GLAS
LETO XXIV. ŠT. 39 (1149) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 10. OKTOBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Za nasilje ni
opravičila
  mrt policistov Pierluigija Rotte in Mattea
Demenega, ki ju je minuli petek z več streli
na tržaški kvesturi umoril Alejandro Augu-
sto Stephan Meran, močno odmeva po vsej
Italiji, še posebej pa pri nas. Šok ob okrutnem
dejanju, ki mu za zdaj ne najdemo ustrezne
razlage, pa čeprav naj bi po nekaterih naved-
bah dominikanski morilec imel psihične
težave, je tako velik, da smo vsi pretreseni, še
najbolj kolegi umorjenih policistov, Tržačani
in vsi mi, ki živimo v naši deželi.
“Za nasilje nikoli ni kriv in odgovoren nihče
drug kot tisti, ki nasilje povzroča. Nič ne sme
služiti kot opravičilo za nasilje. Nasilno veden-
je je izbira, zato ga ne moremo opravičiti s
kakršnim koli ravnanjem žrtve. Lahko razu-
memo, da za to izbiro obstajajo neki dejavniki
tveganja (brezposelnost, revščina, alkoholi-
zem, stres …), vendar ni zaradi tega nasilje nič
bolj sprejemljivo in odgovornost povzročitelja
nič manjša”, je zapisano med glavnimi postav-
kami, ki jih je na svetovnem spletu objavilo
slovensko Društvo za nenasilno komunikaci-
jo.
In med poglavitnimi točkami stoji tam zapi-
sano tudi: “Nujno je, da so družbena sporočila
o ničelni toleranci in nedopustnosti nasilja ja-
sna in prisotna povsod. Nasilje povzročajo ti-
sti, ki si dajo dovoljenje za uporabo nasilja, še
sploh, če ne pride do intervencije državnih in-
stitucij. Mnogi z nasiljem prenehajo, ko dobijo
jasno sporočilo, da njihovo ravnanje ni le ne-
dopustno, temveč tudi kaznivo dejanje. Pri
preprečevanju nasilja je ključen odziv okolice
na vsak konkreten dogodek nasilja, ki pa je po-
gosto neustrezen. Po eni strani namreč okolica
meni, da se v nasilje v družini ali partnerskem
odnosu ne sme vmešavati, ker gre za “zaseben
konflikt”. Po drugi strani se ljudje pogosto po-
stavijo v vlogo razsodnikov in ocenjujejo, kdo
je bolj kriv za nasilje, kdo je izzival in ali si je
žrtev nasilje zaslužila. Če se dogaja nasilje, mo-
ra okolica reagirati s sporočilom povzročitelju,
da je njegovo vedenje nedopustno, nesprejem-
ljivo in kaznivo, ne glede na to, kaj je naredila
ali rekla druga oseba”.
Tržaški nadškof msgr. Crepaldi je v ponedel-
jek, 7. t. m., daroval v Trstu sveto mašo za po-
kojna policista in prosil “krščanske tolažbe” za
svojce. Ob ogledu posnetkov morilčeve ma-
me, ki so jih predvajali po televiziji, ko je jo-
kala in prosila odpuščanja v sinovem imenu
za storjen zločin, se trezen človek zave, da je
treba ob takih dejanjih molčati, če že moliti
ne moreš ali nočeš. In seveda skrbeti, zgledno
in dosledno, da sami ne dajemo nikakršnega
povoda za katerokoli nasilje, tudi z besedami
ne.
Zato ponovimo še enkrat: “Nujno je, da so
družbena sporočila o ničelni toleranci in ne-
dopustnosti nasilja jasna in prisotna povsod”!
S
Palača Attems v Gorici
V goriški palači
Attems je še nekaj
dni na ogled
razstava del
Sergia Scabarja,
mojstra analogne
fotografije 8
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici
P. Franc Kejžar in
Saša Quinzi o
poeziji Vladimirja
Truhlarja na
prvem večeru
novega niza
Srečanj pod lipami 6
Slovensko pastoralno središče v Gorici
P. Ivan Bresciani
je imel pri sv.
Ivanu prvo lectio
divina o srečanju
bogatega
mladeniča z
Jezusom 4
Ponedeljkov večer v DSI
Mladi in
identiteta
  pogovorih in
debatah v na -
šem okolju
večkrat slišimo ob ža -
lovalne besede tistih,
ki opažajo, koliko
naših mladih odhaja
po končani višji šoli
v tujino. Naša skup-
nost in še posebej
učno osebje ob tem
prizadeto ugotavlja-
ta, da velik del naj-
boljših dijakov, v ka-
terih so videli prihodnje potencialne voditelje
našega kulturnega, znanstvenega ali ekonomskega
sveta, odhaja v tujino in večinoma tam tudi ostaja.
V naših društvih se pritožujejo, da nimajo več mla-
dih, ki bi dajali zagona delovanju, celo nekatera
službena mesta ostajajo nezapolnjena.
/ str. 10
P. in
V
www.noviglas.eu
Roženvenska procesija v Barkovljah
Propad družbe Adria Airways
Slovenija je izgubila
še en simbol!
  iskanjem in ugotavljanjem dobrega,
koristnega in najbolj primernega za
družbo in državo je težavno in
zamudno, saj je primerov takšne politike,
usmerjenosti in delovanja malo. Vlada se
namreč bolj ukvarja s predpisovanjem
davkov, raznih prispevkov in z drugimi
načini obremenjevanja zasebnikov, hkrati pa
povečuje plače višjim plastem uslužbencev v
javni in državni upravi. Tudi zato si vlada,
torej izvršilna veja oblasti, poskuša
zagotoviti lojalnost državljanov in njihove
glasove na volitvah. Izvaja politiko, ki bi po
mnenju mnogih lahko vodila v novo obliko
diktature in režima. Tega so v delu javnosti
in politike že začeli označevati za
demokratični socializem. Na celotna
dogajanja v Sloveniji pa ima vpliv tudi strah
ljudi, ki izhaja iz življenja in izkušenj v
prejšnjih časih.
/ str. 13
Marijan Drobež
Z
Pismo goriškega nadškofa 
“Ponovno
najdena knjiga”
   onovno
najdena
knjiga”
je naslov pastirske-
ga pisma, ki ga je za
pastoralno leto
2019-2020 napisal
goriški nadškof
Carlo Roberto Ma-
ria Redaelli. Časni-
karjem jo je pred-
stavil 1. oktobra v
prostorih škofijske-
ga ordinariata na ti-
skovni konferenci, ko je med drugim predstavil
benediktinske redovnike, ki bodo prevzeli pa-
storalno oskrbo Marijinega svetišča na Barbani.
Pismo govori o Božji besedi, tudi v duhu odločit-
ve papeža Frančiška, ki jo je oznanil na praznik
sv. Hieronima (30. septembra), da bo odslej tret-
ja nedelja v januarju posvečena Besedi.
/ str. 3
“P
Foto damj@n
Tržaško knjižno središče
Na prvem
srečanju Kava s
knjigo v TKS je
bila predstavitev
knjige Boruta
Koruna Izbrani
potopisi 14
Svet okrog nas10. oktobra 20192
Povejmo na glas
Za več vsakršne harmonije
O zločinskosti jugoslovanskega komunističnega režima
Evropski poslanki Tanji
Fajon v razmislek
  o podatkih s spleta (De-
mokracija. si, 21. 9.
2019) je evropska po-
slanka Tanja Fajon ob nedav-
nem dnevu miru pred spome-
nikom na Velikem Cerju deja-
la med ostalim, “da nikakor in
nikoli ne smemo pristati na
poskus, da bi stanje v Sloveniji
med letoma 1945 in 1990 pri-
kazovali enako, kot je
bilo v Sovjetski zvezi,
Romuniji in Vzhodni
Nemčiji. In ne smemo
dovoliti, da bi prek tega
obdobja razvrednotili
narodnoosvobodilni
boj proti okupatorju
(NOB) in rehabilitirali
kolaboracijo”.
Nekaj podatkov o totali-
tarnosti in zločinskosti
jugoslovanskega komu-
nističnega režima
Tri četrt stoletja po dru-
gi svetovni vojni, potem
ko je z osamosvojitvijo
resnica o revolucionar-
nih zločinih izbruhnila na
dan z vso silovitostjo, so po-
skusi, da bi komunistično Ju-
goslavijo in z njo tudi Sloveni-
jo izvzeli iz kroga krvavih tota-
litarnih režimov in jo doma in
v svetu prikazali v lepši luči,
povsem brezupni in odraz ve-
like človeške slepote ali pa še
česa hujšega. Naj pri tem od-
mislim pol stoletja politične-
ga, sodnega in vsakršnega dru-
gega nasilja nad različno mi-
slečimi in se omejim zgolj na
pošastne zločine, storjene po
letu 1945. Aleksander Ranko-
vić je npr. v svojem referatu v
zvezni skupščini v Beogradu
januarja 1951 poročal (Repor-
ter, 24. 10. 2016), da je bilo v
Jugoslaviji v povojnem času
od leta 1945 do leta 1951 po-
bitih, pretežno izvensodno,
568.000 ljudi, 3.777.776 pa naj
bi jih bilo zaprtih ali interni-
ranih v nekaj sto jugoslovan-
P skih gulagih. Dr. Milko Mikolapa je v neki polemiki z dr. Ru-dijem Rizmanom, na podlagi
arhivskih dokumentov, naštel
naslednjo bilanco komuni-
stičnega nasilja na slovenskih
tleh po letu 1945: več kot
100.000 zunajsodno pobitih
pripadnikov drugih jugoslo-
vanskih narodov, 14.000 zu-
najsodno pobitih Slovencev,
obstoj več kot 20 koncentracij-
skih in delovnih taborišč, oko-
li 25.000 političnih zaporni-
kov in okrog 15.000 političnih
obsojencev, skoraj 60.000 na-
silnih razlastitev premoženja,
okoli 25.000 v Avstrijo pregna-
nih pripadnikov nemške na-
rodne manjšine idr. Naj k te-
mu dodamo še nekatere srhlji-
ve podrobnosti, kot na primer
to, da je bilo med 21. in 24. ju-
nijem 1945 pobitih in vrženih
v brezno Konfin blizu Kočevja
150 žrtev (Demokracija, 9. 11.
2017), in to ujetnikov, ranjen-
cev, bolnikov in invalidov, to
je z mednarodnimi konvenci-
jami zaščitenih skupin prebi-
valstva. Poznana so tudi dej-
stva o množičnem poboju Ro-
mov, to je celih plemen z otro-
ki, nosečnicami in starimi
ljudmi vred, kot npr. na Igu
(53 žrtev), v Gabrju pri
Mačkovcu (60 žrtev), v rom-
skem naselju blizu Kanižarice
(70 žrtev), pa skupina Romov,
pobitih v bližini Sodražice idr.
O zločinski naravi jugoslovan-
skega komunističnega režima
govori tudi seznam največjih
množičnih morilcev 20. sto-
letja, ki ga je objavil nemški
časopis Bild, v katerem je Tito,
z enim milijonom
ocenjenih žrtev, pri-
stal na “častnem” de-
setem mestu, kmalu
za svojimi velikimi
vzorniki, kot so bili
Mao Tse Tung (s 60
milijoni žrtev), Stalin
(40 milijonov), Lenin
(4 milijone), kam-
boški krvnik Pol Pot
(2 milijona) idr.  (gl.
knjigo Cirila Mraka
Gre za Slovenijo, sa-
mozaložba, Ljubljana
2018). Mediji so pred
nedavnim prinesli tu-
di informacijo o
množičnem poboju okrog 300
hrvaških otrok ali šest polnih
tovornjakov (Novi glas, 20. 8.
2015), ki so jih po vojni skupaj
s starši zajeli na begu v Avstri-
jo in jih pometali v Matjaževo
jamo blizu vasi Pevno na Go-
renjskem, in hkrati o poboju
okrog 770 hrvaških civilistov,
vključno s starši otrok, v
bližnjem Balantovem smrečju.
Znano je tudi, da je bila jugo-
slovanska meja dolgo časa ena
najbolj krvavih ter obstajajo
podatki, da je bilo na njej ubi-
tih več ljudi kot na Berlinskem
zidu. Mediji so prinesli tudi
podatek (Reporter, 10. 9.
2017), da je celo še 16. junija
1991 pri Holmcu padla zadnja
žrtev na meji, to je begunec iz
Šrilanke, in to kljub razvpiti
samohvali o najbolj odprti
meji.
/ str. 3
M. Gregorič
  a Oslavju je v nedeljo,
6. oktobra, Združenje
proizvajalcev rebule
predstavilo prvo oranžno
klop, ki je bila postavljena po-
leg Fieglovega vinograda. V
imenu združenja je prisotne
pozdravil predsednik Martin
Fiegl, ki je povedal, kako si vsa-
ko leto pri združenju prizade-
vajo za kakšno posebno pobu-
do za promocijo tega območja.
Pozdravil je tudi v angleščini,
saj je bila na terenu snemalna
ekipa, ki jo je poslala angleška
agencija, ki snema dokumen-
tarni film o naravnih vinih. V
imenu občinske uprave sta
pozdravila goriški župan Ro-
dolfo Ziberna in odbornik Fa-
brizio Oreti, ki sta izpostavila,
kako se vse take pobude uje-
majo z idejo uprave, ki cilja na
kakovostno promocijo našega
območja. Na Oslavju bodo po-
N
stavili še šest takih klopi v
bližini drugih pridelovalcev
rebule. Oranžne klopi, ki sim-
bolizirajo oranžna vina, bodo
postavljene na razglednih
točkah ob poteh med vinogra-
di, kjer se lahko turisti spreho-
dijo in za trenutek odpočijejo
ob lepem razgledu.
MČ
Ob 150-letnici štandreške čitalnice
V nedeljo proslava pred
štandreško telovadnico
  ratko obdobje, od leta
1857 do leta 1869, je za
štandreško skupnost
zelo pomembno. V teh
dvanajstih letih so v
Štandrežu ustanovili
slovensko ljudsko šolo,
samostojno občino,
čitalnico in štandreška
kaplanija je postala
vikariat.
Vse te ustanove so
bistveno prispevale, da
se je štandreška
skupnost, ki se je v
celoti uspešno
ukvarjala s
kmetijstvom, obogatila
tudi na šolskem,
kulturnem, verskem in
upravnem področju.
Prvi učitelj štandreške
ljudske šole je bil Josip
Komavec (pokopan je
na štandreškem
pokopališču blizu
Antona Gregorčiča), ki
je bil tudi pobudnik
ustanovitve štandreške
čitalnice. Na ustanovnem
občnem zboru, 25. aprila
1869, je bil izvoljen za
predsednika odbora čitalnice.
Takrat je enorazredno
slovensko ljudsko šolo v
Štandrežu obiskovalo 116
otrok, ki je v naslednjih
petnajstih letih že naraslo na
226 učencev. Zasluge za
ustanovitev in delovanje
štandreške čitalnice imata
predvsem domačina:
duhovnik Andrej Marušič,
deželni poslanec, profesor in
izdajatelj goriškega tednika
Domovina, ter Jožef Nanut,
prvi župan samostojne
štandreške občine, ki je bila
ustanovljena leta 1866.
V časopisu Domovina iz leta
1868 je objavljen dopis kmeta
iz Štandreža, iz katerega izve-
mo “da tudi pri nas se je začel
K narodni duh močno oživljatiposebno od takrat, kar smobili na Šempaskem taboru in
da nekateri želijo imeti čitav-
nico…Vse to je resnica, kajti,
ako primerjamo, kar se tiče
narodne zavednosti, prejšnje
čase novejšim, najdemo, da
se razlikujejo kakor noč in
dan”. Čitalnica je imela svoj
sedež v stavbi, ki je danes oz-
načena s hišno števiko 144 na
ulici sv. Mihaela. Ob 100-let-
nici čitalnice so na to stavbo
postavili spominsko ploščo.
Čitalnica je v začetku imela
več kot 50 članov in število je
stalno naraščalo. Obiskovalci
čitalnice so imeli na razpola-
go več časopisov in knjig ter
razne tečaje, predvsem s kme-
tijskega področja. To je znat-
no znižalo nepismenost, ki je
bila pred ustanovitvijo slo-
venske šole zelo razširjena. Le
maloštevilni štandreški otroci
so lahko hodili v šole v Gori-
co.
Ker je bil štandreški učitelj tu-
di cerkveni organist, je začel
zbirati mlade pevke in pevce
in jih navduševati, poleg cer-
kvenega, tudi za narodno pet-
je. Tako se je čitalnici pri-
družil tudi pevski zbor in na-
stalo je Bralno in pevsko
društvo.
Poleg šole in vikariata je Bral-
no in pevsko drušvo dalo svoj
prispevek h krepitvi narodne
zavesti, slovenske besede (tu-
di v narečni obliki) in kultur-
ne zavzetosti.
Proslava 150-letnice štan-
dreške čitalnice bo v nedeljo,
13. oktobra 2019, ob 11. uri,
na ploščadi štandreške telo-
vadnice. Na sporedu so nasto-
pi harmonikarjev, recitatorjev
in štandreškega mešanega
pevskega zbora ter dva krajša
govora. Prireditelja sta Pro-
svetno društvo Štandrež in
Kulturno društvo Oton
Župančič ob sodelovanju dru-
gih domačih ustanov, organi-
zacij in društev.
DP
  e rečemo za več vsakršne harmonije,
imamo v mislih enkraten blagor te do-
brine. Harmonija je pač srečno ujeman-
je stvari, njihovo mehko prepletanje, ki pove-
zuje brez pritiskov, ustvarja sozvočje in blago
utripajoče ravnotežje in je v vsakem primeru
nekaj prijetnega, blažilnega in dopolnjenega.
Dovolj se je spomniti čudovitih trenutkov v na-
ravi, ko so se močne sape polegle in je nebo ja-
sno in modro, morje pomirjeno, gozdovi tiho
šepetajoči in gore počivajoče šepetajo v svoji
mogočnosti. Toliko bolj je lepo pomisliti,
kakšna sreča je harmonija za človeka v vseh
razsežnostih njegovega bivanja in kako lepo bi
npr. narodi živeli, ko bi med seboj vzpostavili
harmonijo, se pravi razumevanje, prijateljstvo,
iskreno skupno sobivanje. In kako močno si je
želeti, da bi ta harmonija preplavila vsakega
posameznika, vsakega od nas in prav vse na
vseh štirih koncih sveta. Tu pa smo že pri po-
samezniku, pri sebi, pri človeku kot enem bit-
ju, pri eni osebi in njeni neskončni notranjosti
ter istočasno pri njenem odnosu do drugih po-
sameznikov in sploh vseh ljudi. Smo torej že
pri človeku in njegovem notranjem vesolju ter
istočasno pri neštetih smereh njegovega stika
z neizmerljivo zunanostjo oziroma odzivom
nanjo. In v teh razsežnostih harmonije ni lah-
ko ustvariti, če ne zaradi drugega zaradi člove-
kove dvojnosti duše in telesa, dveh pogosto na-
sprotnih izvorov misli in odločanja, kjer se
večkrat zdi, da gre res za dvoje ločenih stvari,
spet drugič, da gre za skrivnostno poenotenje
ene z drugo, kot je to opisal veliki poznavalec
človeka Pascal: ni mogoče natančno vedeti, kje
se duša konča in telo prične, kje se telo prične
in duša konča. Naj torej v tej luči ne bi bilo mo-
goče ločiti eno od drugega in smo priče en-
kratni povezanosti obojega, priče smo stvaritvi,
ki se nagiba k harmoniji obeh počel v nas. Ker
pa gre za dvoje vendar različnih počel, do te
harmonije zlahka ne pride, zagotovo pa do nje,
in to je bistveno, lahko pride, kar dokazuje
večna človekova želja, da bi dosegel njeno
blažilno sozvočje in se na ta način dokopal do
srečnega miru v sebi in do miru z vsemi okrog
sebe. Toda v človeku je mnogo tistega, kar nje-
govo harmonijo ruši, je stiska minevanja, je
nezadoščenje z življenjem, ki ga ima, in zaradi
te nezadovoljnosti kaj hitro prične rušiti tudi
harmonijo izven sebe ali z drugimi besedami:
oklene se slabega v sebi in se prične spopadati
s sočlovekom. Kot da bi bil sočlovek kriv za
mojo nesrečnost in kot da te nesrečnosti ne
morem blažiti drugače kot z zahtevo, da sem
več od drugih, da tem drugim hočem ukazo-
vati in jih podrejati, kar se sprevrže v mržnjo,
sovraštvo in vojne v osebnem življenju ter v
mržnjo in vojne med narodi. In vse to dotlej,
ko si harmonijo znova zares zaželimo, harmo-
nijo, ki v nas obudi dobroto in nam z njo po-
dari srečen notranji mir in s tem srečen mir
med vsemi, harmonijo, ki je rešitev in
odrešitev sama in ji zato velja posvetiti prav
vse, ampak vse moči, ki jih premoremo.
Janez Povše
Č
Foto DP
Foto MČ
  Združenje proizvajalcev rebule
Postavili so prvo simbolno 
oranžno klop
OSLAVJE 
Tanja Fajon
Aktualno 10. oktobra 2019 3
O odpisu 29 milijonov evrov dolgov Jankovićem
Po črki zakona
  godba o odpisu 29
milijonov evrov težkih
dolgov družine Janković,
ki jo je nedavno odredilo
sodišče, je pravi rekviem za
zdravi razum. Ne, ni rekviem
za “pravno državo”, ker je do
odpisa prišlo povsem zakonito.
Pravna država je v tem
primeru pokazala samo, kako
mazohistična je v primerih, ko
dopušča, da se take poslovne
nečednosti lahko dogajajo pri
belem dnevu. Poslovnežem ni
potrebno niti iskati
nezakonitih skrivalnic. Zato
gre samo in izključno za
rekviem zdravega razuma. V tej
zgodbi bomo izpostavili dva
elementa, ki sta bistveno
botrovala k “uspehu” odpisa
dolgov družine Janković. Prvi,
teoretični, je zakonodaja.
Drugi, praktični, pa
udejanjanje zakonskih
predpisov.
Zakonodaja “a la carte”
Začnimo prvi, teoretski del.
Govorimo o zakonu, ki določa
pogoje za poenostavljeno pri-
silno poravnavo. Prisilna po-
ravnava je v Sloveniji posto-
pek, po katerem nelikvidno
podjetje ne gre v stečaj, temveč
v dogovoru z upniki pripravi
načrt finančnega prestrukturi-
ranja in ob izpolnitvi tega
načrta začne ponovno poslo-
vati. V primeru Janković pa je
v poštev prišla poenostavljena
prisilna poravnava, ki v sebi
nosi usodni vulnus. Namenje-
na je namreč majhnim in mi-
kro podjetjem z manj kot 10
zaposlenimi, manj kot 700 ti-
soč evrov letnih prihodkov in
350 tisoč evrov aktive. V tem
postopku ima sodišče zelo po-
stransko vlogo. Dolžnik mora
sicer predložiti seznam upni-
kov, a sodišče tega seznama ne
preverja. Seznam terjatev in fi-
nančni načrt poenostavljene
prisilne poravnave potrjujejo
posamični upniki. Za njegovo
potrditev morajo glasovati up-
niki, katerih skupni znesek ter-
jatev predstavlja vsaj 60 % vseh
terjatev, hkrati ga mora pod-
Z preti več kot polovica vseh up-nikov. Posebej je potrebno pritem izpostaviti, da omenjena
zakonodaja ne predvideva mi-
nimalnega zneska, ki naj bi ga
upniki dobili v postopku prisil-
ne poravnave. Če bi se dolžnik
in upniki dogovorili, da se za-
dovoljijo z 10-odstotnim iz-
plačilom glede na nominalno
vrednost dolga, bi to obveljalo.
Če bi se zadovoljili s 5-odstot-
nim povračilom terjatve, bi tu-
di to obveljalo … In prav to se
je zgodilo v primeru Janković
in njegovega holdinga družb
Electa.
Koliko je 29 milijonov?
Kako je to mogoče? Zelo pre-
prosto. Po črki zakona. Podjetja
družine Janković so izpolnje-
vala vse pogoje, ki jih predvi-
deva omenjena zakonodaja.
Zaposlenih, z izjemo družin-
skih članov, itak ni bilo več,
prometa malodane niso več
ustvarjali, pa tudi sredstev niso
več imeli. Electa je bila v času,
ko je bil Janković še predsed-
nik uprave Mercatorja, že v
njegovi lasti, hkrati je takrat
sklepala z “najboljšim sose-
dom” tudi številne posle. Že
dalj časa pa je Electa, ki jo je
ljubljanski župan prepisal na
sinova Damijana in Jureta,
prazna lupina, na kateri se ko-
pičijo dolgovi. Formalno gre
torej za malo oziroma mikro
podjetje, čeprav je skupaj na-
bralo za 29 milijonov evrov
obveznosti. Da bomo nekoliko
bolj jasni … V tej zgodbi govo-
rimo o treh podjetjih. Krovno
podjetje je Electa holding, dve
hčerinski družbi pa sta Electa
inženiring in Electa naložbe.
Okrožno sodišče v Ljubljani je
konec avgusta potrdilo načrt
poenostavljene prisilne porav-
nave, ki ga je Electa holding
(torej matična družba) sklenila
z upniki in ki predvideva odpis
95 odstotkov vseh dolgov.
Preostalih 5 odstotkov pa naj
bi upniki prejeli do konca leta
2021. Enak načrt prestrukturi-
ranja dolga velja za hčerinsko
Electa gradnje: 95-odstotni od-
pis in rok vračil do 31. decem-
bra 2021. Finančni načrt poe-
nostavljene prisilne poravnave
družbe Electa inženiring posta-
vlja lestvico odpisa dolga neko-
liko nižje, na 90 odstotkov
vseh nominalnih terjatev.
Omenjene tri družbe imajo
skupaj 29 milijonov evrov dol-
gov do upnikov. Electa hol-
ding jih ima za 6,8 milijona
evrov, Electa naložbe za 7,6
milijona evrov, Electa inženi-
ring pa za 14,5 milijona evrov
(plus za dodatnih 3,8 milijona
obveznosti iz naslova po-
roštev). Če torej seštejemo vse
navadne dolgove (brez tistih
“iz naslova poroštev”), dobimo
prej omenjeno vsoto – 29 mili-
jonov evrov. Toliko je bila
družina Janković dolžna ra-
zličnim upnikom.
Za lažjo predstavo: finančno
breme za tehnološko najna-
prednejše zdravljenje malega
Krisa, ki je v prejšnjem tednu
pokazalo na solidarnost Slo-
vencev, je znašalo 2,3 milijona
evrov. Pa še malo manj resno
… Za ljubitelje luksuza lahko
povemo, da je najdražji otok,
ki je na prodaj v Srednji Ameri-
ki in je velik 8 kvadratnih kilo-
metrov, ocenjen 20 milijonov
  ako je izgledalo življenje poli-
tičnih zapornikov in sužnjev v ju-
goslovanskih gulagih, pa bi lahko
Fajonova zvedela iz knjige primorskega
duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj
(Goriška Mohorjeva, 2016), v kateri av-
tor opisuje, kako se je znašel “med so-
trpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov,
z mislimi zazrtimi v prihodnost”, in ka-
ko je doživljal “svojo zasužnjeno mla-
dost, svojo poteptano človečnost,
uničeno prihodnost …Vržen na slepi tir,
z vprašanji brez odgovora, problemi
brez rešitve in potmi brez izhoda”. V ro-
kah udbaških rabljev, “ki so te držali do
grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi
potopil, da si se davil, a se nisi zadavil,
in da si umiral, a nisi umrl …” Knjigo ji
toplo priporočam, da si tudi z njeno po-
močjo nekoliko uredi stvari v svoji glavi.
