 USCITE :
Uscite effettive	L.	29.484.392
Movimento capitali	»	848.456
Uscite speciali	»	5.814.785
TOTALE USCITE L. 36.147.633 Una volta approvato il bilancio, la maggio-lanza che conosciamo si è data premura di offrire all’intera popolazione del Comune un regalo - sorpresa; ha cioè deciso, in quattro e quattr’otto, l’aumento delle tasse comunali ed i-ncltre ha disposto di applicare, nella misura del 50%, le supercontribuzioni alle imposte di consumo.
Une noie storiche di un Slav in lenghe furlane
LA REPUBLICHE DI VIGNESIE
e i Slav dal Distrai di S. Pieri
Non solamentri la Serenissime Repubbliche veve concedut chei e atris privilegios e diriz, ma cu la Ducal 12 Otubar 1658 e separave i Slàs «non solo dal Territorio di Cividale, ma dalla Patria ancora» ;
8 Febrar 1660. Il Senat conferme, che lis Convals devin intindi-si separadis «dal Territorio, Città e Patria».
Cussi declarin ches dal 12 Marz 1662; 11 Avril 1663; 29 Ze-nar 1665; 8 Jugn 1715; 13 -Jugn 1720; e la terminazione 2 Avril 1788 aprovade dal Senat nel dì 11 Jugn da l’an istes, dimostrant che la «Slavonia come nazione diversa è separata dal Friuli, e si governa da sè».
Cossi che i Slàs erin autonomos, no dipendevin che da la Repufcliche, la qual per la lor gran fedeltat e per la grande fiducie che veve in lor ur ha dat la custodie dei confins, e ju cla-; mave «fìdelis nostri incolae montanearum et convalium» (Ducal 26 Setembar 1942), e ju raffermave nei lor privilegios «habit presertim respectu... quod illi soli, qui suis laboribus et impensis curam et onus habent custodiendi angustias illorum passuum, et tenendi ipsos in ordine et in bene securos ob respectum gen-tium barbarorum».
Un rapuart dal segretari sore i Feuz, aprovat cu la Ducal 3 avost 1628 al dis che afra li fedelissimi e svisceratissimi sudditi di S. S.tà devono annoverarsi gli huomini et habitanti delle Ccnvalli et Contrade della Schiavonia detti di Antro e di Mer-so... confinanti con li arciducali in ogni tempo et ocasione, e specialmente nelli ultimi moti del Friuli hanno dimostrato con li fatti et col sangue la vera fede et ardente devotione verso questo S.mo Imperio».
Il Decret 9 Otubar 1659 dal Proveditor di Cividat menzione i privilegios «ob onus custcdiendi angustias illarum passuum, et tenendi ipsos in ordine suis laboribus et impensis».
La Ducal 11 Avril 1663: «fidelissimi populi di Antro e Mer-so situati appo le Alpi e confinanti con li Arciducali», conferme i privilegios a motiv dalla «costantissima fede et aggravi pesantissimi che sostengono di custodir unquam importantissimi passi in tempo di guerra e peste a proprie spese».
Il Decret 21 Otubar 1670 del Proveditor di Cividat, con cui «eseguendo le Ducali dell’Ecc.mo Senato 11 settembre 1666, concedendo licenza a tutti quelli che s’impiegheranno nelle guardie ch’occorrono a’ confini, e per difendersi d’animali feroci di poter portare l’archibugio lungo di giusta misura nel solo però loro distretto et territorio».
Da une Istanze presentade ai tredis di avost 1722 dai rapre-sentanz di Antro e Merso al Proveditor di Cividat, risulte che i Slàs con 200 umin custodivin dute la linie dai confins.
Finalmentri in un manoscrit del Dr. Stiefin Tomasetigh Soreintendent si spieghe il motif per cui je stade emanade la Ducal 7 Avril 1787 su la esposizion «in lunga luminosa schiera delle marche gloriose di tante riportate ferite e del sangue sparso a difesa dello stato dai prodi abitatori nelli famosi incontri di guerra e di barbare incursioni; e sulla dimostrazione che l’unico tributo a cui la Schiavonia riconosceva pronta e capace era quello della vita e del sangue dei suoi generosi figli a prò dello stato ed in difesa del adorato suo Principe».
WleAkwza Ua$aele>
•Sl l.liO., Ili 1*0ItT - I1XPOKT GORIZIA - via L. Arioslo n. 14 - Tel. 56 68
I
BB0SBI
svojo vrednost !
industria orologerie speciali e apparecchi elettromeccanici
UDIN’F
V i i« Chi uh
T-l I V. 1
DOBRNA
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
Centro Termale Internazionale
Vi ridona salute, vigore e giovinezza
INDICAZIONI: ginecologia, cuore, circolazione, reni sistema nervoso