238. številka. Ljobljana, v torek 15. oktobra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM Ishaja »tak dan svečer, iaimii nedelje in praznike, ter velja po posti prujeman za avstro-ogerske dosele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 *ld., za jcden mesec 1 gld 40 kr. — Za L j obijano brea pošiljanja na dom za vbb leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesce 1 gld. lOfikr. Za pošiljanje na dom računa ee po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če oe oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se 11 vole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu a t, 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Kiibeck — Bacquehem. Včeraj se je uradno razglasilo, da odstopi Štajerski namestnik baron Kiibeck in da pride na njegovo mesto bivši minister marki Bacquehem. Baron Gvidon Kiibeck je petindvajset let na-mestnikoval na Štajerskem. Kot siromak je prišel v namestuiško palačo, kot siromak jo zapušča, spremlja ga pa spoštovanje vseh avstrijsko mislečib prebivalcev Štajerske. Kiibeck je bil ustavoverec starega kroja. Nemškoliberalna stranka ga je postavila za namestnika in vladal je na Štajerskem, kolikor mu je bilo mogoče, po starih dobr h načelih liberalizma. Bil je svobodoljuben, kolikor je to pri birokratu mogoče, zn h čaj en, nesebičen in tudi pravičen, v kolikor so to dopuščale razmere. Skrbel je za materijelno blagostanje štajerskega prebivalstva in izposloval pri osrednii vladi marsikako dobroto za deželo. Kot uradnik je bil vesten in natančen, sicer pa jako miroljuben in mehak, brez prave volje in odločnosti. Ce je bil baron Kiibeck kot človek štajerskim Slovencem s;mpatičen in pri njih priljubljen, se vender ne more reči, da so bili z njegovim sistemom zadovoljni. Za časa Kiibeckovega namestniko-vanja se je na Štajerskem razvila neraškonacijo-nalna stranka in pridobila v vsem javnem življenju odločilen upliv. Kiibeck je ni umel krotiti. Samo svaril je in prigovarjal, b tem pa ni prav nič dosegel, tem manj, ker je ravnodušno gledal, da so prav državni uradniki najstrastnejše delali za rečeno stranko, o katere protiavstrijskem in protidinastič-nem značaju pač ni dvoma. Kubeckovo omahovanje jo krivo, da cvete seilaj na Štajerskem prusmanija tako bujno, kakor nikdar ni cvetela ob pruski meji na Češkem. S tem, da je prikrival obsodbe vredne dogodbe, je le podpiral to stranko. Tako so svoj čas na nekem nacijonalnem komersu v Gradci zakrivili udeležniki razžaljenje Velečanstva. V Gradcu se ni nič zgodilo radi tega, le nekateri reservniki so izgubili zvezde, v Pragi pa se je radi povsem jedn&kega čina, ki se je dogodil v rasta vraoiji Cho-dčra, i a/glasilo izjemno stanje. Kako so letos nemški nacijonalci za časa cesarjeve navzočnosti demonstro Pavlina. (Črtica) (Konec.) Sedela sta si nasproti kot dva grešnika, — v obraz si nista niti pogledala. Mučna tihota je vladala v sobi profesorja Viljka, katero je kalil le ropot •podaj mimo d rd raj oči h vozov, topot konj in zvonec smel išničarja . . . „V Gorici bo prazno mesto ... tja poprosim," spregovoril je končno profesor Viljko. BNe, ne, prijatelj ! Ti ostani tu I Tukaj imaš sorodnike, prijatelje . . . ondi pa nikogar . . . Umaknem se ti rajši jaz ... v Maribor." Iu zopet sta molčala . . . Tistega popoludne je šel, ko je sklenil zasnubiti svojo ljubljenko, profesor Viljko k svojemu prijatelju Ivanu po frak in rokavice; našel je duri njegovega stanovanja zaprte. Strašno ga je ujezila tolika pozabljivost! — Kam je neki šel? Poprašal bi ga rad o tem in onem, zlasti pa kako se mu je vesti, ko zaBnubi lepo, dražestno Pavlino. Ivan je včasih veliko občeval v ženski družbi, doživel mnogo ljubavnih dogodkov za tapetami, v mejvratih vali, je še vsakomur v živem spominu. Popolno ne-dostajanje eneržije je vzrok, da Kiibeck tudi pri tej priliki ni odločno nastopil, in na to slabost namest-nikovo je raČu tal tudi takratni rektor, ko je tolkel ob svoja prsa in zatrjeval, da je katoliško dijaško društvo izključ.l od vzprejema s privoljenjem zastopnika slovenskih dijakov, kar je bila očitna neresnica, ker ni nobenega slovenskega vseučiliščnika nič vprašal in tudi nobeden ničesar privolil ni. Takih in jednakih prežalostnih dogodb bi navedli še lahko celo vrsto in vse bi pričale, da je Kiibecku nedostajalo odločnosti, da je bil premehak in pre-omahljiv. Ko bi ga bile dičile lastnosti, katere so potrebne državniku v takih razmerah, podpiral bi bil tiste življe v deželi, ki so nositelji avstrijske ideje, podpiral bi bil Slovence in nemške konservativce, tega pa ni storil in s tem pospeševal ekstremne nemško-nacijonalne stranke prizadevanja. Da to ni bila jedino prava politika, to je spoznal Kiibeck sam, kajti v zadnjih petnajstih letih je opetovano pokazal, da ni nasprotnik, da ni sovražnik slovenskih teženj. Časih ga je bilo celo dobiti za moralno ali dejansko podporo kake slovenske zahteve, tako pri ustanovitvi južnoštajerske hranilnice, navadno pa je bil povsem pasiven, tudi če je videl, da se godi Slovencem krivica. Eneržije ni imel in uplivale so nanj ideje, za katere se je nne-mal v svoji mladosti, ideje nemškega liberalizma, in pa birokratične tradicije, ovirali so ga pa tudi njegovi uradnik', ki so pogostoma politikovali na svojo roko in proti intencijam namestnikovim, zlasti so se v tem oziru odlikovali razni okrajni glavarji na Spodnjem Štajerskem. Z baronom Kiibeckom stopi iz javnega živ ljenja pošten, pravičen in simpatičen mož, kateremu žele vsi Slovenci, nuj bi živel dolgo, srečno in zadovoljno, za katerim pa žalovati nimajo uzroka. Naslednik Kiiberkov je marki Bacquehem. Novi namestnik je bil za časa Taaffea trgovinski minister, za časa koalicije pa minister notranjih del. Bacquehem je kot politik