In ne nazadnje je bilo v zadnjih letih ve-
liko napisanega tudi o nasilju in
zločinih, ki jih je komunistično vodstvo
zagrešilo nad tigrovci, čedrmaci ter dru-
gimi primorskimi domoljubi, in tako
naprej brez konca. Če je Fajonovi vse to
divjaško početje premajhno, da bi smeli
Jugoslavijo (in Slovenijo) primerjati z
ostalimi sosednimi komunističnimi
režimi, potem ji ni pomoči, ker očitno
ne more ven iz svojih plašnic. Prej bi
lahko rekli, da se ne moremo z njimi pri-
merjati zato, ker mi
ni znano, da bi tudi
tam prišlo do takih
srhljivih množičnih
pokolov.
O revoluciji, kolaboraciji in razvredno-
tenju NOB
V strahu pred rehabilitacijo kolaboracije
in razvrednotenjem NOB pa se je Fajo-
nova lotila nepravega problema in se
obrnila na nepravi naslov. Tudi če
upoštevamo, da je bratomorno vojno za-
netilo revolucionarno nasilje, in to v tra-
gičnih okoliščinah, ki jih v tem kratkem
sestavku ni mogoče obdelati, bo namreč
kolaboracija ostala zavrženo dejanje in
je nihče ne bo mogel rehabilitirati. Zato
NOB-ja ne more razvrednotiti rehabili-
tacija kolaboracije, ampak je NOB oma-
deževalo in razvrednotilo predvsem re-
volucionarno nasilje, ki je bilo prav tako
zavrženo dejanje, o čemer govorijo že
skladovnice knjig, ki so se nabrale po
osamosvojitvi, ko je pol stoletja skrita
resnica o tem nasilju izbruhnila z vso si-
lo na dan. Spomenka Hribar, ki odločno
obsoja kolaboracijo, se je npr. v polemi-
ki okrog NOB-ja in revolucije spotaknila
(Delo, 4. 7. 2009) ob izjavo dr. Ivana Kri-
stana, ustavnega pravnika, profesorja in
rektorja univerze, da bi obsodba revolu-
cije s strani NOB pomenila “skrunitev
spomina na vse žrtve, ki so bile potreb-
ne, da smo ustvarili novo državo, pra-
vičnejšo od prejšnje”. Najprej je izrazila
dvom, ali so bile res vse te žrtve potreb-
ne zato, da smo si ustvarili novo državo,
in potem dodala, “da večje skrunitve
spomina na žrtve, večje samoobsodbe
revolucije, kot so bile povojne likvidaci-
je, ni”. Da je bila nova država pra-
vičnejša od predvojne, pa je menila, da
se je s to ugotovitvijo možno strinjati …,
“če pozabimo na revolucionarno nasil-
je, medvojno in povojno, in če pozabi-
mo na to, da je bil velik del državljanov
v tej pravičnejši državi drugorazreden”.
K temu bi še pripomnil, da pa se je, ne-
verjetno, ta tako zelo “pravična” država
prav kmalu sesula sama vase. Prav tako
je Hribarjeva zavrnila Kristanovo trditev,
da se z razdvajanjem NOB in revolucije
izpodbija legitimnost celotne NOB. Od-
govarjala mu je, “da problematizacija re-
volucije nič ne odvzame NOB-ju, ampak
problematizira le revolucijo. Izpodbija
torej le njeno legitimnost, medtem ko
legitimnost NOB-ja šele zdaj izstopi kot
taka. Legitimna je bila NOB, revolucija
pa njen parazit”. Končno se je revoluciji
po tihem odpovedala in jo s tem tudi iz-
dala ravno borčevska organizacija. Pol
stoletja jo je namreč slavila s polnimi
omarami napisanih knjig, ji postavljala
spomenike, jo zapisovala na grobove
borcev, danes pa o njej nihče noče več
slišati, kot da se je sramujejo. Vsi so sa-
mo še borci proti okupatorju. To je srž
problema okrog NOB-ja, revolucije in
kolaboracije, ki je globoko razklal slo-
venski narod in ga še danes razdvaja ter
bi se mu morala Fajonova nekoliko re-
sneje posvetiti, če želi kaj prispevati k te-
mu, da bi ta razkol enkrat presegli.
K
dolarjev. Za 30 milijonov si
lahko privoščite 50 metrov
dolgo jahto z dvema bazeno-
ma in pristajališčem za heli-
kopter.
Ustvarjalno računovodstvo
Naslednje zdravorazumsko
vprašanje je seveda: kako je
lahko kdo od upnikov privolil
v tolikšni odpis? V tem prime-
ru nam zadeva postane precej
bolj jasna, če v spomin pri-
kličemo že omenjeno luk-
njičasto zakonodajo na tem
področju. Terjatev, ki jih prijavi
dolžnik in jih potrjujejo upni-
ki, sodišče ne preverja. Na tem
mestu se zato odpira prostor za
ustvarjalno računovodstvo in
bolj ali manj namišljene
dolžnike, opozarjajo poznaval-
ci. Gre za to, da bi lahko neka-
tere terjatve bile samo fiktivne
in bi bile knjižene zato, da ima
v postopku prisilne poravnave
fiktivni upnik, ki je navadno
povezan z dolžnikom, prevla-
dujočo besedo v samem insol-
venčnem postopku.
Dokaj nenavadna je tako tudi
zgodba z osrednjim upnikom
družine Janković. To je podjet-
je Aegis oziroma donedavno
podjetje Glanc. Gre za, na prvi
pogled, majhno podjetje z ne-
gativnim kapitalom v višini
130 tisoč evrov. V letu 2018 je
bilo brez vsakršnega prometa
in s čisto izgubo v višini kakih
25 tisoč evrov. Lastnik in direk-
tor podjetja je (do pred krat-
kim povsem neznani) podjet-
nik Jan Bec. Nepredstavljivo je,
da je bilo podjetje s takim fi-
nančnim profilom največji up-
nik dveh izmed treh podjetij v
lasti družine Janković. Do Elec-
te holdinga je Glanc imel za
6,4 milijona evrov terjatev (od
skupnih 6,8 milijona), do Elec-
te naložbe pa 5,2 milijona
evrov (od 7,6 milijona evrov).
Torej: podjetje brez prometa in
z negativnim kapitalom je bilo
izpostavljeno v višini dobrih
11 milijonov do družine Jan-
ković. Kaj pa Electa inženiring?
Njegov največji upnik je s 7,7
milijona evrov terjatev podjet-
je Bodi d. o. o. Ne boste verjeli
… ta firma je lepotni salon. Re-
snično. Pa še eno večje prese-
nečenje. Njegov lastnik in di-
rektor je … Jan Bec. O prometu
in denarnem toku seveda ne
velja izgubljati besed. Jana Be-
ca najdemo v še več zgodbah,
povezanih z Jankovići. Nekaj
časa je bil direktor Hotela Jelo-
vice z Bleda, ki je prav tako
med upniki. V njegovi lasti so
dalje še tri firme, Paladin,
Afekt OMS in AOMS. Vse so se-
veda upnice treh Elect.
“Premožni” bratranec
In kako mu je to uspelo? Seve-
da, po črki zakona. V postopku
prisilne poravnave Electe hol-
dinga in Electe naložb je Bec
odkupil terjatve družbe Heta
(to je slaba banka nekdanje
Hypo banke). Heta se je sicer
pritožila na sodišče z argumen-
tom, da je Bec samo fiktivni
upnik, in z zahtevo, da se proti
Electi sproži stečaj. Sodišče je
zahtevo zavrnilo. Ker je bila po
tem sklepu Heta povsem ne-
močna, je tudi sama svoje ter-
jatve za mali denar prodala Be-
cu. Ni pa znano, od koga je Bec
odkupil terjatve v postopku
prisilne poravnave podjetja
Electa inženiring (tam ima
“podjetnik” kar 7 milijonov
terjatev do Jankovićev).
In nazadnje … kdo je Jan Bec?
Dalj časa ni bilo znano, kdo je
reševalec družine Janković. Iz
uradnih registrov je bilo sicer
znano, kje ima stalno biva-
lišče, a ga tam seveda dejansko
ni bilo. Tudi na spletu ni bilo
mogoče najti fotografij ali dru-
gih podatkov. Mediji pa so
pred dobrimi desetimi dnevi le
dopolnili zahtevni puzzle z
zadnjim koščkom. Skrivnostni
Jan Bec je pridobljeni bratra-
nec zdajšnjih lastnikov Elect,
Damijana in Jureta Jankovića.
Je pravzaprav partner njune se-
strične.
Zelo povedno. Čeprav se je
okrožno sodišče v Ljubljani
pritožilo na sklep o potrditvi
prisilne poravnave in čeprav je
primer začela preučevati tudi
policja, je občutek nemoči v
teh primerih zelo izrazit.
Predvsem ker gre za primere
“po črki zakona”.
AČ
Upnik/Dolžnik Electa holding Electa naložbe Electa inženiring
Glanc 6.476.564 5.195.030 138.442
Bodi 3.124 2.843 7.678.342
Aoms 2.184 648 /
Afekt OMS 1.092 324 1.490
Hotel Jelovica / 12.263 140.117
SKUPNO (vsi upniki) 6.762.778 7.620.592 14.592.699
Radodarni Jan Bec in terjatve njegovih podjetij do skupine Electa (v evrih)
Z 2. strani
Evropski poslanki ...
  Pismo msgr. Redaellija
“Ponovno najdena knjiga“
S 1. STRANI 
  epoznavanje Božje besede je
namreč nepoznavanje Kristu-
sa, je med drugim zapisal sv.
Hieronim, ki je prevedel Sv. pismo iz
hebrejšine, aramejščine in grščine v la-
tinščino. Msgr. Redaelli predlaga ver-
nikom večjo pozornost do Božje bese-
de. Eden izmed
sadov Drugega
vatikanskega
koncila je namreč
prav ponovno od-
kritje Sv. pisma.
Do takrat so z njo
imeli opravka po-
večini strokovnja-
ki, Božje ljudstvo
pa ni imelo veliko
možnosti ga brati
oz. bolje spoznati.
V začetku pisma
nadškof odgovarja na nekatera
vprašanja, ki so mu jih postavili v ra-
zličnih bibličnih skupinah oz. pasto-
ralnih svetih. Nato spregovori o bi-
bličnih skupinah, v tretjem delu daje
konkretne napotke, kako bi lahko v
nadškofiji dali več pozornosti Božji be-
sedi. Biblist Santi Grasso je medtem
začel svoja srečanja z animatorji bi-
bličnih skupin, da bi jim s primernim
gradivom bil v oporo v letu, ko je bil
izbran Matejev evangelij. Božja beseda
naj ima več teže tudi ob nedeljah, pri
čemer imajo seveda pomembno vlogo
župniki, ki naj spodbujajo vernike, naj
s sabo vzamejo lističe z nedeljskimi be-
rili. Zanimivo je tudi, da 12 skupin v
škofiji pripravlja nekak koledarček, ki
vsebuje Božjo besedo dneva, krajšo
molitev in vprašanje za razmislek: “tu-
di to je lahko koristen pripomoček za
vernike”, da bi, kot svetuje tudi papež
Frančišek, Božja beseda bila med ver-
niki “vedno bolj poznana, sprejeta in
živeta”, da bi pomagala iskati in zaz-
navati Božjo navzočnost v zgodovini,
v življenju posameznikov in skupno-
sti. “To je cilj pastoralnega pisma”.
DD
N
Kristjani in družba10. oktobra 20194
Skozi drugačno prizmo (18)
Izjemnost krščanstva (2)
  adaljujemo z izjavo
spreobrnjenca iz islama:
“Spoznal sem, da Bog
obstaja, da moram vanj verovati
in ga častiti, vendar pa mi moj
muslimanski koncept ni do-
puščal, da bi ga izkusil”. In na-
daljuje: “Izraelov Bog se ni v pol-
nosti pokazal vse do učlovečenja
Božje Besede, torej Jezusa Kristu-
sa, ki je pomenil največji, ogrom-
ni in najgloblji korak naprej vse-
ga človeštva”. Zlasti prvi stavek
lepo povzema to, kar
uhaja današnjemu za-
hodnemu krščanskemu
svetu, da namreč način
verovanja vpliva na
našo usmerjenost proti
Bogu, posledično pa tu-
di to, da imamo z njim
odnos ali ne. Islam po-
meni popolno nav-
pičnost, je popolna
Božja presežnost. Je ka-
kor gora, ki se pne pred
nami, katere vznožje vi-
dimo, a je nikakor ne
moremo preplezati.
Krščanstvo je, verujoč v
Boga, ki se je učlovečil v drugi
osebi, Jezusu Kristusu, Bogu dalo
obraz, in sicer zgodovinski obraz,
ki nam je dovolil to, da smo Boga
spoznali. Verovati v Jezusa Kristu-
sa kot drugo osebo Božje Trojice
pomeni, da verujemo v to, da je
mogoče spoznati Boga in da ta
sodeluje v naši človeški zgodbi.
Seveda pa to še ni vse, ker imamo
tu še tretjo osebo, Svetega Duha.
Kakor smo lepo poučeni po svet-
nikih, je cilj kristjana imeti v sebi
Svetega Duha. Četudi ta nikdar
ne zapusti Sv. Trojice, pa se ven-
N darle razliva na vse stvarstvo kotBožja moč. Ta moč deluje v stvar-stvu na skrivnosten način, po
redni poti pa na kristjane deluje
po svetih zakramentih. Seveda to
pomeni, da, če presežna moč
vpliva na človeško dušo, le-ta ne
more ostati takšna, kakršna je bi-
la, če je seveda v njej količkaj ro-
dovitne zemlje. Bolj kot torej člo-
vek sodeluje s to Božjo močjo,
bolj ga ta spreminja, ga dviga iz
žalostnega stanja in navezanosti
na samo zemeljske dobrine, da bi
bil človek vse bolj nebeški. Ker pa
je enota telesa in duše, vse to bla-
godejno vpliva tudi na njegovo
telo in na njegovo telesno zdrav-
je. Sodelovanje s to Božjo skup-
nostjo povezuje ljudi med seboj
ter jih rešuje individualizma in
egoizma. “Verujem v Svetega Du-
ha, Gospoda, ki oživlja”, je treba
razumevati natančno tako, da ta
tretja Oseba enega Boga s svojo
močjo, ki jo ima obenem z osta-
lima dvema Osebama, spreminja
stvarstvo in tistega človeka, ki ga
sprejme. Ker “prenavlja obličje
zemlje”, je seveda naš cilj, da
Božjega Svetega Duha sprejme-
mo, saj nas končno spet naredi
Bogu podobne, posledično pa
prejmemo tisti mir, ki presega
vsako človeško vrsto miru. V
enem Bogu krščanskega razodet-
ja tako imamo Očeta kot najvišjo
presežnost ali navpičnost, ima-
mo Sina, ki je Božja prepoznav-
nost, in imamo Svetega Duha, ki
je “okušanje” Boga, ki je dostop-
no človeku. Nasprotno
pa islam pomeni naza-
dovanje, kakor lahko
brez težav vidimo v be-
sedah vsakega, ki ga je
zapustil, tu pa smo vi-
deli en primer (lahko
si preberemo knjigo
Cena, ki sem jo plačal,
založba Emanuel). Žal
danes velik del kristja-
nov raje gleda drugam,
ker se nočejo potrudi-
ti, da bi se poglobili v
polnost krščanskega
razodetja, katerega
vsebine ista večina
pravzaprav niti ne pozna. Islam
je tako lep in zanimiv, a naš nek-
danji musliman lepo pove: “Mo-
hamed je prišel kakih šest stoletij
kasneje in premaknil uro nazaj,
da tako rečemo, odklonil je učlo-
večenje in odrešenjsko delo Go-
spoda Jezusa Kristusa. S tem je
pravzaprav človeštvo spet pripel-
jal pod Postavo in tiste, ki so mu
sledili, okradel resnice o Bogu, ki
smo jo prejeli po njegovem edi-
norojenem Sinu in Svetem Du-
hu”.
Andrej Vončina
  P. Ivan Bresciani, lectio divina v duhovniji sv. Ivana
Lepa priložnost za osebno
duhovno rast
GORICA 
  ragoceni zakladi se
skrivajo v Božji besedi.
Pogosto nam uhajajo,
ker smo nekatere odlomke pač
slišali že tisočkrat, zaradi česar
mislimo, da jih “itak znamo
že na pamet”... Ali pa zato, ker
se ob njih nismo nikdar usta-
vili, kaj šele v prošnji, da bi
nam Gospod prek njih sprego-
voril. Ko pa se nas neka Beseda
dotakne, nas “segreje”, spoz-
namo, da nam je pisana na
kožo. In da nam ta Beseda - ki
je “živa in učinkovita”,
“ostrejša kakor vsak dvorezen
meč in prodre do ločitve duše
in duha” (kot pravi avtor pi-
sma Hebrejcem) - lahko tudi
kaj spremeni v življenju.
Take in podobne misli je lah-
ko imel, kdor se je 4. oktobra
v Domu Franc Močnik ob cer-
kvi sv. Ivana v Gorici udeležil
prvega srečanja - t. i. lectio di-
vina -, ki ga je organiziralo
Slovensko pastoralno središče
v Gorici. Branje, molitev, raz-
mišljanje in krajši razgovor z
udeleženci je vodil p. Ivan
Bresciani, goriški rojak, sicer
pa provincial slovenske
Družbe Jezusove, ki bo - v do-
govoru s štandreškim deka-
nom Marijanom Markežičem
- prihajal v ta namen v Gorico
enkrat mesečno.
Sveto pismo je “druga Božja
beseda, ki je postala meso”, je
dejal p. Ivan. Lahko ga bere-
mo kot roman; “če pa želimo,
D da nam Sveti Duh spregovori,je potreben drugačen pri-stop”. Sveto pismo naj bo
“uporabna knjiga”, v katero
vpisujmo svoje misli in
čustva, ki nam jih vzbuja. “Ta
knjiga je namreč polna Sv. Du-
ha in mi lahko kaj pove”.
Izbrani odlomek (Mr 10, 17-
22) o bogatem mladeniču, ki
je “žalosten odšel” od Jezusa,
potem ko mu je ta povedal, kaj
naj naredi, da bi bil deležen
večnega življenja, je p. Ivan
dvakrat počasi prebral, da bi
se besede lahko dotaknile po-
slušalcev, nato pa je Božjo be-
sedo “odprl”, razložil glavne
prehode in misli, da bi bese-
dilo lahko globlje doumeli. Je-
zus je vedno bil na poti, imel
je jasen cilj, želel je se srečati s
človekom iz oči v oči, imeti
oseben stik z njim. Tudi člo-
vek je na poti, je iskalec, ki pa
nima jasnega cilja, večkrat je
zbegan, ker išče pravo osebo.
P. Bresciani je lepo razložil ra-
zliko med religijo in vero. “Za-
kon-zapoved ne more rešiti
človeka. Pravilo lahko vzame
veselje, življenje. Samo odnos
z Gospodom me lahko reši”.
Pristop ni bil študijski, je pa
pater znal razpreti bogate vse-
bine odlomka na tak način, da
bi navzočim omogočil korak
naprej na poti globlje osebne
duhovne rasti.
DD
Vstajenje kot spomin
V Jezusu Kristusu se je razodela podoba Božje lju-
bezni do človeštva. Ta je prišla še posebno do
izraza v velikonočni skrivnosti. Očetova ljubezen,
ki je rodila Sina, ni pustila, da bi ta, potem ko je
bil umorjen, trohnel v grobu, ampak ga je obudi-
la v novo življenje. V ozadju je bilo obzorje
življenja, ki vključuje občestvo. Ljubezen je
občestvo z Bogom in z ljudmi. Božji Sin je prišel
na zemljo vzpostavit to občestvo in ljudje so ga
zavrnili. Vse, kar je odtrgano od občestva, je obso-
jeno na propad in pozabo. Pozaba je umetnost
smrti. Kjer pa je Božja ljube-
zen, tam ni pozabe in osam-
ljenosti.
Občestvo je kot vesoljno
srce, ki prežema vse biva-
joče, njegov življenjski tok
je spomin. Ta se nanaša na
ljubezen, da smo ljubljeni v
Sveti Trojici. Brez te ljubezni
ne moremo živeti. Tudi na
ravni ustvarjenih bitij spo-
min ohranja življenje v lju-
bezni. Jezusov dar v Veliki
noči je ljubezen, ki ne more
biti nikoli pozabljena. Kjer
se žrtev smrti spremeni v
ljubezen, ni več pozabe in ločenosti od občestva.
Marko Rupnik poudarja, da vse, kar je shranjeno v
ljubezni, živi in ne pozna zatona. Spomin zagota-
vlja stanovitnost, istovetnost, kontinuiteto in zve-
stobo. Spomin ohranja skladnost življenja ter zgo-
dovine, ker je njegov temelj ljubezen.
Jezus se je popolnoma podaril v ljubezni. Ni se
oklepal svojega, ampak se je podredil poslanstvu
in se v skrajnem boju podaril človeštvu, ki ga je
križalo. Zato se njegov dar ohranja skozi vse čase
kot osnova življenja, upanja in odpuščanja. Sveti
Duh ohranja spomin na to žrtev in jo prenaša v
nove čase. Spominja se vsega, kar je bilo prežeto z
Božjo ljubeznijo in kar odpira pogled v prihod-
nost.
V Kristusu je Božja ljubezen zajela človeštvo na
pokopališču, kjer so vladali ločitev, sovraštvo, bre-
zup in pozaba. Bog v svoji ljubezni ni pozabil svo-
jega Sina, ki je bil položen v grob. Prav tako ne
pozabi na človeka. Toda do njega more priti sa-
mo po smrti, če je pripravljen umreti oklepanja
nase, grehu, samozadostnosti in napuhu. Zato se
Bog spusti v grob, ki je zadnja postaja, kjer se skri-
va človek pred Bogom. Tam prihaja učlovečeni
Božji Sin in dviga človeka na rame, da bi ga pone-
sel v življenje. To lepo prikazujejo ikone in upodo-
bitve Jezusovega prihoda k umrlim v podzemlje.
Človeškost, ki se razodeva v vstalem Kristusu, je
prosojna, pokorna in sinovska. V njem je prema-
gana umrljivost človeštva, smrt nima več zadnje
moči, ne more razkrojiti njegovega obstoja. Zato
je pomemben spomin na to ljubezen. Bolj, ko je
živ, več je življenja. Tudi za ti-
ste, ki bežijo od njega, ostaja,
obstaja potrpežljivi sprejem
in odpuščanje za nov začetek
in vstajenje.
Z Veliko nočjo je zapolnjen
prepad med Božjim in člo-
veškim. Z ljubeznijo, ki se je
razodela na križu in v grobu,
moremo obnoviti odnose in
najti izhod v vseh stvarno-
stih življenja. Tu je zvesti
spomin na vse, kar je vredno
in vodi naprej. Kristus je živ,
čeprav smo ga ljudje pustili v
grobu in umorili. Božja lju-
bezen je namreč neuničljiva in se zarije v meso ter
zgodovino.
Ruska izkušnja Velike noči je povezana s spomi-
nom. Brez spomina na žrtev Gospodovega
trpljenja in skrajne podaritve ter prihoda k um-
rlim ni mogoče začutiti veličine Božje ljubezni, ki
se je razodela v velikonočnem dogodku. Če se je
zahodna misel ustavila pri trpljenju, odsotnosti in
smrti Boga ter njegovem križu, je pravoslavna teo-
logija ohranila živo pričevanje Velike noči. Sre-
dišče njihovega pogleda je sporočilo: Kristus je
vstal, zares je vstal. Dostojevski je v delu Zločin in
kazen predstavil odnos med morilcem Razkolni-
kovim in prostitutko Sonjo, ki ga je z naravnost
presežno ljubeznijo popeljala iz pekla in nevere v
življenje in vstajenje. Sredi bolečine, ponižanja in
odsotnosti je mogoče po ljubezni sprejeti
odrešenje in novo življenje. Na začetku dvajsete-
ga stoletja sta Florenski in Bulgakov obravnavala
povezavo vstajenja in spomina.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (86) PRIMOŽ KREČIČ
SVETA GORA
Akcija je bila predvidena v kombinaciji z
napadom Titovih letalcev, ki naj bi točno ob
sedmih zjutraj v nizkem letu napadli in
razbili to fašistično trdnjavo. V trenutku, ko
bi letala po izvršenem bombardiranju
odletela, bi morali napasti odredovci od
Grgarja navzgor in od Prevala. V normalnih
tedanjih okoliščinah bi bil to samomor
odreda, tedaj pa ni nihče pomislil, da bi
mogla akcija spodleteti. Na pragu Gorice so
bili borci pripravljeni jurišati tudi z golimi
rokami, če bi bilo treba, ravno tako tudi
njihovi poveljniki. Borci so mirno spali,
kjerkoli si je kdo položil svoj plašč ali
nahrbtnik za vzglavje. Utrujenost zaradi
dolgih pohodov zadnjih dni je premagala
tudi najtrdnejše in najmočnejše. Da ne bi
borcev vznemirjal in jim kratil potrebnega
spanja, štab zvečer še ni nič povedal o
napadu na Sveto Goro.
Ob treh po polnoči so dežurni odhiteli po
naselju in zbudili vojsko. V nekaj minutah
je v vasi vse gomazelo. Borci so bili koj na
nogah in so mrzlično pospravljali svojo
opremo ter urejali orožje. Ko je bila vojska
pripravljena, je komisar odreda borcem
razložil, kakšna naloga jih še čaka, preden
bodo ugledali Gorico.
Utrdba na Sveti Gori je bila trenutno za
sovražnika, ki se je še v velikem številu
nahajal po Vipavski dolini, življenjskega
pomena. Postojanka je zapirala pot proti
severu po dolini Soče tisočem sovražnih
vojakov ali pa jim to pot umika zavarovala.
Strogo razdeljen po četah se je odred malo
pred četrto spustil po cesti iz Čepovana proti
Grgarju. Od jugozahoda je vel rahel veter in
zvezde na jasnem nebu so naznanjale lep
sončen dan. Po uri hoje se je zdanilo in na
nekem odprtem ovinku se je kolona
ustavila. V ne preveliki daljavi pred seboj je
zagledala Sveto Goro. Prvi sončni žarki so že
sijali na mrko zidovje na hribu. Pogled je bil
za te, ki so to videli prvič, edinstven. Vse
naokoli samo z grmovjem poraščeni
grebeni, prav tako Sveta Gora, na vrhu pa
osvetljeno zidovje. Bilo je nekaj čudovitega.
Toda romantični občutki so hitro minili in
vsakdo je v mislih pretehtal strmine, ki se
jih bo v naslednjih urah moral lotiti.
Ker so tudi sovražne straže na Sveti Gori
lahko opazovale dolino, je bilo treba sedaj
nadaljevati pot bolj previdno. Domači
terenci so kolono vendarle vodili tako, da je
sovražnik s Svete Gore ni mogel opaziti.
