Zgodnja
Kntollšk cerkien Ust.
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti na celo leto 4 gld. 60 kr., en pol leta -gld. 4okr , /a i-rte«!let« I V.' kr ▼ tiakarnici >?prejemana na leto 4 gold., sa pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gdd ; ako aad«n« na ta dar praznik izid« Danica
dnn poprei.
Tečaj \\\l.
V Ljubljani 5. grudna 1873.
IA*i 49.
Zu A tire nt.
Drugo nedeljo v Adventu ima sv. Cerkev v svojem branji in molitvah polno visokih in skrivnostnih misel. Sv. maša se pričenja s prerokovenjem: „Ljudstvo sij on s k o, glej! Gospod pride odrešit vse narode." Bere se v duhovnih urah: „P»gnala bo mladika iz Jesetove korenine. Gospodov duh bo na njem počival, duh modrosti in razumnosti, duh vednosti in pobožnosti... Ne bo po vid-zu sodil, tudi ne po sli-Sanji svaril: ampak bo prisodil pravico rednim in se bo po spodobnosti poganjal za pravico na zemlji; in bo zemljo udarjal s palico svojih u«t, in s sapo svojih ustnic bo hudobne usmertil (to ;e, s svojo vsegamogočno besedo bo hudobneže končal).
Moli pa Cerkev: „Prebudi, o Gospod! naše serca, pripravljat pot tvojega Edinorojenega, da ti bomo po njegovem prihodu z očišenim duhom služiti zamogli, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha — Bog — od vekomaj do vekomaj. Amen.
V listu (Rim. 15.) uči sv. Cerkev, da naj kristjanje ia judov in iz nevernikov Boga hvalijo in v miru in edinosti med seboj živč.
Beie se pa sv. evangelij (Mat. 11, 2 - 10), ko je bil sv. Janez, v ječi, dva umed apo-teljnov poslal k Jezusu vprašat ga: „Si t», kteri ima priti, ali drugega čakamo?"
Jezus i.i na vprašanja naravnost odgovoril, temuč rekel je, naj le gresta in Janezu povesta, da Jezus čudeže dela, da pri prostim, ki k' perne po nauku zveliča nja, »e sv. evangelij oznanujc, in da zveličujejo se tisti, ki se nad Njim ne *potikuiejo: pa je dosti, iz tega bode spoznal, da je Kristus tisti, ki je imel priti.
Sv. Janez je bil v ječi zato, ker je resnico govo ril in pregreho terdo svaril. Tisti, ki so se „v mehko oblačili", so ga hodili zalezovat, in kadilo se jim je, d*
i'e tako terdo učil resnico in pregreho tako ojstro svaril, fojberže so ga tudi pri Herodu tožili. Mogoče, da so se tudi „za ljudstvo bali", da se od ojstrih naukov utegne kdo celo zmešati, kakor dandanašnji, ko iz take plahosti jezuite, domače sinove, celo iz dežele preganjajo!
Zakaj je pa sv. Janez Kerstnik svoje učecce zagnal k Jezusu prašat? Ali bi iim ne bili bolje povedali farizeji, ali celo Herod sam? Je ne mara s tim tudi današnje vernike hotel podučiti, da za vero naj ne hodijo tistih prašat, ki zoper vero pišejo, pa pravijo: „Mi vero spoštujemo!" in so v resnici tersti, ki zdaj tako, zdaj tako pišejo, ki drugo govori, drugo delajo. Tudi tistih v verskih reččh ni prašati, ki hvalijo neko „ahkatoli-čanstvo", ki dajejo „kancel paragrafe", ki pa Mermillode, Lackate, Ledohovske in druge »Janeze Kerstnike" iz
dežele tirajo, ali pa jim kruh tergajo spred ust, ter plačo uzamejo, zraven tega jim pa še nakladajo globe stotine in tavžente tolarjev! --
„Pojdite in povejte Janezu: .,slepi spregledujejo, hromi shajaj gobovi se oeišujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstaja <>.'• Jezus se je tedai na čudeže skliceval, da je on Mesija, Sin Božji, Zveličar. „Farizeji", pisarji in v „meliko oblečeni" pa v čudeže ne verujejo, ker jih sami ne umejo in delati ne morejo. Šopirijo se pa vender tako, kakor bi bili vesoljni svet sami postavili, in kikor da bi zap<>pad!i vse skrivnosti. Reci pa n*rbolj učenemu visokoglavcu, da naj ti vstavi en sam lasek, ki ga izdereš, nazaj v glavo, in obljubi mu zato tri bele grade: pa ti ne bo nič opravil. Take neboreta se pa vender prederznejo čudeže tajili."
Zakaj pa je rekel Zveličar: „Blagor mu, kteri se nad menoj ne pohujsa?" — Goftine to razlaga: To je rekel zavoljo tistih, ki se b> j<> spotikovali nad Jezusovo ponižnostjo, uboštvom, zatejevan jem, molitvijo, nočnim čuvanjem, nad njegovo smertjo na križu, ter bojo nad nj m dvomili in ga zavergli. Sv. Gregorij pa pravi: „Clovek je dolžen svojega Boga toliko več spoštovati in ljubiti, kolikor nevredniii reči je on zanj preterpel." Kaj pa k temu pravite? Kaj pravite vi, ki niste zmožni červiču odtergane nožiče v novo pritakniti, še manj m»rtvega vrabčiča k novemu življenju obuditi: p& vas vender ni sram spotikovali se na i nauki Njega, ki je vas in červiče in vrabce vstvaiil, pa tidi mertvcm-i in zraven Oljike g«>re v Betaniji v grobu trohnečemu Lazarju zopet življenje dal.
„V meliko oblečeni liberalci". „pisarj»", ,,larizeji" se namerdujnjo, kadar slišijo post, £ara,evanje, molitev, spoved in sploh kaj taeege, k«»r čl veka ponižuje. Take reči se jim prav neumne zde. Ni dopovedati, kako pre-vzetno-zaničljivo je undau Tagblatt pisa! o zvesti služabnici Božji, Marjeti Alokoque, ker se je že v irUdih letih zatajevala. Zakaj pa tacih »ir t ne graja, ki v strašno razuzdanost zabredejo, dušo in telo z naj ger-šimi pregrehami okužijo in hodijo ob robu večnega pogubljenja?
Ravno ta list je „za katoličane'4 iz „judovskega lista" („Neue Fr. Pr.") vzel spis, v kterem se bogo-skrunsko posmehuje, ,,kako da Viktor Emanuel, samega zdravja poka, če tudi ga je zadela strela izobčenja." „Kako vender," meni on, ,,m >ra to za Pij* IX mučno biti (?); da bi saj hotel ta kralj hirati, bolehati, potlej bi vender smeli reči, da ga je udarilo maševanie Božje!" Judje in njih „š!eptregarji" blezo blagega Pija IX sodijo sami po sebi! Menda jim vender ni še iz spooina ušlo, kolikrat so Piju IX smert napovedovali in vcšili.
To, kar sami v sercu pasejo, pripisujeje angelsko-pohievnemu Piju IX, ki ga zunaj judov in kacih treh
ljubljanskih liberaluhov vesoljni svet pozn&, da on ni zmožen tudi svojemu naj vcčemu sovražniku kaj hudega teleti. Brezverci ne vedo ne kaj je vera in ne kaj je prizaoašljivost Božja, ter preklinjcvalno očitajo, zakaj da Bog kar precej s strelo mči-nje ne udari, če so taki grešniki! Pri katoličanih pa že birmanski otročiči prav dobro vedo odgovoriti na vprašanje: „Ali Bog grešnika že vselej na tem svetu strahu je?" Ti strašno učeni »pisarji", ki pišejo, da je sv. Jakop bil „cvangelist", se vč, da tudi tacih ,,čeznatornih" prašanj ne vedo razlu-šiti. čerovno so vsakemu otročiču čisto jasne.
Pri posvetnjakih jc to nekaka »velikost", da vero taje in versk«* dela zaničuj-;}". Kaj pa je pred Bogom velikost, je prav jasno pokazal Kristus v ravno tem evangeliju. Tako ponižnega pušavnika, rekel bi, meniha, sv. Janeza Ker&tnika. imenuje „več kakor preroka", imecuje celo ,,angela", ki g* je že prerok Malahija napovedoval (Mil. 4, 5).