pravi učenec TaatTeov in posnema ga, kjer more. „\Vie er sich riiuspert, wie er 8puckt — bat er tlim treulih abgeguckt." Bacqne-hem je brez dvoma talent, a kakor je bil Taaffe in malomestnih ženskih budvarjih itd. — prakso ima. Viljko pa ni imel nikdar časa za take zabavite . . . matematika in fizika sta bili jedini njegovi resni ljubici. ,Ars amatoria' mu je bila znana le teoretično po Ovidu, za praktično izvajanje tistih zlatih pravil je bil vedno prepočasen in okoren. Ne trdim, da je bil še ,nepopisan list1 . . . tudi slepa kura najde zrno! ... a inicijativa ni nikdar bila na strani Viljka, — igral je i tedaj le pasivno ulogo ... V tem slučaji pa je bilo vsekako treba energije in aktivnosti! — Pa kako? — No, o tem ga pouči izkušeni Ivan! — — Še parkrat je prišel tistega popoludne profesor Viljko iskat fraka iu rokavic, — prijatelja pa ni bilo domu . . . Naslednje jutro pa se je priplazil Ivan sam k njemu v — fraku in rokavicah . . . Ostrmel je Viljko, — pedagog pa mu je v veliki zadregi in z veliko sramožljivostjo povedal, da mu ne more fraka in rokavic posoditi več, ker . . . ker — gospica Pavlina je že zaročena. „ln s kom?1* „Z — menoj ! -- — In potem sta molčala. Silen vihar je divjal v duši ubogega matematika; Ivan pa je sklonil glavo kot pod težo — izdajstva . . . prepričan, da je vsa politika le umetnost voditi vse stranke in narode za nos ter drugo proti drugi izkoriščati, tako je o tem prepričan tudi marki Batquehem. Tudi slabe dovtipe dela rad, sicer pa je izvrsten uradnik in bo upravo vodil točno, vestno in tako, kakor se mu bo z Dunaja ukazovalo. Mej vsemi strankami ima še največ simpatij za staro nemškoiiberalno, a Slovencem ni tako nasproten, kakor so navadno nem.ski liberalci. To je pokazal s svojo naredbo glede občevanja mej občinami in političnimi oblastvi na Koroškem. Dovolil je, da dopisujejo občine političnim oblastvom tudi v stvareh prenesega delokroga v slovenskem jeziku. Slovenci na Štajerskem torej nimajo uzroka, zmatrati ga že sedaj svojim nasprotnikom. Vrh tega je pa marki Bacquehem precej odločen mož in če bo imel voljo in dovoljenje z Dunaja, bo lahko marsikaj storil, da pridejo štajerski Slovenci do pristoječih jim pravic. Za nemške nacijonalce nima posebnih simpatij in če jim tudi ne bo stopal na prste, jih vsaj ne bo podpiral. Pa ko bi se ta pričakovanja tudi ne obistinila, bi štajerski Slovenci vender ne imeli žalovati po Kiibecku. Proti Kiibecku, ljubeznivemu in mehkemu možu, je bila ostra opozicija nemogoča, marki Bacquehem ima drugačen temperament in štajerski rojaki bodo skoro vedeli, pri čem da so ž njim, in bodo laglje nastopili — če bi bilo treba — tudi proti novemu namestniku. V 1 Jiibljtfciii. 15 oktobra. Volilna reforma. Novega načrta volilnega reda ne sestavlja sekcijski načelnik Bittner, temveč eekcijski načelnik Sagasser. Grof Hohenvvart baje še ne misli odtegniti se političnemu življenju, temveč msli se še posebno udeleževati akcije volilne reforme. Po dosedanjem njegovem delovanju v tem oziru sodni, grof Hohenvvart nikakor ne bode pospešil volilne reforme, temveč jo najbrž le oviral. Kdo ve, če ne bode Badeni, če se bode opiral samo na tiste stranke, kakor se je Windinchgrafz, kmalu prepričal, da ne bode mogel zadostiti pievzeti nalogi. Svoje stališče si utegne le s tem olajšati, ako si tudi za gotove slučaje zagotovi pomoč Mlado-čehov, Rusinov, protisemitov in Jugoslovanov, da Ko pa sta se vsaj malo umirila, začel je pripovedovati pedagog: .Spremljal sem jo domov. Zdelo se mi je, da jej je moje spremstvo jako všeč, zakaj njene oči so se jej svetile, kot še nikdar; čebljala in kramljala je pa tako veselo in srečno, kot da gre s plesu, a ne iz Aole, kjer jo dobila baš ogromno dvojko. Rečem ti: tedaj sem šele spoznal, da si govoril resnico, ka je Pavlina divno dekle! — In jaz sem jej začel praviti, da jo ljubi nekdo iz dna srca, iz vse duše. ,0, to že vem1, mi je dejala smeje. Ali pa veste tudi, kaj je tisti nekdo? vpraSam jo dalje. ,Tudi . . . profesor je'. — Ostrmel sera ter jej povedal, da jo misli tisti profesor že jutri ali pojutranjera zasnubiti. — ,Spodobi se to . . . dolgo sem ga že čakala . . . sedaj pa me mora rešiti!1 — Veš, da nisem vedel, kaj bi še dejal. Prišla sva v tem že do njene hiše; stopila je v vežo, jaz pa za njo, da se poslovim. Duri so se zaprle same za nama. Podal sem jej roko ter jo vprašal: „Gospića Pavlina, povejte mi še odkritosrčno, zaupuo: ali ga res ne jemljete samo zato, ker je — profesor? — ali ga res tudi Vi ljubite?" — Tedaj pa se je zgodilo, česar ne bi pričakoval nikdar: oklenila se me je z obema rokama okoli vratu, položila mi svojo kodrasto, zlutolaso glavico rnu niti nemški liberalci, niti konservativci ne bodo mogli delati neprijetnosti. Sicer se pa Badeni ne misli dari vtliko uplivati nase od nobene strani, ker ve, da bj ne dosegel nobenega povodnega uspeha, ako bi poslala! svetv vodij posamičnih strank. Grof Badeni in Mladočehi „Narodni Lintv" so izvedeli, da Badeni nikakor ne misli kazati se nasprotnega Cehom. Storil pa ne bode ničesar, kar bi slabilo I vico, kajti misli se opirati na njo. Mladočehi ostanejo v opoziciji proti Badeniju, kakor bodo proti vsaki vludi, katara si ne bode postavila spe cijalno za svojo nalogo rešitev češkega vprašanja. Uravnati pa hočejo svojo opozicijo tako, da grof Badeni ne bode na milost in nemilost odvisen od levičarjev. — Ce Mladočehi nastopijo tako politiko, hude položaj za lev.carje posebno kritičen. Grof Batini kot Poljak gotovo ne bode podpiral nobenih pretiranih nemških zahtev, in levičarji ne bodo mogli nanj pritiskati, iiko net'ejo ga prisiliti, da se približa Mladočehom. Nemški nacijonalci pa sedaj bijejo povsod hud boj proti zjedinjeui levici, ako se ne postavi bolj na