Čas je hitel. Lep dan se je obetal, pa je
postajal vedno temnejši. Kmalu po šesti uri
se je popolnoma stemnilo. Težki, črni
oblaki so pokrili nebo in megla se je spustila
tako nizko, da je zakrila več kot pol Svete
Gore. Sovražnik ni mogel videti ničesar in
odred je lahko nadaljeval pot, ne da bi se
skrival, naravnost proti Grgarju. Ob pol
sedmih so udarile prve kaplje in do sedme
ure se je nad Grgarjem in Sveto Goro
razdivjala strašna nevihta. Grmelo in
treskalo je tako, da se ni ločil grom od
groma in dež se je ulival na kolono kakor iz
škafa. Borci so se stiskali pod nizkimi
napušči primorskih hiš tik pred Grgarjem in
čakali, kdaj bodo zaslišali hrumenje letal.
Med nenehnim grmenjem se je res zaslišalo
brnenje letal, ki pa se ni približevalo. Divje
naravne sile so to pot popolnoma preprečile
vojaško operacijo, za katero je bil načrt
izdelan do podrobnosti. Naliv je prenehal
šele okrog desete ure. Tedaj se je megla
naglo dvignila in oblaki so se razgubili tako
naglo, kot so se bili zjutraj nakopičili in
zatemnili nebo. Spet je deželo obsijalo
sonce.
Sedaj so se dogodki razvijali s filmsko
naglico.
Obveščevalci, ki tudi v dežju in megli niso
mirovali, so se vrnili z novico, da je
sovražnik zapustil svoje utrdbe na Sveti
Gori. Nemci in Italijani so izkoristili gosto
meglo in nevihto. Spustili so se v dolino
Soče in odhiteli proti severu, dokler je bila
pot prosta. Ali so prejeli ukaz za umik ali so
šli po lastni pobudi, ni nikogar prav nič
zanimalo. Pot v Gorico je bila s tem prosta.
/ dalje
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (86) Mariza Perat
Kristjani in družba 10. oktobra 2019 5
  neve v Kobbu sem preživela v pogovoru s sestrami
in igri z deklicami. V sirotišnici je bilo precej novih
otrok, pogrešala pa sem nekaj starejših deklet. Ker
so bili lani avgusta v Kobbu veliki nemiri, so se sestre ustrašile
zanje in jih poslale na var-
no, k sorodnikom ali v
druge skupnosti. Zdaj sem
razumela, zakaj me je ta-
krat sestra Abrehet pokli-
cala in prosila, naj molim
zanje … Nezadovoljni pre-
bivalci v Kobbu so najprej
zažgali hišo nekega pod-
jetnika samo zato, ker ni
bil iz prave etnične skupi-
ne, nato še njegov hlev z
živino, njive in sadovnja-
ke. Potem so divjali na-
prej. Hoteli so se spraviti
še na kmetijo sester
uršulink in njihove nasa-
de sadnega drevja, takrat
pa so jih ustavili tisti ljud-
je, ki jim sestre vsak dan
pomagajo preživeti. Sestra
Bisirat je pripovedovala,
kako jih je bilo strah, da bi
vdrli tudi v njihovo skup-
nost. “Deklice so jokale
od strahu in spraševale,
kaj bo z njimi. Rekla sem
jim, pojdimo v kapelo in
molimo. In če bodo prišli
s puškami na naše dvorišče, jim bomo prišle nasproti z rožni-
mi venci. Boste videle, da jih bomo premagale. Tako smo se
vse stisnile v našo malo kapelo in molile, zunaj pa je divjala
prava vojna. Zvečer je vse potihnilo, vsega je bilo konec. Šle
smo ven in deklice so olajšano in presenečeno ugotovile:
'Pa smo jih res premagale z molitvijo'”.
Sestre pa so nove deklice z juga. Tudi tam je namreč
prišlo do nemirov in nasilja. Domačini z juga so
vse priseljene družine pregnali iz svojih krajev. Tako
so v sirotišnico v Kobbo prišle Bajush, dvojčici Sam-
rawit in Julia, Haimanot in Selam. Na novo pa sem
spoznala tudi Tigist, Azmero in Betanio. A o njih
vam bo več povedala Lidia v svoji zgodbi.
“Jaz sem Lidia in imam osem let. Moja revna
družina živi v mestu Makelle na severu Etiopije.
Sem otrok s posebnimi potrebami, rodila sem se z downovim
sindromom. Starši nimajo časa zame, saj delajo od jutra do
večera. Zato živim v sirotišnici pri sestrah uršulinkah. V si-
rotišnici je 35 deklic, nekatere so mlajše od mene, nekatere
pa hodijo v srednjo
šolo. Vsako starejše de-
kle kot “mama” skrbi za
eno od mlajših, pere
njena oblačila, spleta
kitke in tudi drugače
pomaga. Moje prijatelji-
ce so Hijap, Kalkidan,
Betania, Azmera in Bi-
teush. Skupaj hodimo v
vrtec. Hijap ima samo
štiri leta, pa me vedno
brani, če mi nagajajo,
me tolaži in se igra z me-
noj, če vidi, da sem sa-
ma. Kalkidan je umrla
mama, ko jo je rodila.
Njen očka je reven in
mora veliko delati, da
preživi. Sorodniki niso
hoteli prevzeti skrb zan-
jo, zato je zdaj pri se-
strah. Kalkidan veliko-
krat tako joka, da je
nihče ne more poto-
lažiti. Azmera in Biteush
ne poznata staršev. Tu-
kaj sta komaj nekaj me-
secev. Prišli sta z juga
Etiopije. Tam je prišlo do hudih nemirov in domačini so
pregnali družine, ki so se pred veliko leti preselile tja s severa
države.  (...) ”
/ dalje
Špela Pahor
D
Sestra Bisirat in sestra Brikti z mlajsǐmi deklicami
  ripoved o desetih ozdravljenih gobav-
cih našo pozornost usmeri v vprašanje
bolezni in zdravja oz. v to, kako pov-
prečni človek oboje razume. Ker je vedno v
začetku pogleda na življenje, z vsemi njego-
vimi vprašanji, neka miselnost, lahko ugoto-
vimo, da je danes močno razširjena neka mi-
selnost, ki jo v Svetem pismu kljub vsemu
težje zasledimo. Po sodobnem pojmovanju
je namreč bolezen predvsem telesna zadeva,
če se pa tega ne da rešiti zdaj, se bo zagotovo
dalo v prihodnosti, skratka, stvari naj bi člo-
veštvo enkrat, mnogi so prepričani, da kmalu,
prišlo do dna. Tudi zlo kot tako postane le ne-
kaj fizičnega, četudi bi ga delali ljudje. Torej
ni moralnega in nadnaravnega vidika zla, ka-
kor tudi bolezni, ki pa ju seveda imamo v Sve-
tem pismu in v krščanskem pojmovanju. Si-
rec Naaman sicer kaže sprva neko vzvišeno
držo, vendar bolj v tej smeri, da nekako želi
Bogu povedati, kateri je pravi način ozdravit-
ve, saj je od preroka predlagani očitno pre-
malo pompozen. Naposled se vda Božjemu
načinu in je ozdravljen, a ne le telesno, tem-
več v vseh pogledih. Očitno se je zelo jasno
zavedal, kako pravo ozdravljenje prihaja od
zgoraj, da je to milostni dar, ki je sicer zaston-
jski, a vendarle kliče po človeškem odgovoru.
V sodobnem svetu človeštvo vse zmore samo,
zato pa je zamenjalo tiste duhovnike, h kate-
rim se obrača po pomoč, to pa so tisti v beli
halji, najsi bodo to zdravniki, znanstveniki
ali kateri drugi strokovnjaki. Žal je tako, da
smo po prvem človekovem padcu zaznamo-
vani z boleznijo in trpljenjem, na koncu pa s
smrtjo. Rešitev od vsega tega pa ne pride po
vseh teh sodobnih zdravnikih, ki iščejo le fi-
zično in kemično ter čustveno rešitev za vse
težave, temveč jo lahko ponudi samo Božji
zdravnik, odrešenik Jezus Kristus. On tudi da-
nes zahteva, da “se gremo pokazat duhovni-
kom”, saj to pomeni našo vdanost, našo po-
slušnost, pokorščino, ne nazadnje pa tudi ve-
ro. Tako Naaman kot vsi
gobavci so bili namreč
ozdravljeni zaradi svoje
vere in pokorščine. Kot
nam pravi sv. Ciril Alek-
sandrijski, so bili gobavci poslani, da bi za svo-
je ozdravljenje darovali daritev oz. žrtev.
Težava je v tem, da niso prepoznali, kdo je Je-
zus, da je po njem postala Božja zdravilna
moč “meso”, da se torej po novem Bog v Kri-
stusu človeka dotakne prav po čutih. Mar niso
zakramenti vidna znamenja nevidne Božje
milosti? Vse skupaj nas torej uči, kako po-
memben dar je dar strahu Božjega, torej priz-
nanje vse oblasti in moči Bogu. Božji Sin nam
kaže, da je gospodar in vladar vsega, saj ima
oblast nad boleznimi. Tu se torej kaže njegova
kraljevska oblast, s katero je ozdravljal in iz-
ganjal demone, konec koncev pa tudi učil in
oznanjal. Vendar pa imamo potem še drugi
dar, dar pobožnosti. V Troedinem Bogu je od-
nos popolne hvaležnosti, katere pa vase za-
gledani človek pogosto ni sposoben. Po nje-
govem prepričanju je vse dobro samoumev-
no, potemtakem tudi zdravje. Nasprotno pa
nas Sveto pismo uči, da je vse dobro, tudi
zdravje, Božja milost, pa si je človek, niti v fi-
zičnem oziru, ne more sam zagotoviti. Kakor
nam pravi sv. Avguštin, je treba priznati svo-
jega Odrešenika, česar nehvaležni ozdravljeni
gobavci niso storili, saj so veliko bolj mislili
na svojo bolezen kot pa na tistega, ki jih je
rešil. Tako Naaman kot hvaležni gobavec sta
zaradi svoje hvaležnosti prejela mnogo več.
Onadva sta bila namreč popolnoma ozdra-
vljena, nehvaležni pa niso prepoznali še no-
tranjega ozdravljenja, zato pa Odrešenika niso
spustili v svojo notranjost. Mi pa moramo v
svoji pobožnosti sodelovati s Sv. Duhom in
izraziti svojo hvalo in zahvalo Bogu, v molit-
vi, zlasti pa v svetih zakramentih, posebej pri
sveti maši. To je namreč, poleg prošnje in
spravne, tudi hvalna ali slavilna ter zahvalna
daritev, kar beseda “evharistija” pravzaprav
pomeni. Zato se v prihodnje zavestno ude-
ležujmo svete maše s slavo in zahvalo v srcu
za vse dobro, tudi za naše zdravje.
Andrej Vončina
P
Misel za 28. nedeljo med letom
Celostno ozdravljenje
Ponovno v Etiopiji (2)
Med deklicami v
sirotišnici v Kobbu
Goriška10. oktobra 20196
  četrtek, 3. oktobra 2019, je bil v
komorni dvorani Kulturnega
centra L. Bratuž prvi večer no-
vega niza Srečanj pod lipami, ki ga pri-
rejata Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbenopolitična vprašanja
Anton Gregorčič iz Gorice. Srečanje je
bilo vključeno v Socialni teden, ki je
potekal v širšem slovenskem prostoru
od 25. septembra do 5. okto-
bra, zato je navzoče pozdravil
tudi Janko Korošec, član So-
cialne akademije in eden iz-
med organizatorjev Socialne-
ga tedna. Letos je Socialni te-
den po Sloveniji spletel mrežo
približno tridesetih dogod-
kov, ki so izpostavljali
vprašanje identitete in so bili
ubrani na osrednjo temo,
ubesedeno v naslovu “Kdo
sem, kdo smo”? 
Četrtkov večer je bil posvečen
življenju, poeziji in teologiji v
Gorici rojenega jezuita Vladi-
mirja Truhlarja. Organizatorja
sta tokrat povabila v goste pa-
tra Franca Kejžarja, socija pro-
vinciala slovenskih jezuitov in
poznavalca Truhlarjevega de-
la, s katerim se je o pesnikovem liku
pogovarjal umetnostni zgodovinar
Saša Quinzi. Večer je povezovala časni-
karka Erika Jazbar, bogat izbor Truhlar-
jevih poezij pa sta brala Patrik Cingerli
in Alessandro Pasi.
Truhlarjev oče je bil Čeh, mati je bila s
sežanskega Krasa, rodil pa se je v Gorici
3. septembra 1912. Petindvajset let je
poučeval na papeški Gregorijanski uni-
verzi v Rimu, napisal je temeljno delo
Leksikon duhovnosti, njegova globoka
poezija, polna simbolike, je tesno po-
vezana z njegovo teologijo. Saša Quinzi
je o jezuitu povedal, da je pesnil že v
mladih letih; po študiju filozofije se je
od poezije nekoliko oddaljil, ponovno
pa se ji je približal v povojnem času,
sredi petdesetih let. Izdal je pet zbirk
poezij - prvi dve, Nova zemlja in Rdeče
bivanje, sta izšli v Argentini, v Sloveniji
sta bili prepovedani in sta torej ostali
popolnoma nepoznani. Obe zbirki je
združil v eno z naslovom V dnevih
šumi Ocean, ki je leta 1970 izšla pri
Celjski Mohorjevi družbi in kateri je
spremno besedo napisal Edvard Koc-
bek. Izbor njegovih pesmi vsebuje knji-
ga Temni karmin, ki ga dopolnjuje
izčrpna in obsežna razprava Franceta
Pibernika. Izdal je tudi zbirko Luč iz
črne prsti, po njegovi smrti sta izšli Kri
in Motnordeči glas, tako kot tudi pre-
davanja o duhovnosti v slovenski
književnosti, ki so izšla z naslovom
Doživljanje absolutnega v slovenskem
leposlovju. Quinzi je poudaril, da je
Truhlar v poeziji in literaturi odkril ne-
ko sredstvo, s katerim je lahko na in-
tuitiven način ubesedil svoj študij kot
teolog: “Poezija je bila njegova pot do
srca. Je sicer zahtevna poezija, ima pa
zelo bogat jezik s čudovitimi barvnimi
odtenki”. Na krstnem listu, ki ga je Saši
Quinziju posredoval msgr. Oskar
Simčič, Truhlarjev učenec v Rimu, lah-
ko razberemo pesnikovo življenjsko
pot, datum rojstva, krsta, birme na Je-
senicah, večnih redovnih zaobljub in
datum smrti, 4. januarja 1977. Quinzi
je na predavanju razkril, da je bila pe-
snikova rojstva hiša v Gorici, v ulici
Camposanto 52. Truhlar je šel leta
1945 v Praglio pri Padovi, leta 1946 je
vstopil v Družbo Jezusovo, v domovi-
no pa se ni vrnil do druge polovice
šestdesetih let. Truhlarja uvrščamo v
“razpršeno generacijo” likovnih umet-
nikov zaradi slikarskih elementov v
njegovi poeziji, upo-
rabe kromatizmov,
izjemnega posluha
za barvne odtenke,
ki so temeljna
značilnost njegove
poezije.
Pater Franc Kejžar je
govoril o značaju
patra Truhlarja in o tem, kako se je
družba širše odzvala nanj. V jezuitski
skupnosti v Dravljah se ga spominjajo
kot znanega teologa, velikega človeka;
p. Kejžar je v četrtek navzočim podal
nekaj točk, značilnih za Truhlarjevo
osebnost. Bil je od otroštva individual-
no naravnana osebnost, čeprav je izha-
jal iz desetčlanske družine, skupnih
srečanj s sobrati se v Dravljah ni ude-
leževal: “Bil je človek sam zase, po-
svečen svojemu cilju, a nenehno živo
navzoč med nami”. “Bil je skoraj
otroško čista apolitična, mistično-pe-
sniška osebnost, prišel je do konflikta
z okoljem in z matičnimi ustanovami
- državo Cerkvijo in Družbo Jezusovo -
v določenem trenutku ga nobena od
ustanov ni podprla zaradi njegovih kri-
tičnih drž”. Oddolžile so se mu z izdajo
knjig. Največja dolžnica p. Truhlarju pa
ostaja po mnenju p. Kejžarja slovenska
teologija, ki naj bi bila do njega vedno
zadržana, čeprav je imel veliko izkustev
v širšem evropskem prostoru - “treba
bi ga bilo prekvalificirati”. Nazadnje je
pater še dodal: “Vladimir Truhlar je kot
pesnik pisal za večnost, njegova poezija
je pesniško posvečena, z izbranimi be-
sedami rahločutno privzdignjena …
Dotika se korenin biti, v njej ni prosto-
ra za grdo in disharmonično in tak je
bil tudi Truhlar sam”.
Katja Ferletič
V
  Gledališče na ocvrtem 2019
Molierova komedija v
pristni benečanski preobleki
ŠTEVERJAN 
  mrzlem večeru, v petek, 4.
oktobra 2019, ko so se zelo
dobro prilegle žlahtna briška
kapljica in ocvrte dobrote iz ponve,
se je v veliki dvorani župnijskega do-
ma F. B. Sedej v Števerjanu končal le-
tošnji niz gledaliških predstav Gleda-
lišče na ocvrtem, ki se je začel v maju
s premierama domačih ljubiteljskih
skupin, Dramske družine in Mladin-
ske skupine M+, in s svojim zanimi-
vim izborom uprizoritev nudil po-
gled na bogato poklicno in ljubitel-
jsko gledališko obzorje. Četrto leto
zaporedoma je to gledališko zamisel
udejanjila Dramska družina SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana v sodelovanju
z Zvezo slovenske katoliške prosvete,
Javnim skladom za kulturne dejav-
nosti Republike Slovenije, Zlato gle-
dališko mrežo in Svetom slovenskih
organizacij. Sodelovala pa je tudi Vi-
noteka Števerjanski griči.
Konec je bil popolnoma komedijsko
obarvan, saj se je smeh večkrat za-
slišal po dvorani. Izzvalo ga je Be-
neško gledališče iz Špetra, ki je prvič
prišlo v goste v to lepo briško vas, in
sicer s komedijo Zdreu bunik, prosto
povzeto po slovitem Molierovem de-
lu Le malade immaginaire (Namišlje-
ni bolnik) , ki so ga v sočnem prevo-
du oz. prestavitvi v benečanski jezik
Marine Cernetig pred že kar nekaj le-
ti postavili na oder zelo delavni člani
tega gledališča. Tokratna priredba de-
la, za katero so poskrbeli Marina Cer-
netig, Jasmin Kovic in Adriano Ga-
riup, je premierno zaživela za letošnji
dan žena, 8. marca, in je do zdaj
doživela že kar nekaj ponovitev in jih
bo še, saj predstave ne mislijo še spra-
viti “ad acta”. Bila bi res prava škoda!
Uprizoritev v izvirni režijski in scen-
ski obdelavi Jasmin Kovic je zmes tra-
dicije in sodobnega pristopa h gleda-
liškemu tekstu. Uvaja jo melanho-
lična beneška pesem Oj božime. Za-
to je toliko bolj doživeta, povrhu pa
še začinjena z režijskimi domislica-
mi, ki jim kar sami igralci spontano
prilivajo malce pikantnega olja, da se
gledalcem še prej razlezejo usta v
smeh. Največkrat ga izzove prav na-
mišljeni bolnik. Argana z boleznimi,
ki jih ni in jih preganja, z velikim za-
dovoljstvom zdravnika, s kupi tabletk
in zdravil, klistirjev in še marsičim
drugim, je v posebno humornih
niansah pristno orisal Adriano Ga-
riup, eden od stebrov tega gledališča,
ki kljub nelahkim pogojem, v katerih
ustvarja, izžareva zmeraj veliko igral-
sko vznesenost in moč. Zraven njega
je kot Tonina – dekla (dikla) narav-
nost blestela Anna Iussa z barvito go-
stobesednostjo, smeh vzbujajočo mi-
miko, ki je poudarjala “cvetoče zao-
bljeno deklino zadnjico” (zelo domi-
selna kostumografska rešitev!). Iussa
se je znala, prav po lisičje premeteno,
izviti tudi iz nepričakovanih zadreg.
Smeh sta vzbujala tudi Roberto Ber-
gnach, ki je odigral kar dve vlogi: no-
tarja (nodarja), ljubčka Arganove
žene, in zdravnika (miediha) Purgo-
na, ki prihaja k Arganu z ne ravno bi-
strim in jecljavim sinom Tamažem,
ki ga je Argon izbral za ženina svoji
edini hčerki, prav zato da bi imel v
“družini” zdravnika za svoje potrebe.
Tamaža je karseda komično z besedo
in mimiko obarval Luigi Chiabai.
Preostale komedijske like so izbliko-
vali Anita Tomasetig kot Belina, Ar-
ganova žena, ki ob namišljeni Arga-
novi smrti razkrije ves gnev, ki ga goji
do moža, katerega prenaša samo, ker
je bogat, Franco Qualizza kot Berard,
preudaren Arganov brat, Andrea Tru-
sgnach kot
“gospod far-
mačist” in Mi-
ha (“muroz”),
Angelin
vročekrven
fant, in ne na-
zadnje Federi-
ca Bergnach,
ki je kot debi-
tantka odigra-
la vlogo Arga-
nove hčerke
Angele in jo
orisala kot sra-
mežljivo de-
kle, ki pa
odločno za-
vrača nerodne-
ga, njej na-
menjenega
ženina. Bergnachova si zasluži še po-
sebno spodbuden aplavz, da bi vztra-
jala na komaj začeti gledališki poti.
Zelo dinamično predstavo, katere
barvito jezikovno narečnost gledalec
včasih komajda dohaja, uokvirja pre-
prosta scenografija, ki pa je zelo učin-
kovita in funkcionalna. Na sredi odra
je velika omara z različnimi funkci-
jami: od omare-skrivališča do stra-
nišča... Nad njeno odprtino visi velik
kravji zvonec, ki se ga Argan po-
služuje vsakič, ko rabi deklino po-
moč. Ob omari je naslanjač, na kate-
rem poležava Argan, zraven pa stoji
posebno stojalo, na katerem visijo
vrečice s sečem, ki ob koncu letijo kar
v dvorano... ob vzklikih gledalcev.
Scenografske zamisli Jasmin Kovic so
imenitno uresničili Franco Kovic, Ro-
berto Bergnach in Alessandro Vogrig.
Priznati moramo, da je Jasmin Kovic
tudi tokrat izkazala vso svojo ustvar-
jalno domišljijo in nadgradila upri-
zoritev z raznimi nadrobnostmi, ki
jo delajo še bolj privlačno in zabav-
no. Odlično odbrani so tudi kostumi,
ki izhajajo iz fundusa števerjanske
Dramske družine. Z velikim estet-
skim čutom za prelivanje barv zem-
ljskih odtenkov je Snežica Černic vsa-
kemu liku izbrala tak kostum, ki
odraža njegov stan, pa tudi njegove
značajske obrise. Omeniti je treba tu-
di Stefana Tomasetiga, ki je poskrbel
za tehnične zadeve, in Mario Tereso
Trusgnach, ki je kot šepetalka v zao-
drju reševale morebitne zadrege
igralcev. Navdušeno ploskanje je po-
spremilo poklon nastopajočih. Gle-
dalce, ki so ob vstopu v dvorano do-
bili vprašalnik o tem, kaj menijo o
videnih predstavah, pa še o čem, je
nagovorila Jasmin Kovic, umetniški
vodja Dramske družine F. B. Sedej
Števerjan, in jim povedala, da bo to-
kratna nagradna predstava za abo-
nente Gledališča na ocvrtem na se-
dežu zborov v Devinu v soboto, 19.
oktobra 2019, ob 20. uri. Na sporedu
bo lutkovna predstava za mlade in
odrasle, Veliki briljantni valček, pov-
zeta po istoimenski drami Draga
Jančarja. Nastopile bodo Klublutke iz
Koroške.
IK
V
  o lanskem uspešnem izletu v
Studenec pri Krtini, ko smo se
odpeljali na ogled prve Avseni-
kove prireditve Lepo je biti muzikant,
smo se letos udeležili drugega dela
predstave. Gre za igro na glasbo Slavka
in Vilka Avsenika v režiji Alojza Stražar-
ja ter glasbenega producenta Slavka
Avsenika ml. Poletno gledališče Stude-
nec nas je že trikrat očaralo, prvič z
igro Divji lovec, ki
smo jo Števerjanci
v društvu F. B. Se-
dej uprizorili pred
toliko leti, ne na-
zadnje pa z obema
izvedbama Lepo je
biti muzikant. Ni
kaj, Števerjanci imamo to “muziko” v
srcu! Ne pozabimo na že 50. obletnico
Števerjanskega festivala, ki bo prihod-
nje leto. Sam gospod Slavko Avsenik
ml., ki je že več let član komisije za gla-
sbo na naših festivalih, nas je navdušil
in povabil na ogled nove izvedbe igre.
In res, kmalu se je razširil glas za izlet
v Studenec. Navdušencev za poln av-
tobus se nas je zbralo v nekaj dneh in
11. avgusta smo v popoldanskih urah
odpotovali. Prireditev nas je vse očara-
la z domačimi prizori, lepo režijo,
igralsko sposobnostjo, še posebej mla-
dih igralcev, ne smemo pa pozabiti tu-
di na izvrsten kvintet s pevci. Vse je bi-
lo brezhibno. Res lepo doživetje! Ko
nas je po prireditvi pozdravil napove-
dovalec in naš prijatelj Jure Sešek, smo
bili deležni bučnega aplavza tisočglave
množice. Srečali smo se tudi s samim
režiserjem in seveda z gospodom Av-
senikom. Vesela sta bila našega obiska.
Z nami sta bila tudi sedanja županja
Franca Padovan in nekdanji župan Ha-
drijan Corsi. Dobra organizacija, dobra
družba in dobro razpoloženje so nas
spremljali cel popoldan in večer. Po-
skrbljeno je bilo za jedačo in pi-
jačo. Naše gospe so se tudi letos
res dobro organizirale, tako da
nas res razvajajo. Tudi pijače ni
manjkalo, saj smo imeli med
sabo izvrstne pridelovalce do-
bre kapljice. V skoraj poznih
urah smo se srečno vrnili do-
mov z željo, da se čim prej ude-
ležimo podobnih prireditev.
Zahvaliti se moramo vsem, ki
so tako lepo izpeljali izlet. To
druženje je med nami stkalo
res neko prijateljstvo, ki se po-
kaže, ko si po vsakodnevnih
opravilih in obveznostih vza-
memo nekaj oddiha. Prijetno
je!
P
SKPD Sedej v Studencu pri Krtini  
Prisrčno na predstavi
Lepo je biti muzikant
Srečanje pod lipami / Izziv poezije pri Vladimirju Truhlarju (1912-1977)
Poezija je bila za Truhlarja
pot do srca
Goriška 10. oktobra 2019 7
Galerija Kulturnega centra Lojze Bratuž / Odprtje razstave Ludvika Pandurja
“Moje je vračanje k figuri, kjer pa ne
morem brez prostora, brez krajine”
  tene galerije Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Go-
rici so po novem odete v
dela Ludvika Pandurja, v “bar-
ve, linije in svetlobe, ki nosijo
druge izpovedne dimenzije,
predvsem čustveno ekspresivne
oziroma simbolne”. Umetnika
je v petek, 4. oktobra, na od-
prtju razstave, ki je nastala v so-
delovanju z Galerijo Rika De-
benjaka, predstavila umetno-
stna zgodovinarka dr. Tatjana
Pregl Kobe. Za glasbeni poklon
je poskrbela violinistka Barbara
Devinar iz razreda Daniele Bon
na SCGV Emil Komel, ob
spremljavi pianistke Elisabette
Cavaleri.