Ostane tedaj pri tem: Kristus je živi Bog, jeOdre-senik sveta; to je s čudeži poterdii. K Kristusu pa pe Ijejo dela križa, dela ponižno-ti in zatajevanja. Napuh je pervi naglavni greh in napuhnež Bogu tako zopern, kakor mu jc bi zopern prevzetni lucifer.
Za g o ti neomaiiezanega it po vet/a.
LcVate Caplta Vestra: ECCc appro-pInqVat reDeMtlo Vestra.
Odkar na Laškem gospoduje nova svoboda, je cela Italija, bi djal, ena sama velika ječa. Njen veliki jetnik je Pij IX.
Za preslavnega Pija IX skerbe verni njegovi sinovi in hčere vesoljnega sveta; za dtuzih 77,034 jetnikov pa morajo „osrečeui" in »svobodni" Italijani plačati 31,040,550 (čez 31 milijonov) lir na leto, kakor kaže poštev za leto 1874. V tej „presrečni" deželi se število jetnikov tako prestrasno naraša, kakor piše »Unita" 30. novembra, kakor v nobeni drugi deželi. Od vsakih 10.000 ljudi je na Laškem 30 jetnikov; na Francoskem jih je od ravno tega števila le 17, na Irskem 16, na Angleškem 12. Od I. 1803 do 1872 je število jetnikov od 50,33-5 narastlo na 77,034! To število je pa le po-7ersno, in v resnici je menda še silo veliko veči. — Kaj tedaj, da je to lep napredek?! Tisti napredek, ki ga nam vedno na uho trobijo liberalni časniki — čez vse nesramni lažniki in sleparji!
Kako nezmerno toraj tudi davki rastejo, smo povedali že večkrat, kakor tudi to, kakošna varnost je v tej deželi, ki jo »Unita" sama večkrat počasti z imenom ,.Italia dei ladri", razbojniška Italija.
Iz tega veste, kaj vam je misliti; kadar vam kteri naših ali druzih liberalnih listov žlobodra brez uma o „blagrih edine Italije."
Polomi tudi po druzih deželah in marsiktere druge znamnja kažejo, kaj rodi novi bahač, ki ga imenujejo ,,liberalizem", pa kaj so tiste ošabne besede o »omiki", »napredovanji", „luči" nove ere itd.
In to gre zmiraj dalje. V teh viharjih terpi zlasti tudi sv. Cerkev. Više in više vstajajo povodnji britko-sti, ki čez nas prihajajo, piše »Sendbote" za mesec gruden 1873. Vsak dan raste nadloga sv. Cerkve; podoboa je Betuliji, ki jo je napadal prevzetni Holofern. Bla-
femu Piju s katoličani vred pa se ne godi dosti bolje, akor nekdaj plemenitemu Mardoheju in izvoljenemu ljudstvu.
Toda zaunajmo, ker mogočniši od Judite in bla-goserčniši od Estere je Marija, preslavna Kraljica in varhinja av. Cerkve. Sovražniki sami se nam že ošabno
posmdhujejo, ko Bog terpina Pija IX z verniki vred tako dolgo poskusa, ter zasramujejo naša vero, našo sv. Cerkev, poglavarja vesoljne Cork ve in vse, kar je svetega.
Toda Marija je ie vselej osramotila peklensko kačo, kteri je v svojem čistem spočetju glavo poterla, kolikor krati se je ta kača jela viti pod njenimi nogami in je togotno z repom udarila po skali sv. Petra.
Pij V v opravilu Marije Pomočnice hvaležno pravi: „Lejte, Marija je bila naše upanje, k nji smo pribežali in ona nam je na pomoč prišla." To se je še vselej spolnilo, kadar je bila Cerkev v stiskah, in spolnilo se bo tudi zdaj. Marija Cerkve ne bo zapustila. Zaupajte, mladina in stari! Marija vas ne bo zapustila, ako vi Marije ne zapustite! To nikakor ni mogoče, da bi Pija IX zapustila Marija, kteri ;c on najlepši dragi kamen djal v njeno častljivo krono, kakor se noben papež ne*
Predcrzno bi bilo določevati, kako pa kdaj se bode Marija skazala kakor velika varhinja stiskane in trinožene Cerkve, ker veljajo tudi v tem besede: Ni vam dano vediti časa ali ure, ktero jo Gospod odločil v svoji moči. Vender pa vemo eno, namreč: ,,Kadar sila do verha prikipi, se že pomoč glasi. To se je še vselej spolnilo, se ve, ako so ljudje tudi sami svojo dolžnost spolnili, v Boga zaupali in k njemu molili.
Omenjeni list spodbudujo vernike, da naj z devet-dnevnieami, s prejemanjem ss. zakramentov, z molitvijo rožnega venca in z dobrimi deli, zlasti zdaj o njenem prazniku, pospešujejo zmago sv. Cerkve. Celi mesec gruden naj posebuo časte neomad^žano spočetje Marije Device, kakor vsakemu navdaja ljubezen in češenje do nje.
Priporoča pa tudi naslednje molitve, s kterimi so sv. Oče 10. sveč. 1871 sklenili 300 dni odpustkov vsak dan enkrat, popolnoma odpu-tek pa vsak mesec, ako se molijo vsak dau. To pa veljA za Avstrijo, Ogersko, Nemčijo in Švico, dokler terpe sedanji hudi časi.
Molite v za sv. Očeta.
Pred glas. In Peter je bil sicer zapert v ječo; Cerkev pa jc neprenehoma zanj k Bogu molila.
Psalm. Gospod, kako so se namnožili, ki me stiskajo: veliko so jih vzdiguje zoper mene.
Veliko jib pravi moji duši: zanjo ni pomoči pri njenem Bogu.
Ti pa, o Gospod! si moj sprejemnik, moja slava; in mi vzdiguješ glavo.
S svojim glasom sem v Gospoda klical, in usliial me je s svoje svete gore.
Spal sem, terdo sem spal, in sem vstal, ker meja Gospod sprejčl.
Ne bojim se tisočerih ljudstva, ki me oblega; vzdigni se, Gospod! reši me, moj Bog!
Ker ti si poterl vse, ki mi nasprotvajo brez vzroka; zobe grešnikov si zdrobil.
Pri Gospodu je pomoč, in tvoj blagoslov pridi nad tvoje ljudstvo.
Čast bodi Očetu itd.
Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zaverzi naših prošenj v našis potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in blažena Devica; naša Gospd; naša Srednica; naša Besednica; naša Pomočnica. S svojim Sinom nas spravi; svojemu Sinu nas priporoči; svojemu Sinu nas izroči.
Prosi za nas, sveta Božja porodnica.
Da bomo vredni obljub Kristusovih.
Molimo.
Vsegamogočni večni Bog! usmili se tvojega služabnika, našega papeža Pija, in vodi ga po poti več-
nega življenj*, da bo t tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel, in s vso močjo storil.
Preljubeznjivi Jezus! po tebi in ▼ tebi molijo vsi verniki: sprejmi te molitve v svetišu svojega Serca in daruj jih ko dobrotljiv Srednik večnemu Očetu v edinosti s svojim neskončnim zasluženjem; kteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.
Abecedna rnjska zoper Cerkev Kristusovo.
NiČ ni bolj zopemega in ob enem smešnega, ako se reč pri korenini prevdari, kakor sedanja »abecedna vojska" zoper Cerkev Kristusovo. Odvračnjejo se otroci od cerkvenih opravil, od spovedi, sv. maše, od procesij itd. Sploh ločiti jih hočejo od Kristusa, ki je vender rekel, (ia so ,.mali njegovi". Tu pridejo judje ali novi pagani v šolo in hočejo keršanski nauk iz ker-ianske šole izgnati; tam se mečejo iz šole podobe kri-žanega Zveličarja; druge j se nauku Sinu Božjega zarad »abeced-", ki bojda toliko globokega mišljenja potrebuje, koma) še kako uro iz milosti dopustiti blagovoli, in spet se v drugem kraju kak nadzornik napihuje zo
f>er ubo/ega kaplana, kakor da bi bil on s svojo ob astj6 ali celo tudi omiko do uiesea že dora9tel! Inn» r-bolj čudno je, da ljudje, ki so keršeni, ki imajo sami katoliške deržine, sami svoje otročiče v 6' li, pa v tacih ostudnostih posnemajo jude in trajroa~rarj •! Šopirijo se čedalje huje zamkarnosti po Italiji, Nemčiji, Švici, in drugod se več ali mani posnemajo. Ali kaj pa se bode s tim opravilo? Kdo bo s t m poškodovan? Mar vera sama? Cakite! Bili so drugačni časi in močnejši sovražniki ki so se na Kristusovo Cerkev zaganjali, kakor pa so ti pritlikovski liberalci; pa koliko so opravili? Po slušajte!