ekrajno nemško-narodno stališče. Volilol so bodo še vedno bolj odvračali od levice in te bodo še bolj, ako bo le še nadalje prisiljeno tirati oportun istično politiko. MladoČeiki volilni oklic. V kratkem izide volilni oklic mladočeško stranke. V tem oklicu bode baje neki odstavek, v katerem se bode omenjalo, da je Želeti sprava z Nemci. Taka sprava bi bila v korist obema narodoma. — Mladočehi nikoli niso bili proti spravi z Nemci, temveč so le zahtevali, da se ta Bprava dostojno izvrši. Seveda za dunajske punktooijo nieo bili. ker se bi ž njimi le še bolj bilo utrdilo nemško prvenstvo v Avstriji. Kadar se p* Nemci odločijo za spravo na podlagi popolne narodne jednaaoprav nosti. se bode pa vselej našla pbt za njo. Največja teiava pa ne tiči v narodnih razmerah v češki ktaljevini, temveč v tem, da Mladočehi zahtevajo, da B8 sprava raztegne na vse dežele češke kron*, torej tudi na Slezijo, katero še N-m. i zmatrajo za svojo pokrajino. Ce se bode hotela napraviti trajna sprava mej Cehi in Nemci, B3 bode zlasti v Sleziji moialo mnogo premeniti v šoli in uradu. Sedaj ta dežela uima še nobene državne češke srednje šole in ljudske šole so uravnane na podoben način, kskor na Koroškem. Nemci sedaj najbrž še niso voljni za kako pravično spravo, a □mestno je pač, da Mladočehi jasno povedo, da niso zoper spravo, ko se tudi v nemških krogih že o potrebi sprave govori. Klerikalci tudi na Trolskem spoznavajo, da prebivalstvo nič več prav ne mara za njih nauke, zato jo pa hočejo kakor pri nas zasukati na go-spodarskopolifično polje. „Tiroler Stimmen" naravnost trdijo, da se novi deželni zbor ne bode imel pečati z verskimi vprašanji, temveč jedino z gospo darhkimi, in se torej morajo kandidatje ogledavati s tega stališča. Seveda so to na Tirolskem kakor pri nas le agitacijske limanice. Zi uarodnogospo darski napredek ni klerikalcem ne na Tirolskem ne pri nas nič ležeče, temveč le zasledujejo svoje koristi. Ko gaslo, da je „vera v nevarnosti", več ne vleče, ker nikdo več neče tega prav verjeti, so pa na prsi ter mi dejala: .Ljubim vas tako vroče, tako brezmejno, kakcr ljubite vi mene!" — Kar otrpnil SHin! Nakrat pa mi je postalo jasno, da govori istino: da, i jaz jo ljubim že dolgo . . . ljubosumen sem bil na vse svoje kolege, zlasti pa na-te, ki si jo vedno hvalil ... dal sem jej dvojko, ker sem jo hotel imeti le z«-se I A zavedel se tega tedaj še nisem, in kdo vš . . . morda bi bila jutri že izgubljena zame, ko bi jo zasnubil ti! — A ne! Ne bil bi je snubil, saj sem te sovražil v tistem hipu, ko si mi pravil, da jo ljubiš . . . trepetal sera, ko sem jo vprašal: ali res ljubi? — misleč nate. Hrepenel sem, da poreče: „Ne, ne ljubim ga . . . samo spoštujem ga . . . omožim se ž njim, ker me ljubi on, ker nimam poklica za učiteljico, zato da postanem gospa profesorica!" — Hrepenel sem po takem odgovoru, Baj jaz bi jej bil takoj dejal: .Pavlina — bodi torej rajše moja!' — No, ona me je prehitela ter po svojem ženskem instinktu znala že davno za moje porajajoče Be namene in rastoče Čute! — — Pritisnil sem jo torej na-se ter jej rekel: „Da, Pavlina, moja si!" — „ln kar na mestu sva šla gori k njeni materi ter jej povedala, kaj sva se baš domenila Očeta ni bilo doma. Vrniti se je imel šele danes zjutraj. Ostal sem ondi pri kosilu, vse popoludne pozabivši povsem na te in celo pri večorji pozno v noč . . . začeli zabavljati proti liberalcem, kako izpodkopu-jejo blagostanje kmetskega stanu, kar jih pa seveda ne moti, da bi na Dunaju ne hodili z liberalci roko ob roki, kadar ugaja njih klerikalnim koristim. Dogodki v Turčiji. Sultan je baje v velikem strahu. Več odličnih Turkov deluje na to, da bi ga odstranili, kakor so 1876. 1. bili Abul Asisa in ga nadomestili s sedanjim prestolonaslednikom. Misli se, da vsa agitacija za ustavo izvira od tod, da napravijo večjo zmešnjavo in tako ložje odstranijo vladarja. Narod sam tako ustave ne zahteva, kajti je popolnoma ravnodušen za vse, Kar se goli. Vso stvar so le nekateri paše in drugi višji uradniki zasnovali, ki bi radi se okoristili kacegu. prevrata. Sultan nikomur ne zaupa, zato so pa tudi ne more prav odločiti v nobeni stvari, ker ne ve, bi mu li koristilo ali škodovalo. — Armenski odbor je bajo natopil v zvezo z makedonskim odborom, da bodeta skupno delovala na to, da Turčija djvoli kake reforme. Velik strah imajo Turki pred angleškim bro-dovjem. Ce tudi so morske ožine utrjeue, vendar se boje, da nekega h pega dne, zagledajo angleške oklopnice pred Carigradom. Madagaskar. Francozi mislijo poostriti svoj protektorat nad otokom. Kraljico bodo pač še pustili, a vender bode njena oblast le bolj navidezna, v resnici bode pa francoski zastopnik v vsem imel odločilno besedo. Dosedaj je na Madagaskaru vlada 1 rod Hovas, in tudi jedino ta rod se je upiral Francozom, drugi rodovi so pa Francoze celo podpirali, da se stare hovaška prevzetnost. Francozi mislijo dati tudi drugim rodovom nekaj samouprave, da si tako zagotovo njih naklonj°nost in pomoč, ko bi jih kdaj potrebovali proti Hovasom. Najvažnejša določba v mirovni pogodbi je ta, da brez dovoljenja Francozov se ne sme nobenemu inozemcu na Madagaskaru odstopiti nič zemlje razun Francozom. Razveljavi se celo 21 takih pogodb, s katerimi se je angleškim in nemškim podložnikom bilo odstopilo nekaj zemlje Ker pa Nemčija in Anglija utegneta temu ugovarjati, utegne madagaskarsko vprašanje postati povod mejnarodnim težavam. Francozi pa le previdno ravnajo, če ovirajo naseljevanje Ang'ežev na Madagaskaru, kajti Angleži so po svoji moči podpirali Hovase proti njim in jih zlasti preskrbovali z orožjem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15 oktobra. — („Slovenca") je malo speklo, kar smo mi v soboto pihali, da klerikalci ne zahtevajo niti