“Profesorju Ludviku Pandurju
je bilo slikarstvo v zibelko po-
loženo”, čeprav se po mnenju
dr. Tatjane Pregl Kobe njegovo
delo povsem ločuje od očetove-
ga, znanega slovenskega aka-
demskega slikarja Lajčija Pan-
durja - “v tej družini so slikar-
stvo postavljali na piedestal”.
Ludvik Pandur je začel študij v
Zagrebu. Z družino je veliko po-
toval, od nekdaj je strasten razi-
skovalec kultur različnih dežel,
“je večni iskalec različnih iko-
nografskih izhodišč in njihov
povezovalec … Njegov zelo raz-
noliki opus temelji na pokrajin-
ski in figuralni motiviki”, na fi-
gurah, ki lebdijo v svojih pro-
storih in brezprostorjih.
S Na odprtju razstave je dr. PreglKobe predstavila delo Pianistka,“ki je eno najlepših iz sedem-
desetih let prejšnjega stoletja”,
in stvaritve iz Beneškega in
Španskega cikla, “v katerih so
osrednji liki figure, inscenirane
v neopredeljivo temno ozadje”.
Pot iz starejšega obdobja v se-
danje, večinoma abstraktno ob-
dobje, je bila zanimiva in pose-
jana s figuralno in povsem dru-
gačno motiviko. Potovanja v
Španijo so bila za profesorja ena
izmed prvih, v Španiji je bil kar
štirikrat. Iz tega obdobja sta v
goriškem kulturnem hramu na
ogled Toledo in Kastiljska polja,
v katerih pridejo do izraza špan-
ski ples, španska barva in
ozračje, prepleteni v abstraktno,
romantično slikovno zgodbo.
Ko se je Ludvnik Pandur odločil
za pot abstrakcije, je obdržal fi-
guro, ki se prepleta med vsemi
podobami z lastnimi portreti -
leta 2001 se je začel prvi cikel
portretov, leta 2015 pa drugi.
“Vse slikarstvo Ludvika Pandur-
ja je prepleteno med figuro in
abstrakcijo, nekatere podobe so
skoraj realistične, a na način
iskanja forme, barvitosti in dru-
gačnosti … v času sodobnih sel-
fijev so poze v Pandurjevem sli-
karstvu realistične in nadreali-
stične, predstavljajo iskanje sli-
kovnega, duhovnega in formal-
nega” - avtoportret je ena od
stalnic v njegovem opusu.
Po svojih potovanjih se umet-
nik stalno vrača na ribnike, v
Maribor, ki mu je blizu - iz teh
del je razvidno njegovo nemir-
no soočanje z naravo v vsakem
obdobju. Zadnje obdobje umet-
nikovega ustvarjanja nosi na-
slov Pariška jutra, ki jih slika v
Mariboru, verjetno po spomi-
nu. O tem ciklu je umetnik po-
vedal, da je nastal po potovanju
v Pariz, kjer je sodeloval na raz-
stavi, po doživljanju pariških ju-
ter, ki niso vedno idealna in raz-
gledniška. O svojem delu je
Ludvik Pandur sam spregovoril:
“Gre za čisto posebna občutja
in moje zavestno nihanje za to,
da bi stvari nastale, med člo-
veško figuro in krajino. Moje je
vračanje k figuri, kjer pa ne mo-
rem brez prostora, brez krajine.
To je večna dvojnost in hkrati
osnova za metamorfnost
življenja, tako človeškega kot
naravnega”.
Za konec je umetnostna zgodo-
vinarka dr. Tatjana Pregl Kobe
še povedala, da sta bili leta 2017
v pariškem Louvru razstavljeni
dve sliki iz cikla mitoloških
zgodb, naslednjo razstavo, re-
trospektivo Ludvika Pandurja,
pa pripravljajo v Umetnostni
galeriji Maribor - odprtje je
predvideno prihodnje leto.
Kat
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin 2019
Komedije za smeh in dobro voljo
PD ŠTANDREŽ 
  aj lahko iz naših oči
razžene tisti otožni na-
dih, ki ga vanje dahne
jesen s svojo melanholično
noto minevanja? Brez dvoma
sproščujoč smeh! Ta pa se na-
lezljivo razleze po našem
obrazu, ko si prav v tem bolj
žalostnem letnem času pri-
voščimo komedijski oddih.
Tega pa že vrsto let ponuja
Prosvetno društvo Štandrež z
vrsto gledaliških predstav pod
naslovom Abonma ljubitel-
jskih gledaliških skupin, s pri-
pisom Štandrež 2019, ki se kot
žlahtna kapljica pretakajo od
oktobra do januarja in ponu-
jajo poleg smeha tudi veliko
plemenitih drobcev v razmi-
slek. Dramski odsek PD Štan-
drež, katerega še posebno gle-
dališko utripajoča duša je že
petdeset let Božidar Tabaj,
žlahten komedijant iz naših
logov, si je ta gledališki niz za-
mislil tudi zato, da bi lahko
bolje potekale izmenjave
predstav. Kot znano, štan-
dreški dramski odsek že vrsto
let goji tesne stike z ljubitel-
jskimi gledališkimi skupina-
mi po bližnjih in daljnih kra-
jih Slovenije, na odrih katerih
nastopa vselej z velikim uspe-
hom. Za zelo uspešno zamisel
se je takoj izkazal tudi ta je-
sensko-zimski abonmajski niz
predstav, na katerih je župnij-
ska dvorana Anton Gregorčič
vedno polna. Vanjo zahajajo
že vrsto let tudi gledalci iz
Mirna, Vrtojbe..., saj ima štan-
dreško društvo s temi vasmi
vrsto kulturnih stikov.
Abonmajski niz Štandrež
2019 se bo letos začel v nedel-
jo, 13. oktobra, ob 17. uri, ko
K bo na štandreškem odruDramska družina SKPD F. B.Sedej iz Števerjana uprizorila
zbadljivo komedijo Ime. Tekst
je prosto povzet po literarni
predlogi dela Le prenom fran-
coskega avtorja M. Delaporte-
ja in ga je za števerjanske
igralce priredila Patrizia Ju-
rinčič Finžgar, domiselno in
dovršeno pa zrežirala Jasmin
Kovic. Predstava je na 13. Za-
mejskem festivalu amaterskih
dramskih skupin prejela 1. na-
grado v kategoriji odraslih
skupin.
Gledališka skupina Brce iz Ga-
brovice, ki je bila že večkrat
gostja v Štandrežu, še ko jo je
vodil pokojni Sergej Verč
Obvestila
V ponedeljek, 14. oktobra, ob 19.
uri bo na sedežu stranke občni
zbor mestne sekcije. Ta združuje
predstavnike mesta in okoliških
vasi. Občni zbor bo izvolil organe
stranke in določil delegate za
pokrajinski in deželni kongres.
Vabljeni člani in prijatelj i
Slovenske skupnosti.
Pokrajinski svet SSk za Goriško bo
zasedal v torek, 15. oktobra, ob
20. uri na goriškem sedežu
stranke, drevored 20. septembra
118. Vabljeni člani in izvoljeni ter
imenovani upravitelji SSk.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
vabi v nedeljo, 20. oktobra, na
pohod z Debele griže do
jamarskega doma na Vrhu; zbor
udeležencev ob 9.30 pred
muzejem na Debeli griži, od 12.
ure dalje pa druženje ob kostanju
na Vrhu. V soboto, 26. oktobra,
pa bo avtobusni izlet v Idrijo z
ogledom Divjega jezera in drugih
zanimivosti. Prijave na sedežu
SPD, Verdijev korzo 51/int, ob
četrtkih med 19. in 20. uro, do
17. oktobra.
SCGV Emil Komel sprejema
vpisovanja za šolsko leto
2019/20. Informacije na
tajništvu od ponedeljka do petka,
tel. 0481/532163 ali
0481/547569, e-mail
info@emilkomel. eu
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Vpisovanje abonmajev za letošnjo
sezono Slovenskega stalnega
gledališča, ki se bo začela v torek,
22. oktobra 2019, v gledališču Verdi
v Gorici, in sicer z muzikalom
Briljantina v produkciji Prospot iz
Radovljice, poteka pri blagajni
goriškega Kulturnega doma (ul.
Brass 20, tel. št. 0481 33288)
vsak delavnik od 9.00 do 13.00
in od 15.00 do 18.00.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: N. N:
100,00 evrov.
Sožalje
Ob izgubi drage mame, none in
tašče Alme izrekamo družini
iskreno sožalje člani Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela.
(od 11. 10. 2019 do 17. 10. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frek -
vencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 11. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: pos net -
ki z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 12. oktobra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, ter skem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 13. oktobra ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 14. oktobra (v studiu
Ila ria Bergnach, Miha Kovic in Ja -
kob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 15. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 16. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Valentin
Stanič pred 200 leti v Gorici 1.
del. - Izbor melodij.
Četrtek, 17. oktobra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
(1948-2015), bo v nedeljo, 27.
oktobra 2019, prikazala
Kraške intrige, povzete po
Goldonijevih Primorskih
zdrahah. Režijo podpisuje
Andrej Zalesjak, mladi član
igralskega ansambla SNG No-
va Gorica. V nedeljo, 17. no-
vembra 2019, bo KTD Zarja iz
Bilj pod režijsko paličico Ane
Facchini, temperamentne
igralke, članice SNG Nova Go-
rica, predstavila trpko, črno
komedijo Nona Roberta Cos-
se.
Nedelja, 8. decembra, se bo
zaiskrila ob Molierovih Scapi-
novih zvijačah, ki jih bo pred-
stavilo Gledališko društvo
Kontrada – Kanal v režiji igral-
ca SNG Nova Gorica Petra
Harla.
Kot je že trdno zasidrana na-
vada, se bo tudi tokratni
abonmajski gledališki niz v
Štandrežu končal z dramskim
odsekom PD Štandrež. V ne-
deljo, 26. januarja 2020, bo
prva ponovitev novega gleda-
liškega podviga domačih
igralcev. V režiji Jožeta Hrova-
ta, ki že od l. 2004 umetniško
usmerja gledališko delo štan-
dreškega dramskega odseka,
bodo igralci uprizorili igro
Vohuni na delu, ki jo je napi-
sal John Chapman. Premiera
bo v soboto, 25. januarja
2020, ob 20. uri.
Vse predstave Abonmaja lju-
biteljskih gledaliških skupin
Štandrež 2019 bodo ob 17. uri.
Vabljeni vsi, ki imate srčno ra-
di modrico Talijo!
IK
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Dramska družina SKPD Sedej - Števerjan
M. Delaporte
IME
Nedelja, 13. oktobra 2019, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Cristina, Gabriel, Luca, Martin, Martina G.,
Martina S., Mateja, Sofia in Urška, devet mla-
dih iz različnih skupin pastoralne enote Soča-
Vipava je 29. septembra popoldne v župnijski
cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu pre-
jelo zakrament sv. birme. Na ta pomembni
korak jih je pripravil župnik Karel Bolčina, ki
je povedal, da so pripravljeni prejeti darove
Sv. Duha; nekateri v župnijski skupnosti tudi
že opravljajo odgovorne funkcije. Nadškof
Carlo Redaelli je v homiliji poudaril, da Sveti
Duh ne daje tehničnih napotkov, kako naj
rešujemo probleme okolja ali priseljencev, in
vendar nam Božja beseda lahko pomaga bolje
razumeti svet, ki nam je bil zaupan za dobro,
doumeti pravo pot, da bi živeli odgovorno.
Sv. birma v Štandrežu
Kultura10. oktobra 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (82)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (2)
Ljubljanski časopis Slovenec je 8. februarja 1919 v
članku z naslovom Škof Mahnič proti Italijanom
objavil protestno pismo škofa Antona Mahniča po-
dadmiralu Cagniju, načelniku italijanskih okupa-
cijskih sil. Bolj kot proti Italijanom je pismo - kot
bomo videli - naperjeno proti obnašanju njihovih
okupacijskih sil.
Tako se glasi: “/…/ 4. decembra 1918 so se pre-
drznili nekateri italijanski vojaki v Čunskem od-
straniti s cerkve nekatere hrvatske spominske
plošče. Župnik Gregor Fugošič jih je opomnil, naj
pustijo plošče, katerih eno so že razbili, na svojem
mestu. Nato je bil Fugošič aretiran, peljan kot hu-
dodelec od dveh vojakov v Mali Lošinj, kjer je bil
izpostavljen najbolj nizkim žaljenjem in kjer mu
je vojaški poveljnik ukazal vse cerkvene obrede
vršiti v latinskem ali italijanskem jeziku, ker bi ga
sicer na mestu zaprli. Fugošič je zapustil svojo žup-
nijo in pobegnil na svoj dom. Cerkev v Čunskem
se je morala zapreti in prebivalstvo je ostalo brez
duhovnika. Zahtevam, da se navedene plošče po-
stavijo zopet na svoje mesto, da se župniku Fu-
gošiču da polno zadoščenje in možnost, da
izvršuje nemoten svoj sveti poklic. /…/ ”
In res v tistem obdobju (pa tudi kasneje, vse do
konca italijanske okupacije) so bili na udaru predv-
sem hrvaški in slovenski nagrobniki ter plošče v
glagolici, ki so jih Italijani skušali na vse načine
uničiti, kakor se je zgodilo na primer z izredno
dragoceno glagolsko ploščo, vzidano v pročelje
cerkve sv. Antona na Vrhu pri Buzetu (delo našega
stavbarskega in kamnoseškega mojstra Benka iz
Sočerge, iz leta 1463), ali pa tudi v Sovinjaku (iz
leta 1557), Humu (iz leta 1552), Plominu (iz leta
1499), Lindarju pri Pazinu in na pokopališču v Mo-
tovunu, če omenimo le nekatere. Uničevali so tudi
starodavne misale in dokumente, ki so bili tiskani
v tej plemeniti in starodavni pisavi. Nekatere
plošče so bile obnovljene okoli leta 1990 na hva-
levredno pobudo prof. Branka Fučića (1920-1999)
s Krka, hrvaškega umetnostnega zgodovinarja, an-
tropologa, arheologa in teologa, člana slovenske
in hrvaške
akademije znanosti in umetnosti, enega največjih
poznavalcev glagolice, kateremu je sveti papež Ja-
nez Pavel II. podelil naslov viteza komendatorja
reda sv. Gregorja Velikega.
Tako se nadaljuje protestno pismo, ki ga je krški
škof Anton Mahnič iz Kobdilja poslal podadmiralu
Cagniju, načelniku italijanskih okupacijskih sil 3.
januarja 1919:
“/…/ Trije mo-
jih duhovnikov,
Josip Pavačič,
Simon Pičinič
in Bernardin
Baričevič so bili
odvedeni kot
ujetniki ne vem
kam. Kot njihov škof hočem vedeti, kje se nahajajo
in v čem obstoja njihov pregrešek in kakšne na-
mene ima glede njih to poveljništvo. Ekscelenca,
imel bi še mnogo pritožb. Postopanje proti prebi-
valstvu teh otokov, ki je po 85 odstotkov hrvatsko,
zasluži ime persekucij. Ne maram dolžiti Vaše Ek-
scelence, ki sigurno ne pozna pravega položaja.
Toda želeti bi bilo v interesu pravice in tudi v in-
teresu slovesa italijanskega imena, da si Vaša Ek-
scelenca ustvari objektivno sodbo o pravih razme-
rah teh zemelj. Nam za sedaj ne ostane druzega
kot trpeti in molčati. Toda prej ali slej bo prišel
čas, ko bo svet zvedel, kaj se godi in koliko se trpi”.
Na Sardinijo so bili deportirani duhovniki Mate
Polonij (tajnik Narodnega sveta Slovencev, Hrva-
tov in Srbov na Krku), Antun Pilepić in Josip Palčić
(škofijski tajnik). Škof Anton Mahnič je protestiral
tudi proti odstranitvi župnika dekana Kvirina Kle-
menta Bonefačića (1870-1957) na Malem Lošinju,
katerega je več kot četrt stoletja prej v Gorici po-
svetil v duhovnika goriški knezonadškof Alojzij
Matija Zorn iz Prvačine.
Idilično naselje Ćunski na otoku Lošinj. 4. decembra 1918 so italijanski vojaki
v Ćunskem odstranili s cerkve hrvaške spominske plošče, eno so tudi razbili.
Župnika Gregorja Fugošića, ki je odločno protestiral proti tej skrunitvi, so
aretirali in grobo maltretirali (vir slike: cres-losinj. net).
Krasna spominska plošča na rojstni hiši prof. Branka
Fučića v Malinski, na otoku Krk. Nekateri glagolski
napisi, ki jih je italijanski okupator uničil, so bili
obnovljeni okoli leta 1990 na hvalevredno pobudo prof.
Branka Fučića (1920-1999), hrvaškega umetnostnega
zgodovinarja, antropologa, arheologa in teologa, člana
slovenske in hrvaške akademije znanosti in umetnosti,
enega največjih poznavalcev glagolice, kateremu je
sveti papež Janez Pavel II. podelil naslov viteza
komendatorja reda sv. Gregorja Velikega.
Mahnič je protestiral tudi proti
odstranitvi župnika dekana Kvirina
Klementa Bonefačića na Malem
Lošinju. Konec leta 1918 je redna
italijanska vojska deportirala dr.
Bonefačića z Malega Lošinja v
Baško. Leta 1920 je iz Baške moral
pobegniti v Senj pred nasiljem
arditov. Kasneje je postal splitsko-
makarski škof.
Prof. Branko Fučić: “Neki motori idu na benzin, neki na
naftu, moj motor ide na pogon znatiželje. /…/ Ma kakvi,
to je najveći dar Božji koji možeš imati. Bez znatiželje si
nitko i ništa, ti si mrtvo puhalo. Nema ničega, nema
nauke, nema istraživanja, nema ljubavi, za boga
miloga, nema nikakve ljudske aktivnosti bez znatiželje”.
Hum pri Buzetu, po mnenju nekaterih najmanjše mesto na svetu. Verjetneje je bilo
najmanjše mesto s tržnimi pravicami v Habsburški monarhiji, tako kot Sveti Križ,
sedanji Vipavski Križ. Tudi v Humu je italijanski okupator uničil izredno dragocene
in starodavne glagolske napise (vir slike: tz-buzet. hr).
Dimitri Tabaj
Goriški Pokrajinski muzeji – Palača Attems Petzenstein 28. 6.–13. 10. 2019
Sergio Scabar – Oscura camera
  goriški palači Attems se
končuje pregledna
razstava Sergia Scabarja
iz Ronk, mojstra analogne
fotografije, ki je s svojo bogato
in izvirno produkcijo
pomembno zaznamoval to
ustvarjalno področje.
V goriških Pokrajinskih muzejih
so jo odprli 28. junija letos in je
zaobjela vsa
obdobja
fotografovega
ustvarjanja, s
pomembnim
poudarkom na
njegovem
zgodnjem
opusu, ki je v
javnosti še
najmanj
poznan.
Sergio Scabar
se je po dolgi
bolezni poslovil slaba dva
meseca po odprtju razstave,
vendar je aktivno sodeloval pri
njenem nastajanju, izboru del,
sami postavitvi in pripravi
obsežnega kataloga. Vse odraža
njegovo osebno vizijo, njegov
izraziti občutek za estetiko in
kompozicijo ter izčiščeni,
minimalistični pristop k
ustvarjanju. Te “zunanje”
značilnosti pa odražajo njegov
način razmišljanja in
doživljanja sveta, premišljen in
meditativen pristop k
fotografskemu mediju, ki ga
zaznamujejo strogost,
intenzivnost in dovršenost.
Ravno takšen odnos mora imeti
tudi gledalec, ki lahko dela
spozna, samo če se resnično
ustavi in si vzame čas za
poglobljeno refleksijo.
V Razstava je nujno zastavljenakronološko, saj je pri Scabarjuprehajanje iz ene serije v drugo
pomenilo postopno, a
neizogibno obračanje iz
zunanjega sveta v notranjega, v
časovnem zaporedju. Iz
reportažne fotografije,
opazovanja družbe in
zunanjega vrveža na ulici se je
zgodil najprej prestop v zaprt,
notranji prostor, nato v
konceptualno in introspektivno
eksperimentiranje ter nazadnje
v najbolj prepoznavno,
magično produkcijo sveta
predmetov.
Scabar se je začel posvečati
fotografiji sredi šestdesetih let
prejšnjega stoletja, v času, ko se
je spreminjal odnos do nje in je
vedno bolj odločno stopala v
polje likovne umetnosti. Že v
zgodnjih reportažah je od
“klasičnih”, ki so prikazovale
dogajanje na ulici (Benetk,
Londona), kmalu prestopil v
bolj analitične, v katerih je
razmišljal o socialnih
vprašanjih, problematiki
odvisnosti in drugih družbenih
temah. Leta 1973 se je lotil
potrošništva s serijo, ki je v
dolgem neprekinjenem traku
izmenično prikazala barvne
fotografije reklamnih plakatov
in črno-bele posnetke ljudi na
ulici. Zatem je sekvenčne
posnetke uporabil še na
drugačen način. V Trstu je 31.
oktobra 1975 ob 11. 21 uri
fotografiral celotno ulico
Madonnina, ki jo je “razrezal”
na dvaintrideset posnetkov.
Razstavljeni so tako, da je vsak
prekrit s črno zavesico, ki jo je
treba dvigniti, da si jih lahko
ogledamo. Scabar je tu spretno
in z dobro mero humorja
nastopil proti površnosti.
Fotografije je treba dobesedno,
ne samo v prenesenem
pomenu, odkriti.
Fotografska sekvenca, ki je
nastala leta 1976 v goriški
psihiatrični bolnišnici in
prikazuje božično praznovanje,
pomeni neke vrste obrat
navznoter, čeprav se fotograf ni
poglabljal v to tematiko, ampak
je dogajanje opazoval z distanco
zunanjega obiskovalca, vendar
spoštljivo in s pieteto.
Od tu naprej se je Scabarjev
opus zelo spremenil, postal je
bolj konceptualen,
introspektiven. Razvite
fotografije je začel rezati in
sestavljati v nenavadne, vendar
premišljene, izvirne
kompozicije, jih abstrahiral in
jim dodajal drugačne materiale.
Na serijo avtoportretov je
posegel z rezanjem, trganjem in
razgrajevanjem obraza ter
ponovnim sestavljanjem.
Začel se je tudi
posvečati svetu
predmetov,
najprej
njihovim
detajlom, nato
pa vse bolj
premišljenim
kompozicijam,
ki so postale
njegov najbolj
prepoznavni
motiv. Predmete
vsakdanje
uporabe, fotografske
pripomočke, zavržene,
odslužene stvari, živo in neživo
naravo
je začel sestavljati v tihožitja, za
katera je razvil tudi poseben
tehnični pristop ter jih dopolnil
z unikatno izdelanimi okvirji.
Predmeti so izvzeti iz
narativnega konteksta,
zamrznjeni so v času, simbolni,
univerzalni. Kompozicije so
odete v tišino, v posebno,
zamolklo atmosfero črno-rjavo
belih odtenkov, ki se kosajo s
slikarstvom. Prežete so z
intelektualno širino ter
poglobljenim poznavanjem
umetnosti svojega ustvarjalca,
mojstra alkemijskih postopkov,
ki je svoja dela, zavita v sence,
prepojil s svetlobo.
Katarina Brešan
Mestni muzej Ljubljana
Plečnik in sveto
  Vatikanskih muzejih je
bila med poletnimi mese-
ci na ogled razstava
Plečnik in sveto - Jože Plečnik,
slovenski arhitekt in oblikovalec.
Postavitev, ki združuje 33 izbra-
nih predmetov liturgičnega po-
sodja, ki jih je oblikoval Plečnik,
se je zdaj preselila v Mestni mu-
zej Ljubljana. Tam bo na ogled
do vključno 24. novembra. Raz-
stava, ki jo je idejno zasnoval di-
rektor Muzeja in galerij mesta
Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, je
bila postavljena v središču Vati-
kanskih muzejev - v sobani na
vhodu v vati-
kansko galeri-
jo, Pinacoteco
Vaticano. Kot
so poudarili v
MGML, je
Plečnik prvi
slovenski
umetnik, ki je
bil z razstavo
predstavljen v
Vatikanskih
muzejih, raz-
stava pa je
predstavljala enega najpomem-
bnejših projektov promocije slo-
venske kulture v letošnjem letu.
Vsebinsko je razstavo pripravil
poznavalec Plečnikovega dela Pe-
ter Krečič v sodelovanju s kusto-
sinjo Plečnikove hiše Ano Porok.
Postavitev uvede tekstovni del, ki
obiskovalcu oriše širši kontekst
Plečnikovega oblikovanja sakral-
nih objektov, dopolnjujejo ga re-
produkcije načrtov njegovih iz-
branih sakralnih predmetov.
Osrednji del pa predstavlja izvir-
ne sakralne predmete, najlepše
primerke iz Plečnikovega bogate-
ga opusa. Za razstavo so jih po-
sodili številni skrbniki dediščine
V v cerkvah in samostanih ter za-sebni lastniki. Razstava je oprem-ljena tudi z video zapisom o
Plečnikovi sakralni arhitekturi, ki
ga je pripravil Tone Stojko.
O odzivih obiskovalcev v Vati-
kanskih muzejih je Ana Porok
povzela, da so bili zelo pozitivni
in da so si za proučevanje deta-
jlov vzeli kar nekaj časa ter so si
“z zanimanjem ogledovali krajši
film, na katerem je Tone Stojko
mojstrsko ulovil izbrano Plečni-
kovo cerkveno arhitekturo”.
“Naj za zanimivost še povem, da
sta ob svojem obisku Rima na
razstavo naključno naletela ame-
riška mladoporočenca na mede-
nih tednih - žena Margaret Plec-
nik nas je kasneje kontaktirala in
želela kupiti knjigo o Plečnikovih
stvaritvah v Ljubljani za darilo
svojemu očetu Paulu Plecniku.
Seveda smo morali takoj vprašati,
ali so morda v kakšnih sorodstve-
nih vezeh z našim arhitektom, in
izvedeli smo, da je bil Jože
Plečnik njen praprastric”, je še
dodala.
Po razstavi se dragoceno posodje,
med njim kelihi, monštrance, ci-
boriji in zakramentariji, vrača v
roke lastnikov - v cerkve, samo-
stane in k zasebnikom.
Kultura 10. oktobra 2019 9
  raznovanje 25-letnice ene
izmed najzanimivejših in
izvirnejših ženskih vokal-
nih skupin v Sloveniji je bil po-
seben praznik zborovske glasbe,
ki je segel daleč čez obzorja ljubi-
teljskega petja. Vokalna skupina
Vinika iz Goriških Brd je ob tej
priložnosti pripravila koncert v
Vili Vipolže in izdala zbirko njej
posvečenih pesmi primorskih
skladateljev. Na slavnostnem gla-
sbeno raznolikem večeru je pred-
stavila mnoge skladbe iz nove
zbirke Ptička briegarca, o kateri je
pisal briški pesnik Ludvik Zorzut.
