Nagrada Luchetta: priznanje Giovanni Botteri Knjiga o Mladinskih delovnih akcijah Contador bo osvojil Giro JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 125 (21.362) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 31. MAJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 5 31 Doma smo tudi v v Čedadu Dušan Udovič Današnja volilna preizkušnja je za Italijo pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Obnavlja se sedem deželnih uprav in nič koliko občinskih, tako ali drugače je k glasovanju poklicanih 22 milijonov volivcev. Poleg tega najbrž že dolgo ni bil tako poudarjen politični pomen volitev, čeprav gre za upravne. Kakšna slika bo izšla iz te preizkušnje bomo videli že čez nekaj ur. Na Tržaškem in Goriškem doživljamo to volilno nedeljo kot gledalci, saj v naši deželi skorajda ni upravnih volitev, ki bi pritegnile posebno pozornost. Gre za peščico furlanskih občin, med katerimi je za nas še najpomembnejša Čedad, kjer nam gotovo ne more biti vseeno, kako se bo izšel volilni boj za novo občinsko upravo. Čedad je tako ali drugače zgodovinsko in aktualno pomembnejši urbani center, na katerega gravitirajo s slovenskim prebivalstvom poseljene Nadiške doline. Je tudi center, kjer domujejo pomembne manjšinske institucije. Zelo verjetno pa bo tudi najpomembnejši upravni center zveze občin, ki jo predvideva nova, čeprav še nedorečena deželna reforma. Zato tudi za našo skupnost še zdaleč ni vseeno, kakšna uprava bo izšla iz današnjih volitev v Čedadu, ali bo znala ob splošnih prisluhniti tudi potrebam slovenskih ljudi in organizacij. Znaki dobre volje so doslej v tej smeri bili, o kakšnih velikih rezultatih pa bi težko govorili. Seveda si želimo take uprave, ki bo v besedah in dejanjih naklonjena dialogu in razvoju slovenske kulture, ki je na tistem delu našega teritorija aktivna in prepoznavna že vrsto let. gorica V občini bo največ 90 beguncev GORICA - Deželni odbornik Torrenti je v petek v Vidmu predstavil nove smernice za sprejemanje in porazdelitev prosilcev za azil v FJK. Predlog temelji na bolj enakomerni porazdelitvi beguncev po deželnem ozemlju. Občine poso-škega okrožja naj bi sprejele 5,83% prebežnikov (okrog 115 ljudi), občine tržiškega okraja pa 4,58% (okrog 90 ljudi). »Občina Gorica, ki gosti danes preko 200 prosilcev za azil, naj bi jih imela med 80 in 90, kar je sprejemljivo število,« je dejal goriški župan Romoli. Na 14. strani italija - Po polemikah o kandidatih imajo danes besedo volivci Volitve v sedmih deželah pomemben politični test Premier Matteo Renzi prepričan, da izid ne bo vplival na vlado gradiščuta - Ob Podveršičevem vinogradu Žaljivega napisa na kamnu ni več v /15 koper - Markovec Predor razburja manjšino KOPER - Predor Markovec med Koprom in Izolo, bodo odprli v petek, polemik pa ni konec. Po protestih obalnih županov zaradi cestnine je zdaj na vrsti italijanska samoupravna skupnost. Pritožuje se, da je Dars pri predoru namestil tabli s slovenskim imenom namesto dvojezičnega »Markovec - Monte San Marco«, kot bi moralo biti po predpisih na narodnostno mešanem območju. Na 3. strani trst - Finančna straža zasegla 7,6 tone cigaret Na slovensko-italijanski meji spet odkrili tihotapce cigaret TRST - Tihotapljenje cigaret iz vzhodne Evrope v Italijo je v razcvetu, tihotapci pa prepovedani tovor najpogosteje prevažajo v Kampani-jo, kjer je črna borza cigaret pod popolnim nadzorom kamore. Tako naj bi bilo po mnenju preiskovalcev tudi v zadnjem primeru, ko so tržaški finančni stražniki ob slovensko-ita-lijanski meji že spet naleteli na obilen tovor. V tovornem vozilu so odkrili 7,6 tone cigaret, oba šoferja so aretirali. Na 5. strani www.pvcnagode.si pvcnagode v ■■ Odkrijte višjo kvaliteto bivanja 15% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si PVC Nagode d.o.o. Podjetje za izdelavo in montažo PVC in ALU stavbnega pohištva Postojna - Slovenija Tržaška c. 87a Tel.: 00386 5 700 05 50 Fax: 00386 5 720 35 56 ¡nfo@pvcnagode.si RIM - Danes bo v Italiji pomembna volilna preizkušnja v sedmih deželah in številnih občinah. Na volišča je poklicana približno tretjina vseh volivcev v državi in bodo zaradi tega pomemben politični signal tudi za vlado Mattea Renzija, čeprav je premier včeraj izjavil, da so volitve deželne in nikakor niso test o priljubljenosti vlade. Politično vzdušje se je močno razgrelo s petkovo objavo poročila predsednice protimafijske komisije Rosi Bindi, ki še odmeva z ostrimi spori v Demokratski stranki. Njeni kandidati so sicer favoriti v večini dežel, z izjemo Veneta, kjer pričakujejo potrditev ligaša Zaie. Najbolj negotov naj bi bil izid v Kampanji in Liguri-ji, v ostalih štirih deželah pa naj bi leva sredina ne imela težav. V najboljšem primeru naj bi torej zmagala s 6:1, v najslabšem s 4:3, kar pa bi bil glede na pričakovanja hud neuspeh. Na 2. strani Giraldi, po sledovih 1. svetovne vojne Na 5. strani V Gorici sprevod proti termoelektrarni Na 14. strani Športno društvo Sovodnje praznovalo Na 16. strani Zamejec v odbojkarski reprezentanci Slovaške Na 21. strani <§ant'Anna Imprisa Trujvrti Tunf&ri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 2 Nedelja, 31. maja 2015 ITALIJA, SVET / italija - Danes upravne volitve v sedmih deželah Za Renzija volitve niso test o priljubljenosti vlade RIM - Danes bo v Italiji pomembna volilna preizkušnja v sedmih deželah in številnih občinah, med temi tudi v desetih občinah v Furlaniji Julijski krajini, od katerih je najpomembnejša Čedad. Velika pozornost pa je namenjena deželnim volitvam, ki bodo zajele približno tretjino vseh volivcev v državi in bodo zaradi tega pomemben politični test tudi za vlado premiera Mattea Renzija. Politično vzdušje se je močno razgrelo tik pred volitvami s petkovo objavo poročila predsednice protimafijske komisije Rosi Bindi. Komisija je na osnovi dogovora med strankami ugotavljala, kateri med kandidati, ki jim sicer predpisi dopuščajo kandidaturo, so zaradi prehodnih sodnih postopkov zaradi kaznivih dejanj povezanih z mafijo oziroma z oškodovanjem javne uprave neprimerni za izvolitev. Takih kandidatov so na volilnih seznamih odkrili skupno 16, od teh 4 v Apuliji in vse ostale v Kampanji. Štirje pripadajo levi sredini, dvanajst pa desni sredini. Najbolj odmeva vključitev v seznam kandidata Demokratske stranke za predsednika Kampanje Vincenza De Luce zaradi še vedno odprtega sodnega postopka glede domnevnega izsiljevanja v funkciji župana Salerna še iz leta 1998. Celotni vrh DS se je zaradi tega ostro spravil na Bindijevo in ji očital, da je kot predstavnica manjšine v stranki zlorabila funkcijo na čelu protimafijske komisije, zato da bi politično škodila Matteu Renziju. Bindijevo zagovarjajo le nekateri med vidnejšimi predstavniki manjšine v DS, zlasti pa SEL in Gibanje 5 zvezd, ki ji priznavajo pokončno držo, pogum in korektnost pri izvajanju mandata, ki je slonel na dogovoru med vsemi strankami. Vodstvu DS očitajo, da jim je delo protimafijske komisije ustrezalo, vse dokler ni bil njihov kandidat De Lu-ca vključen v seznam ti. »nespodobnih«, kar pa je bilo neizbežno, saj ima odprt kazenski postopek zaradi enega od v dogovoru predvidenih kazenskih dejanj. S tem v zvezi se je včeraj oglasil tudi predsednik italijanske škofovske konference kardinal Arnaldo Bagnasco, ki ocenjuje, da je ocenjevanje primernosti kandidatov zelo resna zadeva, »ki jo je treba bolje urediti na pravni, politični in zakonski ravni«. Bagnasco opozarja, da je po ustavi opravljanje javnih funkcij služba v korist skupnosti in da jo je treba opravljati na spoštovanja vreden način. Kardinal je tudi pozval volivce, naj se kljub vsemu ne predajo malodušju in naj se ne odpovedo svoji pravici in obenem dolžnosti do glasovanja. Prav povečanje volilne abstinence bi po mnenju mnogih opazovalcev utegnilo zaznamovati današnjo volilno preizkušnjo in morda tudi pogojevati njen rezultat. Po napovedih na začetku volilne kampanje naj bi z izjemo Veneta, kjer je favorit dosedanji predsednik Luca Zaia iz vrst Severne lige, v ostalih šestih deželah bili v prednosti kandidati Demokratske stranke. V zadnjih tednih pa so mnogi omenjali tudi možnost drugačnega razpleta, zlasti v Kampanji in Li-guriji, kjer sta Renzijeva kandidata De Luca in Paita izzvala delitve v Demokratski stranki. Presenečenj ni pričakovati v Toskani, Umbriji, Markah in Apuliji, vendar bi rezultat 4:3 namesto 6:1 bil za Mattea Renzija gotovo hud neuspeh. Premier je sicer včeraj na festivalu ekonomije v Trentu v odgovoru na novinarska vprašanja dejal, da so volitve deželne in nikakor niso politični test o priljubljenosti vlade, zato v vsakem primeru ne bodo imele posledic na državno vlado. »Sicer pa sem optimističen, kot vedno,« je zagotovil Renzi. Francoski premier Manuel Valls in Matteo Renzi z novinarko Lilli Gruber na festivalu ekonomije v Trentu; Renzi je ob tej priložnosti dejal, da današnje deželne volitve ne bodo imele velikega vpliva na rimsko vlado ansa ženeva - Zunanja ministra John Kerry in Džavad Zarif Novi pogovori o iranskem jedrskem programu ŽENEVA - Ameriški državni sekretar John Kerry in iranski zunanji minister Džavad Zarif sta se včeraj v Ženevi sešla na novih pogovorih o iranskem jedrskem programu, na katerih skušata premostiti razlike v stališčih med Iranom in Zahodom, kar bi omogočilo dosego končnega dogovora o tem vprašanju do 30. junija. Iran in šesterica svetovnih velesil so okvirni dogovor o iranskem jedrskem programu dosegli aprila, a nekatera vprašanja ostajajo odprta. Med njimi je vprašanje dostopa zahodnih inšpektorjev do iranskih vojaških objektov in zmogljivosti. Kot je pred pogo- vori v Ženevi dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Jeff Rathke, je to eno od vprašanj, ki jih skušajo rešiti s pogajanji. Iranski pogajalec Abas Aragči je sicer ponovil nedavne navedbe iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hame-neja, da Teheran ne bo dovolil niti inšpekcij vojaških objektov s strani tujcev niti pogovorov z iranskimi jedrskimi znanstveniki, kar zahteva Zahod. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je v zadnjem poročilu, objavljenem v petek, izpostavila, da Iran njenim inšpektorjem ni zagotovil ustreznega dostopa do jedrskih objektov. ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in Nemčija so trenutno sredi pogajanj s Teheranom, da bi do 30. junija dosegli dogovor o iranskem jedrskem programu. Ta bi Iranu v zameno za omilitev ostrih sankcij preprečil razvoj jedrskega orožja. Če bo v celoti uveljavljen, bo moral Iran občutno zmanjšati svoje jedrske aktivnosti, preostale pa bodo podvržene izjemno strogemu nadzoru. Iran ves čas trdi, da je njegov jedrski program namenjen miroljubnim energetskim namenom, zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede prizadevanj za izdelavo jedrske bombe pa je po navedbah Teherana neutemeljena. (STA) Na shodu v Moskvi aretirali aktiviste za pravice istospolnih in nasprotnike MOSKVA - Moskovska policija je včeraj v središču ruske prestolnice aretirala več aktivistov za pravice istospol-no usmerjenih in njihove nasprotnike na shodu v podporo homoseksualcem, ki je potekal brez dovoljenja oblasti. Med shodom, ki je potekal na trgu pred uradom moskovskega župana, so aretirali najmanj 16 ljudi. Med aretiranimi so tako udeleženci demonstracij, na katerih so pozvali k spoštovanju pravic gejev in lezbijk, kot njihovi nasprotniki, ki so demonstrante med drugim napadli s kislino. »Želeli smo prirediti mirne demonstracije. Za to si prizadevamo že deset let, a vsakič znova ne dobimo dovoljenja oblasti,« je pojasnil eden od organizatorjev Nikolaj Aleksejev. Homoseksualnost v Rusiji od leta 1993 ni kazniva, je pa tabu in jo številni obsojajo, predvsem ruska pravoslavna cerkev. Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2013 podpisal sporen zakon o prepovedi homoseksualne propagande. Ustanovitelj spletne strani Silk Road obsojen na dosmrtno ječo SAN FRANCISCO - Sodišče v New Yorku je ustanovitelja spletne strani Silk Road, znane tudi kot "eBay za droge", Rossa Ulbrichta obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Gre za najvišjo možno kazen za 31-letnika, ki je bil med drugim spoznan za krivega preprodaje mamil, pranja denarja in he-kerstva. Ulbricht je bil sicer spoznan za krivega že februarja. Ulbricht naj bi od začetka leta 2011 vodil spletno tržnico, na kateri so prodajali in kupovali heroin, kokain, LSD, poleg tega pa med drugim tudi hekerske programe. Plačevalo se je z bitcoini. Po ocenah ameriških oblasti je bilo preko spletne strani opravljeno za 1,2 milijarde evrov nezakonitih poslov z mamili. Zaradi mamil, ki so jih kupili preko te spletne strani, je po navedbah tožilstva umrlo šest ljudi. Ulbricht naj bi tudi skušal preko posrednikov ubiti pet ljudi, za kar naj bi plačal 650.000 dolarjev. Ulbrichta so aretirali oktobra 2013, potem ko so zaprli njegovo spletno stran. japonska - Včeraj Močan potres brez žrtev in hujše škode TOKIO - Japonsko je včeraj stresel potres, ki so ga čutili tudi v prestolnici Tokio. Po podatkih japonske meteorološke službe je dosegel ma-gnitudo 8,5. O morebitnih žrtvah ali škodi ne poročajo. Ni pa nevarnosti cunamija, je poročala japonska televizija NHK. Žarišče potresa je bilo pri otoku Ogasawara v Tihem oceanu, kakih tisoč kilometrov južno od Tokia. Tla so se stresla ob okoli 20.30 po lokalnem času oziroma 13.30 po srednjeevropskem času. Tresenje je bilo čutiti po vsej Japonski. V Tokiu so se za kakšno minuto zamajale stavbe in sprožili avtomobilski alarmi. Na letališču Narita so začasno ustavili lete ter na stadionu nogometno tekmo, za kratek čas so se ustavili tudi vlaki. Potres je po moči skoraj podoben potresu marca 2011. Takrat je v potresu z magnitudo 9,0 in posledičnem cunamiju na severovzhodu Japonske umrlo 18.500 ljudi. Valovi so takrat zalili jedrsko elektrarno Fuku-šima in povzročili najhujšo jedrsko nesrečo na Japonskem doslej. hrvaška - Civilna pobuda Referendum o referendumih ZAGREB - Več hrvaških sindikatov in organizacij civilne družbe je včeraj začelo zbirati podpise pod referendumsko pobudo, s katero želijo poenostaviti postopek za izvajanje državljanskih referendumskih pobud. Do 13. junija bodo morali zbrati podpise najmanj desetih odstotkov hrvaških volilnih upravičencev, torej 380.000 podpisov. Pobuda Referendum za referendum nasprotuje vladnemu predlogu spremembe zakona o referendumu, po katerem bi podpise za referendum lahko zbirali le v upravnih enotah. Želijo tudi znižanje potrebnega števila podpisov za razpis referenduma na 200.000. Koordi-natorka pobude Željka Bojic je večkrat izjavila, da gre za reševanje neposredne demokracije z namenom ohraniti referendum kot instrument demokracije državljanov. Od ministrstva za upravo so zahtevali, naj jim sporočijo, koliko podpisov morajo zbrati. Pri dosedanjih referendumskih pobudah je bilo število potrebnih podpisov odvisno od tega, ali so jih prispevali volilni upravičenci, ki živijo na Hrvaškem ali tudi hrvaški državljani zunaj meja matične države. Šlo je tudi za neusklajenosti volilnih seznamov s policijsko dokumentacijo o bivališčih državljanov. Pobudniki so dejali, da za njimi ne stoji nobena politična opcija, a so tudi potrdili, da so pobudo podprle opozicijske stranke kot so HDZ, Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in Hrvaški laburisti - stranka dela (HL). Spremembe zakona o referendumu so v parlamentarnem postopku. Poleg podpisovanja referendumskih pobud v upravnih enotah je vlada predlagala tudi možnost elektronskih podpisov v javnem računalniškem sistemu e-državljan. Predlaga tudi, da bi odločitve na referendumih veljale zgolj dve leti, potem pa bi sabor lahko spremenil odločitev državljanov. Obdržali bi tudi desetodstotni prag pri zbiranju podpisov. (STA) sirija - Napad vladnih sil Bombe iz sodov nad tržnico DAMASK - Helikopterji sirskih vladnih sil so včeraj v provinci Alep na severu Sirije odvrgli več t. i. bomb iz sodov, pri čemer je bilo ubitih najmanj 71 civilistov. Več deset jih je bilo ranjenih, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Helikopterji so bombe odvrgli na tržnico v mestu Al Bab, ki ga nadzira skrajna Islamska država. »Ljudje se v soboto zjutraj pogosto zbirajo na tej tržnici, zato je število žrtev tako visoko,« je povedal vodja Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel Rahman. V omenjenem napadu je umrlo 59 ljudi. Vse žrtve so moškega spola, saj imajo ženske v krajih pod nadzorom Islamske države mnogo manj svobode gibanja, je pojasnil. Ker je veliko ranjenih v kritičnem stanju, nekaj oseb je tudi pogrešanih, pričakujejo, da bo število smrtnih žrtev še višje. Sile predsednika Bašarja al Asada so s helikopterji napadle tudi sosesko v vzhodnem delu Alepa, ki jo nadzirajo uporniki. Pri tem je umrlo dvanajst ljudi, od tega osem članov ene družine. Pri t. i. bombah iz sodov gre za doma narejeno orožje iz sodov, zabojev in podobnega, napolnjenih z eksplozivom in odpadnim železom. Kot opozarjajo človekoljubne organizacije, je takšno orožje zelo uničujoče in ubije vse, ki so v bližini. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je v petek zvečer prišlo do napada tudi v Tada-monu južno od Damaska. Pri tem je umrlo najmanj sedem pripadnikov vladnih sil, deset je bilo ranjenih. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. maja 2015 3 čedad - Občni zbor Kulturnega društva Ivan Trinko Pripravljajo se na praznovanje 60-letnice V tem jubilejnem letu načrtujejo še bogatejši program dejavnosti zaščitni zakon - Izvajanje v zdravstvu Na potezi je dežela Problem izkaznic rešen, na vrsti potrdila in dokumenti, pojasnjuje L. Semolič ČEDAD - Izdajanje Trinkovega koledarja in drugih knjig, prirejanje posvetov, razstav, upravljanje knjižnice, katere popisan knjižni fond šteje približno 9 tisoč knjig. To so le nekatere izmed številnih dejavnosti čedajskega Kulturnega društva Ivan Trinko, ki bo letos slavilo 60-le-tnico ustanovitve in ki je bilo prvo prosvetno društvo na Videmskem in v tem dolgem obdobju eden izmed nosilnih stebrov beneškega kulturnega preporoda in obenem tudi stalno skušalo slovenski svet približati tudi ostalim jezikovnim skupnostim na teritoriju. Glavne lanske pobude društva in program za letošnje leto sta na petkovem občnem zboru KD Ivan Trin-ko v Čedadu predstavila predsednik Miha Obit in tajnica Lucia Trusgnach. Kar zadeva 60-letnico društva so na občnem zboru predlagali, da bi se takrat posebej spomnili tudi Alda Klodiča, Milka Ma-tičetovega in Pavleta Merkuja. Kot kratkoročni cilj pa so si zastavili tudi okrepitev članstva. Posebej so izpostavili tudi upravljanje urada za slovenski jezik, ki ga predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino, na podlagi konvencije z Občino Čedad. KD Ivan Trinko namreč brezplačno že od oktobra 2013 skrbi za to, da ta urad deluje. Med pobudami so omenili tudi sodelovanje pri evropskem projektu Lex in digitalizacijo beneških časopisov in Trinkovih koledarjev. Napovedali so organizacijo fotografske razstave o vasi Ažla v špetrski občini v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža in Inštitutom za slovensko kulturo, nadaljevanje literarnega projekta Koderjana, v okviru katerega vsako leto v Topolovem gostijo književnika in nato njegovo delo predstavijo na Postaji Topolove. Zadnji gost je bil slovenski pisatelj Miha Mazzini. Društvo pripravlja tudi ilustrirani štirijezični tematski slovarček, katerega cilj je, da se ohrani narečje iz vasi Subit v občini Ahten, namerava izdati pesniško zbirko Claudie Salamant v narečju Idarske doline (Občina Prapotno), vključilo pa se je tudi v program letošnjega Mittelfesta s pobudo Mittelibro, ki bo neke vrste literarni uvod v čedajski festival. Med 19. in 21. junijem bodo priredili pet srečanj in tri delavnice za otroke, med avtorji, ki jih bodo predstavili, pa je tudi Miroslav Košuta. (NM) TRST - V petek smo poročali o zasedanju paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki je z deželno odborni-co Mario Sandro Telesca razpravljal o izvajanju določil zakonske zaščite v delovanju zdravstvenih služb. Tej problematiki že dalj časa pobliže sledi načelnik pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič, ki se zasedanja zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. V sporočilu za tisk pojasnjuje, da pravno posvetovalna delavnica posveča veliko pozornost spoštovanju 7. člena zaščitnega zakona, ki obravnava slovenska imena, priimke in poimenovanja in med drugim določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki. »V tem smislu,« piše Semolič »stalno interagiramo tudi z deželnim odbornistvom za zdravstvo, kjer kot izpostavljeno na zadnji seji paritetnega odbora, ostaja še marsikatera nedorečenost. Vsekakor pa želim izpostaviti, da je zadeva zdravstvenih izkaznic (ki ne gre pozabiti, so v pristojnosti Agen- cije za prihodke!) rešena že pred nekaj leti. S tem vprašanjem se je posl. Blažina dolgo ukvarjala na deželni in državni ravni, dokler ni bil z dekretom Brunetta omogočen prenos slovenskega črkopisja iz datotek posameznih občin v informatski sistem Inasaia centralne javne uprave. Čisto drugače pa gre uokviriti problem zdravstvenih potrdil in ostalih zdravstvenih dokumentov, ki so v pristojnosti deželnega odborništva, za kar gre iskati rešitev po vsej verjetnosti pri deželni družbi Insiel. Prepričan sem, da ba deželna od-bornica uspešno posegla in zagotovila polno spoštovanje zaščitnih norm tudi področju zdravstva kot je bilo to doseženo z osebnimi in zdravstvenimi izkaznicami ter vozniškimi dovoljenji«. Semolič še opozarja, da se prav v tem času udejanja evropska direktiva o možnosti koriščenja zdravstvenih storitev v sklopu EU in se snujejo čez-mejni projekti (npr. Ezts na Goriškem), kar še krepi potrebo po spoštovanju slovenskega črkopisja in ustrezni prisotnosti vidne dvojezičnosti v zdravstvenih strukturah. Tajnica Lucia Trusgnach in predsednik Miha Obit nm koper - Protest italijanske samoupravne skupnosti glede predora Markovec Dars ni spoštoval dvojezičnosti Ob vhodih bi morali tabli biti dvojezični - Odprtje bo 5. junija - Včeraj vaja civilne zaščite s simulacijo težke nesreče KOPER - Odprtje predora Markovec, ki bo hitreje povezal Koper in Izolo, bo v petek, 5. junija. Po polemiki z vsemi obalnimi župani zaradi sporne uvedbe vinjete za vožnjo skozi predor, ki onemogoča popolno opustitev stare ceste ob obali in njeno preureditev v kolesarsko cesto in sprehajališče ter ureditev kopališč, se je v teh dneh vnela nova polemika zaradi ne-spoštovanja pravic italijanske narodne skupnosti. Ob obeh vhodih v predor je namreč družba za avtoceste Dars postavila tabli samo s slovenskim imenom Mar-kovec. Predsednik koprske Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in podžupan mestne občine Alberto Scheriani je zaradi tega protestiral pri vodstvu Darsa in jih opozoril, da bi ob slovenskem morali na tablah navesti tudi italijansko ime »Monte San Marco«. Kot poroča dnevnik italijanske manjšine La voce del popolo, pa so z Darsa neformalno odvrnili, da so predpise spoštovali s tem, da so vse prometne oznake in navodila v predoru in izven njega namestili v treh jezikih (tudi v angleščini), medtem ko naj bi imena krajev ostala navedena le v slovenski inačici. Pri Samoupravni skupnosti uraden odgovor na dopis še pričakujejo, navedeno tolmačenje pa označujejo za absurdno. »Vsi toponimi na narodnostno mešanem območju imajo slovensko in italijansko inačico in na javnih oznakah morata biti navedeni obe. Zahtevali bomo, da se to spoštuje tudi pri predoru,« zagotavlja Scheriani. Nekaj dni pred odprtjem predora Markovec, so pripadniki sistema zaščite in reševanja včeraj izvedli vajo, s katero so preverili delovanje pri reševanju ob večji nesreči v predoru. Simulirali so, da se 700 metrov od vhoda v desni cevi predora iz smeri Kopra zgodi prometna nesreča zaradi nasproti vozečega vozila. Po nesreči, v kateri sta sprva udeleženi le dve vozili, izbruhne požar, takrat pa pripelje še avtobus s potniki, ki se želi izogniti nesreči in trči v odstavno nišo. Lažje in huje je poškodovanih po scenariju okoli 20 ljudi. Z vajo so preizkusili delovanje varnostnih in drugih sistemov ob nesrečah v predoru. Vhod v predor s sporno enojezično tablo fotodamj@n celovec - Zaključek zadružnega projekta Interreg ID - COOP Zadružništvo dodana vrednost Z leve Oscar Kiesserwetter, Marina Einspieler, Igor Komel in Gunther Rautz CELOVEC - Pred dnevi se je v Celovcu v prostorih Zveze Bank zaključil nadvse zanimiv zadružni projekt ID - COOP (Identiteta in zadružništvo v naseljih z zgodovinsko jezikovno manjšino 2012 - 2015). Projekt Interreg IV Italija - Avstrija ID- COOP se je odvijal v provincah Belluno, Bozen, Videm in Gorica (v Italiji) ter v Beljaku, deželi Celovec in Velikovcu v Avstriji. Namen je bil izpostaviti z zgodovinskimi jezikovnimi skupnostmi inovativno povezavo, v kateri naj bi ravno zadružništvo bilo dodatna vrednost razvoju. Zato so pri projektu ob tej priložnosti aktivno sodelovale posamezne zadruge različnih narodnostnih in jezikovnih manjšin iz Italije in Avstrije (Nemci, Slovenci, Furlani in Ladinci iz Italije; ter slovenska manjšina iz Avstrije). Vodilni partner projekta je bila Evropska akademija Eurac iz Bocna, s pridruženimi slovenskimi partnerji: na Ko- roškem Zvezo Bank, Birojem za slovensko narodno skupnost na Koroškem in Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Celovca; v Italiji pa s kulturno zadrugo Maja iz Gorice. Na zaključnem snidenju sredi glavnega mesta avstrijske Koroške so po uvodnem pozdravu direktorice Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (eden izmed osrednjih partnerjev projekta Id - Coop) Marine Einspieler - Siegert, spregovorili Gunther Rautz, koordinator na inštitutu za pravice manjšin EU organizacije Eurac iz Bocna, Igor Komel predsednik kulturne zadruge Maja in Kulturnega doma v Gorici in Oscar Kiesswetter, iz Sophia zadružništva za socialno inovacijo in raziskovanje iz Bocna. Rautz je ob tej priložnosti predstavil knjigo o zadružništvu v nemškem jeziku, ki je izšla v okviru Id-Coop projekta »Eine Geschichte von Sprachminderheiten und Genossenschaften. Oscar Kiessewetter, eden izmed osrednjih likov izvedenega projekta, pa je še posebej izpostavil vlogo zadrug te izpostavil dejstvo, da zna biti zadružništvo v skupni navezi dodatna vrednost za posamezne zadruge na teritoriju. Predsednik kulturne zadruge Maja, Igor Komel, pa je v uvodu izpostavil tako delovanje zadruge (prve tovrstne kulturne enote na Goriškem, ustanovljene leta 1992), kot Kulturnega doma v Gorici. Še pose- bej je izpostavil vlogo kulturne dejavnosti v kriznih trenutkih, kakršnim smo priča danes. Kultura namreč ljudi dodatno povezuje ter odigrava svojo nenadomestljivo družbeno in socialno vlogo. Zaključil je z mislijo, da »narodnim in jezikovnim skupnostim ni vseeno, če se območje na katerem živijo, gospodarsko in socialno razvija ali pa nazaduje. Zatorej je nujno potrebno obstoječim manjšinam omogočiti izvajanje povezovalne in specifične vloge vsestransko privlačnega subjekta v razvoju, ne le območja, na katerem živimo, ampak celotnega srednjeevropskega prostora.« Naslednje srečanje zadrug v okviru projketa ID-COOP bo na spo-reidu v petek, 12. junija v Kulturnem domu v Gorici. Ob tej priložnosti se bo na odru goriškega kulutrnega hrama (s pričetkom ob 20.30) predstavil priznani italijaski gledališk igralec, židovskega rodu, Moni Ovadia. 1 4 Nedelja, 31. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu nagrada luchetta - Včeraj se je sestala žirija Znana imena nagrajencev Posebna nagrada Botterijevi Britanski javni televizijski kanal Channel4, francoski tednik Paris Match, italijanski katoliški dnevnik Avvenire, italijanska zasebna televizija La7 in španski dnevnik El Pais so prejemniki priznanj v okviru letošnje mednarodne novinarske nagrade Luchetta, medtem ko bo posebna nagrada šla dolgoletni novinarki italijanske radiotelevizije RAI Giovanni Bot-teri. Tako je včeraj odločila žirija, ki ji je predsedoval direktor deželnih televizijskih dnevnikov RAI Vincenzo Morgante. Nagrado za najboljši televizijski prispevek bo prejel britanski novinar kanala Channel4 Jonathan Rugman, ki je v avgustu 2014 poročal o reševanju Jazidov, zlasti otrok, s pomočjo helikopterja iraške vojske, na katerem je bil tudi sam in ki je doživel napad skrajnežev Islamske države. Nagrado za najboljšo televizijsko reportažo bo prejel novinar televizije La7 Pablo Trincia, ki je prispeval zgodbo o bosanskem islamskem skrajnežu Ismarju Mesinovicu. Po mnenju žirije je najboljši prispevek v italijanskem tisku napisala ameriška dopisnica dnevnika Avvenire Elena Mo-linari s člankom o nasilni smrti številnih temnopoltih otrok v ZDA. Glede mednarodnega tiska pa je bila najboljša dopisnica revije Paris Match Emilie Blache-re z reportažo o trpljenju otrok in njihovih družin v Donecku v Ukrajini. Nagrado za najboljši fotografski posnetek pa bo prejel španski fotograf JM Lopez za sliko, objavljeno v dnevniku El Pais, na kateri so posneti somalijski otroci med igro med ruševinami Mogadiša. Posebno nagrado Luchetta za letošnje leto pa bo prejela Giovanna Bot-teri, dolgoletna novinarka RAI, dopisnica iz ZDA in eden najbolj znanih televi- Giovanna Botteri zijskih obrazov v Italiji. Žirija je odločila podeliti njej nagrado, ker je več kot trideset let s kriznih žarišč po vsem svetu kompetentno, zagnano in profesionalno poročala o dogajanju iz kronike ter o navadah, gospodarstvu in politiki. Kot znano, bodo priznanja v okviru nagrade, ki jo razpisuje Fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin v sodelovanju z radiotelevizijo RAI, podelili na posebni večerni slovesnosti Naši angeli, ki bo 2. julija v gledališču Rossetti v Trstu in bo predstavljala vrhunec niza pobud, ki se bo začel 29. junija in bo obsegal štiri dni srečanj z znanimi novinarskimi imeni. Somalijski otroci se igrajo med ruševinami Mogadiša. Za to sliko, objavljeno v dnevniku El Pais, bo španski fotograf JM Lopez prejel eno od nagrad 2. junij V torek slovesnosti ob dnevu republike V torek bodo tudi v Trstu proslavili 69-letnico ustanovitve italijanske republike. Slovesnosti bo priredila tržaška prefektura v sodelovanju s tržaško občino, vojaškim poveljstvom FJK, Fundacijo gledališča Verdi in tržaškim glasbenim konservatorijem Tartini. Dopoldne bodo ob 10. uri - to je v času vsedržavnega praznovanja v Redipulji - na Velikem trgu svečano dvignili zastavi. Popoldne ob 17. uri bo v dvorani Tripcovich podelitev kolajn italijanske republike in častnih kolajn italijanskim državljanom (ali njihovim sorodnikom), ki so bili deportirani in zaprti v nacističnih koncentracijskih taboriščih in so tam opravljali prisilno delo. Ob 18. uri bo na Velikem trgu koncert orkestra bersaljerjev, ob 19.30 pa bodo spustili zastavi z drogov, na Trgu Verdi pa bo koncert gojencev konservatorija Tartini. občina trst - Polemike o preureditvi Ul. Mazzini v območje za pešce Začasno ali trajno zaprtje? Čeprav je občinska uprava na najbolj nevarni točki dala razširiti prehod za pešce s podaljšanjem zebrastih črt, se polemika, ki je sledila zaprtju Ul. Mazzini za promet in njeni (začasni) preureditvi v območje za pešce, nadaljuje. Občina Trst je namreč na križišču med ulicama Mazzi-ni in Imbriani - po slednji poteka promet vozil, ki prihajajo s Korza Italia - dala razširiti prehod za pešce, s tem da je dala podaljšati zebraste črte, ki se nahajajo na obeh koncih Ul. Imbriani. S tem je upoštevala pripombe tistih, ki so opozarjali, da je za pešce, ki se sprehajajo po Ul. Maz-zini, odkar so slednjo zaprli za promet, omenjena točka posebej nevarna, vendar ni utišala polemik, ki so se v preteklih dneh in tednih razbesnele v medijih med zagovorniki in nasprotniki zaprtja ulice. Zadnja vest govori o pripravi vprašanja, ki ga s tem v zvezi namerava vložiti predstavnik Ljudstva svobode v rajonskem svetu za četrto okrožje (Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Staro mesto) Alberto Polacco. Slednji je namreč mnenja, da dovoljenja, ki jih občinska uprava deli gostincem, da lahko z mizami zasedejo javno površino, dokazuje, da občinski možje načrtujejo, da bo Ul. Mazzini ostala trajno zaprta za promet in ne samo začasno do 5. julija, kot je uradno predvideno. Polacco opozarja tudi na nevarnosti, ki bodo po njegovem mnenju zaradi preusmeritve prometa pretile v bližnjih ulicah, pa tudi na praznjenje mestnega središča, za kar pa je uporabil primer, ki ni ravno povezan z uvedbo območij za pešce, se pravi zaprtje zgodovinske trgovine Marchi Gomma. Ul. Mazzini raj za štirinožce ... fotodamj@n ... in tudi za dvonožce fotodamj@n Parkiranje na barkovljanski obali Prebivalci Barkovelj bodo imeli tudi letošnje poletje ugodnosti za parkiranje lastnih vozil na barkovljanski obali. Tako je odločila tržaška občinska uprava. Ugodnosti, enake lanskim, bodo veljale od 15. junija do 13. septembra občina trst - Odločitev glede parkirišč proti plačilu Nižje kazni za zamudnike do dveh ur po izteku časa parkiranja Vozniki, katerih vozila bodo na parkiriščih proti plačilu ostala do dveh ur po izteku dovoljenega časa, za katerega so plačali, bodo od jutri dalje plačali nižje kazni oz. poviške. Tako je določila tržaška občinska uprava in tako se bo ravnala njena družba Esatto. Za prvo uro zamude (če bo vozilo ostalo na parkirnem mestu od 1 do 60 minut po izteku dovoljenega časa) bo povi-šek znašal 1,20 evra v modri coni, 1,60 evra v zeleni, 2 evra v rumeni in 2,80 evra v rdeči coni. Za dve uri zamude (če bo vozilo ostalo od 61 do 120 minut po izteku dovoljenega časa) pa bo povišek znašal 2,40 evra v modri, 3,20 evra v zeleni, 4 evre v rumeni in 5,60 evra v rdeči coni. Vozniki bodo lahko plačali v uradih družbe Esatto v Ul. DAlviano 15 med ponedeljkom in petkom od 8.30 do 13. ure (telefon 040-7798383) ali pa v Ul. Genova 6 med ponedeljkom in petkom od 9. do 13. ure ter od 13.30 do 15.30, na voljo pa bo- Dobre novice za zamudnike na parkiriščih proti plačilu arhiv sta tudi telefonski številki 331-6599288 in 331-6599289. V slučaju, da bo vozilo ostalo več kot dve uri po izteku dovoljenega časa, pa bo povišek znašal 8 evrov v modri in zeleni coni, 10 evrov v rumeni in 12 evrov v rdeči coni. V slučaju, da voznik ne bo izpostavil odrezka z navedeno uro parkiranja oz. ga ne bo dal na vidno mesto, bo moral plača- ti povišek v višini 12 evrov v modri in zeleni coni, 15 evrov v rumeni in 18 evrov v rdeči coni. V tem slučaju bo potrebno plačati z bančnim nakazilom ali poštnim tekočim računom v uradih družbe Esatto v Ul. DAlviano 15 ali v Ul. Genova 6. Za informacije sta na voljo telefonski številki 040-7798111 (med ponedeljkom in petkom od 8.30 do 13. ure) in 335-1288908. / TRST Nedelja, 31. maja 2015 5 knjiga - Novinar Nicolo Giraldi prehodil 7 držav po sledovih prve svetovne vojne Na bojnih poljih 1. svetovne vojne živi danes solidarnost Knjiga, ki želi doseči bistvo razsežnosti vojne, mora govoriti o ljudeh in njihovih življenjskih izkušnjah: brez človeške dimenzije je knjiga o vojni nesmiselna. La grande guerra a piedi: Da Londra a Trieste sui luog-hi del primo conflitto mondiale, ki je pred kratkim izšla pri založbi Edi-zioni Biblioteca dell'Immagine, torej ni zgodovinska knjiga, to oznako želi preseči. Novinar Nicolo Giraldi se je pred približno letom dni odpravil na dvomesečno potovanje, da bi na lastni koži dojel bistvo tistega, kar se je pripetilo, in skušal to težko preteklost nekako povezati v sporočilo za današnji vsakdan. Peš je prehodil kraje sedmih različnih držav, kjer so pred stotimi leti potekala bojna polja 1. svetovne vojne. Med milijoni mladih fantov je bil tudi njegov istoimenski praded, vojak avstroogrske vojske, s katerim vzpostavlja v knjigi stalni dialog. Misli in obujanje spomina na enega izmed največjih pokolov v zgodovini se prepletajo z osebnimi zgodbami ljudi, ki jih je srečal na svoji dolgi poti. Nič čudnega torej, da žanje njegovo delo velik uspeh, kar priča tudi velika množica ljudi na petkovi predstavitvi. Ulica pred kavarno S.Marco se je spremenila v živahno vozlišče, na katerem se je zbrala raznolika publika. Tržaški prvi občan Roberto Co-solini je izpostavil Giraldijevo navdušenost: »Dejstvo, da se mlad fant odloči in odpotuje na tovrstno potovanje, se mi zdi občudovanja vredno. Postavljeni smo pred elan zgodovinarja, ki noče zgodovine preučevati samo preko knjig, temveč se hoče z njo pogovarjati, hoče se je dotikati.