od kandidatov za deželni zbor, da bodo narodni. Odgovoriti ni vedel ničesar, zato pa pravi, d t mi sami ne verjamemo temu, kar pišemo, in menda hotel s tem zopet postaviti se na t'.sto vzvišeno stališče, da pri njem o narodnosti ni dvomiti. Da mi verujemo, kar pišemo, je pač naravno, kajti dokazov za to, kakšno je mišljenje klerikalne stranke o narodnosti, imamo brez števila. Ko je prost Klofutar v deželnem šolskem svetu zagovarjal nemškutarijo, ni imel nobene grajalne besede „Slovenec" in nje gova stranka, ravno tako ne, ko je deželni glavar Danes pa sem se vrgel v frak ter jo šel snubit fe k očetu, ki me je sprejel z odprtima rokama . . . „Ali si hud, dragi Viljko? — Odpustil Zgodilo se je vse tako nenadejano, tako ..." BI)a, da. Ti nisi kriv . . . ničesar ti nimam odpuščati ... a jaz . . . moja počasnost, moja nerodnost! — Kdor prej pride, prej melje! — Čestitam ti, bodita srečna!" — Podala sta si roke. Nakrat pa sta zaihtela ter se objela ... — — Štiri tedne pozneje je bila poroka profesorja Ivana s Pavlino; profesor Vilko je bil drug ... — — In še danes — po trinajstih letih — učite-ljujeta stara prijatelja skupno na pripravnici v M. — Profesor Viljko je ostal samec. — Veliko občuje z obiteljo svojega tovariša. Prav često ga je videti ob strani Se vedno lepe in dražestne — dasi že malo bujne — gospe Pavline, ko stopa tako srečna roka v roki s svojim dobrim soprogom. Kadar pa postanejo njuni trije sinovi, zlatolasi, s plavimi in ,malce malce se križajočimi očmi' predivji, tedaj prepusti Ivau roko soproge prijatelju Viljku, — sam pa dirja ter se poja s svojimi ljubljenci po tratah in gozdu, kot da je še sam vesel, nedolžen deček . . . In srečni so vsi. Najbolj pa profesorica Pavlina! — G-e-r. v nemščini pozdravljal došlega deželnega predsednika. Dokler za take stvari „Slovenec" nima odločne grajalne besede, tudi ne more zameriti, če ne verujemo v narodno prepričanje njegovih pristašev. Priliko smo imeli že večkrat spoznati, da pri naši katoliški stranki vse le elnži v strankarske namene, da pa gospodom resno ni na nobeni stvari, naj že potem gre za narodnost, narodno gospodarstvo ali tudi za vero. Seveda v boju za prvaštvo se poslužujejo vseh teh sredstev, katero jim ravno ugaja. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek se bo pela tako željno pričakovana velika opera „Afri čanka". Ce se pomisli, da so nove moči našo opere šele mesec dnij v Ljubljani in bodo pele v slovenskem jeziku, če se nadalje uvažuje, koliko truda je treba, da se taka opera naštudira, potem se marljivosti kapelnika gosp. Benišeka in vseh pevk in pevcev ni prečuditi. Prihodnjo nedeljo se bo ponovil igrokaz „Siroti", kateri je pri prvi predstavi dosegel tako lep uspeh in se občinstvu tako prikupil, da so je z mnogih stranij izrazila želja' naj se skoro zopet uprizori. Drama se v tem pripravlja z v „Razbojnike", kateri pridejo na vrsto že bodoči teden, za „Razbojniki" pa se bo igrala jedna nijizvrstnejših francoskih burk „M as kar ada". Kakor se vidi, goje se na nafiem odru sedaj vso vrste dramatične produkcije : klasična in moderna drama, veseloigra, ljudska igra in burka, vrh tega pa še velika opera in opereta. Ako se uvažuje, da pri nas ni dovolj občinstva, da bi se jedna in ista igra kar po dvajsetkrat in večkrat uprizorila, da «e predstavlja v piesledklb k večjemu po trikrat v sezoni in morajo igralo! vedno nove uloge študirati, potem se mora priznati, da se stori toliko, kolikor na nobenem drugem boljšem gledališču, kjer nimajo za vsako stroko po več umetnikov, da se stori, kar je sp!oh mogoče. Predstave so bile doslej vse take, da smo ž njimi lahko zadovoljni; zadnja opereta je bila dostojna In veliko boljša nego vsaka hvalisanih operetnih predstav konkurenčnega podjetja, vse druge predstave pa so bile tako vzgledne in dovršene, da smo nanje lahko ponosni. Občinstvo je doslej s številnim obiskom pokazalo, da jo zadovoljno, upajmo, da bode tudi vzstrajalo in gledališču z izdatno ma-terijelno podporo omogočila razvoj in procvit. — (Blagoslovljenje deželne bolnice) se bode vršilo jutri ob 10. uri dopoludne. Ker se vse občinstvo zelo zanima za to monumentalno zgradbo, priobčimo jutri občirnejši strokovnjaki popis vsega poslopja. — („Et meminisse iuvat".) Piše se nam: Z otvoritvijo nove dež. bolnice dobi dežela kranjska humanitaren zavod, kakeršnih je v naši državi in tudi drugod jako malo. Da je to bilo mogoče, zato gre zasluga narodni stranki v dež. zboru V kako neugodnem položaju je bila dežela Kranjska še pred kakimi desetimi leti, to se razvidi najlaglje iz de-želnozborskih poročil. Obrestna in brezobrestna državna posojila za zemljiško odvezni zaklad in v zv» zi ž njimi stoječe pogodbe z državo so ovirale vsak gospodarski napredek in prouzročile, da so je na^a dežela povsem neopravičeno razupila kot pasivna. Temu ee je naredil konec s Plaučevim kon-vertacijskim projektom, kateri so je po prizadevanju tedanjega poslanca g. dr. Moscheta vzprejel v dež. zboru dne 28. junija 1888. I. Kako je ta kon-vertacija koristila, to svedočijo različne kulturne in gospodarske naprave, katere so se od tedaj naredile, dočim je bila dežela prej vedno v linancijalnih stiskah. Od I. 1888. je dežela zaraogla več nego milijon goldinarjev produktivno investirati, kar je prouzročilo, da so zlasti razni deli stavbinske obrt-nosti lepo se razvijali. Prebivalci so pri deželi v tem času zasluždi nad jeden milijon gld., več tisoč ljudij je imelo zaslužka. Ko bi vse te po konver-taciji omogočene moderne naprave ne bile narejene in bi ne bila zidana nova bolnica, v kak položaj bi bila po potresu prišla dežela kranjska. Bolniki bi morali prezebati v barakah, dežela bi bila v največji zadregi in bi se iz dolgov ne mogla izkopati. Zato pa je