Že naslov napoveduje tudi mika-
ven izbor besedil (avtorji Srečko
Kosovel, Alojz Gradnik, Ivan Mi-
natti, Ivan Pejčev, Ludvik Zorzut,
Feri Lainšček).
Med gosti je bil pe-
snik Feri Lainšček, s
katerim so Vinike
zgradile močno vez.
Njegovih verzov je v
zbirki največ. Na
koncert je prekmur-
ski pesnik prišel ra-
doveden: “Zanima-
lo me je, kdo so te
ženske in dekleta, ki
tako lepo pojejo.
Nekatere skladbe
sem slišal prvič in
uglasbene so s po-
sebnim občutkom
za moje besede. Po-
trebna je kemija
med skladateljem in
izvajalcem, da to
zaživi, kar se je no-
coj zgodilo. Vse te
uglasbitve so se posrečile in vse
interpretacije so prišle do mene.
Spomin na ta večer bo lep”.
Bil je to čustven umetniški dogo-
dek, ki bo ostal v spominu števil-
nim obiskovalcem, glasbenikom
in pevkam. Na koncertu so se v
iskrivih, nežnih in srčnih inter-
pretacijah oglasila dela Ambroža
Čopija, Davida Klodiča, Radova-
na Kokošarja (letos preminulega
briškega glasbenika, dirigenta,
aranžerja in skladatelja) in Patric-
ka Quaggiata, skladatelja mlajše
srednje generacije iz Gorice, ki za
Vinike piše že 15 let. Viniki je do
zdaj posvetil največ skladb, kar je
povezano z dolgoletnim prijatel-
jstvom z zborovodkinjo Franko
Žgavec, s katero sta bila tudi so-
pevca. Pisanje za Viniko je za
Quaggiata vedno izziv: “Franka
je videla nekaj v meni, ne vem
kako to obrazložiti, … ko zaprosi
za novitete, ne morem odkloniti.
Z nastopi pevke ponesejo mojo
glasbo po državi in izven nje.
Franka je odprta za novosti. Kot
skladatelj lahko rečem, da smo
dobili osebo, ki spodbuja nasta-
nek novih skladb in naše delo”.
Quaggiato ugotavlja, da se njegov
koncept skozi leta ni veliko spre-
menil, drugačen je način posta-
P vitve not na papir, ampak osnov-na ideja ostaja ista: “Ta sestav jeprožen, tudi ritmično in dina-
mično se zlahka prilagaja ra-
zličnim glasbenim situacijam.
Vsako stvar, ki jo napišem, jo tudi
izvede brez težav. Ne morem za-
nikati, da jim v note ne skrijem
kakšno zahtevno stvar, ampak
jim vse uspe zapeti”. Besedila
vedno izberejo Vinike in Quag-
giata očitno navdahnejo: “Skozi
branja besedil razmišljam, katero
glasbeno obleko jim bom dal,
včasih gledam detajle, drugič pa
globalno in me zanima, kam se
bo razvila glasbena napetost. Vsa
besedila vzljubim in jih brez ve-
likih težav uglasbim”. Veliko teh
besedil je ravno Lainščkovih. Nje-
gove besede nosijo v sebi poseb-
no zvočno kvaliteto, saj je evi-
dentiranih več kot 400 uglasbitev
v različnih žanrih. Do svoje poe-
zije ima poseben odnos in jo pu-
sti na svobodo, šele ko se vrne k
njemu, jo zares spozna in le-to v
zadnjem obdobju vključuje v
uradno izdane zbirke. Kdaj se je
spletla vez med pesnikom in pev-
kami, nihče natančno ne ve. Iz-
bor Lainščkovih poezij v Vinikini
zbirki se zdi pesniku povsem ra-
zumljiv: “Vse so povezane s te-
meljnimi vrednotami; govorijo o
ljubezni, ki je nekaj, kar odrešuje
svet. Presenetil me je izbor Cigan-
ske balade, ampak ko govorimo
o Romih, govorimo o svobodi,
ker to ljudstvo najbolj označuje
želja po svobodi. Poezije so zbra-
ne prek nekih splošnih temeljnih
vrednot, ki se dotaknejo člove-
ka”.
Strokovno predstavitev zbirke in
s tem skladb na praznovanju je
pripravila mezzosopranistka in
muzikologinja Martina Kocina
tudi nekdanja članica Vinik, ki je
povedala, da je zbirka pomem-
ben doprinos k zakladnici žen-
skega zborovskega petja, saj po-
kriva štiri področja: umetno zbo-
rovsko pesem, ljudsko v prired-
bah, zborovsko pesem z instru-
mentalno spremljavo in priredbe
božičnih pesmi za ženski zbor in
godalni orkester. Poleg do zdaj
omenjenih skladateljskih imen
so še v njej dela Štefana Maurija
in Dušana Prašlja iz Reke. Čeprav
Martina ne poje več v zboru, ima
o pevkah visoko mnenje: “Vinike
so me od nekdaj fascinirale s
temperamentom, povezanostjo
in medsebojno vezjo. Vinike niso
samo pevke, so prijateljice. Nav-
dušujeta me intimnost in iskre-
nost, ki ju znajo izraziti v petju”.
Za ustvarjalni razvoj Vokalne sku-
pine Vinika skrbi že vrsto let zbo-
rovodkinja Franka Žgavec. Priza-
deva si izoblikovati posebno
zvočnost in barvo zbora. Trudijo
se za rast, redno se
prijavljajo na po-
bude Javnega skla-
da za kulturne de-
javnosti, kot so
Sozvočenja, ki so
tematsko obliko-
vani nastopi. Iz te-
ga vzgiba so nasta-
le mnoge novite-
te, ki jih je Vinika
naročala sodob-
nim skladateljem,
pa tudi sodelovan-
je s Ferijem
Lainščkom. Po-
gled Vinike je uprt
v nadgradnjo pet-
ja, uspešna pa je,
ker gradi na dobri
energiji, tega se za-
veda tudi zboro-
vodkinja: “Je ena
krasna družba, kjer prijateljstvo,
sodelovanje in skrb za skupno de-
lo potekajo enoglasno. Vse so
zavzete za to, tudi klepetajo, ko
pa je treba zares poprijeti za delo
in organizacijo, se trudijo”. Tako
so se tudi za svečani večer ob 25-
letnici. Danila Zuljan Kumar, ki
je napisala spremno besedo k no-
vo izdani notni zbirki, je pripra-
vila vezno besedilo, Meta Černe
Sitar pa ga s prisrčnostjo interpre-
tirala. Ker zbirka Ptička briegarca
vključuje tudi skladbe z instru-
mentalno spremljavo, so na kon-
certu nastopili violinistka Clara
Bensa, harmonikar Dejan Vido-
vič in pianistka Ingrid Mačus, ki
so s svojimi nastopi obogatili in
zaokrožili koncert.
Vokalna skupina Vinika je ob
svoji 25-letnici prejela srebrno
plaketo JSKD. V zakladnico zbo-
rovske glasbe za ženske vokalne
sestave je dodala zbirko pesmi, ki
bodo lahko predstavljale navdih
za druge ženske zbore ali jih
spodbujale k doseganju še višjega
izvajalskega nivoja, in to s po-
močjo glasbe, ki jo odlikujejo na-
ravnost, svojevrstnost, odprtost
in suveren duh sodobne ženske
duše.
Metka Sulič
Ljubljana / Jezikovni posvet Kako bo mogoče?
Slovenščina na področju
digitalizacije
  lovenščina na področju
digitalizacije zaostaja in
“prišel je trenutek, ko je
treba javnost in deležnike
opozoriti”, da je treba čim prej
narediti korake, ki jo bodo na
tem področju priključili
drugim primerljivim jezikom,
je bilo sporočilo posveta o
digitalni prihodnosti
slovenščine.
Kot je v uvodu poudaril Simon
Krek s Centra za jezikovne vire
in tehnologije Univerze v
Ljubljani, je na področju
umetne inteligence prišlo do
ključnih prebojev, ki
omogočajo hiter razvoj
jezikovnih tehnologij, a
jezikovne tehnologije v
evropski politični agendi
nimajo zadostne vloge.
Pri večjih jezikih je težav zaradi
tega manj, saj obstaja
komercialni interes za razvoj
tehnologij, medtem ko pri
manjših tega interesa ni.
To težavo sicer naslavlja
resolucija Evropskega
parlamenta o enakopravnosti
jezikov v digitalni dobi, v
kateri parlament poziva
članice, naj razvijejo celovite
politike, in poudarja skupno
odgovornost EU ter prost
dostop do podatkov.
Kljub temu slovenščina na
področju digitalizacije zaostaja
za primerljivimi jeziki, zaradi
česar bi bilo treba storiti nekaj
stvari. Kot pravi Krek, je prvi
ključni korak zagotavljanje
okvira oziroma načrta za razvoj
S jezikovnih virov in tehnologijza slovenščino.Zatika pa se že pri
nacionalnem programu za
jezikovno politiko, ki bi moral
biti za obdobje 2019-2023 že
sprejet, a je za zdaj še na
ministrstvu za kulturo. Zato so
ministrstvo tudi pozvali, naj
dokument pošlje v državni
zbor v potrditev.
Poleg tega so ministrstvo
pozvali še, naj čim prej objavi
javni razpis za razvoj
slovenščine v digitalnem
okolju s poudarkom na
jezikovnih virih in
tehnologijah, ki je bil
napovedan za januar 2019, ter
obudi delo sveta za spremljanje
razvoja jezikovnih virov, ki je
deloval od marca do septembra
2017.
Sicer pa je treba poskrbeti tudi
za racionalno organizacijo v
sami skupnosti, ki se ukvarja s
tem področjem, da se “ne bi
podvajale dejavnosti na
področju izgradnje virov in
tehnologij”, je navedel Krek.
Na to je opozoril tudi Kozma
Ahačič z Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša. “Težava
ni v tem, da ne znamo in ne
zmoremo, niti ni težava zgolj v
neustreznem financiranju -
čeprav se vsi strinjamo, da je
neustrezno - težava je za zdaj
predvsem v tem, da ne znamo
in ne zmoremo graditi
infrastrukture skupaj in da se
pri financiranju dojemamo
predvsem kot konkurenca in
ne kot skupnost”, je
sodelujoče pozval k
sodelovanju.
A vendar je za napredek po
besedah Marka Stabeja poleg
sodelovanja nujna tudi
konkurenca idej. “Moramo pa
vedeti, kam gremo”, je dejal.
Pri tem je treba v dialogu
postaviti cilje in način
njihovega doseganja, hkrati pa
ostati odprt za morebitne
alternativne poti in cilje.
Seveda je za razvoj jezikovnih
tehnologij treba zagotoviti tudi
sredstva, kjer je po Krekovih
besedah žogica predvsem “na
strani ministrstev in vlade” ter
ostalih relevantnih institucij.
Zato so naslovili tudi poziv na
ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport ter Javno
agencijo za raziskovalno
dejavnost RS, naj pri
dodeljevanju sredstev
napovedanim programom
nacionalnih raziskav na
področju jezikoslovja in
povezanih področjih podpreta
programe, ki zagotavljajo
uspešen razvoj slovenščine v
digitalnem okolju. Na
Slovensko akademijo znanosti
in umetnosti pa so naslovili
poziv, “naj s proračunskimi
sredstvi, ki jih prejema za
financiranje infrastrukturnega
programa naravna in kulturna
dediščina,  (so) financira
izdelavo virov, ki so odprto
dostopni in primerni za
računalniško obdelavo”.
Tako bi po Krekovih besedah
dobili načrt in sredstva ter
zagotovili skupnost, ki bo
lahko vsem govorcem in
govorkam slovenščine
zagotovil “tiste tehnologije in
vire, za katere se pričakuje, da
so dostopni vsem v 21.
stoletju”.
Posvet z naslovom Kako bo
mogoče? - posvet o digitalni
prihodnosti slovenščine so
organizirali Center za
jezikovne vire in tehnologije
Univerze v Ljubljani, Inštitut
za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU,
raziskovalna infrastruktura
CLARIN. SI (Institut Jožef
Stefan) ter Slovensko društvo
za jezikovne tehnologije.
  a velikem odru Sloven-
skega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica bo v
četrtek, 10. oktobra 2019, ob 20
uri, premierno uprizorjena no-
va predstava Iztoka Mlakarja
Tutošomato. Kot vse dose-
danje uspešnice, Duohtar
pod mus!, Sljehrnik in
Pašjon, je tudi ta nova pred-
stava nastala v režiji Vita Tau-
ferja in koprodukciji z Gleda-
liščem Koper. Avtor je tokrat
navdih zanjo dobil pri Sha-
kespearovi Ukročeni trmo-
glavki , a se od nje tudi svoje-
vrstno oddaljil. Zabavno in
burkaško dogajanje je napi-
sano v značilnem sočnem
humornem dialektu, dopol-
njujejo ga songi in instru-
N mentalni trio z glasbo v živo.Soustvarjalci predstave polegavtorja besedil in glasbe songov
Mlakarja in režiserja Tauferja so
asistentka režiserja Tereza Gre-
gorič, scenograf Voranc Kumar,
kostumograf Matic Hrovat,
oblikovalec svetlobe Igor Re-
meta in oblikovalec zvoka Bo-
rut Čelik.
Igrajo: Urška Taufer, Tjaša Hro-
vat, Patrizia Jurinčič Finžgar,
Luka Cimprič, Žiga Udir, Rok
Matek, Matija Rupel, Iztok Mla-
kar. Instrumentalni trio sesta-
vljajo Matjaž Švagelj, David
Šuligoj in Roman Kobal.
IK
Foto Andrej Colja
Foto Andrej Colja
SNG Nova Gorica
V četrtek premiera
komedije Tutošomato
Ob 25-letnici delovanja ženske vokalne skupine Vinika
Čustven umetniški
dogodek v Vili Vipolže
Tržaška10. oktobra 201910
  roblem izseljevanja
mladih je torej že dolgo
živ v naši splošni
zavesti. Naravnost pretresljivi
pa so bili podatki, ki so jih
posredovali predavatelji v
Društvu slovenskih
izobražencev, tokrat z
dokazanimi dejstvi in
številkami.
Večer z naslovom Naši mladi
med slovensko in globalno
identiteto sta v Peterlinovi
dvorani na rednem ponedel-
jkovem srečanju organizirala
DSI in uredništvo revije Mla-
dika. Vsebina Fokusa zadnje
številke Mladike (št. 7- 8) je
namreč nudila izhodišče za
javno debato v živo, saj je
obravnavani argument, ki se
nanaša prav na izseljevanje
mladih oz. na “beg” ali
“kroženje” možganov, vzbudil
veliko zanimanje.
Član uredništva revije, novi-
nar Ivo Jevnikar je na pone-
deljkovem večeru predstavil
oba predavatelja, prof. dr. De-
jana Valentinčiča in socialno
psihologinjo Norino Bogatec,
ter v imenu DSI pozdravil go-
ste in še posebej dva predstav-
nika “Socialnega tedna 2019”
iz Ljubljane, ki sta bila prisot-
na na predavanju.
Društvo izobražencev se nam-
reč tokrat z argumentom o
mladih in izseljeništvu že pe-
to leto povezuje tudi s “Social-
nim tednom”, pobudo, ki
ima letos naslov Kdo sem,
kdo smo? . V njihovem ime-
nu je prisotne pozdravil pred-
sednik Janko Korošec, sprem-
ljal pa ga je še Matija Cencelj
iz Društva slovenskih kato-
liških izobražencev iz Ljublja-
ne.
Prvi predavatelj, dr. Dejan Va-
lentinčič, je univerzitetni pro-
fesor in mlad raziskovalec,
P doma iz Deskel. Področje nje-govega raziskovanja zajemamanjšinsko pravo, sodobne
migracijske tokove, kroženje
možganov, medetično inte-
gracijo ter položaj zdomskih
in zamejskih sloven-
skih skupnosti, o
čemer je tudi že veliko
objavil. Njegova for-
macija je široka, saj
združuje pravništvo in
sociologijo, poleg tega
pa je tudi doktor zna-
nosti. S strokovnim
znanjem lahko dodaja
kvaliteto svojemu po-
klicu, saj je že poldru-
go leto zaposlen pri
Uradu Vlade Republi-
ke Slovenije za Sloven-
ce v zamejstvu in po
svetu.
Njegov prispevek, ki je
bil objavljen v Mladiki, je zelo
obsežen, zato na predavanju
seveda ni mogel podrobno
razčleniti vsega napisanega. V
svojem dolgem in živahnem
posegu je poslušalcem vseka-
kor postregel z zelo pomenlji-
vimi podatki, ki so razodeli,
kakšne so težnje v sodobnih
selitvah Slovencev. Valen-
tinčič je izhajal iz analize
stanja v matici in od nje
prešel na stanje v zamejstvu,
saj je pri analizi številk in po-
datkov lažje izhajati iz celovi-
te državne slike kot pa iz posa-
meznih skupnosti.
Najprej je predavatelj po-
slušalcem pojasnil nekatere
osnovne pojme. Po osamo-
svojitvi Slovenije se je uvelja-
vil termin “sodobno sloven-
sko izseljevanje”. Valentinčič
je ugotavljal, da se z razliko
od prejšnjih izseljevanj sodob-
no razlikuje v nekaterih dina-
mikah. Danes se izseljuje veli-
ko število predvsem mladih;
poleg tega se danes ne izselju-
jejo “ciljno”, le v določena
območja ali mesta, ampak in-
dividuano in razpršeno.
V obdobju pred letom 2012
so se številke izseljenih Slo-
vencev gibale od 1000 do
3000 letno. Po omenjenem
letu pa so skokovito narasle
(po mnenju predavatelja je na
te odhode vplival psihološki
faktor, ko se je širil občutek
moralne krize. Podatki o zad-
njih dveh letih pa so za slo-
venski narod naravnost dra-
matični: v letu 2018 so mladi
izseljenci dosegli rekordno
število 9.000, kar je polovica
vseh rojstev v Sloveniji v
enem letu (nataliteta v Slove-
niji dosega namreč število
1800 novorojenčkov). Največ
Slovencev odhaja na avstrij-
sko Koroško; drugi najbolj po-
gost cilj je Nemčija; sledita
Švica in Švedska.
Predavatelj je opozoril, da
imamo večkrat napačno pred-
stavo o mladih slovenskih iz-
seljencih, ker nam mediji po-
sredujejo le primere tistih Slo-
vencev, ki so zelo uspešni in
so se uveljavili v svetu. Ugoto-
vil je namreč, da gre večino-
ma za preproste, neizo-
bražene delavce, ki opravljajo
predvsem fizična dela. Ti pra-
viloma ne čutijo nobene po-
trebe po tem, da bi iskali stik
z že obstoječimi slovenskimi
skupnostmi v tuji deželi; če
jih poiščejo, je to iz interesa
in iskanja lastne koristi. Ker
jim domoljubje ni privzgoje-
no, ne čutijo domotožja in ni-
ti želje po kulturni povezavi s
Slovenijo, še manj pa s slo-
venskim ljudskim izročilom
in simboliko. Kot primer je
navedel obnašanje skupine
mladih, ki so se udeležili tra-
dicionalnega slovenskega
praznika v Kanadi: ko so se
otroci tamkajšnje slovenske
skupnosti pojavili oblečeni v
narodne noše, so v skupini
mladih izzvali posmeh; ob
pogledu na Slomškov kip pa
je neko dekle izzivalno
vprašalo, ali tamkajšnji Slo-
venci ščitijo pedofilijo! Na Fa-
cebook strani slovenskih pri-
seljencev na Koroško je naj-
bolj pogosto vprašanje “Kje se
v Klagenfurtu dobi določeno
blago/ produkt”. Ne zavedajo
se, da živijo v krajih, kjer ob-
staja slovenska manjšina; za
veliko večino novih priseljen-
cev iz Slovenije obstaja le ime
Klagenfurt (Celovca ne poz-
najo). Vse to nam seveda veli-
ko pove o vzgoji mladih v Slo-
veniji.
Poleg tega je Valentinčič opo-
zoril na dejstvo, da ne gre
podcenjevati pojava izselje-
vanja, ki je sicer globalen, za
  utkovno gledališče Prista-
nišče, posebno prista-
nišče, ki se v Devinu
čarobno pojavlja vsako jesen, je
v soboto, 5. oktobra 2019, zva-
bilo na sedež zborov v Devinu
približno dvajset otrok različnih
starosti, da bi se vkrcali na pra-
vljično ladjico, s katero je k
malčkom prišla na obisk
Mojca Pokrajculja. Otro-
kom zelo dobro poznano
pravljično deklico je pripel-
jalo Lutkovno gledališče Za-
pik, ki je bilo že lansko leto
zelo dobrodošel gost v Devi-
nu. Njegova ustanovitelja,
Jelena Sitar, univ. dipl. dra-
maturginja, režiserka, gleda-
liška pedagoginja in lutkari-
ca, in mag. Igor Cvetko,
prof. muzikologije, etnomu-
zikolog, ilustrator in lutkar,
sta sicer v Devinu zelo do-
mača. Večkrat sta namreč
vodila lutkovne delavnice v
Devinskem vrtu ustvarjal-
nosti in prav njuna zasluga
je, če se je tu tako plodno
razraslo navdušenje za lut-
karstvo. Oba sta zelo prizna-
na mojstra lutkarske umet-
L nosti, avtorja mnogih strokov-nih publikacij, leposlovnihknjig, voditelja seminarjev. V
zadnjih letih sta zaslužna še za
to, da se je tudi na Slovenskem
razširilo kamišibaj gledališče. Za
svoje delo sta prejela vrsto na-
grad. Da sta res velika mojstra, a
obenem tako vljudna in prijaz-
na sogovornika, je bilo razvid-
no tudi na njunem zadnjem
obisku v Devinu. Izvirno za-
mišljenim in izdelanim lutkam
sta izredno privlačno in pre-
pričljivo vdihnila življenje in z
njimi domišljijsko bogato prika-
zala, kako je Mojca Pokrajculja
med pometanjem našla kraj-
carček in zanj
kupila pisker -
lonček, v katere-
ga se je vselila.
Vanj je ljubezni-
vo sprejela še li-
sičko-šiviljo, vol-
ka-mesarja,
medveda-čevljar-
ja, zajčka-krojača
in jelenčka-goz-
darja, ki jih je
mraz preganjal
in jim lezel v ko-
sti. Naslednje ju-
tro so šle živalice
na delo in volk
je zvečer prine-
sel pisker poln
medu, ki naj bi
ga pojedli za
zajtrk, a lisica je
ponoči hlinila,
da jo boli trebuh. Pod to pretve-
zo je šla v kuhinjo in polizala
ves med. Razočarane in jezne
živalice so naslednji dan iskale
tatu in sklenile, da se uležejo na
sonce na hrbet. Tistemu, ki bo
med lezel iz ust, je tat. Ko se je
prav to zgodilo lisički, je z me-
dom pomazala zajčkov smrček.
Tako so vsi mislili, da je on tat.
A Mojca je imela v Devinu po-
sebne priče, pozorne otroke, ki
so ji razkrili resnico. Tako sta v
piskrčku ostala le Mojca in
zajček ter veselo zaplesala. Iz-
vrstna lutkarja sta igrivo pripo-
ved premišljeno odela v ra-
zlična razpoloženjska občutja,
tako da je zaživela tudi v drob-
nih, čarobnih odtenkih. S svojo
interpretacijo sta očarala tudi
prisotne odrasle, da so se še sa-
mi vživeli v neizmerni pra-
vljični svet, ki ga sama znata ta-
ko mojstrsko pričarati.
Kot je v navadi, so otroci že
pred predstavo spoznali nezna-
ne ali težje besede, ki so jih na-
to slišali v pravljici: piskrček,
kolovratiti, prag, čevljar; na veli-
kem listu papirja sta jih nazor-
no prikazali Mira in Veronika.
Prisotne je pozdravila Nada
Tavčar, ena izmed zelo dejavnih
in požrtvovalnih članic Mladin-
skega devinskega krožka, ki se
vrstijo na predstavah Lutkovne-
ga gledališča Pristanišče in so-
botno jutro namenijo malim
gledalcem. Zdaj krožku predse-
Slovenijo in njeno prihodnost
pa ima lahko hude posledice.
Strokovnjaki imajo precejšen
pregled nad odhodi Sloven-
cev v svet, ni pa jasno, koliko
se jih sploh vrne (ocenjuje se,
da se jih vrne le okoli 20 %).
Vendar obstajajo tudi pozitiv-
ne možnosti, ki jih imajo
mladi, ki se želijo izobraziti v
tujini. Predavatelj je omenil
nekatere organizacije, ki lah-
ko pomagajo pri širjenju ob-
zorja in znanja. Nastale so iz
povezave med slovenskimi
docenti na različnih elitnih
svetovnih univerzah (npr.
v Kaliforniji) in ki dajejo
možnost slovenskim štu-
dentom, da za kratek čas
dobijo izkušnje na teh
uglednih univezah. Po be-
sedah predavatelja se v teh
primerih velika večina slo-
venskih študentov vrača
domov, obogatena z no-
vim znanjem.
S takimi pobudami pride
do “kroženja možganov”
(ko se izseljenci vrnejo,
ker so ohranili neko
čustveno vez z domovi-
no). Ko govorimo o “begu
možganov”, pa gre za eno-
smerno pot: izseljenci iz manj
razvitih držav odhajajo v bolj
razvite, verjetno za vedno.
Težnja izseljevanja, ki je
značilna za Slovenijo in ves
svet, je seveda prisotna tudi v
slovenskih manjšinah na Ko-
roškem in v Porabju.
V Porabju, kjer je situacija bolj
kritična, se v zadnjih letih ne-
kateri odločajo za študij v Slo-
veniji. Ti imajo več možnosti,
da v Sloveniji tudi ostanejo. V
zvezi s Koroško pa je zanimiva
nova slika mladih iz zadnjih
let: v veliki meri se selijo v
večja avstrijska mesta; mnogi
študentje, ki so študirali na
Dunaju, se tam tudi zaposlijo
in seveda tam ostanejo.
Skratka, gre za sodobni pojav,
ko so posamezniki popolno-
ma izkoreninjeni iz svojega
okolja, v katerem so zrasli.
Novo okolje prinaša tudi po-
polno spremembo obnašanja
in navad. Boris Pahor je izja-
vil, da “Evropa dobiva izkore-
ninjene ljudi”. Po Valen-
tinčičevem mnenju skupnosti
v tradicionalnem smislu mla-
dih ne nagovarjajo več. Posle-
dično bi jih bilo treba nago-
varjati kot individuume. V
tem vidi predavatelj velik iz-
ziv za našo današnjo družbo.
Iz celotnega Valentinčičevega
posega so poslušalci dobili
vtis, da se za problematiko iz-
seljenstva ne zanima s stro-
kovno oddaljenostjo. Očitno
je, da mu je problem prihod-
nosti slovenskega naroda v
matici in po svetu pri srcu; z
ljudmi in skupnostmi navezu-
je tudi osebne stike; kot
uslužbenec Urada Republike
Slovenije za Slovence v zamej-
stvu in po svetu nakazuje tudi
rešitve problema in jih išče
tudi pri izkušnjah drugih na-
rodov.