Keršanstvo je božje delo in ima v sebi božjo moč. Bolj ko ga trinogi zatirajo, veči moč zadobiva in bolj se razširja. V pervih časih so bile vedne preganjanja, in keršanstvo seje vedno množilo. Ob času Dioklecijana proti koncu 3. sto'etja je bilo že razširjeno po vs» in rimskem cesarstvu. Deržavna politika je bila nauku Kristusovemu veči del nasproti; in za sit**, poželjive in napihnj' ne ljudi ni b i nikoli nauk sv. Kr>ža.
Bil je ob času cesar a Dioklecijana kervi žejin in vsim pagamkim vraž »m slepo vdan človek, ki je ce sarja vedno Imjskal zoper kristjane. V t*rn poslednjem oziru zlasti b;l je ta čiovek reki tiekdanj Bizma-k. Ime mu je bilo Galerij. Hivši pastir v Daciji. potem v«»jak. je postal poslednjič ocesar Di-kleeijaiiov. Da jo bil z zmožnostmi obdarovan in derzo\ir vo ak, to njegovih sp&k ni m- g!o zagerniti, ker hil je trinog r«sniee, ves sovražljivega in kužnega s<rca, ter ga je bi!-* po*l dnjič končala njegova lastna razozdanost. l)»>lgo časa jc Dioklecijan ustnvljal Galerijevemu tiš.-nju zoper kristjane; poslednjič pa so ga zoper kristjane d^a>ili tudi
Eag*<nski sodniki in vojvodi, iu , orak I' A poln. o v v liletu je rekel, da zarad kristjanov noče več g«>v.»riti s trinoga; sklenil je toraj cesar s svojim ,.Bizinarko *i" vse poskusiti, da keršanstvo zutre.
L. 303 razglasil je čuden »toleranc patent'; svoje vražarske »omike": »Vsi kristjani brez razločka zgube svoje službe in časti; nobena čast in služba in stan jih ne zavaruje muk in kazen; vsaka pravda zoper nje se sprejme, oni sami pa ne morejo nik« gar t žiti za kako krivico, razven le v svojo lasteo škodo; cerkve naj se jim poderejo, cerkvene posestva pripadejo deržavi, verske bukve se sežg6; nimajo nič svobode in ne glasu več." (Euseb. bist. eccl.) V začetku leta 304 je bila
smert odločena vsim, kteri se kerianstm ne odpoved6. To je bila »kervava abeceda" zoper Cerkev Kristusovo.
Odsihmal je jela kri na potoke teči od kraja de konca rimskega cesarstva. Samo v Galiji je bil mir, ker tam je vladal K .nštancij Klor. Ni mogoče popisati, kaj so te človeške zverinje počenjale zoper vernike Kristusove. Laktancij pravi: »Takrat se je razširjalo vdihovanje čez vso zemljo in od jutra do večera, razun Galije, je korakala togota treh divjih zverin ^Dioklecijana, Maksimijana in Galerija).
In koliko časa je to terpelo? Ne pol leta, oe celo leto, ne dvč, tri leta, ampak celih sedem let! Mislil bi kdo, da že v enem letu »nora vsih vernikov konec biti, - kaj pa še le v 7 letih! Tuui vladarski trinogi ii» ra-beljni so to mislili, in dajali so kovati že spomiiiiee s napisi: ,.Po zatertem keršanskem imenu'* itd.
Ti bedaki 90 ravno tako malo kakor Bizmark vodili, da vera Križanega ima v kervi voj vir. Kakor Bizmark, pravim, ki naj boljši vernike, iezuite it: druge redove iz dežele suje. ki siua ue pusti pri f ieg »vem lastnem očetu, ako je sin redovnik njemu z.»perne iružbe. Ni-o vodili, < a kri mučencev je sem« kristjanov. !u kaj je b i konec? Trinogi so neznansko remo in Mamotno poginili, Ko. š'antin in Licin pa *n 1. .'»13 \ Mianu razglasila slavni okli«*, ki je keršan*t\«» oprostil, svobod.1. Keršanstvo je bilo le z emtkitii! pravicami s poganstvom všt-ie postavljeuo, pa ravn» * tim je tu ii te znajo doseglo. N»-jeverstvo je biU tako ..-studu, iu usmiljeno, da je vesoljni svet, razuti trinogov, kop rnel rešiti se iz njegovega železnega jarma, bjegove strašne sužnost*. Bilo je na tihem toliko vcuku keršanstva, da je po utihnjen«'m preganjanji svet st« rmel. .»d k«»d «»se vzele te silne množit e vernikov.
To ta žitna beseda a sedanjem preganjanju sr• Cerkre.
Keršanst o je najdražji zaklad, s kterim je božje usmiljenje po Jezusu Kristusu osrečilo pauli rod človeški. Dokazovati mi tega pač ni treba: žalostna zgodovina ljudstev, ki s > živele pred OJrešenik<«vim rojstv- m ter tavale v temi nevednosti iu hudobije, nam živo ^pričuje to resnico. Si ne bom > li prizadevali toraj na vse moči, da ohranimo najboljšo zapuščino, "-to keršu::sk>» katoliško vero? Nas bo li mogl-> že bretutuno zasrarn »vanje prevzetnega prostomišljaka, milovanja vr^-iui p.-aiiteh zašlega modroslovca, gnjus nespametnega svet.» pripraviti ob biser, za kte ega je dat -val niour: m«»ž v tvan-geliju vse sv j" pos stvo ? Pa vendar ,.ve:iko jih /ivf, ki sem vam že večkrat rekel, zl i pa tuli "kai«- rečem, da »ovražniki križa ivristu-.«.• ^a. kt«r.ii -vuiec je poguba * iTilip. .*>, I-1. 1'.» . In t«-ii 1 ažn:L«v križa Kristusovega se nar ša \ sedatii It časih veča it. veča truma: Šli s » se ter se posvetujejo. kako bi vzdignili zoper Gos; oda in zoper Maziljet« a »»j^govega". Pri-j-tel;i. boj. kterega ima *•»*i	. je » l^a! K'«» bo
vzela orožja? X»*kaj njenih la-tiih - teiv ;»' o »;o v n«. •vpr^tni tabor, da ti-rgaj»» •» pekiei.>k«» besnostjo svoji materi drobovje; »Irugi so mlačni: inaia k< pi«a vernega ljudstva ji ne m-»re pomagati. P-h I »bua itoaji Materi, stoječi in plakajo<-i p«».l križ* 111	Ijule-ga Sina,
ne more povzdigniti Cerkev zb g groznega krika . 1'm-citige!" glasu zoper svoje preganjavce. temue toka. toži in moli: .,Gosp«»d pomagaj nam. pojjinjanio
Kes j *, čujem zato od te iu one straue. ta je imela terpeti Cerkev ž»? od svojega vstati«, vi jen ja marsikaj britkega, in da je šla vselej stavna iz boja; ali dandanašnji vidi se skoraj poterta, ne preganja se samo
a
namreč, naravnost se satira. Namen moj je toraj, da po-skasim dokazati v sledečem spisu, da je ravno to preganjanje in zatiranje Cerkve nji sami potrebno in koristno, ter da overžem skerbi, ako bi bil kdo v dvomu o njenem daljnem obstanku.
Če je tudi Cerkev v nebesih slavna in prosta, ima vendar na zeml(i kot popotnica drugo osodo, ker je namen njen drugačen. Po Kristusovem nauku je božje kraljestvo na zemlji podobno mreži, v ktero se love dobre in slabe ribe; hranilnici v kteri je med pšenico namešana lju-lika; družbi pametnih in nespametnih devic, kratko: ono je družina pravičnih in hudobnih. Zveza d<-brih s hudobnimi, t. j. nasprotje med resnico in lažjo je vzrok boja in Cerkev je bojiše. Napačno je zato mnenje onih, ki tako sklepajo: Ker uči Cerkev pravico in resnico, mora biti tudi pri vsih vedno v časti. Nikakor ne! „Glej," toži s prerokom, ,,v miru je grenkoba moja naj grenkeja" (Jz. 17.). Kdo se bo toraj pohujšal nad tem, da so v nji piomagani in premagovale!, da so v nji na ti strani ktrvuveče ovčice, na drugi mesareči volkovi ?