umestno, da se danes pred otvoritvijo dež. bolnice hvaležno spominjamo vseh tistih faktorjev, ki so pripomogli, da se je svoj čas dež. zbor vzprejel predlog o konvertaciji in tako omogočil gospodarski napredek pa tudi mestu ljubljanskemu, kranjski hranilnici in g. Jos. Goriupu gre hvala za obilno podporo, 8 katero so omogočili zgradbo nove bolnice. — (Realčno poslopje) Kranjska hranilnica si je pri zgradbi realčnega poslopja napravila v njem veliko in jako lepo reprez^ntacijsko dvorano. , Ker se je pokazalo, da je Iesovje v stropu povsem strohnelo, je hranilnica dovolila, da se iz dvorane napravijo štiri sobe: dve v prvem, dve pa v drugem nadstropju. — (Ubegel blazen.) Iz dež. blaznice na Studencu je ubegel pekovski pomočnik Pavel Janežič, kateri je lani v Trstu poskusil umoriti vodjo mestne bolnice tržaške. Sodi se, da je blazni Janežič krenil v Trst. — (Preselitev urada.) C. kr. vojaško sta-oljsko poveljstvo se je včeraj preselilo v novo barako na Tržaški cesti. — (Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega) je vložilo primerno utemeljeno prošnjo pri ondotnem C. kr. okrajnem glavarstvu, da se prizna stalno nameščenemu učitelj-stvu vsega okraja taka volilna pravica, kakoršno so si že priborili nekateri učitelji po družili okr jih naše dežele. Ker je jednako zadevo moravskih učiteljev telo upravno sodišn ugodno rešilo, se nadejamo, da se tudi učiteljstvu logaškega okraja ta postavno zagotovljena pravica ne bo odrekla. — (Človeško glavo) je našel posestnik Miha Klemenčič iz Male Loke na svojem svetu, imenovanem Potok. Trupla ni najti ; najbrž je bilo pokopano. Očitno je, da se je zgodil umor, a doslej še ni bilo nič dognati, niti kdo je umorjen, niti kdo je morilec — (Promocija.) Včeraj je bil na graškem vseučilišči promoviran gosp. Franjo Piki, odvet niški kandidat v Gorenji Radgoni doktorjem prava. Čestitamo! — (Prirejujmo gledališke vlake j „I)omo vini so piše: Mej raznimi slovenskimi novicami pod naslovom „Slovensko gledališče" pišete doslovni takole: „Suditi po vseh pripravah, utegue biti letos slovensko gledališče prav dobro. Da bi rodoljubje tud: res vedeli ceniti te napore in bi požrtvovalno podpirali Dramatično društvo, in to ne samo ljubljanski, ampak tudi drugi slovenski rodoljubje". Kakor ne najdem v teh dveh stavk.h niti črkice, kateri bi bilo Opravičeno kaj oporekati, dovolim si, od Ljubljane oddaljeni rodoljub, vendar tole opombo. Meni se vidi, da je pravih slovenskih rodoljubov odločna dolžnost, napore Dramatičnega druStva tako podpirati, da bode. s tem društvu samemu materijalnu, in celemu omikanemu slovenskemu svetu pa duševno koristno. Izkoristujmo našo pač najvišo pridobitev v omikanem napredku slovenskega naroda s tem, da priivjuj ni o slovenske gledališke vlake iz vseh slovenskih pokrajin. Na primer jednega za Gorenjsko stran in Korošce skupaj. Dražega za Notranjsko, Primorsko, okolico Trsta in Istro skupaj. Tretjega za Dolenjce ob Savi ter Štajerce skupaj. Četrtega za ostale Dolenjce, katerim je dolenjska železnica bolj pri rokah, kakor pa južna. Da bi bili taki gledališki vlaki posebni vlaki, tega niti potrebno ni Izkoristi se lahko vsak piiložni vlak, le natančnega porazuinenja bi bilo treba o tem, s katerim ee dotični udeleženci v Ljubljano, s katerim zopet nazaj odpeljejo. Sicer je pa pri količkaj živahni agitaciji prav lahko mogoče toliko udeležencev skupaj spraviti, da bi kazalo istinito posebne gledališke vlake spraviti v tek. Duševna korist takih vlakov bila bi kaj velika Marsikateremu rodoljubu, k teri novega slovenskega gledališča bodisi drame osobito pa opere še videl ni, bi se otrnila solza veselja, kajti, koliko nas ni takih, kateri pomnimo še predobro dobo, ko v celi Ljubljani druge slovenske javne besede ni bilo čitati, kakor jedino v Salen dr O vi h ulicah „c. kr. kmetijski družba". In danes stegujemo pa že Nemcem v drami in Se celo v operi že kljukco! Kako današnje slovensko gledališče starega rodoljuba ponosno navduši, čutiti zamore pač le tisti, kateri je to skusil. Kaj pa šele mladega rodoljuba, kateri je še veliko bolj idealističnih nazorov. Posnemajmo naše vrle brate Čehe. Oni prirejajo vsako leto gledališke vlake, in uspeh po deželi je. velikansk. Da, posnemajmo naše ireilentovce. Glejte, kadar se hočejo oni za svojo sveto stvar — kakor pravijo — navdušiti, kaj store? Čez lužo ali pa po suhem jo poteguejo v Henetke ali pa še dalje kje v apatrio umto, ma non eorapito* in domov povrnejo so takorekoč kaljeni v rodoljnbju. Torej možje, kateri ste za to, pričnite se povsod po slovenskih pokrajinah pomenkovati o prireditvi gbdaliških vlakov. Slovenski časopisi vi delajte za stvar reklamo. Skrbite za to, da bode slovensko gledališče, da bode Narodni doni v Ljubljani empohutn občnega navdušenja Slovencev vseh, kar nas je po raznih kronovinah raztrošeuih. — (Novo gimnazijsko poslopje v Celji) je zdavuej dognana potreba in vlada je za to pisala celjski mestni občini, naj pripravi in vladi prepusti etavišče sa novo gimnazijo, nasproti pa prevzame staro gimnazijo, katere del proti Savinji je tako že mestna last, ker ta trakt je postavilo mesto oko111 leta 18f)0, ko so osnovali sedmo in osmo šolo. Mestni zbor celjski je vladi po sklepu od zadujega petka odgovoril, da za nemško gimnazijo bo vladi že dal svojo pomoč, za slovensko pa ne. Torej delajo Celjani zopet tukaj, kHr smo seveda pričakovali, zapreko novemu gimnazijskemu poslopju. Za nas Slovence in posebno naše poslance je s tem pokazan pot, po katerem je treba pred vlado hoditi, ako hočemo vzdržati, kar smo pridobili po težki borbi. — (Državnozborska volitev na Goriškem) Laške kroge je silno razburil oklic pol. društva „Sloge", s katerim se pozivljejo slovenski volilci v skupini goriških mest in trgov, naj