Razmere v italijanskem zamej-
stvu je prikazala raziskovalka
Slorija, socialna psihologinja
Norina Bogatec. V svojem po-
segu je opisala raziskavo z
imenom PoMATURI, ki je ste-
kla v lanskem šolskem letu. Z
njo želijo spremljati življen-
jsko pot študentov po opra-
vljeni maturi na slovenskih
drugostopenjskih šolah v Ita-
liji. Od 81 odgovorov lanskih
maturantov izvemo, da se jih
je 53 odločilo za nadaljevanje
študija na univerzi. Od teh se
jih je 51 % odločilo za študij v
Sloveniji, 48 % pa v Italiji.
Preko 60 % mladih namerava
izkoristiti razne možnosti in si
pridobiti delavne izkušnje v
tujini.
Raziskava, ki se nanaša na
prehod z nižjih srednjih šol
na višjo srednjo šolo, pa je po-
kazala, da se je skoraj 30 %
učencev odločilo za vpis na
italijansko višjo srednjo šolo.
Tudi v našem zamejstvu se to-
rej ne moremo pohvaliti z ze-
lo rožnatimi perspektivami.
V debati, ki je sledila, so bila
zanimiva nekatera mnenja v
zvezi z narodno zavestjo, npr.
vprašanje, koliko otroke vzga-
jamo v določenem duhu pri-
padnosti, ne da bi tvegali, da
nas kdo obtoži nacionalizma
ali celo rasizma.
S 1. strani / Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev
Naši mladi med slovensko
in globalno identiteto
duje Petra Pahor.
Da se je pravljični dopoldan le-
po iztekel, so tokrat pripomogli
Lucija, Nada in Mira Tavčar, Ve-
ronika Bandera, Blaž Terpin,
Martina Bearzi in Tina Fabi Pa-
hor. Ker so sončni žarki kar lepo
ogreli sicer bolj mrzlo jesensko
jutro, so se otroci po predstavi
lahko ustavili kar na dvorišču,
posedli okrog dolge mize in ob
pomoči spretnih Martine in Mi-
re izdelovali na brezplačni lut-
kovni delavnici vsak svojo lutko
iz lepenke, enega izmed prota-
gonistov pravljice Mojca Pokraj-
culja, in jo tudi prevlekli z bla-
gom. Medtem so starši lahko
srebali kavico in pokramljali.
Tudi letos otroci vsakič prinese-
jo s seboj lepo pobarvano mor-
sko živalico, da bo pravljično
morje pred vhodom v dvorano
zmeraj bogatejše.
Zadnje dopoldansko pravljično
srečanje bo v soboto, 12. okto-
bra, ob 10. uri, ko bodo zvedavi
pomorščaki abonmaja Čoln (le-
tos se je za abonma odločilo le
deset otrok, drugi so občasni
gledalci) stopili na ladjo Lutkov-
nega gledališča Tri iz Kranja in
si tam ogledali predstavo O
dveh kozah, ki je nastala v sode-
lovanju Lutkovne skupine Bo-
bek v režiji Andreja Adameka.
Lutkovno gledališče Pristanišče
so si zamislili in ga prirejajo De-
vinski mladinski krožek in Lut-
karji iz Devina, v sodelovanju z
Devinskim vrtom ustvarjalno-
sti, OPZ Ladjica in MoPZ Fantje
izpod Grmade ter s pomočjo
Slovenske prosvete in Zadružne
kraške banke.
Iva Koršič
  Lutkovno gledališče Pristanišče
Gostoljubna Mojca Pokrajculja 
in njen piskrček
DEVIN 
Foto damj@n
Tržaška 10. oktobra 2019 11
Obvestila
Lutkovno gledališče Pristanišče prireja
v soboto, 12. oktobra 2019, ob
10. uri na sedežu zborov v Devinu,
lutkovno predstavo O dveh kozah
– Lutkovno gledališče TRI.
Društvo slovenskih izobražencev vabi
v ponedeljek, 14. oktobra, na
večer z naslovom Klobuk dol,
genij! Večer bo v Peterlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3 ob 20.30.
Vodil ga bo prof. Tomaž Simčič,
posvečen pa bo skladatelju
Frideriku Chopinu ob obletnici
njegove smrti.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek, 15. oktobra 2019, ob 16.30
v cerkvi v I. nad.  (z dvigalom na
oddelek Margherita, nato levo);
vabita Področni svet Pastoralnega
središča in Vincencijeva
konferenca.
Področni svet za Trst in Milje vabi na
predavanje dr. Primoža Krečiča,
stolnega župnika in dekana v
Kopru, Božja znamenja tudi danes
govorijo, v četrtek, 17. oktobra, ob
20. uri v domu J. Ukmarja v
Škednju, ul. Panebianco.
Čestitke
Naša draga Boži in mož Luigi slavita
v teh dneh 50 let skupnega
zakonskega življenja. Župnijska
skupnost od Sv. Ivana se iz srca
veseli z njima, jima iskreno čestita
in nazdravlja na mnoga radostna
in zdrava leta v krogu njunih
dragih in vseh nas.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje: Marjanca
Prosen 20 evrov, N. N. 100 evrov;
za sestro Vesno Hiti – Ruanda: U.
M. M. 50 evrov; za patra Petra
Opeko - Madagaskar: U. M. M. 50
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Na sedežu ZSŠDI / Predstavitev abonmajev SSG za otroke in mlade
Pestra ponudba predstav 
o človeških odnosih
  petek, 4. oktobra, je
SSG v prostorih ZSŠDI
v Trstu predstavilo
abonmaje za otroke in mlade
za sezono 2019/2020 v sode-
lovanju z Združenjem
slovenskih športnih
društev v Italiji, ki že dru-
go leto odstopa gleda-
lišču štiri četrtkove
večere, ki naj bi bili za
športnike namenjeni tre-
ningom. V imenu ZSŠDI
je pozdravil predsednik
Ivan Peterlin, ki je pove-
dal, da ga prevevajo
občutki velikega zadovol-
jstva in zadoščenja, saj bi-
ti posrednik med tistimi,
ki nagovarjajo mlade, naj
vzljubijo naše gledališče,
je vloga in naloga, ki jo
opravlja z velikim pono-
som. Vsi bi morali redno
zahajati v gledališče, posebno
mladi, ki se morajo prepričati,
da so kulturni domovi pro-
stor, kjer bogatimo duha, kjer
rastemo in kjer širimo naše
razglede, je povedal predsed-
V nik. O tem je trdno prepričantudi direktor in umetniškivodja SSG Danijel Malalan, ki
je predstavil gledališko po-
nudbo SSG, namenjeno mla-
dim. Abonmaja Zlata ribica in
Morski pes sta namenjena
osnovnošolcem in srednješol-
cem. Prvi trije razredi osnov-
ne šole si bodo ogledali gla-
sbeno predstavo Na dvorišču,
ki jo je napisal Feri Lainšček,
uglasbil Lojze Krajnčan in
zrežirala Ivana Djilas. Glasba
bo protagonist tudi v drugi
predstavi, in sicer koprodukci-
ji SSG in Glasbene matice z
naslovom Glasbeni pravljični
svet. Za tretjo predstavo bo
poskrbelo Gledališče Koper z
igro Brundagrrrrom Jake Ivan-
ca. Zadnja dva razreda osnov-
ne šole in srednješolci si bodo
ogledali komično kriminalko
Super Reva. Za boljše pozna-
vanje krajevne zgodovine bo
na humanističen način po-
skrbela igra Zois_it. si, s katero
so hoteli pri SSG oz. avtorji Sa-
brina Morena, Danijel Mala-
lan in Martin Lissiach obe-
ležiti dvestoletnico smrti me-
cena Žige Zoisa. Gledališče
Celje bo za konec gostovalo z
uspešno predstavo Erazem in
potepuh.
Abonmajski program za
tržaške višje šole sestavljajo
štiri uprizoritve Slovenskega
stalnega gledališča. Prva bo
komedija Krčmarica
Mirandolina Carla Goldonija
v režiji Katje Pegan. Po tej
predstavi bo začetek
mladinske sezone pozdravil
nastop kraškega mladega
benda Love Guns. Prav tako si
bodo tudi višješolci ogledali
igro Zois_it. si. Februarja bo
na sporedu predstava o
družinskih odnosih dramatika
Jean-Luca Lagarceja, Samo
konec sveta. O medčloveških
odnosih v sedanjem času pa
govori tudi igra Čudovita, po
kateri nosi naslov letošnja
sezona in ki bo sklenila
višješolski abonma.
MČ
  estra Maristela Tul je bila
doma iz Mačkolj. Po zaslu-
gi dobrih duhovnikov, ki
so delovali v Mačkoljah in vodili
Marijino družbo, Marijino legijo
in cerkveno petje, je cerkveno
občestvo lepo delovalo in dalo
šolskim sestram kar pet redov-
nic. Sestra Maristela je bila živ
član Marijine družbe in v zboru,
ki ga je vodil g. Jakomin, je bila
solistka. Župnik, ki je moral na-
pisati priporočilno pismo za
sprejem v samostan, je izjavil,
da “se je Roza obnašala kot vzor-
no krščanko dekle, da je že od
otroških let članica Marijine
družbe, več let članica Marijine
legije, cerkvena pevka, opravlja
S tudi dela cerkovnika in z apo-stolskim delovanjem je zgleddrugim”. Ljubezen do Marije je
gojila vse redovno življenje. Ve-
sela je bila, če ji je kdo v njeni
bolezni prinesel kakšno cvetli-
co, in je vedno prosila, naj jo po-
ložijo pred Marijino podobo, na
katero je rada obračala svoj po-
gled. Ob praznikih v sosednji
župniji v Dolini je sestra spoz-
nala šolske sestre, ki so bile v fari
in vodile otroški vrtec. Na nji-
hovo povabilo je prišla v provin-
cialni dom v Trst. Družina ji ni
bila nasprotna pri tej izbiri in tu-
di ne skupina deklet, s katerimi
je delila versko življenje v žup-
niji, a Božji klic je bil močnejši.
V noviciat je vsto-
pila v Rimu in pre-
jela ime Maristela.
Sestra Maristela je
bila poklicna šivil-
ja in je kot sestra
napravila še tečaj
bolničark Rdečega
križa. V občevanju
je bila vedno bla-
ga, spoštljiva, do-
stojanstvena.
Večkrat ji je bila
naložena dolžnost hišne pred-
stojnice, tako v provincialnem
domu kot v Dolini. Njen aposto-
lat je imel vedno duhovno raz-
sežnost. Z molitvijo in žrtvijo je
spremljala duhovnike, misijo-
narje in bolnike. Ko so jo ob 50.
jubileju redovnega življenja
vprašali, katera je njena skrita
želja, je rekla, da je ta v molitvi,
da bi vsi njeni dragi ostali zvesti
katoliški Cerkvi in da bi usmil-
jeni Bog poslal delavcev na svo-
jo žetev. Rada se je udeleževala
srečanj za redovnice,
ki so jih organizirali
focolarini. Ko je po-
stala bolehna, je bila
v zadnih letih svoje-
ga življenja priklenje-
na na bolniško po-
steljo. S trpljenjem in
molitvijo je spremlja-
la dogajanja v hiši,
župniji in vesoljni
Cerkvi.
V nedeljo, 25. avgu-
sta, je mirno zaspala v Gospodu.
Pogrebna maša je bila v pone-
deljek, 2. septembra, pri Sveti
Ani v pokopališčni cerkvi Vsta-
jenja. Ob msgr. Vončini so so-
maševali naš kaplan Milan Ne-
mac, g. Klemen Zalar, pater Jan
Cvetek OFM in gospod Tomaž
Kunaver. Ob orglah je spremlja-
la petje s. Karmen Koren. Poleg
sester so se svete maše udeležili
pokojničini sorodniki in znan-
ci.
S. Gabrijela Koncilja
Še o gostovanju MeCPZ Sv. Jernej v slovenski Istri
Take izmenjave obogatijo vsakogar
  nedeljo, 22. septembra,
so pri mešanem
cerkvenem pevskem
zboru Sv. Jernej z Opčin
priredili celodnevno gostovanje
po slovenski Istri, in sicer v
vasici Koštabona in Krkavče.
Pobuda je bila nekakšno
nadaljevanje stikov, ki jih imajo
pevski zbori, ko se srečujejo na
raznih prireditvah (npr.
Primorska poje), saj sta se Vinko
Skerlavaj in neutrudna Berta
Vremec dalj časa menila z
lokalnim kulturnim društvom
za tako pobudo. Openski pevci
in nekateri drugi župljani so bili
res prijetno presenečeni nad
lepoto krajev in gostoljubnostjo
domačinov v krajih, ki so jih
nekateri “Kraševci” prvič
obiskali in občudovali.
Zgodaj zjutraj so se z avtobusom
odpeljali na relativno krajšo pot
od openske cerkve do
Koštabone, vasice, ki leži v
Šavrinskem gričevju (spada pod
krajevno skupnost Šmarje in
V Mestno občino Koper) nad rekoDragonjo, ki je naravna in tudidržavna meja med Republiko
Slovenijo in Hrvaško. Pevce in
ostale udeležence so izredno
prijazno sprejeli v prostorih
nekdanje osnovne šole v
Koštaboni, kjer zdaj deluje
kulturno društvo, in so jih
pogostili, medtem je gospa
Sonja Cergol razlagala, kakšne
so tamkajšnje narodne noše
(mlado brhko dekle, oblečeno v
nošo, je namreč ponujalo sveže
pečene “štraube”) in orisala
zgodovino vasi. Pevci so pod
vodstvom dirigenta Janka Bana
imeli še krajšo pevsko vajo pred
nedeljsko mašo, pri kateri so
prepevali mašo in spremne
pesmi tržaških skladateljev
Ubalda Vrabca in Staneta
Maliča, za to priložnost so
izbrali prav ta zamejska
skladatelja, ker sta bila več let
tudi dirigenta pri cerkvenem
pevskem zboru na Opčinah. Po
maši, v cerkvi sv. Kozma in
Damjana (grajena leta 1446), ki
jo je daroval župnik Janez
Gregorc, so imeli člani pevskega
zbora Sv. Jernej še krajši koncert
za krajane. Koncert so popestrili
tudi s solističnimi in glasbenimi
dodatki, saj je na orgle igral
Vinko Skerlavaj (orgle so
odlične in relativno nove, saj so
jih postavili leta 2001 in so jih
izdelali v škofijski orglarski
delavnici v Mariboru), s
klarinetom je izbrane skladbe
spremljal Marko Štoka, zapeli pa
so tudi solisti Marjan Štrajn,
Marta Fabris in Mojca Milič.
Glasbena prireditev sakralne
glasbe je navdušila zbrano
občinstvo, kar je dokazalo s
prepričanim ploskanjem.
Koncertu je sledila predstavitev
in opis stare cerkve, nato so se
Openci podali na vodeni ogled
vasi. Koštabona je zelo stara vas,
saj so najstarejši zapisan vir
obeležili že leta 1186, premore
pa kar tri cerkve (od katerih pa
le eno redno uporabljajo).
Koštabona je rojstna vas
svetnika Elie, na mestu njegove
rojstne hiše so leta 1742 zgradili
cerkvico, ki je zdaj stisnjena
med ostalimi vaškimi hišami in
jo danes uporabljajo kot mrliško
vežico. V notranjosti je
enoladijska cerkvica preprosta,
vsebuje pa mnogo zanimivosti
in zakladov, saj na lesenem
glavnem oltarju so relikviariji sv.
Kozma, sv. Damijana in sv. Elie
(ki se mu v italijanščini pravi s.
Elio, da ga ne bi zmotno mešali
s svetopisemskim Elijem). Sv.
Elia (nekateri mu po slovensko
pravijo tudi Elion) je bil apostol
Kopra in misijonar celotne Istre,
umrl je 18. julija leta 56,
pokopali pa so ga v podzemni
kapeli v katedrali v Kopru, na
njegov god pa imajo slovesnosti
bodisi v koprski stolnici kot v
Koštaboni. Proti koncu vasi stoji
še tretja cerkev, sv. Andreja, ki so
jo postavili leta 1456 in je bila
do leta 1892 župnijska cerkev,
nahaja pa se ob vaškem
pokopališču. Ob zvoniku pri
cerkvi sv. Kozma in Damijana
(ki godujeta 26. septembra, torej
le nekaj dni po obisku openskih
pevcev) stoji leta 1998
postavljeni spomenik (delo
priznanega kiparja Mirsada
Begića) duhovniku in pesniku
Alojzu Kocjančiču (1913-1991),
ki je celih 25 let deloval v
Koštaboni in je izredno ljubil
slovensko Istro, tako da tudi
domače kulturno društvo nosi
njegovo ime. Po presenetljivem
opisu vasi (ki z zaselki šteje 85
hiš in 200 prebivalcev)
Koštabona, ki ga je izredno
navdušeno in prepričljivo
podala domačinka gospa Sonja
Cergol, so se Openci odpeljali v
bližnjo vas Krkavče, kjer so imeli
pripravljeno domače kosilo na
turistični kmetiji Robivera. Ob
odlični hrani so tudi tu občutili
izredno gostoljubje domačinov
in med enim obrokom in
drugim jih je doletelo tudi
prijetno presenečenje, saj sta
dve igralki Kulturnega društva
A. Kocijančič v narodnih nošah
priredili zanimiv prizorček iz
starih časov, kako so potekale
zadeve na vasi, in prikazali
odnos med dvema generacijama
žena (v lokalnem dialektu, kar
je še popestrilo komične
prizorčke). Čeprav se je vreme
pokvarilo in je začelo deževati,
so po kosilu odšli do cerkve v
Krkavčah, kjer jih je pričakal
gospod Pavel Goja in vsem
udeležencem na posebno
slikovit način opisal zgodovino
cerkve in krajevnih svetnikov.
Gostovanje Mešanega
cerkvenega pevskega zbora Sv.
Jernej z Opčin po Slovenski Istri
se je zvečer končalo z izredno
lepim in prijetnim občutkom,
da so spoznali kraje, kjer sta
slovenski jezik in kultura,
čeprav na robu meja matične
domovine, še vedno izjemno
cenjena in spoštovana in da take
kulturne izmenjave med
sosednjimi rojaki lahko zgledno
obogatijo vsakogar, saj so na
lastne izkušnje spoznali, da tudi
v bližini živijo in delujejo
prijetni in gostoljubni ljudje …
MAP
Slovo od sosestre
V spomin na s. Marijo
Maristelo Tul
Foto MČ
Kras. V nedeljo, 29. septembra, so skavti imeli poseben izlet
stega po starih pešpoteh od Trebč, kjer je bila doživeta sv.
maša, ki jo je daroval g. Ivo Miklavc, do Sv. Ivana. Tam so skavti
imeli prestope iz veje v vejo in družabne igre.
Trst. Skavti so se zbrali v Prešnici in se potem odpravili na
Slavnik, kjer so imeli prestope iz ene starostne veje v drugo.
Ob 15. uri je na vrh prišel tudi g. Tomaž Kunaver, ki je daroval
mašo prav na vrhu Slavnika.
Začetek skavtskega leta
Aktualno10. oktobra 201912
  robar si je na skrivaj
zapisal, kdaj je koga
pokopal. Med temi je
26. avgusta 1945 bila na vrsti
tudi Pavla Drolc iz Laškega.
Pisatelj Pollack se je v Sloveniji
srečal z dvema že zelo starima
znankama v taborišču umrle
Pavle. Gospa Knez mu je
zaupala: “Dolgo
časa nismo mogli
verjeti, da se je
gospe Pavli v
našem Laškem
moglo kaj takega
pripetiti. Bila je
dober človek.
Nikomur ni
naredila nič
slabega”.
Avstrijski pisatelj je
o tedanjih
dogodkih v
Hrastovcu, Celju in
Laškem pa tudi v
bližnji Hudi jami
hotel izvedeti še kaj več, a so se
domačini, s katerimi je govoril,
izognili jasnim odgovorom.
Medtem ko je madžarska
država v taborišču Hrastovec
umorjenim ali umrlim
Madžarom postavila spominsko
obeležje, ni o nemških žrtvah
nobenega spominskega zapisa.
O tem Pollack zapiše: “Republi-
ko Avstrijo usoda nemških Sta-
roavstrijcev ni nikoli zanima-
la”. In seveda tudi grobove tam
umorjenih Slovencev iščemo
zaman. “Zato je pripovedovanje
o teh strašnih dogodkih edina
možnost, da umrlim vrnemo
njihovo življenjsko zgodbo”,
poudarja avtor knjige Gospa
brez groba.
O Pollackovi novi knjigi sta 20.
avgusta poročala tudi avstrijski
radio in televizija. Pisatelj
Pollack je v eni od teh oddaj
izjavil, da je z velikim
ogorčenjem in obžalovanjem
obsodil nehumana dejanja
svojega nacističnega očeta. Z
isto pravico pa obsoja tudi
nehumana dejanja
jugoslovanskega povojnega
komunističnega režima.
Njegova v taborišču umrla teta,
ki je v nasprotju z mnogimi
člani nekdanjega nemškega
prebivalstva v Sloveniji ostala
skeptična do Hitlerjeve
strahovlade, je ena od številnih
žrtev, ki so leta 1945 izgubile v
Sloveniji življenje in so do
G danes ostale brez groba.V Avstriji se za omenjenoPollackovo knjigo zanima
veliko bralcev in je septembra
zasedla šesto mesto na lestvici
aktualnih uspešnic. To
dokazuje tudi članek Andreasa
Wirthensohna o isti knjigi 14.
septembra v sobotni prilogi
dunajskega dnevnika Wiener
Zeitung.
Tudi večkrat nagrajeni sloven-
ski pisatelj Drago Jančar vrača v
svojih romanih pozabljenim
mrtvim njihove življenjske
zgodbe. Odlično se mu je to po-
srečilo v romanu To noč sem jo
videl, zdaj pa je izšel v
nemškem prevodu pri že omen-
jeni dunajski založbi Paul Zsol-
nay še prevod njegovega roma-
na In ljubezen tudi s spremen-
jenim naslovom
Ko ljubezen
počiva – Wenn die
Liebe ruht.
V sobotni prilogi
Extra dunajskega
dnevnika Wiener
Zeitung je
objavljena kritika
Gerharda Strejcka
o “partizanski
ljubezni brez
upanja”. V štirih
poglavjih poroča
Jančar v novi
knjigi o nemški
okupaciji
Maribora, o
partizanih v
pohorskih
gozdovih, o
nemških
koncentracijskih
taboriščih na
severovzhodu
Evrope. Njegovi
protagonisti so v
blodnjavi iztirjene
politike žrtve pa tudi storilci, ki
kljub vsemu skušajo ohraniti
svojo ljubezen in dostojanstvo
sredi nesmiselnega zla. Toda
tudi ljubezen se sredi vojnih
stihij utrudi in umre.
Strejcek v svojem zapisu o
Jančarjevem romanu med
drugim omeni, da se je začetno
lažno upanje
spodnještajerskega prebivalstva,
da bo nemški režim vzpostavil
nekdanjo “staroavstrijsko”
večstoletno ljudsko sožitje, zelo
hitro spremenilo v odpor do
nemškega nasilja, ki je skušalo
izbrisati vse, kar je spominjalo
na slovensko narodno
samobitnost. Jančarjeve
dramatične vojne in povojne
zgodbe so po recenzentovem
mnenju odsev resničnih
dogodkov. Perverznost vojne se
kaže na primeru protagonistke
Sonje, ki skuša svojega
slovenskega prijatelja Valentina
rešiti iz gestapovskih zaporov, a
se mora zato predati
esesovskemu oficirju, ki se je iz
nekdanjega s Slovenci
povezanega Ludeka spremenil v
nemškega rasista Ludwiga.
Jančarjev roman ne prinaša
srečnega konca. Valentin se, ko
ga izpustijo iz zapora, ponovno
vrne med partizane, vendar jim
je sumljiv,
medtem ko
Sonjo za kazen
pošljejo v neko
severno
taborišče, kjer jo
izrabljajo kot
prostitutko. Ko
se vrne po vojni
v Maribor, je
življenjsko strta.
Konec vojne ne
prinese miru.
Novi oblastniki s
komunističnimi
politkomisarji in
OZNO
terorizirajo svoje žrtve. Po vseh
predelih Slovenije iščejo
narodne izdajalce, špijone in
pripadnike Hitlerjevega
sistema. V zbirnem taborišču
Šternberg mučijo in ubijajo
zapornike in med njimi izbirajo
osebe, ki bodo primerne za
svarilne politične procese.
Tudi Cornelius Hell v recenziji
Ko Ludek postane Ludwig v
sobotni prilogi Spectrum
dunajskega dnevnika Die Presse
pozitivno ocenjuje novi
Jančarjev roman. Meni, da se v
času vojne ljubezen ne more
razcveteti. Zapiše, da slovenski
avtor obračuna z nekaterimi
miti, ki se razbijejo na usodah
njegovih protagonistov. V
zadnjem, četrtem poglavju se
bralec na primer še zadnjič
sreča z Ludekom, ki je v času
nemške okupacije postal
Ludwig. Tudi on se po koncu
vojne znajde v taborišču za
narodne izdajalce, vendar se
mu posreči pobegniti. Skriva se
v kleti neke medicinske sestre,
ki ga vzljubi, čeprav je delala za
partizane. Ko izve, da je
esesovec, ga izda, vendar se, ko
ga ustreljenega najde ob
cestnem robu, joče nad njegovo
tragično usodo.
Ta Jančarjeva ambivalenca pri
sicer napetih in včasih kar
filmsko slikovitih opisih
storilcev in žrtev pa ni bila všeč
recenzentu Jančarjevega
romana Norbertu Mappesu –
Niedieku 17. julija v nemškem
časopisu Frankfurter
Rundschau. Vznemirile so ga
nihajoče identite protagonistov
iz različnih političnih taborov
in nekateri precej nerealni
prizori pa tudi šibki nemški
prevod Daniele Kocmut. Med
drugim je zapisal: “Mala
Slovenija ima že dolgo časa dve
med seboj tekmujoči
zgodovinski sporočili. Klasična
zgodba o partizanskih
junaštvih celotnega naroda se
ne ujema s številnimi
družinskimi zgodbami. Še manj
velja to za anti – mit o že tedaj
demokratični antikomunistični
in katoliški Sloveniji”. Kritik v
časopisu Frankfurter
Rundschau meni, da je Jančar v
novem romanu oblikoval niz
zanimivih dramatičnih zgodb,
iz katerih pa ni mogel ustvariti
pravega zgodovinskega epa.
/ konec
Lev Detela
Ob izidu knjig Gospa brez groba in In ljubezen tudi (2)
Avstrijski in nemški časopisi
o 2. svetovni vojni v Sloveniji   oje nagarjene jenaslov samostojne
fotografske razstave
Benečana Maria Daria
Simaza, ki so jo konec
septembra odprli v
prostorih Inštituta za
Slovensko
kulturo in
muzeja SMO v
Špetru.
Dario Simaz je
svojo pot začel
pri Fotografski
skupini
Planinskega
društva
Tolmin, katere
zvest član je
ostal vse do
danes. Kljub
temu da je
nedvomno
eden izmed
najboljših
slovenskih
fotografov in
spada med samo svetovno
fotografsko elito, je ostal
zvest svojim krajem,
predstavlja pa se nam kot
širokosrčna, preprosta in
tenkočutna oseba.