Ali, zakaj pa vendar tako hude preganjanje Cerkve? bi znal kdo vprašati. Zakaj, vprašuješ? Zato, „da se skušnja vaše vere veiiko drajši ko zlato, ktero se v ognju skuša, pokaže v hvalo in slavo _ in ča>t o razodetju Jezusa K ris tu-a 1. Pet. 1, 7.). Ča-»t Kristusova zahteva preganjanja ! D .kler je Cerkev v časti, dokler svet duhovne spošt .je, do'aler sledijo verniki Kristusu brez strahu za svoje imetje, srečo in žMjenje, pač nič ni posebnega, da ostanejo terdni v veri. Toda n « j začne vihar hrumeti, naj se jame groziti vernim s preganjanjem, pregnanstvom, j-čo: o potem se bode pokaza'a ljubezen, ki jih vrže z Jezusom v vsi svoji moči. Kristusova čast so zato vse one družine, ki so živele po prej v blagostanju, zdaj pa tavajo v pregnanstvu, ker se n.so hotele izuejeveriti njegovim postavam. Krs u-sova čast so oni na vse štiri strani sveta razkropljeni redovniki, ki ne najdejo sedaj več strehe, j>o l ktero bi stopili. Kristusova čast so oni častitljivi očetje Jezusove družb", kteri so se morali umakniti „propi -r nonen Ejus" (zavoljo Njegovega imena) iz svoje lju!>c d« žele in domovin \ Čast Kri stusova so oni slavni škotj ki so pregnani iz svojih st«dii:C in izmed svoje čede i. »t >, ker se ni-o pustili omajati v svo.i zvestobi d> viksega Pa^t rja. C.*st in slava Kristusova je po»Iednjič britka os«.da našega svetega <> eta, čertenega, iz ianega, oropa-nejra Pija IX! In ta čast Kristusova j' tako svitSa, da vidi v nji verni protestant božjo roko ter se zato polagoma bliža -poznani resnici; da se vračajo razkolnik z o Ikritosrčuimi so.zarai v zapušeni ovčnjak; da zasvetijo nejevercu v tem premišljevanju pervi žarki resnici iu iše zato »Zetovo hišo. Aii ne vi Ji toraj vsakdo, da ravno preganjanje C rkvo vodi našega zmotenega bližnjega k spreobrnjenju t
A tudi nam samim koristi. Mir, varnost, brezskerb nost omehkuži o čutila ter nagibujejo s rce k raznim pregreham. Tukaj pripusti božje usmiljenje, da se vzdigne vihar preganja ja, ki prevedri okužmi zrak, v kterem se giblje njegovo ljudstvo. In glej! Pri tem po-pihu se oživlja zopet vnema in gorečnost: grešnik se vrača s široke poti pogubljenja, pravični postaja iskre-neji, ljulika se loči od pšeuice iu Kristusova žitnica se očišuje. Potem ima Cerkev zopet svoje Pavle, ki hvalijo B ga v verigah; svoje Andreje, ki zdihujejo na križu ; svoje Krizostome in Avguštine, ki zatirajo zmote in odkrivajo resnico; svoje Mermillode in Lachate, ki žive v pregnanstvu. In p«»tera — res potem sledi zmaga Cerkve, ktera nikoli ne izostane. S serčnim veseljem sprejema Cerkev svoje hrabre vojšake, brise jim solze, poljubuje jim verige.
Le sem toraj, vi 19. stoletja breaverci! Le sem, da praznuje Cerkev nove zmage! Zberite vse svoje moči; vstopite se vsi pod zastavo, ki nosi vam znani napis: „ Vojska Cerkvi H; pozabite vse, kar vas loči: ena misel, eno čutilo naj vas veže, in to je „Vojska Cerkvi!" Stopit« skup, da ste velikanska armada, da je pogin vaš — slavneji za nas.
Učimo se iz tega iu tolažimo se s tim, da se nam za obstanek Kristusove vere in njegove Cerkve ni treba bati. A tresimo se za njene uporne otroke, ki imajo vedno sramotenje na brezbožnih svojih ustnicah zoper lastno mater m otroke njene. Bojrao se slednjič sami zase, ako ne spolnujerao njenih naukov! Ljubimo vedno bo j njo, sveto mater izvoljenih, ki je sicer preganjana in zaničevana na zemlji, pa bo obhajala zato slavno večno zmago v nebesih.	.J. L.
Kfio fe Sion Karto
Don Karlos, postavni naslednik spanjskega kralja, kteri hc zdaj v sevc -nem delu te t^pžeie junaško bojuje za pravico, zaterti red iu prostost, je v imenitnem pismu bratu Alfonsu naznanil svoje načela. Ker liberalni časniki zadeve D n-Karl<-sove, kakor Henrikove na Francoskem, lažnjivo popisujejo, toraj utegne biti koristno, da naznanimo veči del omenjenega pisma. Obsega po veče n to je :
Kličem vse Spanjce, kličem jim v iminu domovine. Ako no potrebujem pomoči vsih, da pridem na prestol, mi bo vendar treba pomoči vsih, ako hočem deržavo postaviti na terdn stanovitno podlago in ljubljenemu ljudstvu dati ljubi mir, pravo svobodo.
Ako na vse pomislim, kar se mora zgoditi, da se d)3eže tako visok namen, obdaja žalost moje scrce. Imam sicer goreče želje svoj namt-n doseči, spoznam pa tudi velike, n-zmerne težave in vem, da jih nikakor ni mogoče prejemati b-ez sveta naj boljših in popolnoma nestrauskih mož kraljestva, in pred vsem brez pomoči kraljestva samega, sklicancga v zbornice, ktere vse njegove žive moči iu konservativne živi je v resnici zastopaj k S temi zb »rnicami, kakor upam in sera izrekel v svojem pismu do e»ropejskili vladarjev, bora dal Španiji vstavo, ki ima obveljati in biti zares španjska.
Mi dva, ljubi biaf, *va se skupaj učila nove zgodovine in premišljevala velike prekucije, ki so kraljem samim v podu*, ljudstvom pa v kazen; spoznala ava skuhaj, da vsako stoletje zamore imeti opravičene tir-j ilve in d b.e želje, iu ji i v resnici tudi im*. w Stara Španija je potreb .vala velikih prenaredb, novo Španijo so obiskovali veliki potresi. Veuko se je razderlo, malo zb djšalo. Stare naprave so mertve, od kterih jih veliko ne bo več oživelo. Skušali so jih z novimi nadomestiti, ktere so včeraj zagledale beli uan, dines pa že svet zapihajo. Akoravno sc j\ že toliko storilo, je v*ndar skoraj še vse storiti.... Spanja zlihuje po neomejenem vladarstvu p »stave, kteri se morami vsi podvreči, veliki in majhni.
Španija noče, da bi se vera njenih očetov sramotila, žalila. Ker ima v katoiičanstvu resnico, pač spoznd, da mora biti Cerkev prosta, ako hoče vre ino spolno-vati svoje poslanstvo. Ca tudi ne pozabi, da devetnajsto stoletje ni šestnajsto, Španija vendar hoče po vsaki ceni katoliško edin >st ohraniti, ki je podoba naše slave, duh naših postav in bUgorna vez, ktera vse Španjce oklepa in veže. Žalostne reči so se godile med puntarskimi prekucijami, ali n*d temi so kookordati (pog »dbs s sv. Obetom), ki se morajo zvesto spolnovati. Španjski narod, podučen po britkih skušnjah, želi resnice v vsem : pravega kralja, iu ne le po imenu; zbornice, ki so redna
in mirna skupščina samostojnih in nepodkupljivih zastopnikov ljudstva, in ne veternastih in zastonjskih zborov z vradniskimi poslanci in pretendenti, s tlačanskimi veČinami in puntarskimi manjšinami.