« Vodja pešaških izletov in aktivnosti Luigi Nacci je poudaril, kako pri taki izkušnji neizbežno pride na dan dimenzija gostoljubnosti, ena izmed bistvenih lastnosti takega potovanja. Giraldi je potrdil, da je solidarnost in odnos zaupanja, ki ga je vzpostavil s tistimi, ki jih je srečal po poti, ena izmed najlepših plati tega potovanja: »Ko hodiš, se razlogi, zaradi katerih si se odpravil na pot, razblinjajo oziroma stalno spreminjajo. Večkrat pride do samoizpraševanj. Nicolo Giraldi Zakaj pravzaprav vse to počenjaš? Soočaš se s celo vrsto osebnih zgodb: do včeraj neznanec ti zaupa najbolj skrite plati svojega življenja.« Prenočišče in hrano mu je dalo preko štirideset oseb različnih narodnosti. »Pri vseh je bilo začutiti enako solidarnost, vrednoto, katere smo dandanes še kako potrebni in katero moramo nujno gojiti in prenašati naprej.« Poleg zanimanja za odkrivanje polpretekle zgodovine, fizične zmogljivosti je torej zmožnost poslušanja sočloveka ključna predpostavka, brez katere se ne moreš odpraviti na tako pot. Na straneh knjige La grande guerra a piedi lahko tako ob imenih krajev in bitk zasledimo cel kup imen preprostih, navadnih ljudi, pripovedi katerih pa le niso tako različne od naših. Brez njih bi bile kome-moracije, spominske table in druge vrste obeleževanja le prazni ritual. Gi-raldijevo delo, lahko tako pojmujemo tudi kot neke vrsto vabilo, da se pri odkrivanju lastnih korenin, naj ne omejimo na jemanje v zakup že ponujene resnice, na drugi strani kolajne je še mnogo stvari, katere je vredno odkriti. (vpa) Trst: poletni urnik izpostav Jutri bo stopil v veljavo poletni urnik delovanja tržaških občinskih izpostav. Izpostava na Opčinah bo odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12.15, ob ponedeljkih tudi od 14. do 16. ure. Ob sredah bo -kot doslej - zaprta. Izpostava na Proseku bo odprta ob sredah od 8.30 do 12.15 in od 14. do 16. ure. Izpostave v Ul. Locchi 23/b, Ul. Giotto 2 in v Ul. Teatro Romano bodo odprte od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ob ponedeljkih tudi od 14. do 16. ure. finančna straža - Ob meji aretirali dva šoferja Tone cigaret za Kampanjo V Trstu je to že tretji večji zaseg cigaret v tem letu, v deželi prijeli že deset tihotapcev sveti jakob - 15-dnevna prekinitev dejavnosti lokala Cinque porte Zaprto zaradi pretepa Kvestorjeva odločitev tudi zaradi številnih preteklih pritožb - 54-letni Tržačan po četrtkovem spopadu še vedno v bolnišnici Bar, pred katerim (ali pa v katerem) je v četrtek zjutraj prišlo do krvavega pretepa med tremi močno vinjenimi moškimi, bo po kvestorjevem nalogu 15 dni zaprt, in sicer v skladu s 100. členom enotnega zakonskega besedila o javni varnosti. Bar Cinque porte je na vogalu med ulicama San Marco in Broleto pri Sv. Jakobu. Jasno je, da so bili vsi trije moški močno pijani, a okoliščine dogodka še niso povsem jasne. Preiskovalci morajo med drugim še ugotoviti, ali je bil lokal v četrtek zjutraj odprt, ali pa je do pretepa prišlo pred njegovimi zaprtimi vrati. Uslužbenec je policistom povedal, da je moški s krvavim obrazom vstopil v lokal takoj po jutranjem odprtju, okrog 8.30, se zgrudil pred pultom in udaril z obrazom ob tla. 54-le-tni italijanski državljan iz Trsta, kateremu sledijo na tržaškem oddelku za mentalno zdravje, naj bi glede na Sosedje lokala Cinque porte bodo v prihodnjih dveh tednih mirno spali fotodamj@n zbrana obvestila že pred tem nekajkrat padel na tla in si tako huje poškodoval obraz ter nogo, ugotoviti pa je treba, ali sta poškodbe povzročila ostala dva vpletena moška. Poškodovani je bil včeraj še vedno v katinarski bolnišnici, čeprav naj bi se njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Policija se je v preteklosti že večkrat odpravila v omenjeni lokal, ker se sosedje redno pritožujejo zaradi hrupnih in močno opitih nočnih gostov, pa tudi zaradi glasnih prerekanj in pretepov. To je seveda vplivalo na kvestor-jevo odločitev, da baru vsili začasno prekinitev dejavnosti. (af) Resolucija o turizmu Finančni stražnik med odkrivanjem cigaret v priklopniku Da je tihotapljanje cigaret iz vzhodne Evrope v Italijo spet (ali še vedno) donosen posel, smo že večkrat pisali. Finančni stražniki iz tržaške pokrajine so večje količine cigaret zasegli že januarja in aprila letos, v teh dneh pa so (menda pri Fernetičih) naleteli še na tretji obsežen tovor - tokrat so zasegli 7,6 tone cigaret, proizvedenih v tujini. Cigarete znamk Yesmoke, 821, Lucky Strike in Jin Ling so bile skrite v tovornem vozilu s portugalsko registracijo, ki sta ga upravljala portugalska državljana, rojena v Ukrajini. Oba sta bila doslej nekaznovana. Šoferja naj bi v skladu z dokumenti prevažala plastične predmete znamke Bosch, a v škatlah in paketih, na katerih je bila natisnjena ta znamka, so bile v resnici cigarete. Tovor je bil namenjen v Italijo, najverjetneje na jug, kjer kriminalne organizacije mastno služijo s preprodajo cigaret na črni borzi. Na državnem tožilstvu v Trstu, kjer so uvedli preiskavo, menijo, da naj bi bil končni cilj tovornjaka Kampanija, kjer tovrstne posle obvladuje kamora. Oba moška so finančni stražniki aretirali: od začetka leta so v Furlani-ji-Julijski krajini zasegli že 32 ton cigaret in aretirali deset ljudi. Rajonski svet za četrto okrožje (Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Sta-ro mesto) je soglasno sprejel resolucijo o ponovnem zagonu turizma, ki so jo predlagali prvopodpisani svetnik Mešane skupine Adriano Ostrou-ška ter predsednik rajonskega sveta Luca Bressan in Gigi Franzil, oba iz Demokratske stranke. V resoluciji so prisotne zahteve, ki so jih svetniki pred nedavnim iznesli tudi na srečanju z občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Edijem Krausom in sicer, da bi povečali število turističnih informativnih točk, pri čemer naj bi eno uredili znotraj oz. v bližini železniške postaje ali v Silosu. Poleg tega podpisniki predlagajo, da bi v obdobjih večje prisotnosti turistov uvedli t.i. potujoče informativne točke, poleg tega bi preko stanovskih organizacij v pobudo vključili tudi zainteresirane lastnike oz. upravnike javnih lokalov, kjer bi namestili internetno postojanko, kjer bi bilo mogoče se povezati s turističnim portalom Discover Trieste, ter imeli na voljo reklamni turistični material. V Trstu Trg burje Od 5. do 7. junija se bo Borzni trg za tri dni preimenoval v ...Trg burje. To v okviru manifestacije BoraMata, ki bo zaživela na podlagi zamisli Rina Lombardija, kustosa Skladišča vetrov in pobudnika Muzeja burje. Na Borznem trgu oz. Trgu burje bodo tako zaživele instalacije, zvrstila se bodo tudi srečanja, delavnice in filmi, posvečeni burji, temu pristnemu tržaškemu vremenskemu pojavu. Na trgu bodo odprli tudi iglu BoraBox, kjer bodo na ogled predmeti in pričevanja, ki jih hranijo v Muzeju burje, kot npr. dereze, vrvi, razglednice idr. ter bo mogoče poslušati zvoke burje, in Hišo vetra, kjer bodo potekale delavnice za šole, pesniška srečanja in predavanja o burji. Olajšave za nakup vozovnic in učbenikov Občina Trst obvešča, da bo od jutri do 31. julija sprejemala prošnje družin s količnikom ISEE do 10.632,94 evra, ki so upravičene do olajšav pri nakupu vozovnic ter šolskih učbenikov in potrebščin na podlagi deželnega zakona št. 10/1988 o pravici do študija. Prošnje bo treba vložiti pri uradu za protokol Občine Trst v Ul. Punta del Forno 2 v pritličju, soba št. 2, od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. uro in 16.30. Prav tako bo mogoče prošnje poslati po pošti na naslov Občina Trst, Trg zedinjenja Italije 4, 23121 Trst oz. poslati na naslov elektronske pošte na naslov co-mune.trieste@certgov.fvg.it. V vseh primerih bo treba priložiti tudi fotokopijo osebnega dokumenta zainteresirane osebe. Informacije in obrazci bodo na voljo na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Predstava o Malali Na terasi občinske knjižnice Qua-rantotti Gambini v Ul. Lodole 7/a pri Sv. Jakobu bo jutri ob 19. uri predstava Jaz sem Malala, ki jo bo izvedla gledališka skupina italijanske nižje srednje šole Bergamas. Maraton v risanju stripov Akademija stripa in krožek Etnoblog prirejata od jutri zvečer pravi maraton v risanju stripov, ki bo trajal kar 24 ur, udeležilo pa se ga bo več kot 40 risarjev in avtorjev stripov iz Trsta, Furlanije Julijske krajine in Trivene-ta. Udeleženci se bodo jutri ob 19. uri zbrali v prostorih krožka Etnoblog, kjer se bo ob 20. uri začel maraton, ki bo trajal do torka zvečer, ko se bo zaključil ob 20. uri. V torek bo od 11. ure dalje odprt za javnost. 6 Nedelja, 31. maja 2015 TRST zgonik - Sobotni dan na 51. razstavi vin Risbe, briškola, plesi, Pro loco in, seveda, vino Danes ob 18. uri nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev Desno udeleženci srečanja o ustanovitvi Pro loco; spodaj levo otroški extempore; desno turnir v briškoli fotodamj@n Sobotni dan 51. razstave vin v Zgoniku je bil ... za vse okuse. Popoldne so najprej prišli na svoj račun otroci. Na prireditvenem prostoru pred županstvom so se - pod okriljem gabrovškega SKD Drago Bojan - lotili živobarvnega risanja v povsem prosti tehniki. Ob istem času so se ob sončnem vremenu najbolj vneti kraški kvartopirci pomerili v briškoli. Medtem ko so na mize padale zadnje karte, so na županstvu dobili nov adut za razvoj domačih dejavnosti: ustanovitev združenja Pro loco, o kateri sta ob županji Monici Hrovatin, podžupanu Radu Miliču in odborniku Mirku Sardoču razpravljala predsednik Pro loco FJK Walter Pezzarini in predsednik Pro loco Valle di Soffum-bergo pri Fojdi na Videmskem Marco Specia. Na podvečer so bili na vrsti plesi. Sprva tisti koordinirano urejeni plesnih skupin Srebrna iz Seenožeč in domače RDK Rdeča zveza, potem pa prosti ob zvokih ansambla Nebojsega. Današnji sklepni dan razstave vin se bo začel že dopoldne s tekmovanjem v karateju in šahovskim turnirjem. Popoldne bodo ljubitelji hoje odšli na pohod Po poti mlekaric. Koncert proseške godbe na pihala bo napovedal nagrajevanje domačih vinogradnikov in oljkarjev, razstava pa se bo zavrtela v noč s skupino Zvita feltna. Na Prazniku glasbe pri Sv. Ivanu tudi Dr. Motte V svetoivanskem parku bo prihodnji konec tedna na sporedu 6. Praznik glasbe, ki ga od leta 2010 prireja skupina Social Interaction Entertainment. »Fête de la Musique« se je leta 1982 rodila v Franciji, skupni imenoivalec pa je »družabno uživanje glasbe ter interakcija med posamezniki,« pišejo organizatorji na Facebook strani, kjer omenjajo, da imajo ti dogodki pokroviteljstvo Unesca. Obeta se bogat tridnevni program koncertov, ki bodo v petek in soboto brez- plačni, vstopnica za nedeljo pa stane od 15 (v predprodaji) do 20 evrov. V petek (od 17. ure do polnoči) bodo na vrsti Magazzino commerciale & Friends in Spritz for five ter predstava socialne zadruge, v soboto (od poldneva do polnoči) bodo nastopili Pink Over, Cortex, Massimo Sangermano in dj Miguelito Mich, v nedeljo pa glavni gost, nemški dj Dr. Motte (na sliki), ki je v Berlinu prvi organiziral Parado ljubezni, ter Fabrizio Maurizi, Francesco Del Garda, Ian F, Rini Shkembi, Enrico Zaninotto in Geky. opčine - Spomladanski praznik V • ■ V • Tržnica, pokušnje tramvaj in glasba dsi - Jutrišnji večer Razstava o ženski toponomastiki V Peterlinovi dvorani je postavljena fotografska razstava o ženski toponomastiki v Slovenij, ki jo bodo odprli jutri v okviru rednih večerov Društva slovenskih izobražencev. Pobudo je dala Toponomastica femminile, društvo, ki se zavzema, da bi pristojne institucije, v prvi vrsti občine, bolj upoštevale žensko stvarnost kot subjekt v sodobni družbi pri poimenovanju ulic, trgov in parkov. Kot zgled je bilo vzeto ulično poimenovanje v Sloveniji, čeprav je tudi tam razmerje hudo na škodo žensk. Pobudo za razstavo je dala prof. Elena Cer-kvenič ki je pridobila pokroviteljstvo tržaške občine in podporo Komisije za enake možnosti, podporo Sklada Libero in Zora Polojaz in sodelovanje Tržaškega Cen- tra Unesca, Društva Ekspanzije in sodelavcev iz Slovenije. Uvodno razmišljanje na temo priznanj za vlogo, ki jo na raznih po-dročih družbenega življenja predstavljajo ženske, bo podala prof. Marija Pirjevec; dotaknila se bo tudi splošnejšega vprašanja tržaške toponomastike, ki se je doslej komaj ozrla na slovensko prisotnost v občini, za zaslužnimi Slovenkami pa sploh ne. Pred kratkim je nastal seznam morebitnih kandidatk za prvo tovrstno priznanje. Komisija za toponomastiko naj bi o tem že začrla postopek. Na odprtju dokumentarne razstave, ki se bo začela ob 20.30, so zagotovile prisotnost članice občinskega odbora s podžupanjo Fabio Martini na čelu, ter sodelujoča društva in ustanove. contatto Za mlade v stiski Najstniška leta niso enostavna, mladostniki imajo pogosto opravka s tegobami, krizami in najrazličnejšimi težavami. Tržaško zdravstveno podjetje in družba Te-levita spa v sodelovanju z Občino Trst ponujata novo storitev, ki bo mladim in njihovim staršem v pomoč. Namen spletne pobude Con-Tatto, ki združuje dve spletni strani (www.contatto.me in www.te-lefonospeciale.it), je ponuditi oporo, informacije, nasvete in tolažbo, pri čemer uporablja jezik mladih in sodobno komunikacijo. Kot so povedali pobudniki, je to nadgradnja telefonske storitve Posebni telefon (Telefono speciale), ki je v Trstu od leta 1997 namenjena preprečevanju samomorov. Ta je bila sprva namenjena predvsem starejšim občanom, med katerimi je nevarnost samomora statistično višja. Družba pa se je v teh osemnajstih letih spremenila: na Tržaškem ponujajo priletnim osebam veliko storitev in najrazličnejšo pomoč, medtem ko mladi tega nimajo, čeprav so tudi oni med šibkimi členi in nagnjenost k samomoru je opaziti tudi med najstniki. V projektu sodelujejo izvedenci z različnih tržaških zdravstvenih oddelkov (za mentalno zdravje, za odvisnosti, za preventivo) in zdravstvenih okrajev, družba Televita ter 40 mladih med 11. in 27. letom starosti, ki so s fokusni-mi skupinami aktivno sodelovali pri snovanju samega projekta. Pri tem so pomagale tudi nekatere tržaške šole, v prvi vrsti licej Petrarca. Spletna stran, ki je uporabna tudi prek pametnega telefona, omogoča hiter dostop do želenih informacij. Na voljo je tudi spletna klepetalnica (ob delavnikih med 9. in 18. uro), prek katere so mladi v stiku z izvedenci. Brezplačna telefonska številka 800-510510 je aktivna 24 ur dnevno. Na Opčinah je pestro, kot na tekočem traku se vrstijo številni dogodki v okviru pobud Pomlad na Opčinah ter Opčine v cvetju. Na trgu Škavenca, nasproti tramvajske postaje, vabi na obisk tržnica (fotoDamj@n, od 10. do 23. ure) s stojnicami oz. hiškami krajevnih proizvajalcev na pobudo LAS Kras in združenja Skupaj na Opčinah, ki je v večernih urah priredil degustacijo. Združenje za zaščito Opčin je včeraj pri Prčedolu priredilo delavnico o gradnji suhih zidov z Vojkom Ražmom, medtem vse openske gostilne ponujajo tradicionalne kraške jedi. Za glasbo je skrbela godba Viktor Parma iz Trebč, na sporedu je bil tudi nastop Gipsy Orkestra. Živo pa je tudi na tramvaju, kjer se predstavljata vinogradnika: včeraj je bil dan Igorja Grgiča, danes (odhod s Trga Oberdan ob 11.31) bo na vrsti Lonjerc Gabrijel Černigoj. Sledila bo pokušnja v Villi Al-bori tik ob trgu Škavenca. Današnji dan se bo začel z »gurmanskim« kolesarskim izletom pod vodstvom skupnosti Pro Loco iz Trsta, popoldne se bodo najmlajši zabavali s poslikavami obraza in čarovnijami, ob 19. uri bodo zaigrali tolkalci Bande Berimbau. Dijaki (in profesorji) pripravljeni na jutrišnji Zoisov ples Tudi v letošnjem šolskem letu so si na Tehniškem zavodu Žige Zoisa zamislili projekt za telesno vzgojo, ki povezuje vzgojni del s