Razstava, ki je bila v Špetru
M na ogled do 9. oktobra, jeizbor nagrajenih fotografij.Dario Simaz je namreč s
svojo umetniško izvirnostjo
požel številne uspehe in
zbral lepo število zlatih
odličij. Slike so v glavnem
sestavljene iz več posnetkov,
gre pa za iskanje trenutkov,
impresij, pripovedi in barv.
Z njimi se je predstavil tako
slovenski kot evropski in
svetovni publiki, bil je
prejemnik številnih
prestižnih nagrad na
natečajih in razstavah
v Evropi, Ameriki in
Aziji.
O Mariu Dariu Simazu
sta najprej spregovorila
Hijacint Iussa, predsednik
društva Beneških
umetnikov, ter slovenski
izrazni fotograf in mentor
Rafael Podobnik. Nazadnje
je Simaz svoje slike in
izkušnje občinstvu
predstavil še sam.
Razstava, ki je nudila
priložnost za vpogled v sam
vrh svetovne fotografije, je
bila na ogled le nekaj več
kot teden dni.
S. P.
SMO / Razstava del Benečana Maria Daria Simaza
Slike, ki so le odtis
  soboto, 21. septembra
2019, je bila pred
novogoriško železniško
postajo, na trgu med obema
mestoma, predstava, ki sta jo
organizirali društvi Forum in
Agore. Predstavnik Foruma in
občinski svetnik Andrea Picco
je povedal, da so hoteli
predstaviti igro o dveh mestih.
V notranjosti obeh Goric, na
tej strani in na drugi strani
meje, naj bi bilo več
“nevidnih mest”. Skupaj bi
morali skušati potegniti na
dan ta nevidna mesta, tudi če
kdaj boli in če sporočilo ne
pride do občinstva, ker je
včasih preboleče ali ker
hočemo nerazrešena
vprašanja in nelepe zadeve
vreči pod preprogo. Včasih
nas medijska sredstva tudi
podcenjujejo, ker nočejo
sprejeti resnice. A to nas ne
sme motiti. Letos je že tretja
gledališka predstava, ki so jo
predstavili in katere namen je,
da se ustavimo pri bolj perečih
dogodkih, ki nas razdvajajo,
in da skupaj z občinstvom
pomislimo na neki drugačen
prostor, kjer bi si ljudje lahko
medsebojno zaupali. Vsako
nezaupanje, če traja preveliko
časa, prehaja v predsodke in se
konča po navadi s sovraštvom.
V Pomislimo raje na prostor, vkaterem smo lahko vsiprijatelji in ne glede, v
katerem od dveh mest si, ko
srečaš koga na cesti, mu lahko
voščiš dober dan, ne glede na
jezik. To je prostor, kjer lahko
vsak le dobro govori o
sosedih, ne pa, da išče v njih
le slabe lastnosti. In prav ta trg
naj bi imel to simbolno moč.
Nevidnost Goric je prav ta, da
nista dve Gorici, ampak ena
sama in vsi bi si morali
prizadevati, da vse, kar je
skrito, postane vidno, in to ne
samo v teoriji, ampak v
vsakdanjem življenju. Režiser
Marino Masini je povedal, da
je bil to gledališki laboratorij,
v katerem je skupina
Compagnia delle Nuvole zelo
svobodno predstavila vsebino
Calvinove knjige “Nevidno
mesto” (La citta' invisibile).
Knjiga in predstava
pripovedujeta o pogovorih
med znanim raziskovalcem
Markom Polom in cesarjem
Tatarov Kublai Khanom. Ta
sprašuje Benečana o mestih
svojega neizmernega
cesarstva. Marco Polo ne
opisuje samo fizična mesta,
torej palače, ceste, parke,
ampak tudi, kar izhaja iz
občutkov in čustev, ki jih
vzbuja vsako mesto. Tako
nastajajo nadrealna,
namišljena mesta plod
njegove domišljije, ki vse bolj
prizadenejo mongolskega
vladarja. Marco Polo skuša
opisati različne scenarije v
kaotičnem podajanju mest in
skuša ustvariti neki red v
svojih mislih in domišljiji.
Sam Calvino je na konferenci
leta 1983 na univerzi
Columbia v New Yorku dejal,
da ni nekega konca nevidnih
mest, ker je knjiga spisana
tako, da ima več koncev in
bralec si lahko izbere tistega,
ki ga bolj doživlja. Iz predstave
je nastala pestra
podoba opisanih mest,
v katerih nič ni takšno,
kot se zdi, in nič ni
videti, kot bi se rado
zdelo. Ob koncu
knjige je Calvino
zapisal: “Pekel ni
nekaj, kar bomo
srečali po smrti, če to
res obstaja, je tisto, kar
je že tukaj v prostoru,
v katerem živimo vsak
dan in ga delamo
skupaj. Obstajata dva
načina, da bi se
izognili peklu. Prvi je
za mnoge enostaven:
sprejeti pekel in postati
del tega do te mere, da
ga ne vidimo več. Drugi način
je bolj tvegan in zahteva več
energije od nas in nenehno
pozornost ter voljo, da se
hočemo vedno kaj novega
naučiti, da znamo poiskati v
tem peklu, kar ni pekel, in ga
naredimo vidnega”. Nadja
Velušček je prevedla
posamezne dele v
slovenščino, saj je bila tudi
sloveščina prisotna v
predstavi, ki je trajala
približno eno uro. Glasba je
primerno dopolnjevala
vsebino. Škoda le, da je včasih
promet motil jasno podajanje
dialogov.
Karlo Nanut
Na trgu, ki povezuje dve Gorici
Predstava o dveh nevidnih mestih?!
Martin Pollack
Drago Jančar
Slovenija 10. oktobra 2019 13
V goriški knjižnici Franceta Bevka, v razstavnem prostoru, je do
30. oktobra 2019 na ogled razstava risb in grafik Vena Pilona
(1886-1970), slikarja, grafika in fotografa, iz zbirke Franja Pavšiča.
Razstava del Vena Pilona v Bevkovi knjižnici
S 1. strani / Grožnja z referendumom zoper financiranje zasebnih osnovnih šol
S propadom družbe Adria Airways
je Slovenija izgubila še en simbol!
  azmere so take, da jih se-
danja oblast prikazuje
kot dobre in demokra-
tične, skoraj idealne, opozicija
pa dokazuje, da se nahajamo v
stalni in globoki krizi. Njen
izraz naj bi bil tudi vseljudski
protest (10. oktobra popoldne)
v Ljubljani, ki bo potekal pod
geslom Rešimo Slovenijo. Dr.
Dimitrij Rupel, pomemben osa-
mosvojitelj in v novi državi dol-
goleten zunanji minister, se v
svoji novi knjigi, ki je izšla pred
kratkim, celo sprašuje, ali se je
osamosvojitev Slovenije sploh
splačala, in razmišlja o tem, kaj
je šlo narobe po osamosvojitvi
in demokratizaciji, da Republi-
ka Slovenija razvojno zaostaja
in se vrednostno oddaljuje od
Zahodne in Srednje Evrope.
V obravnavanih razmerah in
vzdušju v Sloveniji se je zgodi-
lo, da je Stranka Alenke Bra-
tušek, poimenovana kar po
imenu in priimku zelo obla-
stiželjne in ambiciozne, vendar
pogosto neuspešne političarke,
ki tudi na zadnjih parlamentar-
nih volitvah ni bila izvoljena za
poslanko, začela zbirati podpise
soglasja za spremembo ustave.
R V tej najvišji pravni listini najbi zapisali, “da je država dolžnavzdrževati in financirati le jav-
no šolstvo. Vendar, če se starši
odločijo svojega otroka vpisati
v zasebno šolo, potem mo-
rajo to plačati iz svojega
žepa. Za razpis referendu-
ma, ki sicer za oblast ne bi
bil zavezujoč, bi morala
Stranka Alenke Bratušek
zbrati 30.000 glasov podpo-
re. Toda najbolj pomem-
bno je, da bi z referendu-
mom za spremembo ustave
obšli oziroma izničili zna-
no in že pred več leti spre-
jeto odločitev ustavnega so-
dišča, da mora država ena-
ko financirati državne in zaseb-
ne osnovne šole, ker izvajajo
enak, uradno določen učni pro-
gram. Po podatkih ministrstva
za šolstvo je v Sloveniji 455 jav-
nih osnovnih šol in zgolj 6 za-
sebnih osnovnih šol. Medtem
ko je v vseh javnih osnovnih
šolah skupaj 187.525 učencev
in učenk, zasebne osnovne šole
obiskuje manj kot odstotek od
skupnega števila, to pa je 1.679
učencev in učenk.
France Cukjati, nekdanji pred-
sednik parlamenta, je zahtevo
za referendum o spremembi
ustave v reviji Zaveza takole ko-
mentiral: “Še nikoli doslej ni v
samostojni slovenski državi vla-
da na zahtevo ustavnega so-
dišča, o enakopravnem obrav-
navanju in financiranju zaseb-
nih osnovnih šol, odgovorila
tako, da je državnemu zboru
predlagala še bolj protiustavno
rešitev. Zdaj, osemindvajset let
po sprejetju ustave, je vlada
brez sramu in vsem na očeh ho-
tela še poglobiti krivično finan-
ciranje nevladnih osnovnih
šol. Ravnala je po načelu, nam
je dovoljeno vse, saj ima vlada
večino v parlamentu.
Jan Zobec, sodnik Vrhovnega
sodišča, v prejšnjem mandatu
pa ustavni sodnik, opozarja,
“naj se ne čudimo odporu
režima do zasebnega šolstva in
preziranju ustavnega sodišča.
Vse to ni po volji oblastnikov.
Njihovo ravnanje pomeni od-
por do vrednot ustavne demo-
kracije, ki bi lahko ogrozile
njhove monopole, interese in
njihovo vladavino”.
Veliko presenečenje, pa tudi
zgražanje in zahtev za iskanje in
kaznovanje krivcev, je pov-
zročila napoved o stečaju, se
pravi propadu družbe Adria Air-
ways, slovenskega nacionalne-
ga letalskega prevoznika. Slove-
Dijaki so skupaj razmišljali o podnebju na Bevkovem trgu
Friday for Future v Novi Gorici
  oj za boljši svet, ki ga je
začela Greta Thunberg
na Švedskem, se je bil tu-
di v petek, 27. 9. 2019, po raz-
nih mestih Evrope. V jutranjih
urah so se tudi dijaki z italijan-
ske in slovenske strani meje
srečali na Bevkovem trgu v No-
vi Gorici, da bi izražali svoj pro-
test glede podnebja. Zbralo se
je okoli 1000 študentov; neka-
teri so povedali, da bi jih bilo še
več, ko bi istočasno ne potekali
v Gorici Okusi ob meji. Tudi tja
namreč študentje radi hodijo.
“2050 je predaleč, ukrepajmo
čim prej”, “Stop smog”, “Ni no-
benega planeta B” so samo ne-
kateri napisi, ki so se pojavili na
platnu, ki so ga držali v rokah
dijaki. V Italiji je minister za šol-
stvo Lorenzo Fioramonte celo
predlagal ravnateljem, naj opra-
vičijo dijake, ki se bodo ude-
ležili ekološke stavke, kar je tudi
povzročilo več polemik. V le-
tošnjem letu je kar nekaj spre-
memb v podnebju tudi pri nas
pokazalo, da se učinki tople
grede pojavljajo v temperaturi,
ki se stalno dviga. V gorah se
vedno bolj topijo ledeniki. Pred
leton dni je veljala novica, da bi
leta 2100 v najboljšem primeru
B od alpskih ledenikov ostalo leše nekaj zaplat. Po najnovejšihocenah bo večina ledenikov iz-
ginila najverjetneje že leta
2037. Zaradi tega bo seveda
zmanjkalo vode za živino in ra-
stlinstvo v gorah, a tudi v me-
stih bomo morali varčevati z
vodo. Pomanjkanje vode vpliva
na ekosistem in kaže, da bo Slo-
venija v prihodnjih desetletjih
počasi izgubila lepote, kot so
raznolikost gozdov, jezera, reke.
Ostalo naj bi le nekaj rastlin, ta-
ko pravijo znanstveniki, in po-
krajina bo bolj podobna kraški
razglednici. Srednja in Južna
Evropa sta še bolj pod vplivom
tople grede, in to je opazno v
nenadni vročini, viharjih in na-
livih, ki se pojavljajo in pov-
zročajo poplave ter škodo na
podeželju in v mestih. Plastika
je zaradi razgraditve na manjše
delce, v t. i. mikroplastiko, ena
izmed ljudem in živalim nevar-
nih sodobnih onesnaževalcev.
Mikroplastiko so našli v Jadran-
skem morju, tudi v velikem ob-
segu. Delci mikroplastike se
lahko zaradi svoje majhnosti
prenašajo z vodo med različne
ekosisteme in vstopajo v pre-
hranjevalno verigo, s čimer
ogrožajo prav vsa živa bitja. Ta-
ko je bila v Jadranskem morju
ugotovljena tudi prisotnost mi-
kroplastike v ribah in školjkah.
Dijaki so poudarjali, da bi mo-
rale države zmanjšati predvsem
izdajo izpušnih plinov, predv-
sem ogljikovega dioksida, v
zrak. Nekaj ogljikovega dioksi-
da posrkajo tudi oceani, kar
povzroča, da morska voda po-
staja vedno bolj kisla in zato tu-
di nezdrava za morske živali.
Spremembe v naravi in pod-
nebju so vedno bile, vendar ne
v tako kratkem razdobju, in to
je tisto, kar najbolj skrbi. V Pa-
riški pogodbi
so se države
odločile, da
bodo skušale
s primernimi
zakoni zadr -
žati dvig
tempetature
ozračja. Kako
bodo to na-
redili, se po-
gajajo šele v
zadnjih me-
secih, npr.
novi sistemi
v prometnih
sredstvih,
manj upora-
be energije
pri proizvod-
nji oziroma z isto energijo
skušati proizvajati več. Tudi di-
jaki se vedno bolj sprašujejo,
katere so meje naše Zemlje.
Podnebne spremembe in na-
raščanje ogljikovega dioksida
niso edine težave našega plane-
ta. Imamo še druge prioritete,
in to so: pomanjkanje vode,
vedno večja kislost oceanov, iz-
guba biodiverzitete, tanjšanje
ozonske plasti, prevelika upora-
ba cementa oziroma prevelika
raba tal in posledica tega so iz-
ginjanje rodovitne zemlje, pre-
več kemijskega onesnaževanja.
Karlo Nanut
Otopelost
Prihajajo časi, ko boš lahko sredi polne ulice
ljudi padel zaradi oslabelosti, a boš tam
obležal. Sam. Nihče se ne bo zmenil zate: ljud-
je te bodo sicer opazili in na skrivaj opazovali,
a obenem bodo (od) hiteli mimo. Mnogi pa te
še opazili ne bodo, če se ne bodo obte ravno
spotaknili. Njihove oči namreč ne gledajo več.
Njihove oči ne vidijo več, ampak le kot robot
opazijo ovire in se jim izognejo. Njihove oči
bolščijo predse. To so otopeli ljudje.
Otopelih ljudi je vsak dan več. Vsaj na Zaho-
du. Po ulici hitimo s slušalkami v ušesih, tem-
nimi očali na očeh, z žvečilno gumo v ustih in
s telefončkom v roki. Včeraj se je tako obnašal
redkokdo, danes že marsikdo, jutri pa se zna
zgoditi, da se bo tako obnašal – vsakdo.
Naj navedem zgovoren primer. Poleti sem v
trgovini zvenečega imena Montedoro v pred-
mestju Trsta kupil
pomivalni stroj. Je bil
kar precej cenejši od
takega enakega stroja
v slovenski trgovini.
Plebejec sem kupil
firmo Beko, ker ima
bojda turška tarna
nemške stroje, ki so
zastareli. Sam se za-
starele tehnologije
vedno razveselim, saj
manj elektronike in
manj plastičnih de-
lov pomeni daljšo življenjsko dobo. Cena pri
tem sploh ne igra tako pomembne vloge. In
tako sva s svojo drago izbrala novega po-
močnika. Plačal sem s kreditno kartico in šel
domov.
Čez nekaj dni mi je neka montedorica telefo-
nirala, da lahko pridem po stroj. In sem ga šel
iskat. In sem se zapeljal po to novo “mašino”.
“Zlat si”, mi je rekla žena, ko sem iz Montedo-
ra pripeljal srebrn pomivalni stroj.
Čez kaka dva tedna smo se odpravljali na mor-
je. Dan prej navadno pripravljam vse potreb-
no za pot, kajpada tudi dokumente in denar.
Nekaj gotovine v kunah, nekaj v evrih in kar-
tico. Ker to ponovno počnem zadnji in ne
predzadnji dan, “presenečeno” ugotovim, da
je stanje na računu minimalno. Torej si z ban-
komat kartico nisem mogel več pomagati, saj
bi moral denar položiti na račun, banko pa
odprejo nekaj ur po našem odhodu.
Dobro, itak sem imel še kreditno kartico. In
odprl sem predal, kjer hranim kreditno karti-
co. Uporabljam jo namreč zelo redko, saj limi-
ta na računu nimam in plačujem najraje z go-
tovino, ne s kartico. Tako si bolj zapomnim
cene in bolj vem, koliko denarja porabim.
V odprtem predalu pa presenečenje. Kartice
ni. Takoj začnem mrzlično preiskavo vseh
sumljivih kotičkov hiše. Potem preiskavo po-
novim v miru. “Mojcaaaaaaaaaaa”, se nato
obrnem na 24-urno asistenco. Kartice še ved-
no ni.
Predolgo bi bilo, če bi zdaj opisoval vse nadal-
jnje težave, ki si jih človek tudi sam zelo dobro
predstavlja. In kaj vse sem počel med dopu-
stom, ko sem preverjal, da mi ni morebiti kdo
ukradel kartico in z njo plačeval...
Skratka, teden dopusta je po osmih dneh mi-
nil.  (Ja, tako je to – če si zasebnik, pač nimaš
35 dni dopusta tako kot mnogi javni
uslužbenci.) Odločil sem se, da se ponovno
odpravim v Montedo-
ro, kjer sem s kartico
opravil zadnji nakup.
Sicer je res nemogoče,
da bi jo tam našli in
mi tega ne povedali.
Nenazadnje so mi tu-
di telefonirali, pa še
stroj sem dvignil s pa-
pirji na isti blagajni,
kjer sem plačal. Tako
sem razmišljal.
No, in sem se odpra-
vil, tako za “štos”, saj
upanje umre zadnje. Še tretjič tako pridem
pred isto blagajno. Gospo vprašam, ali so mo-
goče našli kako bančno kartico. Prijazna go-
spica odpre predal, me vpraša po osebnem do-
kumentu in mi izroči kartico. Ne, nisem je to-
rej izgubil, ampak pozabil.
Osupel sem pozabil zapreti usta. In jecljajoč
vprašal, zakaj me niso obvestili, ko so kartico
našli. “Kako naj vemo, kje naj vas najdemo”,
je povsem neprizadeto odgovorila gospa. “Pa
saj je ime banke na njej. Moj naslov in telefon
pa tudi imate, saj sem tu kupil pomivalni
stroj”, sem ugovarjal. “Tega mi ne delamo”, je
odgovorila otopelo in mi med vrsticami dala
vedeti, da moram biti srečen, da kartice niso
vrgli v smeti, ampak so jo skrbno shranili v
predal. Kjer bi čakala vse do sodnega dne, če
ne bi do takrat nihče prišel mimo.
Zato sem prepričan, da prihajajo časi, ko boš
lahko sredi polne ulice ljudi padel zaradi osla-
belosti in tam obležal. Sam. Lahko boš umrl,
pa se nihče ne bo zmenil zate.
DALMATINOTino Mamić 26
nija je družbo pred leti sicer
prodala neki nemški družbi, ta
pa jo je s slabim poslovanjem
zelo zadolžila in jo je s tem do-
besedno uničila. Posledice že
nastajajo v gospodarstvu, turiz-
mu in tudi hitrem zmanjševan-
ju turističnih obiskov v Slove-
niji. Brez zaposlitve je ostalo
vseh 558 delavcev in uslužben-
cev propadle letalske družbe,
med njimi so izurjeni in znani
piloti in vse stevardese. Dom-
nevno nastajajo različni scena-
riji o ponovni oživitvi letalske-
ga potniškega prometa. Slo-
venija naj bi bila glede tega
pahnjena za trideset let na-
zaj. Nekateri optimistično
napovedujejo, da bo vlada
zdaj ustanovila novo pov-
sem slovensko letalsko
družbo. Ima že ime, to je
Air Slovenija.
Slovenija je s propadom
obravnavane družbe za le-
talski promet vsekakor iz-
gubila še enega od svojih
simbolov.  (simbol je po-
jem, ki pomeni prepoznavno
znamenje države, op. a.)
V Sloveniji se dogajajo še druge
pomembne reči. Večajo se spori
med strankami koalicije in
stranko Levica, zlasti kar zadeva
razmere in krizo v zdravstvu.
Premier Marjan Šarec se je
znašel v težavah in zadregi, ker
naj bi svojo dolgoletno prijatel-
jico, imenujejo jo Lepa N. H.,
zaposlil kot tajno agentko v Slo-
venski obveščevalno varnostni
agenciji. Primer, ki ga predsed-
nik vlade sicer zanika, že odme-
va tudi v tujini. Primer je za
predsednika vlade še bolj boleč
in neprijeten zaradi incidenta,
ki se je zgodil med njegovo ti-
skovno konferenco. Ko ga je
novinarka televizijske postaje
Nova24TV Marjanca Scheicher
hotela vprašati o zanj očitno
neprijetnih osebnih zadevah,
jo je Šarčev varnostnik fizično
odstranil in ji s tem preprečil
nadaljnja vprašanja. V demo-
kratičnih državah je takšno ovi-
ranje časnikarskega dela nekaj
nepojmljivega, v Sloveniji pa so
vsi vladi privrženi mediji pri-
mer prezrli, torej zamolčali.
Pa še naslednja novica. Triglav-
skega ledenika ni več, ostajajo
samo še zaplate ledu. Tik pred
izginotjem je tudi ledenik pod
Skuto v Kamniško-Savinjskih
Alpah. Strokovnjaki zatrjujejo,
da je za taljenje ledu krivo pod-
nebno segrevanje. Oba nekdan-
ja ledenika nista bila le nacio-
nalni simbol, temveč tudi po-
memben vir pitne vode.
Aktualno10. oktobra 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 8. oktobra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (262)Erika Brajnik
Hipertiroza v naturopatiji (5)
Pomembno je vedeti, da je svinec ena tistih ko-
vin, ki jo lahko zarodek posrka od mame iz po-
steljice, zato so vrednosti svinca v telesu med no-
sečnostjo pomemben podatek in hkrati zelo ne-
varne. Veliko novorojenčkov se že rodi z visokimi
vrednostmi svinca v krvi in s tem povezanimi
problematikami, kot je lahko rahidizem ali
rečeno enostavneje, ko je otrok pod težo ali pre-
majhen. Drug problem, ki ga predstavlja svinec,
se pojavi v odraslosti; ker je namreč molekula
svinca zelo podobna kalcijevi, jo telo lahko za-
meša in vgradi v kosti namesto kalcija, zato mo-
ramo te toksine pravilno odstraniti iz telesa. V
nasprotnem primeru bomo imeli veliko več
možnosti za obolenja, kot je osteoartritis in druge
bolezni kosti.
Bolezni, težave in nadloge, ki jih povzroča po-
višana vrednost svinca v telesu, so: spontani
splav, utrujenost, anksioznost, anemija, prividi,
artritis, arterioskleroza, pomanjkanje libida, de-
presija, oslabljeno delovanje ledvic, disleksija,
epilepsija, slepota, impotenca, more, nespečnost,
Parkinsonova bolezen, vrtoglavice, gluhost, ra-
hidizem, težave z menstruacijo, pioreja idr.
Kje se svinec najpogosteje nahaja? V gorivu, la-
kih, barvah, kovinskih posodah, avtomobilskih
baterijah, pesticidih, barvah za lase, cigaretnem
dimu, okuženi vodi, zraku …
Zanimivost: na laseh trupla Ludviga van Beethov-
na so opravili mineralogram – test las in ugoto-
vili, da je imel izredno visoke vrednosti svinca v
telesu, trpel je za saturnizmom, boleznijo, ki je
posledica povišane vrednosti svinca v telesu, kar
je skoraj zanesljivo povzročilo njegovo globoko
brezvoljnost, za katero je trpel zadnja leta življen-
ja.
Rešitev za hipertirozo obstaja! Tudi če ščitnice v
telesu ni več, a kljub temu imate težave, pomeni,
da je toksemija jeter povečana. Pomagajte si s hra-
no, jetrni jedilnik (www. saeka. si - Naturopatski
priročnik za samopomoč), saj je hrana najbolj
močno zdravilo kar jih človek pozna!
Iščimo zdravje!
/ konec
www. saeka. si
Nekoč so ljudje
imeli do vere in
verskih pred-
metov povsem
drugačen od-
nos, kot ga ima-
mo danes, ljud-
ska pobožnost
in uporaba de-
vocionalij sta bili zelo izraziti. Devocionalije so
za liturgijo in vernike nabožni predmeti, ki spod-
bujajo in razširjajo pobožnost. Izraz sam izhaja iz
latinske besede devotio, kar pomeni žrtvovanje,
vdanost, pobožnost, pobožno, ponižno spošto-
vanje. Navadno so to manjši predmeti, kot so
križi, svetinjice, rožni venci, podobice in podob-
no.
Svetinjice so majhne spominske medalje, kovane
ali ulite iz različnih vrst
kovin. Ljudje so jih upo-
rabljali kot izraz pripad-
nosti veri, zaobljubi,
čaščenju. Večino so jih
prodajali v romarskih
središčih, na stojnicah
ali pa ob cerkvenih
žegnanjih in podobnih
priložnostih. Na njih so
obojestranske upodobit-
ve romarskih čudodel-
nih podob, cerkva, svet-
nikov in zavetnikov. Po-
membni so upodobitve
svetnikov in napisi na njih, ki so bili prvotno v
latinščini, kasneje pa v nemščini, italijanščini, od
19. stoletja dalje pa tudi v slovenščini. Skoraj vsa-
ko romarsko središče v Evropi je razvilo obrt iz-
delovanja svetinjic in drugih devocionalij, ki so
jih prodajali ob cerkvi - skoraj nemogoče je bilo,
da bi se romarji vrnili z bližnjih ali daljnih božjih
poti brez materialnega dokaza, da so res bili tam.
Svetinjica jih je med vračanjem domov ščitila,
verjeli so, da so čudodelne, zato so jih doma
obešali pred vhod v hišo ali hlev, da bi odganjale
zle duhove, dajali so jih v korita živine, zakopavali
na polja proti plevelu, mrčesu in mišim, obešali
so jih tudi nad posteljo, v upanju, da bi vplivale
na plodnost - zelo subtilna je meja, ki ločuje ljud-
sko pobožnost od vraževernosti. Svetinjice so pri-
trjevali na rožne vence, dajali v roke pokojnim in
jih z njimi tudi pokopavali, ženske pa so jih
včasih nosile okoli vratu kot nakit. Zlate in sre-
brne svetinjice so si lahko privoščili le pre-
možnejši verniki, revnejši so kupovali skromne,
drobne, bronaste, medeninaste, bakrene, kosi-
trne in železne svetinjice. Kot material za izdelavo
svetinjic je bil razširjen bron, od druge polovice
19. stoletja, predvsem pa v 20. stoletju, so začele
prevladovati tiste iz aluminija. Posebne svetinjice
so nekoč podeljevali tudi izjemno pridnim in
uspešnim otrokom pri verouku in prvoobhajan-
cem.