Španjski narod ljubi deeentralizacjo (razsrediinost, federativnost) in jo je vedno ljubil, in ti veš, ljubi Al-fons, da imajo po moji želji vse okrajine v svoji notranji napravi enake biti srečnim in plemenitim baski-škim okrajinam, ktere puntarski duh po sili hoče enake storiti drugim španjskim okrajinam. Po moji misli mora imeti mestna gosposka in okrajina lastno življenje; se vč, da se mora pri tem zlorabljenje po moči zabra-
niti.....Jaz, kraljevi sin, pripoznaro, da ni ljudstvo za
kralja, ampak kralj za ljudstvo, da kralj ne sme biti samo pervi plemenitnik, ampak mora b ti tudi naj bolj plemeniti mož svojega naro la, da se kralj mora ponašati posebnega imena: „oče ubogih, pomoč slabih."
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in fi vpisi.
Cesarjeva petindvajsetletnica.
SLaVIs aDpreCnUlbVs caLVteM ConsVLe — sit.
P. U. —
Petindvajsetletnica svitlega cesarja se je slovesno obhajala po cerkvah, vradih, pri vojaštvu, po šolah, po posameznih družbah. Stolna cerkev je bila 2. t. m. pri sv. ma=i milostnega škofa ob desetih natlačena vrad-nijštva, vojaštva in vsih stanov. Nam ni treba pisati veliko besed o tej reči. Naša slovensko-katoliška dežela je bila in je vsak čas verna slavni habsburški dinastiji. Naša zvestoba je iz verskega nagiba, na katoliški podlagi, ki se ne pretrese. ,,Hrast s i omaja in hrib; zvestoba Slovencu ne gane." Verna prestolu je dežela v dobrih in hudih časih. Dosti je, da je katoliška, in dokler je katoliška, se tudi za zvestobo ni treba bati. Ne more se pa zraven veselja tajiti pri katoličanih otožnost, ako se ozirajo na preteklost, zarad razdora med Cerkvijo in deržavo, zarad razpora med nar.idi, zarad bivših nesrečnih vojsk, kar je katoliškemu vladarju in očetu vsih podložnih ravno tako britko, kakor narodom. Hvaležna je dežela Njih veličanstvu za varstvo in očitno varnost, za mnogotere dobrote ob hudih časih, za vso Njihovo ljubezen in blagoserčnost. Bog daj runogo preterpevše mu blagoserčnemu cesarju dočakati družili 'J j in pa veliko več boljših let, — bolših veseljših za cesarja, za cesarstvo, za našo sv. Cerkev!
Kterega pravega Slovenca pa britka žalo-t ne obide, ako na sam ,,Cesarjev z!ati dan" v sredi Slovenije eelo vladni časnik ne more zagrizti svoje jeze zoper mater Cerkev vsih Siovcnccv, ter v popevki, ki ima svečano->t preslavljaM, brezumno in breztaktno čivka o „goljutivem Ilimu!" Na pervi strani lista stoje n.mrcč besede: ,,Nieht mehr lockt uns Sirenenruf zu dir hin, triigerisehes Rom! Wir bauen mit Iuliens Volk vereint an uns'rer Einheit Dom!"
Kaj neki nas je Rim „ogoljufal?" Kaj pa da, prestavljati se morajo tisti, ki so nam dežele oitergovali, cesarstvo za tišuče in tisuče tolarjev opleli; papeža ki nikomur ni lasca izpulil, pa je treba gerditi? Psovanje zoper Rim je psovanje zoper vero samo in zoper naš katoliški narod.
Da take žaljive zabavljanja niso po volji in v smislu našega svitlega cesarja, to kažejo med drugim preblage besede, ki jih je Njegovo veličanstvo odgovorilo predlitavskim in zalitavskim škofom na njih vo-šilo.
Predlitavskim škofom je rekel cesar: „2ivo vde-leževanje, ki ga škofje in od njih vladana duhovšina v kraljestvu skazujejo pri slovesnosti o sklepu z dogod* bami bogate dobe Mojega vladtnja, mi služi v posebno zadovoljnost, kakor tudi rad priznam poterjeno zvestobo in priverženost, ktero mi zgovornost Vaše eminencije naznanuje.
Zanesljivo upam, da prijaznemu skupnemu djanja duhov s ke in svetne oblasti se bo posrečilo pre-magati pritežnosti, ktere sedanji viharji tej cnoserčni delavnosti na pot stavijo.
Živo vošim, naj Božji blagoslov spremlja poklicno djanje duhovstva. ki na to meri, da v veri zasijenimir preselujejo v serca prt b valstva.
Škofje M« je deržave, tega sem si svčst, ne bodo opustili s svojo veliko veljavo na to delat*, da se ta namen doseže."
Ogerskim Škofom pa je cesar odgovoril na njik vošilo:
„Sredi mojih vladarskih skerbi ste bili vselej Moje zveste podpore, in z gorečim gojenjem verskega čutila ste vestno *poin'>vali svojo d< ltnost. Spoinovalt ste to do M«.je posebne zailovoljnosti med zid jo kužljivo bo-leznip), ker čut ii ste, (1» v hud'h časih je vera in za-upauje v Bogi zmožno obvarovati obujanja. Blagovolite Me tudi nadtlje podpirati z enako zvestobi — prosite B»ga, naj vai u c in blagoslovi domovino — naj blagoslovi M>je vladanje in mi dodeli srečo, da za-morciti nek«ljer.cga blagra svojih narodov veseliti se."
I c Ljubljano. Mrtrlkn r slorcnskcm shrstcu. V IX, X iu XI iemku svojega J-zičnAa je učeui iu ne-utru iljivo mirljivi gosp. prof s.»r J. Miru p • pisal življenje in djanje ranjc. n iš"ga klasika profesorja M«'tel-kota zraven tega pi je v toliko druzih z.id 'Va'i našega slovenskega slovstva d ti pojasnovania, to m uu<» otel p-'zab!jciiosti itd., «ia si je za slovansko reč pri i- bil velike zasluge, — kakor v vsih 11 letnikih svojega izvirnega deia tako š* posebno v tre-i posle tujih. V naših Časih, ki nekterim prestavljanje 1 .tr- vst^a in brezver-stva ve i j.a za slovstvo, če ne š' celo za zasluge, je tako delo toliko veči cene. Metelkove slovnice v j dernatosti, res:iičii'3*i in doslednosti nobena nase'njih (ki so sicer vse več -li manj plen iz uue} ni do*ega, in še vselej se kaže, da naj bolj v duhu slovrn-č n" tisti pišejo, ki so to -1 »vnico k >r nito j»r- študirali. Zato ima gotovo tu li }>os' bno zasiugo kd r k temu pripomore, d;- se spomin tako slavnega moža ohrani.
Omenjeni tri ie zvezki v e i knjigi so lepo delo v v. liki » soierki s 11> str.nmi. p- seie ti odtis .. 1'ovarša" (kteri ver.i šolski ča*nik bodi o tej priliki g g. duhovnom, UMteljt-m. «li akoni in re Inikotn mladine, aerčno priporočen). V ti') oddelkih teh tr-h letnikov ni b* samo življenje Metelkovo, ampak t>o zaznaznnjane tu ii vse druge lite arne znamenitosti dolge dobe od I. 178.) do
Dandanes je tako, da marsikteri je precej „slaven pisatelj če je le v treh vcrsticah čez zaslužene inož6 malo pozabavljal. Cerkev in duhovstvo nekoliko opsoval; v resnici veljavni možje pa se za ,.mračnjake*4 zasra-mujejo. Z »to je v prelgovoru tega dela po pravici rečeno: ,,Spisovaje slovstveno zgodovino živo čutim, da so na književnem polji slovenskem poleg nekterih pisa-n h li adic še mnoge puste ledine, da so premalo znani mars1 kteri prav dobri pa bolj skromni (tihotni) pisatelji, da so n:ktere dela precenjene, nektere pa premalo čislane. Treba je toraj, da Slovenci marljivo obdelujemo najprej one ledine, opisujemo verle pisatelje posebej in razglašamo njih slavne dela, popravljamo in vredujemo^ da mure potem doveršiti se prava slovstvena zgodovina
slovenska. — Osoda slavnih m6ž navadno je taka, da saslovf jim ime, kadar cagerne jim grob ... Iz pričujočega spisa bo menda očitnj vsim, da je Metelko res podoben tihemu potoku, ki rosi lepe senožeti in ravne polja."