ne glasujejo za hlapca mejnarodnega židovstva kneza Kgoiut Hohen-lohea, nego za druzega laškega kandidata dr. L$u-jattija, ki je vsaj v gospodarskih stvareh Slovencem naklonjen. Tržaški „Piccolo" javlja da je Bujatti te dni obiskal dr. Gregorčiča in dr. Kojca. Lahi se boje, da propade knez Hohenlohe. — (Laško politično društvo za Istro) je v nedeljo zborovalo v Poreču in vsprejelo dve resoluciji, s katerima zahteva, naj laški državni poslanci ustanove poseben laški klub in naj ne v smislu že prej vsprejetih resolucij uveljavi italijanščina kot jedini upravilni jezik isterskega dež. zbora. Mej zborovanjem je vladnega zastopnika zadela kap, — (Cesar v Zagrebu.) Včeraj dopOludna točno oh določeni uri, je dospel cesar, spremljan od hrvatskega bana in ogerskib ministrov v Z i^reb. I Mesto je bilo prekrasno okičeno z zelenjem in za-stavami in sicer največ hrvatskimi, črno-rumenih ni bilo skoro nič, madjarskih in srbskih le jako malo. Cesarja je pričakoval na kolodvoru zagrebški čupan, čakali pa so tudi posvetni, vojaški in cer kveni dostojanstveniki. Na županov pozdrav je cesar odgovoril nemški, povdarjajoč svoje veliko Zanimanje za kulturni napredek Hrvatske. Cnsar je potem ogovoril razne dostojanstvenike in se potun peljal v mesto. Po vseh ulicah je bilo vs-^ črno ljudstva, skoro vsakdo je imel na prsih pripeto narodno tro-bojnico. Kamor je cesar pogled d, povsod je vidi, da se prebivalstvo zaveda svoje hrvatske narodnosti, da je prišel v hrvatsko mesto. Koder se je cesar pe'jal, povsod u& je ljudstvo burno in navdušeno aklamiralo. Pred cesarjevim vozom je jahal bandcrij 300 mož v narodni obleki, za njuni pa se je peljala dolga vrsta prekrasnih ekvipaž. Na raznih mestih so bili postavljeni lepi umetniško narejeni slavoloki Cesarjev sprevod od kolodvora v bansko palačo je bil pravi triumfalni sprevod. Ob 10. uri je začel cesar vzprejemati razne deputacije. — Nekateri židje in Madjari eo se drznili razobesiti madjarske zastave, na poslopja srbske banke iu na pravoslavni cerkvi pa so plapolalo Nrbske zastave. To je občinstvo silno razburilo. Madjarske zastave so vsled intervencije redarstva lntro izginile, pri srbski banki in pri pravoslavni cerkvi se je to šele zgodilo, ko so se primerili večji izgredi. * (Povodom proslavljanja 20 septembra v Rimu) došlo je pjip^žu 3U00 brzojavk cel društev, zastopajočih najmanj 6U0.000 ljudij; potem 15.000 tiskovnih protestov, b000 Levovih poštnih listnic, 2000 vizitnic, 600 pisem in mnogo adres, med ko-jimi je imela samo severoameriška G3.000 podpisov. * (Papež Leon XIII) igra prav rad šah. Navadno igra to igro z umskim duhovnikom patrom ti.uho, in sicer že celih 42 let. Ko je bil kardinal Pecci voljen papežem, pozval je takoj k sebi reče-nega patra Giulio, ki je takrat živel v Florenci, in ga nastanil v Vatikanu. Pater Giulio je jako strasten igralec in sploh vročekrven mož, tako da je papež pri igri že večkrat imel priliko, ga poučiti o aamoiatajevanju in o lepi čednosti premagovanja samega sebe. * (Zaradi razžaljenja češkega vseučilišča) je praško sodišče obsodilo dr. Jaroslava Kavalirja na 120 gld. globe. Kakor znano, je dr. Kavalir pri svoji promociji rekel, da so na češki univerzi ne promovujejo možje, kakeršuih narod potrebuje. Vsled tega m rektor hotel dr. Kavalirju izročiti takoj di plome, pa se je moral naposled udati. Kavalirjeve besede so ae tolmačile kot žaljenje drž. oblastva. * (Razbojniki na Ogerskem ) V Nvirbogda-nyju so trije našemljeni razbojniki obiskali židovskega trgovca Rosenbauma in zaLtevali od njega, naj jim dobrovoljno izroči svojo gotovino. Ker se je žid branil, so ga ustrelili, in ko je pribite! sin, usmrtili so tudi tega in potem z židovo blagajnico ubežali. * (Dvoboj.) V soboto se je v Vadovicah vršil mej nekim stotnikom in nekim civilistom dvoboj. Distanca se je določila na 30 korakov. Civilist je prvi ustrelil in zadel stotnika tako, da se je ta koj zgrudil in še tisti večer umrl. — (Atentat na pošto ) V poštnem poslopju v Savignanu na Laškem )e te dni razpočila dinamit na bomba Poslopje je začelo goreti, a posrečilo se je, ogenj pogasiti, še predno je napravil kaj večje škode. Sum, da je bombo vrgel, leti na urarja Sar-tolinija, ki je iz Bologne poslal pismo, čegar vsebino je deklarirat za bankovce v vrednosti 48O0 frankov, v katerem pismu je pa bil sam papir. Sartolini je upal, da bode pismo zgorelo iu da bo potem dobil denar. 1 1 r* "i Slovenci In Slovenke! ne zabito družbe sv. Cirila In Metoda 1 k J 1 1 Dunaj 15. oktobra. Vsi deželni zbori se bodo sklicali na dan 30. decembra. Dunaj 15. oktobra. Finančni minister Bilinski predloži drž. zboru šele v drugi seji drž. proračun za 1. 18 9G. Dunaj 15. oktobra. Za mandat ljuben-ske trgovinske zbornice kandidujejo liberalci namesto dr. Feeza profesorja na rudarski akademiji Kuppehvieserja. Praga 16. oktobra. Grof Taaffe se počuti toliko bolje, da se ni več bati za življenje. Čim okreva, odpotuje v Nico, kjer misli ostati če.