V vsakem domu je bilo veliko manjših nabožnih
predmetov: svetinjic, slik, podobic, pravih
manjših oltarčkov z Marijinim kipcem in blago-
slovljeno vodo, pred katerima je navadno gorela
svečka. V sobah, kjer so spali otroci, so bile nežne
slike angela varuha. Podobice so verniki pritrje-
vali ob okvirje ogledal, steklenih vrat kuhinjskih
omaric in jih shranjevali v knjigah. Dragocene
podobice so bile iz pergamena, navadne pa iz pa-
pirja. Na njih so bili upodobljeni svetniki, naj-
večkrat Mati Božja, vse pa so bile lepo okrašene,
tudi s suhim cvetjem, čipkami, zlatim in sre-
brnim prahom. Na začetku so jih prostoročno sli-
kali v samostanih in so bile izredno dragocene,
kasneje pa so jih začeli tiskati z različnimi meto-
dami na pergamen, papir, svilo, platno, celuloid,
celo na suho listje in posebno podlago iz mate-
riala, podobnega kruhu. Verniki so jih skrbno
shranjevali in radi podarjali prijateljem in sorod-
nikom; med vojno so jih vojaki nosili s seboj na
fronto - nekatere od teh podobic so bile izdelane
namenoma za vojake. V drugi polovici 19. stoletja
so bile podobice tako razširjene, da so celo tiskali
take, na katerih je bil spredaj svetnik, na hrbtni
strani pa reklama za čokolado, zdravilo ali milo.
Nekega dne je deček v maminem molitveniku
našel veliko podobic, tako zelo so mu bile všeč,
da jih je zalepil v svoj zvezek, kot da bi bile podo-
be nogometašev. Všeč mu je bil tako okrašen zve-
zek, čeprav je že videl,
kako je nona podobi-
ce lepo postavljala na
stol vsakokrat, ko je
zvečer molila rožni
venec, saj se ji je zde-
lo, “da je v nebesih”!
Danes se starejši ljudje
še nostalgično ganejo
ob pogledu na svetin-
jico ali podobico,
večina mladih pa
sploh ne pozna teh
predmetov; obstaja pa
veliko zbirateljev, ki
jih raziskujejo, si jih izmenjavajo in kupujejo tudi
na e-bayju. Tudi teti naše none, ki je živela v Štan-
drežu, so bile podobice zelo všeč. Pepca si jih je
že od otroških let rada ogledovala in bila je pre-
srečna, ko so zvečer doma molili rožni venec: po-
dobice je lepo razporedila na vidno mesto, tako
da jih je cela družina lahko videla. Tudi svetinjic
je imela veliko: namesto verižice je okoli vratu
nosila volneno nit, na katero je obesila svetinjico
Svetogorske Marije. Ko je odraščala, je doma de-
lala oltarčke in veliko molila, dokler je začutila
Božji klic in se odločila, da gre k “munjam” - pri-
družila se je sestram uršulinkam v Gorici. Pepca
je pomagala v kuhinji, delo je bilo zelo trdo, a na
njenem obrazu je vedno sijal nasmeh, bila je zelo
srečna. Ob nedeljah so k njej večkrat prihajale na
obisk sestre Marička, Francka in Lojzka, Pepca pa
jim je postregla s čajem in piškotki. Preden so šle
k njej, so se sestre organizirale, vsakokrat je ena
od njih prej skuhala kosilo, tako da so imele vse
pripravljeno, ko so se vrnile iz Gorice. Neko ne-
deljo je Marička spekla zajca. Ko so se vrnile iz
samostana domov, je odprla pečico, v pekaču pa
so ostale le kosti - njen mož je pregloboko pogle-
dal v kozarec in lačen sam spravil celega zajca.
Marička je bila jezna, žalostna in v zadregi pred
sestrama, saj ni hotela, da bi šli domov lačni.
Odločila se je, da hitro pripravi okusno, preprosto
frtaljo s krompirjem in sirom - po njenem receptu
jo še danes pripravljamo tudi mi doma.
FRTALJA S KROMPIRJEM IN SIROM
Sestavine:
1 kg krompirja, 2 jajci, sol, olivno olje.
Priprava:
V slani vodi skuhamo krompir. Ko je skoraj ku-
han, ga zmečkamo z vilicami in ga damo v ponev
z malo olivnega olja. Lepo popečemo na obeh
straneh, nato potresemo z naribanim sirom in
vlijemo na vrh dve stolčeni jajci. Pokrijemo nekaj
minut, da jajca zakrknejo. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (55)
  rvo srečanje Kava s knjigo
v novi sezoni so zaznamo-
vala pričevanja čudovitih
potovanj Boruta Koruna. V
Tržaškem knjižnem tržišču se je
v sredo, 2. oktobra, zbralo kar
veliko poslušalcev, ki so prisluh-
nili predstavitvi nove avtorjeve
publikacije Izbrani potopisi, v
kateri so zbrani odlomki pusto-
lovskih potopisov s poti po Me-
hiki, Peruju, Kolumbiji, Vene-
zueli, Turčiji in Grčiji. Na začet-
ku srečanja, ki sta ga priredila
Založba Mladika, ZTT in TKS, je
pozdravila in predstavila gosta
urednica Mladike Nadia Roncel-
li. Sicer po poklicu zobozdrav-
nik se je Borut Korun nekaj časa
učil tudi etnologijo in od nekdaj
ljubil potovanja. Veliko potuje,
rad ima predvsem pustolovska
potovanja in v svojih zapisih se
ne osredotoča samo na zemlje-
pisne značilnosti krajev, ampak
se poglablja tudi v zgodovinske
in arheološke vidike ter v psiho-
logijo ljudi, ki jih srečuje. Kot
rečeno, je v novi knjigi zbral
odlomke prejšnjih potopisov,
preko projekcij pa je prisotnim
prikazal pot, ki jo je opravil, in
zanimive slike. Začel je s prvo
objavljeno knjigo, in sicer Kon-
dorjev klic, v kateri opisuje po-
tovanje v Kolumbijo, Ekvador in
Peru ter 14- dnevno bivanje pri
Indijancih Kogi v Sierri Nevadi.
Ti so pred Španci z obale pobe-
gnili v gore in si tam ustvarili
P naselje. V izbranem odlomku iznove knjige je avtor izbral pravpot, ki jo je opravil, da je prišel
do njih, jih spoznal in opazoval,
kako živijo. Ti Indijanci so po-
polnoma ohranili svojo nekdan-
jo kulturo, vero, mitologijo, geo-
grafijo in živijo še brez nobenih
vplivov ostalih civilizacij. Imajo
nenavadno razvit občutek
večvrednosti in so prepričani, da
so se druge civilizacije zgledova-
le po njih. Drugi odlomek je s
knjige Kača in jaguar, v kateri je
opisano 4-mesečno potovanje
od Mehike do Peruja. Tudi na
tem potovanju je pustolovec na-
menil pozornost idijanskim kul-
turam Srednje Amerike in temu,
kar je od njihove nekdanje civi-
lizacije ostalo. Zelo sta zanimiva
odlomka iz knjig Reke, soteske,
brzice in V porečju Orinoka, v
katerih avtor opisuje svo-
ja doživetja oz. veslanje
po divjih rekah. V prvi
piše, kako je preveslal re-
ko Evfrat, na kateri so se
vrstile soteske, brzice,
mirne in divje vode. V
drugi pa je opisano 14-
dnevno prebijanje skozi
delto reke Orinoko. Pri-
kazal je slike močvirnatega sve-
ta, vegetacije in Idijancev, ki živi-
jo v tistih krajih kot mostiščarji.
V novi knjigi sledi zanimiv del
pustolovskega romana Zadnji
inkovski zaklad in na koncu sta
še dva odlomka o raziskovanju
stare Grčije iz knjige Na začetku
je bila Troja; v tej je avtor razi-
skoval na dolgo in široko vse,
kar je ostalo od antične Grčije in
njene civilizacije. Ukvarjanje s
staro Grčijo ga je peljalo do tega,
da je napisal roman o Odiseju; v
njem junak z Itake pripoveduje
o svojem življenju.
Če imate radi potovanja, predv-
sem taka pustolovska v kraje, v
katerih je še divjina in so še ma-
lo raziskani ali pa če ste enostav-
no navdušeni bralci potopisov,
je ta knjiga primerna za vas.
MČ
Za goriški del Slovenske zamejske skavtske organi-
zacije se je v nedeljo, 6. oktobra, začelo novo skavt-
sko leto. Otroci in mladi so se z voditelji zbrali na
Gradini nad Doberdobskim jezerom, se uigrali in se
nato razdelili po starostnih skupinah. Za volčiče, “ki
jim je koža postala pretesna”, in izvidnike, ki so že
preživeli pet let pustolovščin, je bil to trenutek, ko
so pozdravili prijatelje in prestopili v naslednjo sta-
rostno skupino. Vsi so se nato zbrali pri maši v Do-
berdobu, ki jo je daroval g. Kodelja. Po maši je bil
čas še za igre, pred kosilom pa so se skavti poslovili
s svežimi Jambori v rokah, ki jih bodo spominjali
na poletne tabore. Goriški skavti vabijo vse nove čla-
ne, da se jim pridružijo na prvem sestanku v soboto,
12. oktobra, ob 15. uri na skavtskem sedežu (Drevo-
red 20. septembra št. 85) v Gorici.
  Kava s knjigo
Čudovita potovanja
Boruta Koruna
TRST 
Aktualno 10. oktobra 2019 15
  etos poleti je naneslo, da
smo imeli v Idrski dolini
kar pestro kulturno doga-
janje. Začeli smo šele pred enim
letom, počasi pa smo se tako mi
organizatorji kot domačini na-
vadili na to, da se dobivamo, da
smo ob prireditvah skupaj. Pri-
hajajo novi predlogi, prijatelji se
ponudijo, da bodo nekaj zapeli,
zaigrali, prihajajo zbori, pesniki,
harmonikarji. In dolina, kjer ni
skoraj nikogar več, nekako glo-
blje zadiha, zaživi. Vsaj v posa-
meznih trenutkih, vsaj ko se
ljudje zberejo skupaj in tišino
prelomita glasba in pesem.
V Salamantih smo konec sep-
tembra pripravili pesniški večer.
Priložnost, da sem nekoliko
spoznala vas, skozi katero grem
navadno samo z nahrbtnikom
ali s fotoaparatom. Kot turist, ker
žal v Idrsko dolino prihajamo
vsi kot turisti, tudi tisti, ki tam
živimo. Prihajamo in odhajamo,
pa še to bežno, mimogrede.
Zadnji, zgornji del Idrske doline
je kraj, na katerega so že vsi po-
zabili. Menda tudi tisti, ki živijo
čisto blizu, v Prapotnem, saj je
Prapotno zemlja vinarjev, boga-
te vinske proizvodnje, prodaje in
zaslužka in nima veliko skupne-
ga z revnimi kamnitimi vasmi
pod Kolovratom. Na vse tiste za-
selke, ki izumirajo in jih počasi
požirata in odžirata bršljan in ro-
bida, pa se skoraj nihče več ne
spomni. Takih zapuščenih vasi
je v naši občini kar veliko. Nekoč
je bilo v njih živahno. Zdaj živi
v vsaki vasi le družina, dve, po-
nekod le kak starejši samotar, ki
še čuti moč korenin in mu ni, da
bi klonil, šel in zapustil vse. Pred
meseci so v teh samotnih, v ro-
bido in bršljan zakopanih vaseh
postavili nove, lepe, krasne dvo-
L jezične table. Samevajo kot vasi,a vseeno nam je v tolažbo, da so,da so jih postavili. Končno. Ta-
ble s slovenskimi imeni v be-
neškem narečju. Pa čeprav se mi
zdijo kot spomin na preteklost,
ki že bledi in počasi izginja.
Bordoni in Salamanti, od ene
vasice do druge je le dobrih pet
minut hoje, sta čisto majceni na-
selji, ki ju počasi zarašča zelenje.
V Bordonih živi še peščica do-
mačinov, ki jih sla po udobnem
življenju še ni pregnala. V Sala-
mantih ni nikogar, ki bi imel tu
stalno bivališče. Vas pozimi sa-
meva. Poleti se vanjo po kaplji-
cah vrača nekaj življenja. Kljub
temu je ta desni breg Idrije lep.
Prelep, bi rekla. Zelena pobočja,
kamnite hiše, terase, ki govorijo
o preteklosti, ko so tu še obdelo-
vali in živeli. Menda je bilo sa-
mo v Bordonih nekoč trideset
družin. Bruno, domačin, ki je
obenem ikona Idrske doline,
pripoveduje, da so bila ta po-
bočja kot velik vrt. Terase, kam-
niti zidovi, ki so jih lastniki
vzdrževali s skrbjo in ljubeznijo,
poljščine, da je bilo doma vsega,
živina, nekaj prašičev, nekaj
drobnice, največ krav. Gozda je
bilo malo. Za drva. Ohranil se je
v grapah, tam, kjer je bila zemlja
neprimerna za obdelovanje, kjer
so bile griže in kamenje. Samo
na najvišjih predelih, tam okoli
Stare Gore, je bil bogat kostanjev
gozd, ki je dajal dragocen pride-
lek. Bruno o dolini pripoveduje
počasi, medtem ko v rokah drži
kozarec vina. In srka spomine.
Doma je imel gostilno. Zdaj je
zaprta, a v njej je vse ostalo ne-
dotaknjeno. Čas stoji v Bordo-
nih. Nepremično. Včasih zaživi.
Ko pride kdo na obisk, so vrata
vedno odprta. Vino je odlično.
Zdaj ga lahko dobiš samo za-
stonj.
Priprave na večer so potekale pri
pesnici Claudii Salamant doma.
V eni izmed najlepših hiš, kar
sem jih obiskala. To
je kamnita hiša z ve-
liko izbo in “šparger-
tom”, ki samo čaka,
da kdo vstopi in se-
de. Časa tu ni, usta-
vil se je, obstal je za
malim borjačem, ki
ga obdaja zid in mu
daje senco trta.
Amerikano … Mi na
Krasu smo ji rekli
smrdljivka, drugod
po Sloveniji ji pravi-
jo izabela. Ko kava
zavre in nam posta-
ne pretoplo, se zbe-
remo pod trto. Ljud-
je kar prihajajo. Tu je
samota tako neiz-
prosna, da je vsak
obisk priložnost za
klepet in druženje.
Claudiin brat se rav-
no vrača iz gozda.
Sekal je drva, poma-
gali so mu prijatelji
iz Strmca. Z druge
strani Idrije. Nekoč
je bilo to na drugi
strani meje. Govori-
ce se zlivajo draga v drugo, be-
sede si podajajo roke, ljudje se
razumejo, kljub temu da je nekje
več knjižne slovenščine, tu pa
pojoča beneška govorica. Zavem
se, da govorimo vsi slovensko,
tudi tisti, za katere bi rekla, da je
ne znajo. Da so Italijani ali Fur-
lani. A niso. Niti Furlani niti Ita-
lijani. To so ljudje iz Idrske doli-
ne, ljudje, ki so se znašli na meji,
v dolini, ki so jo ločili na dvoje.
A je bila eno. Bregova so pove-
zovale ljubezni, prijateljstva,
sorodstva, sosedstvo. Drugi
brez drugih bi ne preživeli.
Drugi brez drugega bi ne
zmogli. Dela, samote,
strmih bregov in življenja
pod visokimi grebeni.
Mi smo pozabljeni, pravijo na
slovenski strani Idrije, ko govo-
rijo o Kanalu, o Soški dolini, kjer
je še nekaj življenja, kjer je celo
razvoj. Mi smo pozabljeni, izbri-
sani, pravijo na desnem bregu,
ko razmišljajo o Prapotnem, kjer
se strmi bregovi zlivajo v nižino
in kjer je vinske trta prinesla ne-
kaj blagostanja. Tam je denar. Tu
ni niti interneta.
Poslušam in jim kljub vsemu za-
vidam, zavidam prebivalcem
pozabljene doline. Ker si še po-
magajo med seboj. Ker imajo en
sam traktor za vse. Ker skupaj
obdelujejo, pobirajo krompir.
Ker tudi za ta pesniški večer vsi
solidarno poprimejo za delo. So-
lidarnost tu, kjer se je čas ustavil,
še živi. Na pomoč odhajajo tudi
na drugi breg. Čez tisto nepre-
hodno črto, ki je ni več. In se po
delu zbirajo. Vsi skupaj na tem
in onem bregu. S kozarci v ro-
kah, s salamo na krožniku, ob
kavi. In si povedo, kaj je novega.
Kot vedno na kmetih. Kot vedno
med preprostimi ljudmi. Za tre-
nutek se mi zazdi, da sem v Ko-
stanjevici, na svojem Krasu, za
trenutek se mi zazdi, da sem lah-
ko kjerkoli v objemu tiste pre-
proste domačnosti, ki je v mestu
ne poznamo. Spodaj je slišati
Idrijo. Veter piha s Kolovrata.
Drugi dan se z avtom
vozim pa vaseh, da
izobesim na oglasne
deske vabila na prire-
ditev. Dolga je pot po
naši dolini, pravijo,
da je to najbolj zelena
dolina v deželi Furla-
niji Julijski krajini.
Vsekakor je ena naj-
daljših, vsaj tak
občutek imaš, ko iz-
pod Kolovrata gledaš
mimo strmih bregov
proti morju. Peljem
se najprej v Obuorčo,
to je še vedno živa
vas, v kateri pa je do-
mačinov le za
peščico. Ker je naselje
pod starogorskim
svetiščem zelo lepo,
se je sem priselilo ve-
liko tujcev. Parkiram
pri oglasni deski in
opazim, da me opa-
zuje starejši možakar.
Čakam, kaj bo pri-
pomnil. Nekaj čas
okleva in me opazuje,
potem me nagovori v
beneškem narečju, ker je pač
opazil slovensko evidenčno ta-
blico. Prijazen je, vesel, da gre
kdo mimo. Samota je za vse nas
neizprosna. Ko mu povem za pe-
sniški večer, me nekaj časa gle-
da, nič ne reče, ko ga povabim,
naj pride, pa me vpraša, ali
imam doma dedca, ki me greje
v tej jesenski vlagi, ko pa izgu-
bljam čas s poezijami. Posmejem
se. Ljudje so tu konkretni, delav-
ni. Za poezijo na kmetih ni časa.
Budaži so najlepša vasica Idrske
doline. Kamnite hiše, ki se okle-
pajo strmine, tlakovana ulica
sredi vasi, za avtomobile tu ni
prostora. Čas se je ustavil visoko
nad Idrijo in se zaljubil v morje,
tam daleč. Krasno je na teh bor-
jačih, škoda, da od zidov odme-
va le tišina. Ko lepim letak ne-
kam na zid, se omet kruši pod
prsti in od nekod se prikaže
možakar. Smeje se. Vprašam ga,
ali bo prišel v Salamante. Na pe-
sniško vičer, me vpraša po be-
neško in se smeji. Ne bom, raje
gledam Juventus, veliko raje.
Smejem se tudi jaz. Povem mu,
da bodo na koncu zakuska in ra-
monike. Morda pride pogledat,
mi prizna.
V Kodromacih me pričaka edini
domačin, ki tam še živi z boleh-
no ženo. Otroci so že v mestu,
prihajajo občasno pomagat. Za-
veden Slovenec. Ponosno bere
moj letak, mora mi povedati, da
bo vedno ostal zvest svojemu
narečju. Naj kar pridejo novinar-
ji, naj kar prideta radio in televi-
zija, mi pravi, nikomur se ne
bom bal povedati, koliko mi po-
meni materinščina. Stojiva pod
soncem, med kamnitimi
hišami. Cerkvena vrata so za-
prta. Zvonovi se ne oglašajo več.
Kamniti spomini se krušijo z zi-
dov. Krasna vas, po hišah je vi-
deti, da so bile nekdaj domovi
dokaj premožnih ljudi. Zdaj vse
sameva. In tišina je okoli naju,
ko bereva letak. Tišina jeseni, ki
je tu še bolj zaznavna, trajna,
večna. Tišina doline, ki so jo iz-
brisali.
Možakar bere in pravi, da bo
prišel. Malo nas je, držati mora-
mo skupaj. Da bomo preživeli.
Če je sploh mogoče preživeti
tam, kjer ni ničesar več...
Vozim se nazaj domov ob Idriji.
Kako lepa je, ko se včasih pokaže
izza gozda. Idrija. Tam, kjer so
živosrebrni rudniki, bi rekel
povprečen Slovenec. Tam med
Cerknim in Ljubljano. Ne, odgo-
varjam vedno, Idrija, Idrska do-
lina, na meji. A so besede v praz-
no. Za Idrsko dolino ni mar ni-
komur. Izbrisana. Prerevna. Pre-
tiha. Prazna. Gozd je vse bolj
divji. Bolj gost. Gozd tudi ubija.
Duši. Briše. Izbrisana. Bršljan in
robida zaraščata terase, njive,
pašnike, raseta po zidovih, po
hišah in v hišah. Ni več poti. Ni
več poti nazaj. Ni več poti nika-
mor. Idrska dolina, prekrasna in
prežalostna, ugaša. Kmalu bo
vse to samo gozd. Brez spomi-
nov. Brez upanja ….
Suzi Pertot
Namiznoteniške igralke Krasa uspešne!
Spet v A2 ligi, začele 
z zmagama
  o več letih lahko pri nas
spet poročamo o
sodelovanju slovenske
ekipe v prvenstvu s črko A.
Namiznoteniške igralke Krasa
so v nedeljo v Zgoniku začele
nastope v ekipni A2
ligi, ki so si jo
izborile v majskem
play-offu. Nazadnje
so bile krasovke v
tem tekmovanju
pred štirimi leti, po
sezoni 2016/2017,
ko so izpadle iz A1,
pa se mu je klub
tudi odpovedal
zaradi kadrovskih in
finančnih težav.
Letos pa so izziv
sprejeli in se podali
v zahtevno ligo, ki
so jo dekleta med
drugim začela
odlično, z dvema
zmagama proti
Vallecamonici (4: 1)
in ekipi Torino A (4:
2).
Na spisku igralk potrjenega
slovaškega trenerja Dušana
Michalke je pred sezono
zmanjkala Eva Carli-steber,
tako da so domačim
veterankam dodali po več letih
še tujko kot občutno okrepitev.
To je Ukrajinka s slovaškim
potnim listom Viktorija
Lučenkova, izkušena igralka, ki
P je danes trenerka mladinskihdržavnih reprezentanc naMalti in jo v Krasovem taboru
poznajo že vrsto let.
V postavi pa so poleg nje sestri
Martina (letnik 1984) in Vanja
Milič (1981) ter njuna sestrična
Katja Milič (1979). Vse tri se še
dalje rade preizkušajo v športu,
s katerim se ukvarjajo vse
življenje, izkušenj in znanja pa
jim kajpak ne manjka. V
nedeljskem uvodnem nastopu
so igrale Katja, Martina in
Lučenkova, ki je osvojila vse tri
odigrane dvoboje brez
izgubljenega seta. Skupno dve
piki je dodala Martina Milič,
tri pa Katja Milič, ki je igrala
izjemno borbeno in
prepričljivo, četudi je letos
dopolnila 40 let in je za Božič
rodila tretjega otroka (dva
meseca kasneje pa je že bila
spet za zeleno mizo!). Dekleta
so kot ponavadi pokazale
izrazit moštveni duh, mlajšim
nasprotnicam pa dokazale, da
so še vedno zelo dobre. Čeprav
manj trenirane, igrajo vselej
maksimalno zbrano in
zavzeto, tako da so jim
lahko v zgled.
V zgoniški telovadnici je
po dve tekmi odigralo
vseh šest ekip, ki
sodelujejo v A skupini A2
lige. Sistem je tak, da
poteka prvenstvo v petih
nedeljah (še dve
novembra, ena februarja
in ena aprila) za skupno
deset krogov.
Prejšnji teden, pred
krstnim nastopom v
raznih prvenstvih, je
Športni krožek Kras
predsednika Igorja Miliča
na vsakoletnem dogodku
tudi predstavil vse svoje
postave. Ekipe imajo v
državnih, deželnih in
mladinskih prvenstvih,
dejavni pa so še dalje tudi s
paraolimpijskim namiznim
tenisom. Na predstavitvi, ki se
je je udeležila odbornica za
šport Občine Zgonik Martina
Budin, so tudi nagradili
najzaslužnejše društvene
tekmovalke in tekmovalce iz
prejšnje športne sezone.
HC
Brez spominov. Brez upanja ...
Na koncu pozabljene doline
Martina Milič, Viktorija Lučenkova
in Katja Milič (foto damj@n)
  Slovensko pastoralno središče pri sv. Ivanu 
Pogumno, vztrajno in potrpežljivo 
v novo veroučno leto
GORICA 
  tevilna skupnost je v ne-
deljo, 6. oktobra, pri ju-
tranji sveti maši v cerkvi
sv. Ivana v Gorici stopila v no-
vo pastoralno - in veroučno -
leto 2019-2020 polna veselega
pričakovanja. Kot je uvodoma
povedala katehistinja Mirjam
Bratina, so navzoči prinesli na
oltar “vse naše skrbi in želje,
da bi otroci, ki začenjajo ve-
rouk, začutili in razvili velik
dar vere”. Sloviti vzgojitelj
mladih sv. Janez Bosko je pou-
darjal, da vzgajati mladino po-
meni narediti nekaj dobrega,
svetega in Božjega, saj “je
vzgoja mladega rodu najbolj
Božje od vsega Božjega”. Zato so
vsi prisotni pri nedeljski maši
prosili Boga poguma, vztrajnosti
in potrpežljivosti, da bi si vsi sku-
paj - duhovnik, kateheti in starši
- prizadevali, da bi učili in vzga-
jali v Božji ljubezni.
Z znamenjem križa, kot je dejal
župnik Marijan Markežič, smo
vsi “pripravljeni stopiti za Jezu-
som, da on sprejme našo glavo,
naša usta in naše srce in da upo-
rabi tudi naše roke”. Svetniki so
Š
“tisti, ki so se trudili v življenju
in vsi smo namenjeni, da posta-
nemo svetniki”. In najboljša vera
je tista, ki sloni na prijateljstvu,
na osebnem odnosu z Bogom,
na zaupanju v Boga, da nas usliši
v pravem trenutku, ko On ve, da
je prav. “Jezus od nas ne zahteva
vere teologov in filozofov, tem-
več vero, ki je lahko tudi majhna
kot gorčično zrno”, a “iz nje lah-
ko zraste veliko drevo”. To malo
seme ime v sebi moč, da prinese
življenje. “Ni važno, da delamo
velike stvari, ampak da imamo
življenje”, da vsakdo svoje talen-
te tudi razvije. Vera je kot padalo:
treba je skočiti in upati, zaupati,
da se bo padalo odprlo. Če bomo
skočili v Božje roke, bomo prista-
li vedno v Božji ljubezni, je še po-
vedal g. Marijan pri evharistiji, ki
so jo s prošnjami in zahvalami le-
po oblikovali otroci, ki se pripra-
vljajo na prejem zakramentov.
DD