Ponatis je vse skozi le v malo zvezkih in kdor nima „Tovarša", bo javaljne te zvezke dobil v roko, zato je bilo toliko bolj potreba, da smo nekoliko obširniše omenili to delo, ki bo vselej znemenito za zgodovino slovensko, posebno pa za slovstveno zgudovino.
Vabilo k obhajanju 25!etnice Nj»h e. k. apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I, katero bo napravila katoliška diužba za Kranjsko v pondelek 8. decembra 1873 ob 5. uri zvečer v svojih prostorih.
Začenje se s primernim nagovorom, potem je V m bola; čisti doneski so namenjeni za obleko ubogih šol-t>kih otrok.
Odbor vabi k obilnemu vdeleževanju svoje ude, pa tudi ude kabdiško-političncga društva.
V Ljubiiani 1. decembra 1873.
Odbor.
O Hohenwartu se piše „Cechu" z Dunaja zastran njegovega molčanja pri adresni obravnavi. Mislilo se je tu pa tam, pravi dopisi.ik, da Ilcheiiwart bode pri per-vem vstopu kakor velikan Gol i jat poterl svoje nasprotnika ... Kes je, da vodi več cest k cilju, tako je tudi gotovo, da je gr«>f dobro in pa z vsih strani preudaril, ktero pot ima neogibno nastopiti. Njemu in nam rrora edino na tem ležeče biti, da pričaka pravega trenutka s hladnim premislikom, kjer bi se dal s celo gotovostjo važnemu djanju nasledek piičakovati.
Med tem pa ne smemo misliti, da je bil llohen-wart dozdaj v deržavnem zboru brc-z posla. Prciskaval ie Btanje iz vsih strani z naj veči marljivo tjo in dosti bolj določno, kot ie neprijatcljem ljubo. S tim j" dospel do samih ključev stanja, situacije, ktere je treba rabiti z naj veči pazljivostjo, kteri pa o pravem času delajo doželeno službo, in mogoče da celo čuda. Cemu tedaj lomiti steno, ako moremo prav zložno piiti v lii-o, iina-jrči ključe in čakajoči primernega trenutku? Ne smemo nikakor misliti, da se d;i storiti čez noč preklic naših tako mnogotero zapletenih in zapredenih razmer. Veliko je treba najprej pojasniti, preden se kaj počenja, in ravno za t«» p: trebno pojasnovanje se zdaj stalno dela. Sterpljenje na našem stališ«*u je neogibno p itrebno . .
Hojo za Kristusom, Tomaža Kempčana zdaj
pomnoženo z zbir- o navadno p< trebnih molitev in pesem, so v novo n.i t>*. itlo dali gg. boslovci lavantinskega semenišča. Nritii je popravljan in pomot očišen. Ta knjiga je kristjanom tako imenitna, da bi bilo odveč vsako priporučevanj«'. Dosti je, da vedo, da je na svit-leiu, in napravil si jo bodo rad vsak, ki želi kaj lepega, in dobrega čititi. (Velja lep » v platno v zana '. O kr., v Mariboru pri ku.igovezu A. N- <va*u, ali pa pri špirit-valu preč. g. .1. Bohincu.)
Baje bi nekaj te logov še rado teologijo zapustilo, ako bi imeli „časno podporo" ve povedati Narod". — Morebiti bi pa kaj „nar«;dovcev'; šlo rado v bogoslovje; kajti oni ,,vero spoštujejo" in ,,ljubijo narod", kteri čedalje bolj toži zarad pomanjkanja duhovnov.
Iz Teržaške okolice, 23. novembra. — 21. t. m. je teržaško mesto sijajno pokazalo svoj katoliški značaj. Ta dan prebivalci te žaškega mesta prav posebno praznujejo od 1. 1849, odkar je bilo teržaško mesto na prošnjo preblažene D. Marije rešeno hude bolezni kolere. — Ljudstvo ta praznik navadno imenuje praznik „Matcre liožje dobrega zdravja" (Madonna della sa-lute), in akoravno ni zapovedani praznik, vender ga
zelo spoštujejo; tudi sicer marsikteri slabovernež, ki drugač celo leto v cerkev ne gre, se ta dan pa gotovo v cerl vi ne pogreša. Ker nas je tudi v tem letu huda mo-rivka kolera obiskovala, za ktero je do 17. t. m. 620 oseb zbolelo in 362 umerlo, in ker je neke dni kar naenkrat bolezen zginila, se je bilo nadjati, da se bo ta obljubni praznik letos posebno slovesno praznoval. In res je bilo tako. Od ranega jutra do poldne so bile cerkve pri vsih ss. mašah vse natlačene, ravno tako tudi pri popoldanski službi Božji, pri kteri se je v zahvalo zapeia zahvalna pesem, „Te Deum". Največi slovesnost pa te obhaja v tako imenovani jezuitovski cerkvi. Pri slovesni semipontifikalni sv. maši se je ljudstva vse terlo; teržaški vladni časniki naznanjajo, da je bilo v cerkvi in pred cerkvijo okoli 10.000 tseb nazočib. S stranskih altarjav so morali cveti ce in svečnike pobrati. Taka gnjeea je bila tudi popoldne pri pridigi in pri slovesnih iitanijah. Stroške te slovesnosti v tej cerkvi odpravlja bratovšina „Madonna della saluts", ki so silo veliki, kajti petje in muzika je ta dan v tej cerkvi kaj nenavadnega in veličastnega. Sicer pa slovesnost v tej cerkvi še ni končana, ker terpi skup osem dni in v petek dopoldne je slovesno obhajilo udov bratovšine „della salute", popoldne pa se zahva'na pesem zapoje. — Tudi je bila silno obiskovana kapelica pri,,Belem vodnjaku" v starem mestu; tam je podoba preblažene D. Marije, kfera je bila po nekem hudobnežu leta 1849 ranjena ; ta podoba se jc tistega leta ob času kolere v slovesni procesiji nesla po mestu. Sicer sta liberalna časnika „Cittadino" in „Progresso"' bila kar zelena jeze, viditi, da je prebivalstvo mesta Še tako keršansko, ter v potrebah ondi pomoč išče, kjer je pomoč najti. Ko nista mogla se drugač znositi, znosila sta se nad šolskimi oblastnijami, češ, da poduk v šolah terpi, ker se je učencem ta dan dalo prosto. Kaj se pravi pa na ta dan šolo imeti, skusili so lansko leto, ko so ta praznik šolo imeli, pa nobenega v šolo ni bilo. Ako šolske počitnice terpe tudi tele 3 mesce, kakor se je letos pripetilo, poduk nič ne terpi; ako pride pa katolišk praznik, sedaj je pa ogenj v strehi: le šolo, le šolo! sicer bo poduk škodo terpel! Naj pa „Cittadino", ,.Progresso" in drugi časniki te baže še tako kričijo, ta spomin se bo spoštoval in praznoval, in pa z zmiraj veči slovesnostjo, kajte prazt ik .,Madonna della salute" se je pri Teiža-čanih tako %koreiinil, da ga ci mogoče v« č odpraviti.
Z.
Goriški katoličani BO posebno veselje naznanovali o grdu svojega vikšega škofa prevzviš. gospodo Andreja.
Kazfjteii po *rctu.
Dunaj. Svitli cesar sc podA menda G. pros. 1874 v Petrograd.
Avstrijansko. Dve interpelaciji v deržavnem zboru. V peti seji 18. novembra ste bile v deržavnem zboru izročeni dve zaprašanji aii interpelaciji. Vstavoverni liberalci so zaprašali ministra za nauke: ,,Kdaj bode zbornici izročil predloge, ki zadevajo vrav-navo razmere med deržavo in Cerkvijo", to je, kdaj pridejo na versto že večkrat zažugane osnove za nove cerkvene postave, ktere bi Cerkvi in katoličanom nove rane vsekale, kakor se je že večkrat pisalo. Levičarji, kakor Forcgger, Gross, Kopp in drugi podpirajo svoje zaprašanje s tim, da se že leta in leta te predloge odlašajo, da so te vravnave za vterjenje deržave in za poživijenje temeljnih postav neogibno potrebne, da se daljno čakanje ne d A opravičevati. Da naj se razmere
med Cerkvijo in deržavo vravnajo s porazumljenjem s Cerkvijo, o tem liberalci besedice ne čerhnejo.