telesno govorico na podlagi plesnega izražanja. Plesni tečaj, ki ga je vodila priznana vaditeljica Mateja Juvan iz Ljubljane, se bo zaključil z maturantskim plesom, ki so ga poimenovali Zoisov ples. Letos je že štirinajsta izvedba tega dogodka, na katerem se poleg dijakov maturantov in pomočnikov srečujejo še profesorji, starši ali drugi sorodniki in prijatelji. Večerja in plesni program bosta jutri, 1. junija, v restavraciji NH Hotels v Trstu s pričetkom ob 19.30. Na sliki: utrinek s plesnih vaj na Stadionu 1. maj. / TRST Nedelja, 31. maja 2015 7 devin-nabrežina - Star je bil 92 let Odšel je odvetnik in politik Jože Škerk njen prvi deželni svetnik. V deželnem svetu je ostal štiri leta. Tudi pozneje je bil vseskozi dejaven v politiki, nakar je ob koncu 80. let v Trnovci ustanovil svoj Umetniški in kulturni center Skerk. Odtlej se je pretežno ukvarjal s kulturo, v naslednjih letih je priredil celo vrsto dobro obiskanih razstav in drugih dogodkov. Leta 2012 je bil tudi med ustanovitelji društva Hermada, ki se ukvarja s prvo svetovno vojno in njenimi v Italiji »pozabljenimi« deli, v prvi vrsti z domačini, ki so pred 100 leti oblekli avstro-ogrsko uniformo. Odvetnik in deželni predsednik Slovenske skupnosti Peter Močnik je svojo poklicno pot začel ravno v Šker-kovi pisarni leta 1987. »Njemu bom vedno hvaležen, ker me je naučil poklica, in sicer tudi s strogimi metodami, ki so bile značilne za staro šolo,« pravi Močnik. Predstavnik Ljudstva svobode Massimo Romita je v tiskovnem sporočilu napisal, da »Nabrežina in vsa pokrajina žalujeta za velikim človekom«. V zadnjih letih, odkar se je Škerk v celoti posvetil kulturi in zgodovini, je plodno sodeloval z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem. Škerk je bil v preteklosti pogosto v konfliktih, z njim ni bilo enostavno delati, »jaz pa z njim nisem imel nikoli težav, ker se pač nisva ukvarjala s politiko. Približal sem se mu šele v zadnjih 15 letih, sodelovala sva v sklopu njegovih kulturnih pobud in ustvarila sva prijateljski odnos. Lani sva priredila simpozij o mejah v balkanskem prostoru, pri katerem je sodelovala Univerza na Primorskem, letos pa je načrtoval še simpozij o osvoboditvi Trsta. V zadnjih mesecih je bil nadvse aktiven in voljan, zato nas je njegova smrt presenetila,« je včeraj povedal Pirjevec. (af) Pri 92 letih starosti je odšel odvetnik, politik in kulturni delavec Jože Škerk. V visoki starosti so bile zanj usodne posledice poškodb, ki jih je utrpel v manjši prometni nesreči. V Trnovci, kjer je svoj čas ustanovil umetniški in kulturni center z najpomembnejšo galerijo na tržaškem Krasu, je bil aktiven vse do zadnjega, zadnje večje razstave je posvetil stoletnici prve svetovne vojne in liku Maksa Fabianija. Politik in kulturni delavec je bil v mladih letih aktivist Osvobodilne fronte, nakar se je pridružil partizanom, v Kosovelovi brigadi je bil komandant prvega bataljona. Pozneje je bil obveščevalec v okviru IX. korpusa, po vojni je prejel tudi odlikovanje. V povojnih letih se je posvetil odvetniškemu poklicu in tudi aktivnemu političnemu udejstvovanju: večkrat je bil izvoljen v devinsko-nabrežinski občinski svet, kmalu po ustanovitvi Slovenske skupnosti pa je leta 1964 postal Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. maja 2015 ANGELA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 18.25 in zatone ob 4.45. Jutri, PONEDELJEK, 1. junija 2015 FORTUNAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,9 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 3 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje C. OKLICI: Alberto Giovannini in Martina Bisiacchi, Giovanni Falco in Rosanna Teclab, Giuseppe Nava in Alessia Dagri, Arturo Governa in Erinda Ber-toli, Bojan Jovanovic in Danijela Ivic, Antonio Torri in Maria Rita Martino, Sergio Ciancimino in Caterina Lombardo, Flavio Chert in Maeva Emanuela Rorai, Umberto Santoro in Chiara Pelillo, Davide Pinatti in Elena Valrisano - Stalizzi, Alfonso Maimone in Lyubov Trofymova, Silvio Lorenzi in Daniela Favretto, Marco Rancan in Lorenza Scarpa, Donato Palazzo in Milena Fi-ciur, Andrea Camerini in Nurith Funaro, Pietro Paolo Templorini in Ia-dranca - Lacramioara Mihailovici, Mas-similiano Goriup Bergo in Nicoletta Bortolossi, Piero Del Ben in Sara Ra-doicovich. CI3 Lekarne Nedelja, 31. maja 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. V torek, 2. junija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. V ponedeljek, 1., in od srede, 3. do nedelje, 7. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 matica DRUGA ZAKLJUČNA AKADEMIJA KLAVIRSKI RECITAL PODELITEV SPRIČEVAL VIDEMSKEGA KONSERVATORS ponedeljek, 1. junija 2015, ob 20.30 TRETJA ZAKLJUČNA AKADEMIJA NASTOP SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN sreda, 3. junija 2015, ob 20.30 bazilika Sv. Silvestra v Trstu Vljudno vabljeni! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet z avtobusom v Zagreb v torek, 2. junija. Potrebno je imeti s sabo veljaven dokument. Urnik odhodov avtobusa: s trga Oberdan ob 6.00; iz Sesljana ob 6.15; iz Nabrežine ob 6.20; iz Sv. Križa ob 6.25; s Proseka ob 6.30; z Opčin ob 6.40. Prijave najkasneje do danes, 31. maja, na tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika). DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na Pohod prijateljstva v nedeljo, 7. junija. Zbirališče ob 8.30 na trgu pri cerkvi na Škofijah. Povzpeli se bomo po trasi slovenske transverzale na južno stran Hrvatinov do Cerejev, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevalo se bo po Graničarski poti do Starih Milj. Predvidene so 3 ure hoje. Info na tel. št. 347-5853166. SPDT se bo udeležilo Srečanja slovenskih planincev, v organizaciji Planinske zveze Slovenije in PD Kranj, v soboto, 13. junija, na Krvavcu. Predviden je prevoz z avtobusom. Za informacije in prijavo do ponedeljka, 8. junija, na tel. 040-413025 (Marinka). KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). in .Jm,j ¡¡p îcnrhi tef wiOJHirnríhi vabil j jutri v P'-lcil ntï.ïxlvijr.i.Kï. OinircH^çvfl î. M QtYOFitev rarUave Nj poti enakopravnosti. Ženska toponomastika v Sloveniji Uvodni nagovor prof. Marija firjevec. Začetek ob 20.30 LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDT vabi člane, da se udeležijo 44. Srečanja obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu pri Gorici v organizaciji Slovenskega planinskega društva Gorica. Iz organizacijskih razlogov prosimo za potrditev prisotnosti na srečanju do vključno sobote, 6. junija, na tel. 040-413025. KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organizirajo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v Kamniško Bistrico, Volčji Potok (arboretum) in še drugod. Zabaval nas bo znan harmonikaš. Za ostale info in vpisnino na tel. 3331157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra, z individualno prilagojenim paketom za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Ber-gama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 22. regijske igre v sklopu Specialne Olimpijade Slovenije (SOS) so se uspešno zaključile. POBUDO SO PODPRLI: Sponzorji: ZSŠDI ZKB TIM ul. Nicolo vTrstu Podjetje PRI LIPI AROMACAFFE' FITNESS PLANET iz Sežane Pokrovitelji: Občina Trst Občina Dolina Občina Devin-Nabrežina Občina Repentabor Občina Zgonik SKGZ SSO Ustanove in posamezniki: Generalni konzulat Republike Slovenije ZSŠDI (sodniki) Dijaki višjih šol s slovenskim jezikom Prešeren, Slomšek, Štefan, Zois Taborniki rodu Modrega vala Zamejska skavtska organizacija Atletski klub BOR AŠD Cheerdance Millenium ŠD Kontovel ŠD Mladina ŠD Vesna Zduženje staršev O.S."A. Sirk"- Križ Osebni trener Tibor Pranjič s svojo ekipo Osebje gostilne Bita odbornika tržaške občine dr. Edi Kraus in dr. Laura Famulari s sodelavci častna gosta paroiimpijski kolesar Michele Pittacolo in Bloudkova nagrajenka prof. Marinka Pertot športniki Mateja Bogateč, Franco del Campo, Sonja Lazar VSEM SE SKLAD MITJA ČUK NAJTOPLEJE ZAHVALJUJE! Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 Id Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Tel št.: 040-232223. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-200898. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Tel. 040-2296038. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. 8 Nedelja, 31. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / □ Čestitke Jutri praznuje KATJA rojstni dan. Obilo sreče in zdravja ji želi mama Nadja. H Mali oglasi 1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-213856. GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040-225968 (ob uri obedov). IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo (tudi ruševino) v Bazovici. Tel. št. 3923572104. NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385. PO UGODNI CENI prodam kletke za kokoši ali zajce. Tel.: 331-7114399. PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM ford fiesta 1.3 (letnik 1999). Prevoženih pribl. 145.000 km, v dobrem stanju, za 490,00 evrov. Tel. št. 338-4688850. PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480. RESEN GOSPOD išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700. V MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067. □ Obvestila SIRENA Tržaški Pomorski Klub A.Š.D. Club Náutico Triestino A.S.D. Tržaški Pomorski Klub Sirena v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige V ŠOLI JADRANJA Jadranje na Optimistu ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu Miramarski drevored 32 OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinščice, organizira danes, 31. maja, zadnji brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« - Dolina Glinščice med apnencem in peščenjakom. Primerjalo se bo apnenčasto krajino hriba Stena z dolino Draga, sestavljeno pretežno iz peščenjaka. Za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Zbirališče pred cerkvico na Jezeru. Odhod ob 10.00. Za informacije in prijave in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. 040-8329237 (od pon. do pet. 913). SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja danes, 31. maja, svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev ob 10. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji. Slavnostna govornika bosta predsednik zahodno-kraške-ga rajonskega sveta Roberto Catta-ruzza in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Komemo-racija bo ob vsakem vremenu. SKD LIPA BAZOVICA Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici: 2. pohod z ogledom pastirskih hišk bo danes, 31. maja, ob 15. uri. Zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohod traja približno tri ure. Po pohodu ogled razstave slik v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Vodi Vojko Ražem. Urnik razstave: danes, 31. maja, in 7. junija 19.00-20.30; v soboto, 6. junija, 19.00-21.00. SKD SLOVENEC vabi vaščane danes, 31. maja, od 9.00 dalje v park Hribenca na pripravljalna dela za »45. Praznik vina«, ki bo od 5. do 7. junija: razstava vin, enogastronomski kioski in ples z ansambloma Venera in Klapa iz Brega. SPD MAČKOLJE prireja 53. Praznik češenj v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«: danes, 31. maja, ob 18.00 zabavni glasbeni program s skupino Domači zvoki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v ponedeljek, 53. Praznik češenj v Mačkoljah od 29. maja do 2. junija 2015 1. junija, ob 18.00 glasbeni program s skupino Rock n'Bndimi, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v torek, 2. junija, ob 19.00 ples s skupino Kraški muzikan-ti. Odprtje kioskov: danes, 31. maja, ob 16.00; v ponedeljek, 1. junija, ob 18.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV TRST v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in pod pokroviteljstvom Občine Repentabor, vabi na slavnostno posaditev lipe, v okviru projekta »Človek posadi, čebela opraši«, ki bo v ponedeljek, 1. junija, ob 11.00 na glavnem trgu v Repnu. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata člane, da bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti. KRU.T obvešča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, društveni prostori zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, v Ul. S. Francesco 20, in Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu bosta v ponedeljek, 1. junija, zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 1. junija. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@di-jaski.it. ZSKD obvešča, da bodo njeni uradi v ponedeljek, 1. in torek, 2. junija, zaprti. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da v torek, 2. junija, ne bo pevske vaje. V soboto, 6. junija, bo ob 9.00 odhod avtobusa s Padrič za nastop, ki bo ob 11.00 na proslavi v Ankaranu. JUS BANI vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v sredo, 3. junija, ob 18. uri v društvenih prostorih, Banih št. 6. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 3. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju v četrtek, 4. junija, prvo srečanje tečaja frajtonar-ce za začetnike od 16.00 do 17.30, za ostale od 17.30 do 19.00. AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opči-nah, Repentabrska ul. 38. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI, vabi na predstavitev knjige »V šoli jadranja - Jadranje na Optimistu«, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, bodoči šolarčki OV iz Škednja in učitelji, vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 5. junija, ob 14.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. ZELENA VREDNOST - AcegasApsAm-ga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje vrtnih odpadkov (trava, vejevje, listje, lesni pepel, slama, žagovina, zemlja idr.) v soboto, 6. ju- Naš poklon... Ob 20-letnici Noneta Primorsko se želimo hvaležno spominjati preteklosti, zavzeto živeti v sedanjem času in se z zaupanjem obračati v prihodnost... Zborovodja: Aleksandra Pertot Glasbeni intermezzo: Marino Zobin (harmonika), Edvin Križmančič (kontrabas) in Renzo Počkar (kitara). V nedeljo, 31.5.2015, ob 18.00 uri v športnem centru "Zarja" v Bazovici. nija, od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure v Križu, na sedežu civilne zaščite. Vsak bo prejel vrečo 8 kg komposta. SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma se bo pričel 8. junija in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040-566360 ali info@adfor-mandum.org. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627 ali sloga.in-fo@gmail.com. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.san-dorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 0408329281, 040-8329239, po faxu na tel. 040-228874 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.0016.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-doli-na.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), info@acca-demialiricasantacroce.com. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Pro-seku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejav- nosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.pomlad@ya-hoo.it; 335-7869448. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija za-četniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Miramarski drevored 32 (ob torkih 10.00-12.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Info in vpis na mladinski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it. POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vi-gred, bo od ponedeljka, 6., do petka, Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabita na KONCERT MARIJINIH PESMI v župnijski cerkvi na Opčinah, danes, 31. maja 2015, po zaključni šmarnični pobožnosti ob 19.30. Nastopili bodo: OPZ in MIVS Vesela pomlad, MoKPZ Stane Malič, MeCPZ Sv. Jernej, Neža Peterle (sopran) in Tereza Podlogar (orgle) Priložnostno misel bo podala prof. Majda Artač Sturman 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. Loterija 30. maja 2015 Bari 14 1 46 80 83 Cagliari 15 40 49 35 62 Firence 48 74 35 40 57 Genova 5 28 18 78 30 Milan 58 50 73 39 65 Neapelj 30 29 28 25 17 Palermo 71 23 22 33 59 Rim 38 34 50 6 33 Turin 44 43 68 1 33 Benetke 35 78 3 82 69 Nazionale 53 45 12 89 74 Super Enalotto Št. 65 13 33 39 56 65 86 jolly 52 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 17 dobitnikov s 5 točkami 855 dobitnikov s 4 točkami 26.856 dobitnikov s 3 točkami Superstar 15.623.250,46 € --€ --€ 13.736,47 € 277,33 € 17,52 € 75 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 27.733,00 € 125 dobitnikov s 3 točkami 1.752,00 € 1.629 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.605 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.472 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 31. maja 2015 9 ZKB C nn HHOVINClA ♦TRIESTE S1. RRZSTRUR uin ZGOniK danes, 31. maj 201S a Založba MLADIKA viilii v sPfJd. i iurtija. mi srcianje z Miroflavvm Košuto itt Marjanam Kr&VQfam ft}gPVDr O Idljigilli EtocvriM V lattovitfm £i*wiiu ifl Ztlphi rjfl [IntfrJKr^JlO bo vodila Poljan bi l>olhi1T * >t V FibfeViOimitk u Mivhinjflh ^_ob 20, Hrt_ H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bo v ponedeljek, 1. junija, šola zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 1. junija. URADI LICEJA F. PREŠEREN bodo zaprti v ponedeljek, 1. junija. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »II racconto dei racconti«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Pitza e datteri«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Bellas mariposas«; 18.15, 21.45 »St. Vincent«. FELLINI - 16.50, 19.10, 21.40 »The Tribe«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Survivor«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 18.30, 20.50 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.00, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 14.10, 16.30, 18.50, 20.45 »Prava nota 2«; 16.10, 17.50, 20.10 »Prelomnica Svetega Andreja«; 14.00, 15.55, 17.00 »Spuži na suhem 3D«; 18.25 »Vohunka«; 19.00, 21.10 »Vroči pregon«; 13.50, 15.40 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.50, 19.50, 21.45 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 18.10 »Il libro della vita«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 19.50, 21.10 »Tomor-rowland - Il mondo di domani«; 22.00 »The Lazarus effect«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »San Andreas«; 16.00 »Doraemon«. SUPER - 16.15, 18.10, 20.00, 21.45 »Mia madre«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il racconto dei raccon-ti«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »To-morrowland - Il mondo di domani«; 18.15, 20.15 »Survivor«; 22.15 »The Lazarus effect«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 16.15, 19.00, 21.45 »Avengers - Age of Ultron«; 16.00 »Doraemon«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 22.00 »Il rac-conto dei racconti«; 19.45 »San Andreas 3D«; Dvorana 3: 15.00, 17.10, 19.50, 22.00 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 5: 15.20 »Doraemon«; 17.20, 19.50, 22.15 »To-morrowland - Il mondo di domani«. 0 Prireditve 51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: danes, 31. maja, ob 9. uri 25. pokal Zgo-nik AŠD Shinkai cluba v ŠKC v Zgo-niku, ob 10.00 turnir v šahu na raz-staviščnem prostoru pod šotorom, ob 14.30 pohod Po poti mlekaric - start pri Latniku evropskega prijateljstva v Pliskovici (v organizaciji RD Pliska), ob 17.15 na razstaviščnem prostoru pod šotorom koncert GD Prosek, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 20.00 ples s skupino Zvita feltna. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MECPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo danes, 31. maja, v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Po sklepnih šmar-ničnih pobožnostih ob 19.30, sledi POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! koncert. Nastopili bodo: OPZ in MlVS Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), MoKPZ Stane Malič (vodi Walter Lo Nigro), MeCPZ Sv. Jernej (vodi Janko Ban), Neža Peterle (sopran) in Tereza Podlogar (orgle). Priložnostna misel prof. Majda Artač Sturman. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB - ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: danes, 31. maja, ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici (nastopajo PO Ilirska Bistrica, GD Viktor Parma Trebče, PO Komen in GD Nabrežina); v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana). SKD PRIMORSKO vabi na koncert ob 20-letnici Noneta Primorsko danes, 31. maja, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo: zborovodja Aleksandra Pertot, glasbeni intermezzo Marino Zobin (harmonika), Edvin Križmančič (kontrabas) in Renzo Počkar (kitara). SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. DSI, v sodelovanju z društvom Toponomastica femminile - Ženska topo-nomastika, vabi v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na otvoritev razstave na temo »Na poti enakopravnosti: ženska toponomastika v Sloveniji«. Uvodni nagovor bo imela prof. Marija Pirje-vec. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v ponedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval vi-demskega konservatorija; v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN - Baletna skupina Relevé, vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer z glasbo iz Hre-stača v sredo, 3. junija, ob 19. uri v društveni dvorani v Nabrežini. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 3. junija, na srečanje s pisateljem Miroslavom Košuto in z grafikom Marjanom Kravosom v Mavhinje št. 49 (Fa-bec). O najnovejšem delu Dnevnik, o lastovičjem gnezdu in o izbranih spisih Zapisi na orošeno okno, se bo z njima pogovarjala Poljanka Dolhar. Začetek ob 20. uri. NŠK IN ZTT vabita na predstavitev knjige Bratstvo na delu v četrtek, 4. junija, ob 18.30 v prostore čitalnice Narodne in študijske knjižnice, Ul. S. Francesco 20. O knjigi bosta spregovorila avtor Matjaž Stibilj in dr. Marta Verginella. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 1. Junijski večer, v petek, 5. junija, ob 21.00 v društvenih prostorih. Nastopa odrasla skupina MOSP-a z gledališko predstavo »11 A.M. Branč pri nas«. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remigija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri na koncert ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla »35 let pesmi in prijateljstva«. Gost večera s šaljivimi prizori bo gledališka skupina Dekani. SKD LIPA iz Bazovice organizira v nedeljo, 7. junija, ob 20.30 na M'zarju koncert »Pesem na M'zarju« posvečen 70 - letnici osvoboditve. SPD KRASJE vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na srečanje otroških zborov. Nastopajo OPZ Mini Venturini, otroška skupina Vesela pomlad in OPZ Krasje. UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom v nedeljo, 7. junija. Za ostale info na tel. 3383476253. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju na Zaključno prireditev. Sodelujejo pevska, plesna in glasbena skupina Vigred, mladinski orkester godbe Nabrežina, razni mladi glasbeniki ter ansambla To smo mi in Rock n'Bndimi. V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.0012.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.0012.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto. t Mirno nas je zapustila naša draga sestra in teta Amelia Vidoni Žalostno vest sporočajo sestra Ines z Vojkom, svakinja Marica, nečaki Peter, Roberto, Paolo in Marko, pronečaki in ostalo sorodstvo Od naše drage se bomo poslovili v četrtek, 4. junija, ob 10. uri v Ul. Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v četrtek, 11. junija, ob 15. uri v cerkvi v Križu. Križ-Barkovlje, 31.05.2015 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa t Zapustila nas je naša draga Albina Bogatec vd. Caharija Žalostno vest sporočajo hči, zet, vnuka, pravnuk ter ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v sredo, 3. junija, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina Ciao, nona bis Giacomo Zadnji pozdrav predragi teti Albini Mariucci, Mauro in Norina z družinami Zbogom, teta Albina. Vedno v naših srcih. Majda, Franja, Linko, Ivan, Valentina in Elizabeta z družinami Ob boleči izgubi drage Natalije sočustvujemo z družino in izražamo svojcem globoko sožalje Erika, Bogdan, Igor, Daria in Bruna ZAHVALA Kristina Ukmar por. Oberdank Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage, še posebno zdravniku Simonu Spazzapanu in njegovi ekipi v Avianu ter Saški in Cristini. Družina Nabrežina, Devinščina, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ladislav Pertot Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala gospe Magdi za ganljive besede, cerkvenemu pevskemu zboru in MPZ V. Mirk. Posebna zahvala tudi zdravniku Cos-sutti in bolničarkam 1. zdravstvenega okraja Devin-Nabrežina. Svojci Devinščina-Prosek, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Olga Milcovich in Ludvik Gregori Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi najinih dragih in, ki so na katerikoli način počastili njun spomin. Posebna zahvala tudi AŠD Sk Brdina in Pustnemu Kraškemu Odboru. Sergio, Laura in Martina Opčine, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Prisrčna hvala vsem za občuteno sočustvovanje in ganljive misli v spomin naše drage Patrizie Družine Piapan, Don in Mauri ZAHVALA Stano Škabar Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spo- Družina Repen, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Vilma Grilanc vd. Antoni Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Svojci Prosek, 31. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 31. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / ZVEZA MIDAS JE TOKRAT ZBOROVALA V OPATIJI V GOSTEH ITALIJANSKE UNIJE Italijanska manjšina na Hrvaškem v ospredju skupščine zveze manjšinskih dnevnikov Italijanska manjšina na Hrvaškem in še posebej njen dnevnik La Voce del Popolo sta bila osrednji temi letošnje skupščine zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS; tokrat je namreč skupščina potekala na Hrvaškem, v Opatiji v organizaciji Italijanske unije in udeleženci so se tako lahko podrobno seznanili s stanjem in problemi italijanske narodnosti v tej najmlajši članici Evropske unije. Seveda so predstavniki manjšinskih dnevnikov obiskali tudi prostore dnevnika La Voce del Popolo, seznanili pa so se tudi s stanjem italijanske skupnosti v Poreču, kjer je srečanju s krajevnimi predstavniki Italijanske unije sledil še ogled nekaterih zgodovinskih znamenitosti. O stanju italijanske manjšine na Hrvaškem so spregovorili župan Opatije Ivo Dujmic, predsednik skupščine županije Primorje Gorski Kotar Erik Fa-bijanič in predstavnica Italijanske unije Norma Zani, ki je osvetlila še zlasti vprašanje šolstva. Spregovorila sta tudi evropski poslanec Ivan Jakovčic, ki je predstavil svoj predlog za zaščito manjšin, o katerem bo razpravljal Evropski parlament in italijanski konzul na Reki Renato Cianfarani, ki je potrdil vsestransko podporo Italije italijanski skupnosti na Hrvaškem. Osrednje poročilo o stanju manjšine, pa je, poleg glavnega urednika dnevnika La Voce del Popolo Renata Pa- Na slikah: pod naslovom predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, spodaj levo urednik dnevnika La Voce del Popolo Roberto Palisca, desno prva številka dnevnika La Voce del Popolo, ki je izšla 5. maja 1945. lisce, podal predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul. Gostom je predstavil italijansko manjšino na Hrvaškem in v Sloveniji, ki jo predstavlja Italijanska unija. Začel je s predstavitvijo ozemlja in pravnega okvirja v obeh državah: zaščita italijanske skupnosti v Sloveniji izhaja iz 11. in 64. člena ustave ter iz posebnih zakonov, zaščita italijanske skupnosti na Hrvaškem pa iz ustavnega zakona in kasnejše zakonodaje; Tre-mul je navedel tudi nekatere mednarodne dokumente, od Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma do meddržavne pogodbe med Italijo in Hrvaško o zaščiti manjšin. Italijanska unija je osrednja organizacija civilne družbe v italijanski manjšini. Gre za enotno organizacijo manjšine v dveh državah, sicer pa je manjšina organizirana tudi v uradnih institucijah: na Hrvaškem so to Sveti italijanske narodne skupnosti, v Sloveniji pa samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Italijanska manjšina je po zakonu zastopana v obeh parlamentih, v Zagrebu in v Ljubljani. Temeljnega pomena za zaščito italijanske narodnosti je šola; prva šola v Istri sploh je bil italijanski Collegio dei nobili v Kopru, ustanovljena leta 1912, sicer pa je v Piranu deloval »magister grammaticae« že leta 1290. Danes obiskuje italijanske šole 3375 učencev na Hrvaškem in 1074 v Sloveniji; podatek je skupen za otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Vseh je na Hrvaškem 29, v Sloveniji pa 9. Pouk vseh predmetov poteka v italijanščini. Italijansko unijo sestavlja 53 skupnosti, 46 na Hrvaškem s 34.345 člani in 7 v Sloveniji s 3.099 člani. Skupnosti so zelo aktivne na področju kulture s pevskimi zbori, dramskimi skupinami, folklornimi skupinami, ukvarjajo se s športom in rekreacijo. Na Reki deluje italijansko gledališče, manjšina ima tudi zgodovinske, raziskovalne in znanstvene institucije. Posebno vlogo opravlja založba EDIT s sedežem na Reki, ki poleg dnevnika La Voce del Popolo izdaja revije in knjige, v Kopru na deluje regionalni center RTV Slovenija z radijskimi in televizijskimi sporedi v italijanskem jeziku. Poročila v italijanščini oddajata tudi radijski postaji na Reki in v Puli. Ob koncu pa je Tremul omenil še sodelovanje s slovensko manjšino v Italiji, v okviru katerega so med drugim izvedli kar nekaj pomembnih evropskih projektov. Dnevnik La voce del Popolo že 60 let glasnik italijanske manjšine v Istri in Kvarnerju Tudi dnevnik italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji La Voce del Popolo, ki izhaja na Reki, je letos slavil 70. obletnico izhajanja. Prva tiskana številka je namreč izšla 5. maja 1945. Danes je La Voce del Popolo, kot ve povedati glavni urednik Roberto Palisca, eden izmed šestih dnevnikov v italijanskem jeziku, ki izhajajo izven Italije. »Za italijansko narodno skupnost je ta dnevnik pomemben povezovalec in kot tak je prispeval k rasti in k uveljavljanju pripadnosti italijanskemu narodu,« je poudaril Palisca že v uvodnih besedah svojega nagovora na skupščini manjšinskih dnevnikov v Opatiji. Ima pa tudi La Voce del Popolo svojo slavno zgodovino. Pravzaprav se je listič s tem imenom pojavil že leta 1944, ko je združil dva lista italijanske skupnosti v Istri in na Reki, La nostra lotta in Il nostro giornale. Vendar je bil takrat to le ciklostiliran list majhnega formata, ki so ga skrivaj natisnili v italijanskih partizanskih enotah, ki so se v okolici Reke borile proti fašizmu. Ime samo pa ni novo. La Voce del Popolo je bil namreč časnik, ki so ga reški av-tonomisti začeli izdajati leta 1989, gre za časnik z najstarejšo tradicijo na tem območju. Po drugi svetovni vojni se je dnevnik razvil v referenčni list italijanske narodne skupnosti, najprej v Jugoslaviji in nato v Hrvaški in v Sloveniji. V teh letih je časnik razvijal svojo vlogo in povezoval Italijane, ki so postali manjšina »tudi v krajih, kjer prej nikoli niso bili manjšina«. Dve generaciji Italijanov sta tako s pomočjo dnevnika vztrajali in prispevali k ohranjanju svojega izročil v kulturi, v jeziku in v civilizaciji. »Ves čas so bili zelo blizu svojemu dnevniku.« V času, ko sredstva obveščanja še daleč niso bila tako razširjena kot danes in ko je bila demokracija še za obzorjem je bil dnevnik La Voce del Popolo dejavnik uveljavljanja italijanskega jezika v javnosti, iztrgal ga je iz družinskega kroga in z jezikom povezal pripadnike manjšine po celotnem ozemlju, kjer so bili zgodovinsko prisotni. »Nedvomna dvoumnost medija, ki je bil funkcionalen enostrankarskemu sistemu, ki je veljal v Jugoslaviji, mu ne jem-ljeta zaslug za vlogo povezovalca skupnosti in narodne kulture, k čemur je uredništvo bistveno prispevalo. Zagovarjalo in branilo je njene zahteve in njene pravice tudi v zelo težkih časih,« ocenjuje Palisca politično vlogo dnevnika in dodaja, da je ta vloga postala še zahtevnejša z novo demokratično ureditvijo v Sloveniji in na Hrvaškem. In kako ocenjuje Palisca današnjo vlogo dnevnika? »Osnovna usmeritev časnika je promocija svobodne, pluralne, avtonomne, odgovorne in izčrpne informacije v zvezi z italijansko narodno skupnostjo in njenimi dejavnostmi, ob upoštevanju socialnih, političnih, gospodarskih in kulturnih značilnosti okolja, v katerem živi in s katerim se sooča.« Še pred leti je obstajalo tveganje, da časnik ugasne zaradi hude za- ložniške in finančne krize, vendar je uredništvo pogumno reagiralo in vzgojilo mlade, ambiciozne in sposobne novinarje. »Potrebovali smo deset let, da smo dnevnik spet postavili na noge,« ugotavlja Palisca. Danes sestavljajo uredništvo povečini mladi ljudje z akademsko izobrazbo, nekaj magistrov in nekaj doktorjev znanosti; ti ljudje počasi prevzemajo vodstvene funkcije in so jamstvo za prihodnost. Dnevnik je izvedel vrsto pobud, nekatere so bile politično zelo relevantne, razpolaga z eno najboljših tehnologijh, kar jih ponuja tržišče, v zadnjih desetih letih je trikrat spremenil grafično podobo, prisoten je na spletu, na mobilnih telefonih in tabli-čnih računalnikih ter na twitterju in fa-cebooku. Skratka, manjšino predstavlja na najboljši možni način. Za to svoje delo je prejel kar nekaj priznanj in nagrad, med drugim prestižno nagrado Istria nobilissima. Dnevnik vodi glavni urednik, ki ga za štiriletni mandat imenuje upravni odbor po javnem razpisu; po koncu mandata je lahko potrjen. Kriza je seveda prizadela tudi dnevnik italijanske manjšine. Finančne težave se zaostrujejo, vendar so pri dnevniku optimisti. »Tudi v prihodnje želimo ostati referenčna točka za vse pripadnike italijanske narodnosti, ki živijo na tem ozemlju, v družbi, ko je sposobna premoščati miselne pregrade, ki so včasih večje od fizičnih,« dodaja Palisca in zaključuje z ugotovitvijo, da so z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo začele veljati nova pravila, pri katerih »kultura zaščite presega vrednost zaščitenih vrednot«. Gre za epo-halne spremembe, ki bodo ljudem teh krajev omogočile ponovno zbližanje. »Glas manjšin bo pri tem pomemben za ohranjanje kulturne raznolikosti in zaščito jezikov,« je svoje razmišljanje zaključil glavni urednik dnevnika La Voce del Popolo. s jj^jtú ¡943 E^rt* r* Nt.> ■ UlnjEt nL pnanEI Lb V&cg d¡&¡ Wags^So K ' I Mfc k «¿Í2S®* fnu+f iJ PiHlr L: rsítli'p t, LVr>rii+ t f» ' '_ 3MAGSÍO ,,__. ____— u__iJL í I ■___1,1 r- r*■'— ■■ HI ____ , P JL»-I F- I -H u h ^ f.V .'.