< zimo. Pizeni 15. oktobra. Grof Taaffe se počuti jako slabo. Nevarnost je velika. Noge mu otekajo. Profesor Albert je z Dunaja poklican k njemu. Sodi se, da je obolel na ledvicah. ZagT©t) 14. Oktobrb. O krasnem vremenu se je včeraj položil zadnji kamen novemu gledališča. Občinstva se je zbralo na tisoče. Cesarja so Čakala pri gledališču odbrana družba: dostojanstveniki, povabljeni gosti, mag-: natje, razna društva, vseuČilišČniki. Ko je ! prišel cesar, pozdravljen je bil viharno. Dijaške j sablje so zabliščale iu kakor grom je zadonel ! klic: Živio kralj hrvatski. Ko je ban prečital i listino, katera se je vzidala, le cesar rekel, da pa zelo veseli, da more otvoriti hrvatsko j narodno gledališče in je potem s kladivom j udaril trikrat na kamen. Občinstvo je v tem i cesarja navdušeno aklamiralo, klico'* živio naš j kralj, živio kralj hrvatski. Cesar si je na to I ogledal gledališče, potem pa so mu b:li pred-| stavljeni intendant dr. Miletič in prve gleda-\ liške moči. Od gledališča se je peljal cesar k j novemu gimnazijskemu poslopju, kjer se je tudi I položil zadnji kamen in kj t je cesar mej dru-j gim rekel, da želi vedno zvestemu hrvatskemu i narodu nebeški blagoslov. Cesar si je na to i ogledal razne druge kulturne zavode, potem pa ! je pred njim defiliralo 8000 dijakov in deklet, j To je bil prekrasen, nepozabljiv prizor. Cesar j je bil vidno vesel. Dijaška godba 30 dečkov : je izvrstno svirala in se je cesar opetovano pohvalno o njej izrazil. Neštevilno občinstvo jo tudi tu cesarja navdušeno pozdravljalo. Ob 7. uri zvečer se je začela gledališka predstava, j Prekrasno gledališče je bilo slavnostno razsvet j Ijeno, vstop je bil dovoljen samo povabljenim ! gostom, katerim je vlada razdelila vstopnice. I Pogled na zbrano občinstvo je bil bajno Irp. i Polt g bogatih magnatskih in vojaških uniform je bilo videti j kko mnogo duhovniških oblek iu J pa najukusnejše ter najelegantnejše ženske toi-lette. V ložo intendanta dr. Miletič* so bili povabljeni zastopniki gledališč v Pragi, Pešti, j Ljubljani in llelgradu. Ko je cesar vstopil v svojo ložo, zadonela je cesarska himna, vse je vstalo in navdušeno klicalo: Zivio naš kralj. Predstava je bila v/gledna. Pri odhodu je cesar intendantu dr. Miletiču priznanje izrekel na dovršeni predstavi in zajedno nakazal hrv. gle đaliSĆO iz cesarske privatne blagajnice letno subvencijo 10.000 gld. Ta dokaz cesarske ve-ledtišnosti je obudil največjo radost. Iz gledališka se je cesar peljal po prekrasno razsvetljenem me-tu. Danes je bil banket, zvećer pa je ples, kateri priredi mesto Zagreb. Na ples pride tudi cesar, a povabljeni so rasen dostojanstvenikov tudi člani vseh deputacij. Zagreb 15. oktobra. Na srbski cerk i se je danes zopet razobesila srbska zastava, poleg nje pa tudi hrvatska. Ko je cesar zapustil vseučilišče, hiteli so dijaki k srbski cerkvi in jo bombardirali s kamni. Policija jih je pregnala. Zbrali so se na tO pred srbsko banko m jo bombardirali. Orožniki so jih z bajoneti razpodili. Sonja 15 oktobra. Narodno sobranje je sklicano na dan 27. t. in. Carigrad 15. oktobra. Policija je are-tovala nad ato Armencev, kar je obudilo veliko razburjenost. Kristijanija 15. oktobra. Ministarstvo je odstopilo. Kralj je naročil državnemu svet-! niku Hagerupu, naj sestavi novo vlado, v ka-i teri bodo vse stranke zastopane. Zalivala. Podpisani odbor Izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da sc je občni zbor Šent-Jakobsko-Trnovsko ženske podružnice Sv. Cirila in Metoda dne 6. oktobra vr&il tako testno in gmotno povoljno. Osobito so zahvaljuje časti temu ženskemu kvartetu in slavnemu tambnrafikemu zboru, raznim darovateljem in konecno vsem mnogobrojnim postom, dru&tvcnikom in nedruStveni-kom ki so s svojo navzočnost o počastili občni zbor. Odbor Šent-iakobsko-Trnovske ženske podružnice v Ljubljani, tint': 10. oktobra 1895. Tujci. 11. oktobra. Tri I.lojilu: Kankelj iz Škofje Loke; — Mnhovc iz Radovljico; — Pohar iz Ptuja; — \Vohlmuth z Reke; — Kubi, FelbO iz Lendve; — Apih iz Marbrega; — Weiss z Dunaja. Pri »v.trl j.kem c«*Mnr)u : Tributsch iz Samme-rava; — Mnurer iz Sel; — Turk iz Millstadta. Meteorologično poročilo. Oktobra 1 Stanje Čas opa- baro-zo vati j a i metra 1 v mm. Tempe-ralura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 14. 9. zvečer ! 7a7 9 U"H»C bivzvetr. jasno 16. 7. zjutraj 787*« ;> 4° c si. szah. jasno 00 n 2. popoL 787*6 193° C pr m.jzah. jasno Srednja včerajfinja temperatura 117°, za 0 0' nad normalom. IDTJLnsLjslcSL "borza. ' dne 15. oktobra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 100 Skupni državni dolg v srebru .... 100 Avstrijska zlata renta....... 121 Avstrijska kronska renta 4"/0..... 101 Ogerska zlaia renta 4°/0....... 121 Ofjerska kronska renta 4 1 ,..... 99 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1069 Kreditne delnice......... 400 London vista........... 120 Nemški drl, bankovci za 100 mark . . 68 20 mark............ 11 20 frankov........... 9 Italijaiinki bankovci........ 45 C. kr, cekini........... 5 Din? 14. oktobra 1895. 4°/„ državne srečke iz 1. 1K54 po 250 gld. 161 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 pld.. . 19b' Dunava reg. Brečke 5" fl po 100 gld. . . 131 Zemlj. obč. avstr. 4',",, zlati zast. listi , — Kreditne srečke po 100 gld...... 201 Ljubljanske srečke......... 22 Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije auglo-iiVHtr. banke po 200 gld. . . 177 Trauiway-druAt. velj. 170 gld. a. v. . . . ti02 Papirnati rahel j......... 1 Dobro ohranjeni sodi po n hektolitrov so na prodaj po nizki ceni v Vegovih ulicah št. 10. (1271—5) Rld. 55 kr. n 95 n ■ 70 n * 20 • n 16 n 20 • o n 25 t • *J5 h n 90 * t 77 ■ n 68 n n 30 ■ " 69 n 60 kr. rt — * n ■ ■ > n ■ > > 50 ■ 25 ■ n 75 » n 1 2'. i1 • i « C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -7^j. «wr».«»|r«fc odL X. clctoTora, 1865 \Mlopno omenjeni prihajal u | in o u h »J »ln I caal oasaoeni ao . Odhod ls LJubljano tja*, kol.) Ob 1». uri B min. po n*M oiebni vlak v Trhla, Pomahal, Beljak, Oe loreo, Franaetnfeata, Ljubno, oas Bolithal T Aui.ee, Iichl, Om.ir-den, SoluoKrail, Hibjtt, Lina, Biul«J«vi< e, PlaenJ, Marijine Tare, llab, Karlova rara. fr.mofi vara, Prago, U piko, Dana) »le Amileiieii. Ob S. uH tO min. nfutraf meiani Tlak t Koc«T)e, Noto maitu. ftb T. uri tO mi«, njtttntj otot.nl Tlak T Trhli, Poutabel, Beljak Oa loreo, Pranienafeele, Ljubno, DanaJ, oe» Balathal t Solnograd, Dunaj -1« AmatcUon. Ob 12. uri M min. popotuttn* maiani Tlak t Noto maito, KuoeTj«. Uft il. uri tO min. lwin* »aebul vlak t rrt.in, Pon tabel, Heljaa, nelo»ec, Ljubno, Balathal, Dunaj. Of f uri ftopoluHn* oeebnl Tlak t Trhli, Beljak, ColoTao, Ljubno, • Relathal T Boloograd, L.md • Oaiteln, /.