O ravno tej priliki je pa pravna stranka izročila vse drugo znpraaanje ministru za notranjstvo in za pravice, namreč zarad zmiraj veči nevarnosti oseb in premoženja po deželi: kaj da toraj namerja vlada v tem storiti, da se ljudem po deželi pridobi bramba za varnost osebstva in premoženja? Podpisani so: Hohenwart, Barbo, Herman, Greuter, Harrant, Karlon in drugi možje. Podperli so svoje zaprašanje s tim, „da je ena najbolj silnih zadev kmečkih srenj ta, da varnost osebe in premoženja dobi bolj izdatno brambo, kakor pa je bila dozdaj; da ni treba dokazovati, kako opravičena je ta (dobro znana) želja ljudstva. Sej deržava ima namen, pravice svojih podložnih braniti. Zahtevanje veči varnosti je toliko bolj opravičeno, ker tudi deržava zmiraj več iše in zahteva od svojih podložnih, ko davki in datve rastejo od leta do leta. Kako grenko je čutilo pri kmečkem prebivalstvu, knko močno se mora omajati ljubezen do domovine in pešati njih domoljubna vdanost, ako vidijo da je v tem ravno nasprotna razmera, namreč: kolikor več vsako leto gre za ohranjenje očitne varnosti, toliko huje in prav v strahovitih razmerah se nevarnost množi, ker morije, požiganja, ropi in naj pre-derzniši vlomi v poslopja, zlasti tudi tatvine pri živini se gode pogosto, in ne da bi se očitnim vradnijam spo-neslo hudodelnike zaslediti in jih sodnijam izročiti."
Ti dve vprašanji naj bolj očitno kažete, komu je res mar za pravi blagor ljudstva, komu pa le za liberalne strasti in za terpiočenje katoliške Cerkve. Vsak živi človek, kteremu se niso možgani v glavi posušili, dobro ve, da ravno ljudje brez vere so narbolj nevarni, ker iz takih so tatovi, ubijavci, požigavci, samomorivci, prešeštniki in skrunivci, naj veči goijuti in izprazno-vavci očitnih denarnic, začetniki polomov, obrekovavci in tatovi poštenja itd. Sej tudi drugač biti ne more. Kdor se ne boji Boga in njegove večne pravice, je le vprašanje: ktera reč ga m<<re še od hudobije odvračati?
— (Pomilostenja.) Svitli cesar je pomilostil vse tiste v Čislaj taniji, kteri so bili do cesarjeve 251et-nice obsojeni zarad žaljenega veličanstva cesarja ali koga iz cesarske deržine, kolikor imajo še kazni prestati. Tudi se odpusti vsim, kteri so za take hudodelstva v preiskavi, ali imajo v preiskavo priti za hudodelstvo, ki je bilo storjeuo še pred omenjenim dnevom. — Se v druzih hudodelstvih hoče Njih veličanstvo milost skazovati, posebno pri tacih, ki poprej še niso bili za hudodelstvo kaznovani in ki so hudo storili bolj iz prenagljenosti, iz vnemarnosti ali v sili, kakor pa iz hudobne volje, ali kjer je potrebno ozir imeti na stiskane in nedolžne svojce. V vsih teh reččh je ministru Gla-serju naročeno, da cesarju poroča.
Rimsko. Sv. Oče Pij IX so 21. listopada dali silo ginljivo in pretresljivo okrožnico (encikliko) do patrijar-nov, pervostolnikov, nadškofov, škofov itd. vesoljnega sveta. Naznanujejo, da prehude britkosti njih pastirstva so se zadnje leta tako narastle, da bi jih m6g!e potreti (ne pa, da bi morali „obupati", kakor piše neki časnik), ako bi jih milost Božja ne ohranila. Oikar so se sovražniki po krivici Rima polastili, ni skor dan minul, ki bi Njih ranjenemu sercu ne bil novih r£n usekal. Na-števajo dalje tiste ukaze vsiljene vlade, ki odvračajo cerkveno učenje ter spričujejo, kako resnično je, kar so že poprej rekli, da božjeropno uzetje papeževe la-stine meri zlasti na razdjanje moči in djanja papeštva in katoliške vere, ako bi bilo mogoče.
Nadalje popisujejo trinoštva, ki se godč katoliški Cerkvi po Švicarskem; naznanujejo, da veri sovražne
postave so brez veljave in kteri na njih podlagi sprejmejo cerkvene službe, zapadejo v veliko izobčenje; hvalijo pa Boga, da je prebivalstvo svoji veri ostalo
zvesto.
Ni manjši zvestoba, ki jo skazujejo duhovni in verniki po Nemškem, kteri posnemajo prelepe izglede svojih škofov; njih serčnost in stanovitnost je toliko slavniši, kolikor britkejši dan na dan eo preganjanja v nemški deržavi, zlasti na Pruskem. Z novimi postavami išejo Cerkev razdjati, in izmislili so si celo lažnjivo cerkveno vlado (hierarhijo), Keinkensa izvolili za laži-škofa in si ga dali v končno brezsramnost od jansenistov v Utrehtu posvetiti. Laži škof in tisti, ki so ga volili ali pomogli pri konsekraciji, kteri se mu podv« ržejo in pomoč skazujejo, so zapadli izobčenju.
Zdi se tudi, da nektere vlade v Ameriki so nezveste katoliški veri, k kteri se priznavajo. To očitno vojsko zoper Cerkev pripisujejo sv. Oče raznim ločinam, p -sobno Irajmavrarjcm. Te „sckte" so sedanji čas svoj namen dosegle, ker po raznih krajih so se polastile vlade in toraj deržavno moč obračajo v zatrenje sv. Cerkve. Toliko potrebniše je toraj, da verniki dobivajo brambo in poduk, pa da se vojskuje zoper zmoto.
Laško. Gorečnost, ki je ni v novo zbrani laški zbornici, se razodeva iz tega, da vsih poslancev je čez 500, pričujočih pa je bilo undan 228, izmed tih je 189 izvolilo predsednika Bianelieri a. To je očitna manjšina v zbornici, ker od nepričujočnih je misliti, da so predsedniku nasprotni, sicer bi ga bili menda prišli volit Kdor derži kaj do poštenja, bi take predsedniške volitve ne sprejel. Po Napolitanskem se boje zapustiti deržine, ker tam kolera razsaja. Zarad revštne se ta nadloga še bolj razširja. V Neapelnu mnogi prenočujejo po ulicah, ali po nesnažnih ljuknah, koder jc silo ljudi nasutih. Enako je v Kapri. Od vlade pomoči kličejo, ali ta zna bolj kloštre pleniti, kakor pa pomoč deliti.
Po Laškem se rudečkarstvo, internacijonalstvo skriva pod plajš delavskih družb. 17. njv. seje bila v Mantovi zbrala mantovsko beneška demokracija, čez 80 oseb.
— O pričetju laške zbornicc v Rimu je bil v novo izvoljeni Biancheri prisiljen šesterim umerlira poslancem nadgrobnice govoriti. Že kakim petdeseterim je ta predsednik pel mertvaško pesmico, in ni čudo, ako ne vč druzega govoriti, kakor pri vsakem, da je bil velik patriot. Tudi ni čudo, da se laški poslanci Rima tako močno boje, ter jc zmiraj suša poslancev v zbornici. „Unita" svetuje poslancem, naj nikar nc merjč, da ne bodo predsedniku britkosti delali, — in pa to-varšem —• bodi pristavljeno.
Švicarsko. Rudečkarstvo jo je v Bernu po nos« dobilo. Nasvetovano je bilo od posebne komisije, da naj se odpravi rimsko poslanstvo, da deželna zvezna vlada vzame v svojo oblast izrejo duhovstva, da se samostani odpravijo ter se ne smejo več novinci sprejemati. Vso take tatinske predloge je narodni svet v Bernu zavergel 28. nov., to pa z veliko večino 70 glasov zoper 33. Če so se ljudje v tako kratkem času toliko zmodrovali, morebiti se bojo še bolj sčasoma.