^ M |M , LX <'' - -- - - -1 '1L I. Iitf ■■ . . ■ J-| | ■ ■ I L..........."I ......U . . ÉU ' " ■ " ------ I-** ■ J f f ■ j # " l ■-.. .-—--. n 3 ..... . /k, :.-- ■ "I "Irt dJI'1 n i-rr- —m r1 dlhdl A inri m ■■ .....Li_. - - - M _ ^ _ ■ - —■ MI I .-J-J . 'd ' ■u pp ... , j ________ ---É-.----- r H-----._.._!. J m---- ■ --I | JL _ ____rr irj, I Ü L i ■. UU. - — ■ £ -H. . „ .....J ... J-J M 4 J a| — .J_____ uptfiim auaaisia larirmia jmn PTja-riir LiuAib . l ! ^. f -1 .j-ji, „ i ch". v-. h ■ i h L- p n ni h "r'-'i _._,,_ W i-H - C» . .' ' nrl ir-i.ir A. t___ I* fmi ti EW«h. j^V______ihiilmiuhi rtiu'íE^tTCr» afiiíii-EES ■ ■ ■ — - —-■ ■ ■ J^."¿S^—. li i^ j,'i^-.-.¡ —'.\^T".......... florraa ^oiifaičiiil " lütMlt Mñ Irsp^t Icqa^lanp i U I . immmm ¡ieaaüalErí ivjmlirAiU^li I ISHíiS- !■ ^MMdi-v^W— « miril ■ ' ■ —#■ - v"-.« ■ ■ -!-■ i- i ■-. :-, 1 ■m H „i L- ri_-- - ------ l . Z ™* ! .ul j? j ^ ;'JT *■ '.■*■-- ■ > - ' ----m m. r. i ■ i ■JBII ■« Hm «¿i á »i ' 'v' m/L—: lL. . ... ^mrTTs i,.,.rri' - KH I-.iKIJ -.j - r—t« «j ¿r, J Ls*! i*, m — ilniMiibAi ■•■ -''B IP M hll .» .......__J_ fjrll, - ■■ ■ n cmtl p . r " Trir^mr —j. ■ -i.■.■ v r _^,u ■ ■ in R." i■ - ■ L' I FJf tr. L^m^ ilT LTelofllo .-■ ■:J f _ J _. iJvl Mu-Jii' Jilln Tilyu —JJ"---T — A-| ■ - -I ,, ,, iVAiin.il.I r-,r#... ,, rf Jjr I—I I ■ ■•■ I JhJ —.. H s ■ m Mk ri-.l- ¡WU>. H I' » h - -j ■■!■ «„.„. ij.,1 r____ ''^f. J *!,a Im. imI-sp ■ Vr ® t ■ ■ K.-Jr r d manj ha. in r.«> i i ■ ■ . t-* JI r____J-___B_ Jj á-UB a_J I_I. Ui. L M| ■ ■t—g- y-'» - ia.i-'.í-»-u . _ 11 i -ii r - —1.1 ■ i u-1 í.. _ l .■ 1. JIL I iAr naamdtM— fm rpf ■ ■ mm K _ i -. " .—■■ S -u i r !T" JiTr't.'u .T iT».- rr. .-r,, tJj" ™ " 1 1 Fffl rmfin f-f í.l.P.Lim i'írtria i '—M M ■ i, :-;, Ua i - r--j "■« i i A m-a L—r P ■ ■! ■ i la«. ■ 1 P« ■ j-. F-^-P^ ocall a cfcís hont^ lin, í : i ¡I i M »v& ■»■n-il-Mk / NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. maja 2015 1 1 osip Lah se je rodil leta 1869 v Du-tovljah na Krasu v družini Martina Laha in Terezije Zlobec (pri Fleko-vih). Njegov oče, morda pa že dedek, je prišel v ta del Slovenije iz Prekmurja in dobil službo upravitelja grofovih posesti. Najmlajša, prav pred nedavnim preminula Josipova hčerka Milena se je spominjala, da so v družini dolgo hranili molitvenik, ki naj bi ga prednik njenega pradedka prinesel z De-vinskega gradu, kar dodatno kaže na to, da je le-ta najverjetneje služboval na Devin-skem gradu ali morda upravljal posesti de-vinskih grofov na Krasu. Martin Lah in Terezija sta imela deset otrok, a jih je pet že zgodaj umrlo. Šestemu po vrsti, malemu Josipu, je bila glasbena nadarjenost položena tako rekoč v zibko. Na izpisku iz župnijskega urada, ki ga je hranila Josipova hčerka Milena, piše : "Tine, Tone, Pepa, Ančka spančkat, Jo-žek godet". Jožek je Josip, o katerem v tem članku teče beseda. Katerega inštrumenta se je mali Jožek posebej učil, ne vemo, saj jih je pozneje obvladal kar nekaj. Uradnik v Sežani, »kanclist« v Trstu in vse bolj predan zborovskemu petju ... Jože Lah je aktivno služil pri vojaški mornarici avstro-ogrske vojske kot mornar II. stopnje v Pazinu (Istra) kar štiri leta, od 1887 do 1891. Tod je igral rog v mornariški vojaški godbi. Po vrnitvi iz vojske se je leta 1893 v Dutovljah poročil z domačinko Josipino Gomezel, s katero sta imela osem otrok. V Dutovljah so se jima rodili trije, po selitvi družine v Sežano še naslednja dva, pozneje, v Trstu, pa so se jima rodili še trije otroci. V Sežani se je Jože Lah zaposlil kot uradnik (pomožni pisar) in tudi v tem kraju nadaljeval z glasbeno dejavnostjo. Ljubezen do zborovskega petja je bila v njem tako močna, da je v Sežani ustanovil pevski zbor Zorislava, obiskoval pa je tudi okoliške vasi in vodil tamkajšnje zbore. Leta 1907 je bil Jože Lah kot uradnik (»kanclist«) premeščen v Trst na delo pri deželni vladi. V mestu z močno prisotnostjo slovenskega življa so v tistem času ustanavljali številna slovenska društva in organizacije, že leta 1904 pa je bil odprt znameniti Narodni dom v središču Trsta. Jože se je kmalu povezal z rojaki in v tržaški četrti pri Sv. Jakobu so mu zaupali vodenje znanega pevskega društva Ilirija, pozneje pa tudi godbe na pihala Narodne delavske organizacije. Z obširnim glasbenim znanjem je navdušeno deloval in krepil notranjo organizacijo tudi v tržaških pevskih društvih v Rojanu, Rocolu in v okoliških krajih. Prav petje je s svojo besedno in glasbeno izpo-vednostjo navduševalo poslušalce, jim dajalo poguma in upanja v lepšo, pravičnejšo bodočnost. Boris Kuret v knjigi »Zastava, sveta bodi ti nam vez«, podrobneje opisuje razvitje in blagoslavljanje društvenih simbolov v mnogih slovenskih društvih, zlasti v Trstu in njegovi okolici. Razvitje društvenega prapora je potekalo običajno zelo slovesno: na svečanost so povabili pevske zbore iz neposredne okolice in iz širšega zaledja. Pevci so na shod prinesli svoje zastave ter v po-vorki odhajali na prizorišče, kjer se je odvil spored z govori in s petjem posameznih zborov ter z razgrnitvijo novega prapora in s pobratenjem s prisotnimi društvenimi prapori. "Kumici", kakor so takrat rekli botri, ki je prisostvovala razvitju prapora, je pripadla posebna čast: na prapor je pripela svilene trakove s svojim imenom in z voščili zboru ... Skoraj vsak prapor je imel na zastavi tudi društveni grb ali alegorično figuro, okrog katere sta bila izvezena datum razvitja prapora in ime društva, lahko pa tudi društveni moto. Ob razgrnitvi prapora so v drog prapora zabili srebrne žeblje predsedniki prisotnih društev, ki so darovali novoustanovljenemu društvu določeno vsoto denarja. Tudi avgusta leta 1907 so snovalci razgrnitve prapora pevskega društva Ilirija načrtovali veličasten shod slovenskih društev in mnogih Slovencev z vse Primorske. Na prireditev se je prijavilo 24 društev. Posebej so povabili priznano pevsko društvo Slavec iz Ljubljane. Na tržaškem kolodvoru so ljubljanski zbor in goste iz Gorice pričakali številni Slovenci, udeleženci pa naj bi skupaj šli skozi središče mesta do mestne četrti Sv. Jakoba. Tam je bil namreč sedež Konzumnega društva in najpomembnejše shajališče čla- ZGODBA DUTOVSKEGA GLASBENIKA JOSIPA - JOŽETA LAHA Pesmi mile glas druži brate nas Neva Pahor Na fotografijah: zgoraj levo Fanfaristi na Dunaju, desno zbor pevskega društva Jadran; levo Josip Lah z družino, desno Ilirija nov društva Ilirija. Na poti pa so sprevod pričakali razgreti italijanski nacionalisti in prišlo je do pretepa. Lokalni slovenski in italijanski časopisi so o dogodku poročali različno, pač glede na strankarsko in nacionalno pripadnost. Dejstvo pa je, da je sprevod moral spremeniti začrtano pot od Sv. Jakoba do Sv. Ivana ter obiti mestno središče. Končno se je slovesnost ob razgrnitvi prapora dokaj mirno končala na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu, a nemiri in ovire ob slovesnosti in hujskanje v italijanskem časopisju dokazujejo, kako je bilo Slovencem v Trstu že v tistih časih težko javno izkazovati svojo narodno pripadnost. Po prvi svetovni vojni odhod iz Trsta v novo državo SHS, poznejšo kraljevino Jugoslavijo Po prvi svetovni vojni in razpadu av-stro-ogrske monarhije so se v Trstu razmere za Slovence še poslabšale. Kot mnogi drugi je tudi Josip Lah s številčno družino zapustil mesto in odšel s trebuhom za kruhom. Natančen opis potovanja in zapleteno iskanje službe je opisal sam. V skrbi za preživetje je z ženo in s sedmimi otroki (najstarejša hčerka je ostala v Trstu) z vlakom zapustil Trst in odšel v novo nastalo državo SHS, poznejšo kraljevino Jugoslavijo. Julija 1919 je pripotoval v Ljubljano, poti pa zaradi stavke ni mogel nadaljevati. Ker ni vedel ne kod ne kam, se je odločil za pot v Slavonijo v Podravsko Slatino, kjer je živela ženina sestra. A razmere so bile tudi tam težke (spali so v štali) in Josip se je s starejšima sinovoma vrnil v Ljubljano iskat službo in primernejšo nastanitev za družino. Iskanje je le obrodilo sadove. Službo je dobil na okrajnem glavarstvu v Mariboru kot referent in oktobra istega leta je lahko najstarejši sin Anton odšel v Slavonijo po ostale družinske člane. Neprestane spremembe in odrekanja so žal ogrozila ženino zdravje in leto dni po prihodu v Maribor je Josipina umrla. Maribor in druga mesta na Štajerskem in v Prekmurju so po prvi svetovni vojni nudila zatočišče mnogim Primorcem. Zaposlovali so se v različnih dejavnostih, zlasti pa v državnih službah - na železnici, na policiji, v šolah pa tudi v trgovini, v obrtništvu, celo v gledališču. V Mariboru so se namreč tedaj odpirala številna delovna mesta, ki so jih pred vojno zasedali Nemci, veliko primorskih pribežnikov pa je bilo tudi visoko izobraženih (zdravniki, pravniki, učitelji ...). Zavedni Primorci, ki so na svoji koži še kako občutili italijansko raznarodovalno politiko, so se radi družili in združevali v društvih, v okvirih katerih so gojili slovensko pesem in besedo. Prav zaradi izkušenj v boju za narodnostne pravice in dobre organiziranosti so odločujoče sooblikovali življenje Maribora med obema vojnama. Josip Lah se je tudi v novem okolju ustvarjalno vključil v snovanje in vodenje pevskega zbora, ki je deloval znotraj društva Jadran. Društvo je ime dobilo v spomin na zapuščene domove Primorcev in Istranov ob Jadranu. Pevski zbor Jadran so sestavljali predvsem emigranti s Primorske in iz Istre, pozneje pa tudi domačini, Štajerci - ljubitelji slovenske besede in petja. Moj prade-dek je vodil zbor Jadran od leta 1923 do leta 1935. Pod njegovo taktirko je zbor gostoval v številnih krajih ob tedanji avstrijski meji. V Šentilju, Kungoti, Sv. Juriju ob Pesnici, Svečini, v Sv. Križu nad Mariborom, v Kapli, v Marenbergu (današnjih Radljah ob Dravi), v Apačah in še kje je s petjem budil in krepil narodni ponos. Josip Lah je nekaj časa vodil tudi zbor Nanos, nato pa še zbora v Kamnici (PZ Kobanci) in v Pekrah (PZ Planinca), pozneje pa je bil drugi zborovodja pevskega zbora Slava Klavora. Med najodmevnejšimi dogodki njegovega udejstvovanja je bila gotovo slavnostna akademija ob 15-letnici društva Jadran leta 1934, ki je bila združena s kongresom Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine, kjer je z italijansko zasedbo naših krajev po prvi svetovni vojni ostala skoraj tretjina vseh Slovencev. Na akademiji v mariborski Unionski dvorani so peli kantato Pesem naših mornarjev skladatelja Vasilija Mirka, priznanega in v Maribor priseljenega Primorca. Kantato so izvajali moški in deški zbor, solisti in godba. Zbor je vodil Josip Lah. Za mojim pradedkom je vodenje zbora Jadran prevzel v Trstu rojeni skladatelj Ubald Vrabec in ponesel pevski sloves po vsej tedanji kraljevini Jugoslaviji. Društvo Jadran, pozneje pa tudi društvo Nanos, ki ga je ustanovila primorska mladina leta 1932, sta bili v tej zgodbi zelo aktivna in uspešna dejavnika. Na umetniškem in socialnem področju sta se društvi lepo dopolnjevali, leta 1939 pa sta se združili. Društvi sta organizirali več glasbenih akademij, številne nastope v veliki Unionski dvorani in koncerte v Narodnem domu, družabna srečanja ob praznikih (Jožefovo, miklavževanje, ...), izobraževalna predavanja, literarne večere, plese, vsakoletne žalne slovesnosti v spomin na bazoviške žrtve, izlete v bližnjo okolico ipd. Društvi sta tudi gmotno podpirali svoje člane, zlasti ko so iskali zaposlitev ali so ostali brez nje, ob praznikih pa sta obdarovali otroke svojih članov. Društvo Nanos je celo ustanovilo lastno knjižnico in načrtovalo gradnjo zavetišča za priseljence. Josipova predanost in zasluge za širjenje slovenske pesmi niso ostale neopaže-ne. Leta 1931 je postal prvi častni član društva Jadran v Mariboru. Leta 1934 mu je kralj Aleksander I. podelil odlikovanje sv. Save, leta 1939 pa je ob svoji 70-letnici prejel odlikovanje mariborske Ipavčeve župe, ki se je v mestu in širšem mestnem zaledju uveljavila z organizacijo srečanj in gostovanj pevskih zborov. Spoštovan in priljubljen je bil tudi med pevci. Ko je dopolnil 60 let, so v Narodnem domu svečano praznovali njegov jubilej. Za to priložnosti je Josip Lah napisal kantato, ki pa je žal izgubljena. Zavzetost za slovenstvo in glasbeno ustvarjalnost prenesel tudi na svoje potomce V pevskem zboru in društvu zboru Jadran so se kalili pevci, pevovodje in glasbeniki, kakršen je bil že omenjeni Ubald Vrabec, avtor simfonične, komorne in vokalno instrumentalne glasbe ter priredbe kar devetdesetih ljudskih pesmi (npr. Polka je ukazana, Bratci veseli vsi ...). Spomnimo, da je Vrabec uglasbil Prešernovo Zdravljico, Api-hovo Bilečanko, Kajuhovo Samo milijon nas je ter številne druge pesmi. V mariborskem časopisu Jutro (9. 5. 1937) zasledimo Vrab-čevo izjavo: »S pesmijo opominjamo našo javnost na naš narodni čut in ponos, ki naj bo odlika zlasti onih, ki živijo ob naših državnih mejah. Naša lepa narodna pesem, ki je čustvena in blagozvočna in iz katere veje slo- vanski duh, zasluži, da jo ponesemo med narod, kjer se je prav za prav rodila.« Josipove ljubezni do glasbe in petja so se navzeli tudi njegovi otroci. Vsi so igrali najmanj en inštrument, dva sinova (Vilko in Jože) pa sta postala poklicna glasbenika. Jo-sipovi potomci so sledili tradiciji in mnogi med njimi so glasbeno izobraženi. Posebej bi omenila glasbenike znane mariborske družine Petek, iz katere prihaja Josipov prav-nuk Viktor, violinist v Graškem filharmo-ničnem orkestru, ter prapravnuki violinist Simon, vokalistka Karina, in klarinetistka Laura. Vsi dosegajo vidne uspehe in prejemajo številna priznanja ter si utirajo pot v profesionalni svet glasbenikov. Tudi Viktorjev brat Richard, ki se je v mladosti intenzivno in uspešno posvečal kitari, je svojo ljubezen do glasbe prenesel na svoje otroke: kitaristko Tadejo, klarinetistko Majo ter baritonista Boštjana, ki ob študiju naravoslovnih ved vztrajajo v intenzivnem negovanju glasbene umetnosti. Zadnja, ki se je predstavila javnosti s svojim glasbenim znanjem in talentom, je pravnukinja Barbara Ju-teršek, ki je v Mariboru nastopila v vokalnem sestavu na dobrodelnem koncertu za poplavljence iz Bosne, Srbije in Hrvaške. Tudi zavzetost za slovenstvo in občutljivost za socialne pravice je Josip Lah prenesel na svoje otroke in vnuke. Najstarejši sin Anton, moj ded, je bil Maistrov borec v letih 1918-1919 in je za zasluge v boju prejel odlikovanje, ob nemški okupaciji Slovenije pa sta bila z ženo s prvim transportom izgnana v Srbijo. V drugi svetovni vojni so tudi člani njegove družine plačali visoko ceno zaradi zavzemanja za pravičnost in upor proti okupatorju, še posebej Josipov vnuk Ervin. V Trstu, kamor sta se umaknila s sestro Nevo, ga je kot aktivista in vodjo ilegalne partizanske tiskarne zajela fašistična Co-lottijeva policija in le nekaj dni zatem so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je bil komaj dvajsetleten sežgan v krematorijski peči. Ervinova sestra Neva, moja mama in žena gledališkega igralca Jo-ška Lukeša, je po vojni ostala v Trstu, kjer je delala kot novinarka Radia Koper ter časopisa Primorski dnevnik. Čeprav ne najboljšega zdravja, se je vključevala v življenje tamkajšnjih društev in se zavzemala za pravice Slovencev v Italiji. Po nemški okupaciji Maribora leta 1941 se je Josip s svojo drugo ženo odselil v Ljubljano in tam ostal do konca vojne. Po vojni sta se oba vrnila v Maribor, kjer je Josip Lah kljub visokim letom nadaljeval pevsko poslanstvo. Ko je leta 1953 umrl, so mu ob grobu v Mariboru zapeli pesem Buči, buči morje Adrijansko. S to pesmijo so izkazali globoko hvaležnost njegovemu prispevku k utrjevanju slovenstva in širjenju pevske kulture, hkrati pa tudi v besedi slovesa izpostavili njegovo navezanost na Kras, morje in rodne Dutovlje. Opomba * Napis na praporu pevskega društva Ilirija pri Sv. Jakobu v Trstu 12 Nedelja, 31. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / Polet s katarsko letalsko družbo iz Benetk je v slabih šestih urah minil dokaj mirno in skoraj mimogrede. Napetost je dobrohotno zmanjševalo prijazno osebje s pogosto ponudbo hrane in pijače in nenehno skrbjo za čim prijetnejše počutje vseh potnikov. Večerna Doha me je sprejela v soju morja luči in zadušljive vročine, prepojene s peščenim prahom in vonjem po morski soli. Šok! Takoj za njim še eden! Na mednarodnem letališču Hamad so mi dokumente skrbno pregledale ženske v črnini od glave do pet, z rahlo prosojno tančico na obrazu, ki je dopuščala pogled na skrbno naličene oči. Tudi moje oči so bile deležne posebne pozornosti, saj jih tujcem ob vstopu v državo, pa tudi ob odhodu, fotografirajo. Dober začetek dvotedenskega bivanja na tem polotoku v jugovzhodni Aziji, med Bahrainom, Saudsko Arabijo in Perzijskim zalivom na severu in vzhodu, al jazeera v arabskem jeziku pomeni prav polotok, je napovedoval izjemno doživetje povsem novega sveta. Glavno mesto med tradicijo in sodobnostjo Zbudili smo se v sončno in vroče jutro, saj je v Katarju v veljavi časovni pas muslimanskega svetega mesta Meke, čeprav bi, roko na srce, bolj ustrezal kakšen drugi. Ob sprehodu po mestnem nabrežju se je termometer dvignil na znosnih 38 stopinj Celzija, ki jim je moč jemal suh ve-trič z morja. Corniche je 4 kilometre dolga sprehajalna pot ob obali, s pogledom na moderno arhitekturo na kopnem, na zelenice z urejenim namakanjem, z maloštevilnimi drevesi in zanimivim zalivom. Končuje ga katarski Manhattan, imenovan West Bay - poslovno okrožje z visokimi stolpnicami neverjetnih oblik. Ob robu morja se bohoti ena najstarejših zgradb v tem predelu Dohe, prestižni Sheraton svetovno znane hotelske verige. Doživetje tega kontrasta z bistveno nižjimi stavbami v preostalem delu državnega glavnega mesta ponuja vožnja s tradicionalno leseno ladjo. S Cornicheja je lep pogled na mogočno domovanje katarskega prvega moža, emirja šejka Hamada Bin Khalife Al Thanija in njegove številne družine. Med njenimi člani je lepo porazdeljena vsa dobičkonosna dejavnost v Katarju, prodaja avtomobilov, na primer, taksi služba v prestolnici, ki skorajda ne pozna javnega prevoza. Za taksije skrbijo štirje emir-jevi sorodniki, avtomobili so tako štirih različnih barv, da je lastništvo vidno že na oko. Tarife za vožnjo so smešno nizke, zato vozniki s težavo prislužijo 250 rialov (okoli 60 EUR) za dnevni najem vozila in še težje morebitni presežek, ki jim ostane kot plačilo za opravljeno delo. Spremembe v javnem prevozu obeta gradnja podzemne železnice v peščenih, globlje pa tudi že bolj trdih tleh Do-he, prve izkope je že videti, in gradnja železniškega omrežja po vsej državi, saj trenutno tako potniški kot tudi ves tovorni promet potekata izključno po cestah. V mogočni emirjevi palači so sprejeli tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki je v Katar odpotoval februarja letos med svetovnim rokmetnim prvenstvom. Mimogrede, izvedela sem, da so gostitelji tribune velikanskih športnih dvoran takrat po potrebi polnili tu- POTOVANJE V KATAR, NENAVADNO IN ZANIMIVO DRŽAVO Kjer življenje kroji na Mirjam Muženič (besedilo in fotografije) Doha, urejeno dvorišče kulturnega centra Katara Tradicionalne lesene ladje v zalivu pred Pearlom Cvetlična korita (ob temperati di s tujimi delavci iz najnižjih slojev. Omogočili so jim celo predhodni ogled treninga, na katem so jim razložili pravila igre. Odzivi teh neprostovoljnih gledalcev so bili tako vsaj približno usklajeni z dogajanjem na tekmi. Podobno bo, najverjetneje, tudi na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki ga bo Doha gostila leta 2022, saj se ob nogometni tekmi na stadion potrudi le nekaj sto gledalcev. Katarci namreč niso navdušeni nad obiskom športnih prideditev , čeprav imajo tudi rokometaše (žensko reprezentanco trenira odlična in odločna Mara iz Izole), nogometaše, konjenike, atlete in ostale športnike. Verjeli ali ne, Katar premore več hokejskih moštev in tudi državno prvenstvo! Ledeno ploskev z vsemi pogoji za trening in tekme so postavili kar v osrčje enega svojih največjih nakupovalnih središč v mestu, državi in verjetno tudi širšem azijskem prostoru. Katara in muslimanski kulturni center Življenje v Katarju kroji naftni denar. Ima ga nekaj manj kot 280 tisoč domačinov, prepoznavnih po beli obleki, thobe za moške, z ghutro, to je belo ali barvno ruto na glavi, ki jo objema trak oz. igal, nekoč del povodca za kamele. Ka-tarke nosijo črno abayo. Bogatejše si na obleki lahko omislijo zlate ali srebrne vezenine, na prodaj pa so tudi abaye s kristali Swarovski v prodajni vrednosti nekaj tisoč evrov. Obute so v povsem modne čevlje z visoko peto, brezhibno so na-ličene in odišavljene. Tako moški kot ženske se nenehno pogovarjajo po telefonu. To početje je namreč zelo poceni in dosegljivo vsem prebivalcem, tudi številnim tujim delavcem - mobilna številka in ne ime ali številka potnega lista je namreč tisto, kar prebivalce identificira v vsakodnevnem življenju, pa tudi v upravnih postopkih. Voda in elektrika pa sta za domačine brezplačni. Po vsej državi sicer ni niti enega izvira sladke vode, pa vendar poraba dosega svetovni primat. Ena mojih stalnih skrbi je bilo tako nenehno ugašanje luči ob belem dnevu. Premožne Katarke se v nakupovalni center pripeljejo same ali s svojim avtomobilom in zasebnim voznikom. Avto mora bitii čim večji in močnejši, še najraje z zatemnjenimi stekli, land cruiser, saj je domačinom kar statusni simbol. Nobena redkost niso ženske v dolgi črni obleki, ki jim nakupljene izdelke iz vozička na blagajno in znova v voziček prijazno zlagajo zaposleni tujci, ki živijo le z napitnino strank. Tudi sicer je videti veliko trgovcev, pomočnikov, varnostnikov, čistilk in še marsikoga, vedno zelo ustrežljivih. Tako je, na primer, pred vhodom v vsako dvorano bogatega muzeja islamske umetnosti na Cornicheju vsaj en varnostnik, ki delovni dan mirno presedi na stolu. Bogato razstavo zlatnine in drugih dragocenosti iz širšega muslimanskega sveta občasno dopolnjujejo s sorodnimi razstavami in dogodki. Ob mojem obisku je bila to fotografsko slikarska razstava katarskih žena. Posebnost te palače je tudi igralnica za otroke, ki med igro in zabavo lahko mirno počakajo na starše, ki si medtem ogledujejo muzej. Kulturni center Katara ostaja v spominu s svojo sodobno arhitekturo in ponudbo operne hiše, knjižnice, galerij in kavarn. Na kavo in sladoled sem v izbranem lokalčku čakala do konca dopoldanske molitve. Podobno izkušnjo sem doživela tudi v nakupovalnem središču, mallu. V trgovinah vseh velikosti in z vsakršno ponudbo so običajno radijsko glasbo ob določeni uri dopoldne in popoldne prekinili s programom, ki je predvajal molitev. Katara premore tudi veličastni amfiteater v svetlem marmorju za 5 tisoč gledalcev, v katerem od leta 2011 vsaj enkrat v sezoni gostijo svetovno znanega pevca, operno pevko ali drugega umetnika in si tako pomirijo vest, da so za svojo in kulturne potrebe Katarcev naredili veliko in dovolj. Šu-kran! Hvala! Ločeno v mošejo Že ob vstopu v mošejo so nas ločili. Moški so ostali v preddverju, ženske smo morale v višje nadstropje skozi sodobno in že kar elegantno opremljene prostore v sobico z dolgim nizom abay vseh velikosti. Oblekla sem jo in si s pomočjo vodičke skrbno pokrila lase s črno tančico. V molilnici smo se znova združili in prisluhnili angleški razlagi islama, vse to ob robu domačinov, ki so bosi in z obrazom obrnjeni proti Meki, molili. Pred odhodom je vsakdo od nas dobil torbico s pisnim gradivom o musliman-stvu, tudi v angleškem jeziku, pa tudi obrazec za morebiten »vstop« v muslimansko vero. Ponudili so tudi vroč čaj, otrokom pa sadni sok. Ob pogledu na pristopno izjavo sem se spomnila na pripoved gostitelja, da ima policija v Dohi tudi spletne obrazce za prijavo potepuških psov, saj ti v državi niso zaželeni. Vse dni v Katarju sem videla le dva psa na povodcu in za prste ene roke brezdomnih mačk. Presenečena sem bila nad glasnimi ptički v krošnjah maloštevilnih dreves, saj so dnevne temperature v času mojega bivanja na polotoku nihale med 30 in celo 50 stopinjami Celzija. Na poti proti severu države je avtocesto prečkal ogromen kuščar, ki je še najbolj spominjal na dinoza-vrčke iz Jurskega parka. Počakala sem tudi na miren sprehod črede kamel, ogr-njenih v pisana ogrinjala, z indijskimi jezdeci na hrbtu, ki so iz brezhibno urejenih hlevov stopale na športno stezo na trening. Bile so namreč dirkalne kamele v lasti premožnih domačinov, ki so jih med treningom glasno spodbujali kar iz svojih avtomobilov med vožnjo ob dirkalni stezi. Svet zase je tudi največja tržnica v Dohi, Souq Waqif, ki je star vsaj sto let in v nekaterih delih obnovljen v starem stilu. Souq je živahno prizorišče večernega dogajanja med obrtnimi delavnicami, prodajalnami, restavracijami in velikim odrom za različne prireditve. Po- sebnost so zlatarne z neverjetno ponudbo dragocenega nakita, med katerim izstopajo velike ogrlice iz zlatih niti, nadvse podobne prefinjeni čipki. Za ceno, seveda, nisem vprašala. Bolj dostopne so cene v trgovinicah številnih nakupovalnih centrov, v katerih je najti vse, kar lahko človek potrebuje in tudi česar ne. Malli so mesta v mestu, vsak s posebnostmi, ki naj bi privabile čim več kupcev. Villaggio, na primer, dnevno obišče do 42 tisoč ljudi, tudi milijon in pol v enem letu. Ponuja izdelke najbolj znanih svetovnih znamk, med njimi Luis Vuitton, Dolce & Gab-bana, Prada, Dior, Gucci in druge. Ta center je zgrajen v beneškem slogu, po 150 metrov dolgem notranjem kanalu vozijo gondole s krmarjem ob veslu, ki je le zaradi videza, saj gondolo poganja električni motor. Čez kanal vodijo kamniti mostički, strop spominja na pravo nebo. V Villaggiu so tudi kinodvorane, ob toaletnih prostorih še umivalnica in molilnica, velikanski zabaviščni prostor za najmlajše in v osrčju tudi pravo drsališče. Ob času, določenem za trening hokejskega moštva iz Dohe, morajo priložnostni drsalci zapustiti ledeno ploskev. Medtem, ko zunanja temparatura lahko presega 40 stopinj, je notranja, klimatizirana in bistveno nižja. Kaj hitro se zgodi, da človeka v stavbi pošteno zebe, tako, da je nakup volnene jopice z dolgimi rokavi skoraj obvezen. Doživetje nakupovalnega centra ima še eno podobo. Katarke ob nakupih spremljajo hišne pomočnice, najpogosteje Filipinke ali Indonezijke, v prepoznavnih preprostih oblekah, hlačah in tuniki, ki še najbolj spominjajo na pidža-me. Hodijo nekaj korakov za svojimi gospodinjam ali natančneje lastnicami, vodijo otroke ali vozijo otroške vozičke in nosijo vrečke s kupljenim. Znano je, da nimajo prostega časa in tudi samostojnega izhoda iz katarske hiše ne. Mesečno plačilo je zelo skromno, lahko tudi zelo neredno. Nekatere tujke, revščini navkljub, takega sužnjelastniškega razmer- d Doha, Muzej islamske umetnosti z bogato stalno zbirko in razstavami Puščava, ograja zaradi želvjih jačec Puščava, dirkalne kamele prečkajo avtocesto / REPORTAŽA Nedelja, 31. maja 2015 13 ftni denar ■■ P' 11 II r S \i Ii ' ■i T , ' 1 H I 11 ■ I. M L if'-JMH?* »ii. jri 30 - 40 stopinj C) Doha, prometna znaka Pazi, pešči in Stop Doha, Pearl ali West Bay, poslovno okrožje z visokimi stolpnicami izvirnih oblik ja ne zmorejo in se odločijo za pobeg. Ka-tarska policija ima posebno enoto za iskanje pobeglih gospodinjskih pomočnic. V času mojega obiska je neodvisni spletni medij poročal o Filipinki, ki jo je gospodar pretepel s cevjo za zalivanje in ji povzročil hude poškodbe. Štirje dnevniki, vsi v lasti istega katarskega Berlus-conija, tragičnemu dogodku niso namenili niti besede. Po nekaj tednih zapora zaradi pobega z delovnega mesta je gospodarju »oprostila«, da ji je ta dovolil zapustiti državo, policija je pa s tem ustavila kazenski pregon zoper nasilneža. Doha gradbišče, delavci tujci s skromnimi pravicami Velika večina prebivalcev Katarja, okoli 90%, so tuji delavci, ki jih je v bogato državo z ogromnimi razvojnimi možnostmi pripeljala ekonomska in socialna stiska doma. Zdravstevni domovi imajo zanje ob nujnem pregledu pred začetkom dela oddelke s posebnimi vhodi, ločene, tako, kot so ločeni za ženske in moške. Ja, tudi v bankah je tako, da skozi ena vrata vstopajo in izstopajo pripadnice nežnejšega spola, moškim so namenjena druga. Ločene so tudi poroke, kar pomeni, da se ženin in njegovi sva-tje zabavajo po svoje, nevesta in njene po-vabljenke pa v ženskem krogu. V zakonsko zvezo lahko vstopita tudi bližnja sorodnika ob predhodnem genetskem pregledu in privoljenju države. Tuji delavci v Katarju morajo tudi v laboratorij za določitev krvne skupine, ki je zapisana na osebnem dokumentu, pa tudi na policijo zaradi prstnih odtisov. Če je komu to odveč, lahko mirno zapusti državo. Na izpraznjeno delovno mesto čaka množica drugih, dela in zaslužka potrebnih ljudi. Najhuje je gradbenim delavcem, ki morajo v vročini, prahu in hrupu vztrajati po 12 in več ur vsak dan. Pod obvezno čelado si obraz ovijejo z ruto in vztrajajo. Ob koncu delavnika onemogli posedejo ob rob plačnika, na zelenice in mirno čakajo stare avtobuse brez klime, ki jih odpeljejo v delovna taborišča z ograjo in bodečo žico. Pred nekaj leti so oblasti delodajalce z zakonom prisilile, da delavcem omogočijo obvezni dveurni počitek v času najhujše vročine. Zaradi številnih gradbišč in neomejenih vsot denarja za nove in nove naložbe v Katar prihajajo številni tuji izvajalci. Povedali so mi o zavidljivo visokih sklenjenih poslih med Katarjem in Hrvaško, v času mojega bivanja v Katarju so v Dohi najavili skorajšnje odprtje srbskega veleposlaništva. Pomen naftne industrije nakazuje dejstvo, da je osrednje nahajališče črnega zlata zaprto mesto Duk-han na zahodu polotoka, ki je praktično država v državi. Za liter 98-oktanskega bencina je treba odšteti 25 stotinov evra, za 95-oktanski bencin pa 5 centov manj. Za tesno zaprtimi vrati in budnim varnostnim sistemom, se ob poti proti jugu polotoka raztega osrednja ameriška vojaška baza v Perzijskem zalivu, iz katere so vzletali bombniki v akcije nad Jemnom, Sirijo in ostalimi žarišči. Zaposleni v bazi tam tudi živijo, nevojaško osebje pa ima najeta stanovanja v Dohi. Iz ZDA jih dnevno oskrbujejo s svežimi izdajami domačih časopisov, pa tudi z ameriškim čipsom, če si ga zaželijo. Filmsko mesto in obala za želve Približno sto kilometrov iz Dohe proti severu polotoka je speljana ena od številnih osempasovnic, zgrajenih na peščenih tleh, skrbno ograjenih in odlično opremljenih s smerokazi. Vožnja po njih je pravi užitek predvsem zaradi redkejšega prometa, kar pomeni mirnejšo vožnjo brez nenehne napetosti ob nepredvidljivem drvenju in izsiljevanju domačih voznikov v prestižnih avtomobilih, ki si na domačih tleh dovoljujejo svo- ja cestna pravila. Z glavne prometnice pogled seže dva dni naprej in v puščavo na levi in desni strani. Izhod, namenjen kamelam, omogoča dostop v puščavski park Unescove svetovne dediščine, kjer se po poteh, ki to niso, pripelješ do manjše oaze z bornim rastlinjem. Pod drevesom skoraj brez listja sem na svoje velike presenečenje videla družinico katar-skih koz, ki so si prislužile tudi častno vlogo državnega simbola. V bližini je arabska vasica s tradicionalnimi opečnimi hišicami z lesenimi vrati, mošejo in hišnikom. Zgrajena je bila za potrebe filmskega snemanja, zdaj je namenjena turistom, ki se v senci platnene strehe na terasi prijetno ohladijo in s pogledom na vse strani objamejo razgreto puščavo. Prašna pot, speljana tako, kot si jo izbere ali določi vsak voznik sam, pripelje do obale s peščenimi tlemi in vsaj kilometer dolgo plitvino. Sredi puščavskega ničesar, v ravni vrsti zarite v pesek, stojijo štiri mogočne jeklene plošče -umetniška inštalacija Američana Ric-harda Serre, ki je za to svoje delo in še nekaj manjših v glavnem mestu Katarja zaslužil toliko naftnih dolarjev, da mu verjetno nikoli več v življenju ne bo treba delati. Do čudesa se je tistega vročega dne z najvišjo temperaturo 52 stopinj Celzija pripeljalo kar nekaj radovednežev, ki po puščavi zaradi nevarnosti okvare ali medsebojne pomoči pri prehodu mehkih odsekov poti navadno potujejo z več terenskimi avtomobili skupaj. Na tem nenavadnem izletu sem doživela tudi aprilsko kopanje v kristalno čistem morju, dokler ga, seveda, ne obarvajo stopinje v peščenem morskem dni, s pogledom na obale Bahraina. Zelja po skoku k sosedom zaradi predhodne pridobitve vize ni bila uresničljiva. Ostala sem tudi brez načrtovanega plavanja v Perzijskem zalivu pred najlepšo katarsko obalo. Le dva tedna pred mojim prihodom so jo namreč ogradili v dolžini 7 kilometrov in s tem obvarovali želve, ki od aprila do julija v pesek odlagajo jajčeca. Dostop do plaže, tudi ta je na Unescovem seznamu, varujejo pooblaščeni uniformirani možje, ki pa nimajo nič proti, če z obiskovalko odide kakšna drobna školjka. Prgišče mojih doma ohranja spomin na ta dan potepanja po emiratu dobrih štiritisoč kilometrov stran. Nobena posebnost ni peščeni vihar, ki sem ga videla in občutila prav na poti proti severu Katarja. Cesto je v trenutku objel oblak prahu, v nosnice, v usta, v vse dele telesa, v vsako špranjo obleke in obutve so se zarezali milijoni prašnih delcev in občutek imaš, da se jih nikoli več ne boš rešil. Kot pravo čudo pa se je ob cesti, tako mimogrede v puščavi, pojavilo naselje z urejenimi zelenicami, tudi cvetjem v gredicah in drevjem. To je velika, ugledna in cenjena kubanska bolnišnica, ki jo je Fidel Castro poklonil Katarcem. Ob njej je tudi večje naselje s stanovanji za medicinsko osebje, ki je v večini tudi s Kube. Vse to ob avtocesti sredi puščave. Nič drugače ni z Al Shamalom, velikansko trdnjavo s štirimi stolpi živo opečnate barve, ki v svojem naročju skriva nogometno igrišče. Ob trdnjavi po načrtu zgodovinske trdnjave v Zubari na skrajnem severu Katarja, ki si je tudi pridobila zaščito Unesca, so skrbno urejeni parki, številna parkirišča in sodobno urejeni dostopi, med katertimi tudi ločeni za invalide. V ozvočenje in velike zaslone tega velikega športnega igrišča je vgrajeno slovensko znanje in to z vso odliko. Vožnja po sipinah in sončni zahod Dnevi so neusmiljeno minevali, z vsakim novim je bil čas mojega odhoda vse bližji. Z veliko žlico sem vase zlivala še vse, kar je bilo videti in doživeti. Tako sem opazila, da so na vsaki bencinski črpalki tudi manjše mošeje z minaretom za morebitno potrebo po molitvi. Povsod so bile za nekaj drobiža na voljo plastenke z vodo, saj tisto, ki iz morja preko desti-larne priteče skozi pipe, odsvetujejo za pitje. V večini trgovin s hrano je bila na prodajnih policah sveža zelenjava vseh vrst, sadje iz vsega sveta, oreščki vseh barv in okusov, začimbe. Le v ribarnico, zaradi vonja, nisem vstopila. Opazila sem tudi neverjetno veliko lekarn s pisano ponudbo zdravil, medicinskih pripomočkov in kozmetike. Cesta na jug je speljana mimo ogromne naftne rafinerije, mesta, ki se vzdolž avtoceste vleče