«11 na joiuni , Ino mm, hre*eno, durih, Oonnvo, Paru, Htayr, I.la«, (foandu, Iiohl, Badc-Jertae, PlaenJ, Marijina Tara, Ileb, Freuoo.o »are, Karlove Tare, Prago, Llpako, Dnnaj rta Ametetteu. Ob 7. uri HO min. »ravr maiani vlak t KoćeTje, Noto metlo Baatin tega ob nedeljah in praznikih ob .1. uri VO tninut popoludnt otobnl vlak v [aMM> Bled Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ub 5 Mri 5V »««4*1. ajMfr.O Oiabnt Tlak a Dunaja Tla Amitnttan, Llp-nki'u'.i Prag«, Krami«vlh TarOT, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov, r'lauja, Bndejevia, Solnogreda, Linoa, Bterra, Uumintena, Iiohla, Aui-aeea, Linhna. Oelnvna, Beljaka, Franaenefeita, Trblia ttb H. uri 10 min. mjtttrn) maiani Tlak !■ Kooovja, NoTega maita. Ob 11 uri Vrl tn Prihod v LJubljano min «Jt*t*-f«j U Kamnika , ,ti>\loludM« , || lr«ile.ii.JI vlak le ob iir.ieijah In praiolklb , dri kol.. (5-238 .po.lednjl vlak le ne>iel)ali In pramiklh 'j Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih zellifi ln lahko raztopljl-vega vapnenega železa. Steklenica i navodilom o porabi 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva ae pri M'.' 41 Ul>alAil)M m« a ultrMtuo pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. i H "t a o o N »5 Srčni pozdrav klifiem pred odhodom v severne kraje in izrekam tem potom iskreno hvalo vsem onim sežanskega in postojinskega okraja, kateri so v času mojega slnžbovHnja v difini dolini vremski izkazali mi preobilo ljubeznivosti;, bodisi v uradnem ali pa zasebnem občevanji. (1335) Odličnim spoštovanjem Josip Logar rudarski inženir. Ljubljana, 15. vinotoka 1895. Razglas. eo priporoča vsem Slovencem logo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd. Podpisaneo priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste Dokaz tomu je, da većina čč. duhovščine pri njem naroča. Razpofiilja na drobno in na debelo od 5 kij naprej franko po potiti, iu sicer sledeče vrste kave: lito fina.... NantoK .... .tlHlabnr . . . ,St. DiiiiiIii;i> Zlittl Java . gld. 1-60 ko a 1*6 n . 1*8*1 „ „ J 85 „ . 19 J „ l'ortorlko. . ■ Um l»««rl MoUUii 11 (pri stnn arabska) gld. 2 — ko o._ n n . 205 m - 2-10 . Blago, ki ne ugaja, VAprcjme so nazaj ali se zamenja. Kupuje in vzprejema v zameno tudi fižol ln drug-o domafle pridelke ln plafinj« po najholjil oenl. 0aV~ Na vprašanja so radovoljno in hitro odgovarja. "W Priporoča so z velespostovanjem E. A. Rcpeschitx Trst (1316—3) alloa Iatltato itov. 23. I I i d i S C I Jakob Štrukelj v Trstu vla Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma (nasproti veliki vojašnici) prodaja po n«"v«*ro|e.im nlsklli cimimIi vsakovrstna aiiKleAka kolesa (bicikle). Zastopstvo koles „Ailler** iz tovarne II. Kleyer v Frankobrodii in „Viktor!« Cykle llorka" VVolverhampton, Angleško. Kolesa ,,A«ll«>r>» so sveiovnoznana in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna vozit', nauci se brezplačno. — Pofiilja se na deželo in na vse kraje. — Ceniko pofiilja se pofitnine prosto. (728—43) Št. 30.910. Razglas. (1338-1) vojvodino Kranjsko V zmislti 20. deželtiozborakega volilnega reda M se javno naznanja, da je volilski imenik: za ulitn đveli đež. uoslance? ki jili bode vsled razpisu visokega c. kr. deželnega predsednifltva v Ljubljani z dno 9. oktobra letos, st. 8658/pr., voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani diit- 25 novembra letos, žh dogotovljen in da ho oil liliII«** llll|»r«'J **>laOxi <»*«4'in linij v magistratnem ekspeditn ra/grnjen na ogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti, tukaj vložiti rekla-matije o tem, da so fe v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali da so se iz njeg;i izpustile osebe, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo volllcem vroćile pravočasno. Ako bi je pa kdo izmej vol lice v iz kateregakoli vzroka vsaj 24 ur pred dnevom volitve ne prejel, naj pride k mestnemu magistratu sam ponjo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane II. dan oktobra 1895. Županov namestnik: Vončina. Karola "VVolf-a restitucijski fluid. (Izvle6ek iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo presktile.no oaveftavaln«! in okrepAevalno orođatvo po teiklli n«- |m»rili. l.r»|nllt jetall itd, — Najbolje se jo obnose 1 pri vseli vnanjih bolezmli, kukot■: proiiuu, rovinatlAnem olrpnen|n, xiii.ju in prelegneuja lil itd. <<'«« ttt-kli'nici t f/lil. 2.i k$: Karola Wolf-a redilni prašek za živino. PrMkaien pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri koii|lli, govedih, ov.uli. prešitih itd., ^o neeefo |entl, nI»I»o pval»»ViJa»j4>( izvibtno varovalno sredstvo proti kniutm bolczuliu. Cema mmvttttu g.i k,>. (1224 — 8) Glavna zaloga in jedini izdelovatelj: Ilarol TTšTolf lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postojina in Gorica. priporoća po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Proti Ita&IJii in naIl4»llu. osobito pri 4». vi*v\II. proti Z|«MliiK€kll|ll. 1)4»14'X lilIII V vr»4ii. >.«'- loilciia Icilvlcult m iiicliiirjii priporoča se najbolje koroški rimski vrelec. .XIJI jfl M4*j«-iJI HZLlili V.II2L VOdCLe Zaloga v LJubljani pri M. E. Supanu, v Kranju pri Fr. Dolenou, v Radovljlol pn Otona Homannu. (1894—1) Za jesensko in zimsko sezono! M z® H? 3a Največjo izber dunajskih modelnih klobukov za dame, dekleta in otroke, tvoril iz klobučine, trakov, peres, baržunov in plišov v vseh barvah priporoča po najnižjih cenah (l'J24—2) 7. velespoStovnnjirm Karol Recknagel. in ceneno! Izdajatelj in odgovorni urodnik: Josip Noili. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarneu. 96 KA