Španjsko. v Kartageni na Španjskem so rudeč-karji undan dali ukaz: da se mora vse premoženje deliti; da je pravica dedišine odpravljena; vse, kar je cerkvenega, kar imajo zastavnice, hranilnice itd., se prodi in razdeli... To je nova svoboda, kakoršni liberalci pesmice prepevajo, ki se jim utegnejo pa v skremžene žalostinke spremenile, ako rudečkarji kar čez noč tudi v njih naloskane sobe pridejo. — Ko so te dni repabli-kanarji Kartagcno bomoardovali, je v mestu več hii gorelo, po druzih so pa novo liberalci kradli in grabili!
Plitko. NadSkof Ledohovski je dobil pismo od de-ielnega predsednika, da naj se v 8 dučh odpovč svoji Škofovski službi; če ne ga bojo tirali v Berlin pred sodnijo.
T Triem je ondotna kaznovavna policija katoliškega škofa i bs dila na 3600 tolarjev oglobe, ker je 18 duhovi ov v službe vstanovil.
Francoski časniki pišejo prav prijazno o 251etnici nafega cesarja in govore o sočutji mtd Francijo in Avstrijo.
Amerikansko. Tri sto in šestnajst nemških duhovnov v Ameriki je v prekrasnem pismu srečo vošilo katoliški mu doliovstvu na Nemškem, da se tako junaško bojujejo za reč Božjo in s\ete Cerkve. — Tako se vesoljna Cerkev med seboj oserču^e.
—	Kako keršauatvo v Ameriki napreduje, priča obilno število cerk\&, ki so se zidale in se zidajo v naj novejšem času. Novih dodelanih je sedem, med kteriini je ziasu imenitna c»-rkev sv. Petra v East Kutland-u, ki stane 1UU.O<JO dolarjev in je ena naj lepših cerkvi v Novo Angleškem.
V Mili Krtek u na Floridanskem je vstanovljena nova cerkev sv. Leopolda, veči dei s pomočjo avstnjan-ake družbe sv. Leopolda. — Vogelni kamen je bil položen devet m cerkvam; posebno imenitna boceikevsv. Štefana v Broklin u, kteri jc bil vložen podatavni kamen 26. mal. serp. vpričo 15.000 ljudi; zida se ta imenitna cerkev v gotiškem zlogu in bo stala do lo<>,000 dolarjev. - Zidalo se bo razun tih še 13 druzih cerkva, med kterimi so nektere že v delu. Ker se cerkve zidajo za vernike, in ne da bi prazne stale, se iz tega prav očitno vidi bt žja moč katoliške Cerkve. Brezvlaame pomoči, pa sc vender tako velikansko razširja po Ameriki!
—	Protestant zoper brezverstvo. — Pro-testantovški „Church Chronicle" v Ameriki je v šolski zadevi s katoličani cnacih misel. Piše namreč: »Mi smo popolnoma enacih misel kakor zagovorniki verske od-reje. Dobro umtvamo, kako zelo se morajo katoličani čutiti sti&kani in zatirai.i zavoljo gerdobnega oškodovanja njih vestnih pra\ic, ker jih silijo, da naj plačujejo velik znesek za vzderžanje učne sisteme (deržavni . brezvčrskih šel), ktera Boga skiuni, iu se je toraj ne smejo v de leže vat i, ako se n°čejo pregrešiti zoper svoje otroke in sami zoper sebe. '1° Je ua,n (piotestan-tom) v sramoto, iu mi močno ob^ujemo» da se v tej zadevi katoličani sami poganjajo za Božjo reč, ter za svuje otroke zahtevajo šol, iz kterih Kristus«.vo ime in vera ni pregnana. Duh teh šolskih ^brezversl^h) postav je nepravičen, entstransk in ncsterpljiv."
Kače V Indiji. Kakor smo zadnjič naznanjali, delajo tigri v angleckih posestvih v Indiji grozno škodo, in veliko ljudi stori žalostno smert med njih zobmi. Ali v Indiji se ni bati le tigrov, skoraj še bolj nevarne so kače. V kratkem je dal na svitlo dr. Fajrer delo, v kterem pravi, da je 1. Ib69 samo v glavnem mestu Kal-kuti »>219 ljudi pomerlo vsled kačjega pika. Brez naj manjšega presiljenja se zamore tedaj na celem indijanskem polotoku število tih nesrečnih žertev vsako leto šteti čez 20X00.
Temu strašno velikemu številu se pa ni čuditi, če pomislimo, da ima Indija na subem skoraj 150 kačjih plemen, in da jih ni nič manj kakor 2o strupenih, in da se tim pridružuje skoraj enako število strupenih morskih kač, ktere se plazijo po rekah blizo morja. Pri toliki obilnosti strupenih kač bo pa človeku le kake tri
ali štiri plemena zares nevarne. Naj bolj se je bati po muzejih in zverinjakih (menažerijah) znane ropotače (Naja tripudians). Njen pik ie strupen za smert, njeno nagnjenje k napadu toliko, da je vsled kačjega pika umerlih skoraj dve tretjini tacih, ki jih je pičila ropo-tača; zamore se reči, da po nobeni drugi živali ni prišlo toliko ljudi ob življenje, kakor po nji.
Druga zelo navadna in nevarna kača je ta, ki jo imenujejo Bengalci »Sankerchur", to je skorjolomaCa, ker se hitro prikrade in je viditi, kt.kor bi prišla iz zno-tranjih delov dreves, —njeno znanstveno ime je »Ophio-phagus elaps". Ta je naj veči in naj bolj strupena indijanskih kač, in ako bi bila le nekoliko tako močno razširjena kakor ropotača, bi gotovo še huje razsajala, kakir ta.
Med 6219 smertnimi primerijeji, ki so se 1. 1869 v Kalkuti naznanili, se pri 4752 mertvih ljudeh ni zve-dilo, kterega plemeua kače 80 jih bile pičile; med 1567 znanimi jih je prišlo 92'J na ropotačo in 160 kratto (Bungarus caeruleusj, tretjo ravno tako zelo razširjeno, pa ne tako navadno pleme, ker njih strup bolj počasi škoduje in se zamore neškodljiv storiti, ako zdravnik pomaga o pravem času. Poslednjič je še omeniti gad (Vipera ali Daboia Itus&elliij, ki je na otoku Cejlonu znan z imenom lic-Polonga, in je v Indiji zelo razširjen in menda ne kaj manj srupen, kakor ropotača.
Te štiri plemena so prav za prav nevarne v Indiji, in sicer tako, da veči del vsaka kača, ki kacega človeka smertno piči in jo dobe, je enega tih plemen; le malokdaj se zgodi, da bi kača druzega plemena koga smertno pičila.	(»Ausland.")
Liberalna mladina. Pred enim tednim bo zaperlina Dunaju šest 14-10 letnih pobov, ki so se že več mescev pečali s tim, da so stekla pri štacunah ubijali in dragotiue iz predalov si prilastovali Ker so po »liberalnem katekizmu" le nektere »uzmovstva" hudobije, druge pa »opravičujejo", toraj je toliko manj čudno, ako dunajski in drugi ulicami razločka še dobro ne vedč. — Le čakite farizeji, tatovi vas znajo še zmodi iti; samo če ne bo prepozno!
Iz Ljubljane. Z Dunaja je telegrafirano »Nov/4, da je cesar milostno sprejel kranjsko poslanstvo in živo pohvalil v vsih okolišinah skušeno deželo; obžaloval pa mnogotere nesreče, ki jih je terpela zadnje leta. Z vsakim poslancem je blagovolil konečno nekoliko govoiiti.
— S petardami, kroglami stenolomkami, je protilo lahuustvo v Terstu in v Gorici o cesarjevi 25letnici. Je mar to pojaanjeuie Laibaherične himne: „... triigeri-sches liom! - VVir bauen mit ltaliens Volk vereint an uns'rer Einheit Dom V"
Osemdeset ubožnih soiskih otrok bode v nedeljo ob 11 v Čitalnici katoliška družba z obleko obdarovala.
MMobrolni darovi.
Za srednje-ajrikanski misij on: Z Verhnike 0 gL — Iz Horjula 7 gl.
Za sv. Detinstvo: 1 gl. po gosp. J. Dolencu. Za Dolence s točo poškodovane: Radeska fara 7 gL po gosp. L. Bergantu. — Predmestna Ternovska fara U gl.
Za dobre namene: G. J. J. is ...ge me d časni kup. banke Slovenije.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in aaloiniki: Jozel Blaznlkovl dediči v Ljubljani.