kilometre in kilometre. Na drugi strani se razteza ameriška vojaška baza s pogostimi vzleti in pristanki letal. Skrajni del polotoka pa ponuja edino neravno površino v Katraju, peščene sipine ali dune. Ob vznožju mrgoli ponudnikov štirikolesnikov, s katerimi se za majhen denar lahko zapelješ po vzpetinicah, preizkušaš svoje vozniške spretnosti in pogum. Postavili so tudi reševalno postajo, v kateri ob mojem obisku sicer niso imeli dela. Dejstvo, da jo imajo pa nedvomno kaže na to, da do nesreč vendarle prihaja. Peščene sipine sem si ogledala zadnji večer pred odhodom domov, v času sončnega zahoda, tako da slika, ki spominja na turistični plakat iz eksotične dežele, ostaja trajno zabeležena. Še zadnja večerja v compoundu - ograjeni soseski irskega lastnika v mestnem središču je lepo zaokrožila to nenavadno popotovanje. Z jutranjim soncem naslednjega dne in letalom katarske družbe sem odpotovala iz države. Na velikanskem letališču je mrgolelo potnikov vseh starosti, barv kože, tipov oblačil... Na stezah je mrgolelo letal, večina je bila katarskih. V ločenem terminalu je kraljevalo emirjevo letalo in ob njem še letalo njegovega spremstva, kar pomeni, da so se tudi oni odpravljali na pot. Ze v Benetkah, ko sem znova stopila na trda tla sredi razgibane in zelene pokrajine, sem se vprašala, če bi se vrnila v Katar. Tudi danes sem trdno prepričana, da z veseljem! Takoj! Doha, nakupovalni center Villaggio v beneškem slogu Puščava, filmsko mesto, zdaj turistična vasica z značilno arabsko arhitekturo Doha, novo mednarodno letališče Hamad 1 4 Nedelja, 31. maja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - V deželi enakomerna porazdelitev prosilcev za azil Na občinskem ozemlju le še 80-90 pribežnikov »Predlog, ki nam ga je predstavil deželni odbornik Gianni Torrenti, je izrednega pomena. Ne pretiravam. Po enem letu je dežela FJK končno začela konkretno reševati problem prevelike koncentracije prosilcev za azil na nekaterih območjih, med katerimi je Gorica. Naša občina je doslej nosila največje breme, kar ni pravično. Dobili smo predlog, ki je seveda kot vsak predlog izboljšljiv, je pa dokaz, da končno obstaja neka strategija,« je bil po srečanju, ki se ga je v petek udeležil v Vidmu, zadovoljen goriški župan Et-tore Romoli. Srečanje je bilo posvečeno vprašanju rastočega priliva prebežnikov v deželo FJK, na njem pa je načelnikom deželnih svetniških skupin ob Romoliju poročal tudi videmski župan Furio Honsell. Navzoč je bil deželni odbornik Torrenti, ki je predstavil nove (in večkrat napovedane) smernice za sprejemanje prosilcev za azil v FJK. Predlog temelji na bolj enakomerni porazdelitvi beguncev po deželnem ozemlju: vsakemu socio-skrbstvenemu okrožju, ki bolj ali manj sovpada z nastajajočimi medobčinskimi zvezami, bo glede na število prebivalcev dodeljena določena »kvota« beguncev. Občine posoškega okrožja naj bi sprejele 5,83% prebežnikov (okrog 115 ljudi), občine tržiškega okraja pa 4,58% (okrog 90 ljudi). »Center CARA v Gradišču v te podatke ni vštet. Občina Gorica, ki gosti danes preko 200 prosilcev za azil, naj bi jih imela med 80 in 90, kar je sprejemljivo število,« je dejal Romoli, po katerem bodo Torrenti-jev predlog sedaj morale preučiti prefektu-re ter zveza ANCI. Predlog dežele predvideva ob »kvotah« tudi ustanovitev petih sprejemnih centrov, kjer bodo prebežniki takoj po prihodu identificirani in »dodeljeni« posameznim občinam, opravili pa bodo tudi zdravniški pregled. Del prosilcev za azil -po besedah županje Alenke Florenin največ 17 - bodo sprejeli tudi v bivši karabinjerski vojašnici v Gabrjah. O tem je govor že več mesecev, obnovitvena dela pa se niso še zaključila. »Po zunanjosti je treba urediti še notranje prostore. Prefektura je izbrala podjetje, predstavljam si, da bodo v kratkem podpisali pogodbo,« je povedala županja, ki ocenjuje, da bodo dela trajala okrog deset dni. »Pred prihodom prebežnikov bomo priredili informativno srečanje za občane. Medtem nam je dežela zagotovila prispevek 7000 evrov, s katerim bomo lahko izpeljali nekaj integracijskih projektov za begunce,« je zaključila županja. (Ale) gorica - Nasprotniki termoelektrarne Zahtevajo meritve V včerajšnjem sprevodu okrog 50 ljudi -»Pokrajina naj pri odločanju upošteva mnenje občanov« volitve Edino v Vilešu Med desetimi občinami Furla-nije Julijske krajine, kjer bodo danes volitve za župana in obnovo občinskega sveta, je tudi Vileš, edina občina v goriški pokrajini, kjer so upravičenci poklicani na volišča. Glasovanje bo potekalo samo danes, 31. maja, med 8. in 22. uro, preštevanje glasov pa se bo začelo jutri, 1. junija, ob 8. uri. Še isti dan bo tudi razglasitev rezultatov. Do predčasnih volitev je pri-vedel odstop župana Lucia Cabassa septembra lani, dve leti pred rednim iztekom mandata. Za njegov stolček se bodo danes potegovali trije kandidati, kar je sicer za Vileš nekoliko nenavadno, saj sta se običajno v volilno tekmo spuščali le dve listi. V kontinuiteti z dosedanjo upravo nastopa občanska lista Vive-re Villesse z županskim kandidatom Valerianom Sabotom, starim 46 let; na kandidatni listi je tudi nekdanji župan Cabass, ki cilja na mesto v občinskem mestu, isto tako podžupan Igor Turco, ki je občino upravljal po Cabassovem odstopu. Županski kandidat občanske liste SiAmo Villesse je 45-letni Claudio Deffendi, medtem ko je tretja lista Liberali per Villesse, ki je politično bolj prepoznavna, za župana kandidirala 37-letnega Federica Marinija. Za stolček v občinskem svetu v Vilešu se poteguje skupno 32 kandidatov, od tega dvajset moških in dvanajst žensk. Med udeleženci sprevoda so bili tudi prebivalci Štandreža in Rojc bumbaca Okrog 50 občanov se je včeraj udeležilo sprevoda v organizaciji odbora #no-BiomasseGO, ki noče elektrarne na bioma-so v Tržaški ulici. Začel se je pred bivšo restavracijo McDonald's, zaključil pa na Verdijevem korzu. Udeleženci, med temi je bilo tudi nekaj občinskih in pokrajinskih svetnikov, trdijo, da termoelektrarna ne sodi v urbano okolje - podjetje Railservice jo namerava zgraditi v bližini hiš - in da občani niso bili dovolj informirani o načrtu. tržič - Po zasegu furgona s plenom Iščejo lastnike koles Večina jih je bila ukradenih v Toskani, karabinjerji vsekakor preverjajo, če so med njimi tudi kolesa iz Tržiške Ukradeno orodje in razstavljena kolesa Potem ko so tržiški karabinjerji zalotili in kazensko ovadili mladeniča, stara 29 in 24 let, sicer romunska državljana, ki sta prevažala sedemnajst ukradenih koles višjega ranga, so sedaj na delu, da bi izsledli njihove lastnike. Kolesa so razstavljena na kose, zato da je prevoz enostavnejši, so včeraj pojasnili karabinjerji. Velika večina naj bi jih prišla iz Toskane. Mladeniča, ki sta bila namenjena čez mejo, sta bila verjetno le kurirja, ki sta ukradeno blago prevzela in bi ga bila morala pripeljati na cilj. Karabinjerji vsekakor preverjajo, če so v furgonu bila tudi kolesa iz dežele FJK in Tržiča, kjer je bilo njihovih kraj na pretek. Lastnika pa najdejo le, če je krajo prijavil. Poleg koles so v furgonu našli še gradbeno orodje in prenosni računalnik. »Pred dvema dnevoma smo se sestali s predsednikom pokrajine. Dejal je, da bo pokrajina pri izdaji dokončnega mnenja o projektu upoštevala tehnično oceno storitvene konference. Le-ta se je sestala včeraj in je izdala pozitivno mnenje, zato je možno, da bo enako storila tudi pokrajinska uprava. Mi pa menimo, da bi morala uprava upoštevati predvsem mnenje občanov, ki imajo pravico živeti v zdravem okolju,« je povedal predstavnik združenja Essere cittadini Stefano Co-solo, po katerem odbor zahteva, naj pokrajina pred izgradnjo termoelektrarne opravi meritve kakovosti zraku v Štandrežu, pri Sv. Ani in na Rojcah. »Gherghetta nam je dejal, da bi za to potrebovali leto dni. Dobro, ne mudi se nam. Projekt naj zamrznejo in opravijo meritve, ki so nujne,« so poudarili člani odbora. Preveriti želijo tudi izvor biomase, ki jo bodo uporabljali v elektrarni. (Ale) Kulturni center Lojze Bratuž Pristaniški promet narašča Podatki o prometu v tržiškem pristanišču se po neravno navdušujočem začetku leta ponovno izboljšujejo. Med januarjem in aprilom 2015 so v pristanišču Portorosega pretovorili 1.572.000 ton blaga, v istem obdobju lanskega leta pa so jih pretovorili 1.338.000. Pretovor v prvih štirih mesecih se je torej v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 17,4 odstotka, potem ko je bil med januarjem in marcem skoraj enak kot v prvem trimesečju leta 2014. K porastu so prispevali metalurški izdelki, narašča pa tudi pretovor vozil. Do konca aprila so v tržiškem pristanišču natovorili in raztovorili 36.720 avtomobilov in drugih vrst vozil, medtem ko je le-teh v istem štirimesečju lanskega leta 34.490. Porast je torej 6,5-odstoten. Skozi tržiško pristanišče je v letu 2014 šlo skoraj 105.000 vozil, približno toliko kot leta 2013, letošnji podatki pa kažejo na porast prometa vozil. Podatki o železarskih izdelkih naj bi potrjevali rahlo izboljšanje na področju industrije: od prvega januarja do konca prejšnjega meseca so v trži-škem pristanišču pretovorili 717.783 ton metalurških izdelkov, v istem obdobju lani jih je bilo 521,567, kar pomeni 37 odstotkov manj. Povečanje prometa kovinarskih proizvodov je kompenziralo zmanjšanje obsega pre-tovora celuloze. Od prvega januarja do konca aprila 2015 so v Tržiču pretovorili 339.000 ton celuloidnih izdelkov, v istem obdobju lani pa 378.000, 10 odstotkov več. So vandali nekdanji dijaki? Vandali, ki so v noči s četrtka na petek vlomili v stavbo tržiškega liceja Michelangelo Buonarroti, bi lahko bili nekdanji dijaki te šole. Šlo naj bi za dva jezna dvajsetletnika, ki nista bila prepuščena v višji razred, in tretjega mladeniča, ki naj bi ju počakala pri vhodu. To je glas, ki kroži med dijaki liceja, čeprav ni jasno, ali je trojico kdo videl. Škoda, ki so jo vandali povzročili, pa je precejšnja: ob vratih zasilnega izhoda in vratih sobe, ki jo uporabljajo šolski pomočniki, so poškodovali tudi nekaj računalnikov. Policiste je poklicala ena izmed dijakinj liceja Buonarroti, ki se je v noči s četrtka na petek skupaj s sošolci vračala s študentske zabave v lokalu Cantera v Sesljanu. Dijaki petega razreda so nameravali pripraviti šalo za profesorje - na dvorišče so hoteli postaviti njihove kartonaste karikature -, ko so prišli do šolske stavbe pa so opazili prižgano luč in na stežaj odprta vrata. Stvar se jim je zdela zelo nenavadna, zato je ena izmed dijakinj poklicala policijski komisariat. Na kraj je nemudoma prišla patrulja policistov, ki so poleg razbitih vrat, razmetane profesorske zbornice in poškodovanih računalnikov v šolskih prostorih našli tudi dva speča dijaka, ki naj ne bi bila odgovorna za vandalsko dejanje. Ravnateljica Isabella Minon je besna, saj je bila šola v desetih dneh že dvakrat tarča vandalov. Krožek Anton Gregorčič Ril* mttf KH *** i ¡Hal Dr. Jože Dežman Zgodovinar in predsednik komisije Vlade RS za prikrita grobišča, avtor monografije "Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo" (Celovška Mohorjeva družba) o povojnih pobojih v Sloveniji. Srečanje bo vodil zgodovinar Renato Podbersič, ki bo pobliže spregovoril tudi o še neodkritih primorskih grobiščih. Četrtek, 4. junija 2015, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 31. maja 2015 1 5 gorica - Na Podveršičevem posestvu v Gradiščuti Sprava ob kozarcu Žaljivega protislovenskega napisa, s katerim so neznanci sredi maja pomazali kamnito znamenje ob vinogradu Damijana Podveršiča v Gradiščuti, ni več. Včeraj dopoldne so ga s peskalnim strojem izbrisali delavci podjetja SG iz Gorice. O kljukastem križu in napisu »Slavi di merd« po nekajminutnem delu ni bilo več sledu, na kamnitem znamenju so ostali le vklesani verzi slovenske ljudske pesmi En hribček bom kupil in napis Damijan. Očiščenje kamnitega znamenja, ki ga je Pod-veršiču daroval prijatelj, je spremljala prava slovesnost s petjem, recitacijo in nagovori, ob koncu pa so seveda vsi navzoči tudi nazdravili. »Prihodnosti tega prostora nima smisla graditi na dogodkih iz prejšnjega stoletja in trpljenju, ki sta ga doživeli ena in druga stran. Graditi moramo na drugih vrednotah,« je dejal Podveršič, po katerem je navezanost na materin jezik ključnega pomena tako za Slovence kot za Italijane, zgodovinske delitve pa je treba premostiti. »Všeč bi mi bilo, če bi na Sabo-tinu nekoč skupaj plapolale tri zastave: italijanska, slovenska in evropska,« je zaključil vinar. Za njim je pozdravil goriški občinski svetnik Fabio Gentile, ki je na spletu med prvimi obsodil »idiotsko mazaško dejanje«, nakar je bil na vrsti župan Ettore Romoli. »To, da smo se danes vsi skupaj zbrali na tem mestu, nekaj dokazuje. Poskus nekaterih, ki so v prejšnjih tednih skušali čas zavrteti nazaj, je spodletel. Vsi ek-stremizmi so bili premagani. Goričani so dokazali, da Včerajšnje čiščenje (levo), rokovanje med županom in Podveršičem (desno), naslov v Le Figaroju (spodaj) želijo živeti v miru, ponosni na svoje korenine in v spoštovanju vseh, ki živijo v tem prostoru,« je povedal župan in izrazil prepričanje, da so se sprevodov v soboto prejšnjega tedna udeležili redki Goričani. Med njimi - tega župan ni omenil -, je bila tudi občinska odbornica Silvana Romano, ki je s svojo navzočnostjo in govorom na shodu gibanja CasaPound sprožila val ogorčenja in zahteve po odstopu. Na včerajšnji slovesnosti v Gradiščuti pa ni bilo prostora za polemike. Po nagovorih so pesmi Pobratimija, Oj Doberdob in Polje zapeli Fantje izpod Grmade - vodil jih je Ivo Kralj, pridružil se jim je tudi nekdanji sopevec Podveršič -, njegova hči Tamara in sin Jakob pa sta recitirala dve pesmi, Slovensko govorico Ljubke Šorli in Kosovelovo Pravim ti, brat. Podveršič je 15. maja po odkritju napisa napovedal, da posledic vandalskega dejanja ne bo takoj izbrisal - tam naj bi rdeči napis vsaj eno leto ostal v opomin -, nato pa se je goriška občina ponudila, da na lastne stroške poskrbi za očiščenje. Nazadnje ni bilo upravi treba ničesar plačati, saj je podjetje SG napis popeskalo brezplačno, za kar sta se mu zahvalila tako župan kot lastnik kamna. Omeniti velja, da je novica o vandalskem dejanju odmevala tudi v tujini: o tem in predvsem o Podver-šičevem pozivu mazaču, naj pride na kozarec vina, je pisal celo francoski dnevnik Le Figaro. (Ale) Tri sestre » doc OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Eva, Erica in Cristina, tri sestre na kmetiji Toros, so že peta generacija, ki se posveča kmetijstvu v Novajah (Krmin), tik križišča, od koder pelje cesta proti meji in v Medano. S prvo sem se pogovarjal, ker ji slovenščina najbolj leži, saj je nekaj časa preživela v Štandrežu, od koder sta doma babica in mama; druga babica je bila iz Me-dane. Vse tri pa so navezanost na zemljo povzele od očeta, ki jih sicer ni silil v vinogradništvo. »Če izberete to pot, jo morate iz ljubezni, sicer bo vse zaman,« jim je dejal. Kot za vsa ostala vinogradniška posestva tudi pri njih velja zaporedje od klasične kmetije s poljskimi pridelki, sadjem in nekaj živine do izključno vinogradništva od leta 1980 dalje in deset let kasneje do stekleničenja celotne proizvodnje. Gojijo omejeno količino rdečega vina (merlot), sicer pa bela - največ je trt tokaja, nato pinota in zadnja tri leta tudi rebule, ki ni značilna za njihova tla in območje okrog Prevale. Eva je maturirala na trgovskem zavodu Ivan Cankar v Gorici in skrbi za trženje, Erica je ma-turirala na kmetijskem zavodu v Čedadu, zato kroži v vinogradih in kleti, Cristina je končala tehnični zavod Fermi prav tako v Gorici in je sedaj vpisana na ekonomski fakulteti, smer tuji jeziki, kar pri trženju po svetu seveda zelo koristi, a doma se posveča mehanizaciji. Oče je še zelo dejaven, zato pri delu potrebujejo zunanjo pomoč le med trgatvijo, stekleničenjem in obrezovanjem. Domačija je zelo razčlenjena: stanovanje, zelo stare podzemne kleti, nove kleti in najnovej- Eva in Cristina v stari družinski kleti fotoa.r. Steklenica Torosovega vina na izložbeni mizici ša podzemna skladišča za palete steklenic (2005). Sprejemnica za pokušnjo vin je pravi salon z razstavljenimi diplomami in priznanji. Turisti jih obiskujejo vsak teden, največ jih prihaja z Bavarskega, zadnji dve leti iz vse Italije, tudi iz južnih predelov. Uspešen ključ se kaže v organiziranih ogledih značilnih točk v Trstu, Čedadu, Ogleju, Krmi-nu, nato pa obisk kleti in nakup drobnih količin. Trženje na debelo poteka s predstavitvami v Rimu, Turinu, Dusseldorfu, Pragi. Večje količine odhajajo v restavracije v Neapelj, Rim, To-skano in dlje v Evropo, na Kitajsko, v Rusijo in Ukrajino. Tudi sedaj, kajti prav nič se na prodaji ne odraža tamkajšnja politična in vojaška kriza. Ljudje radi pijejo kakovostne proizvode: tisti, ki si jih smejo privoščiti. Kakovost pa dokazujejo priznanja revije Gambero Rosso, ki Torosova vina vrednotijo z oznako »3 kozarcev« že od leta 2000 dalje. Iz leta 2003 izvira priznanje iste revije za najboljši friulano (beri tokaj) v Italiji. V novejšem času je lansko leto revija Bibenda uvrstila Torosovo vino med deset najboljših v državi. Aldo Rupel gorica - Dijaški dom Veličastno slovo od šolskega leta Nastopilo je okrog šestdeset učencev foto kd. Učenci Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice so se od šolskega leta poslovili veličastno - z izvedbo mu-zikala Vesna - This is it! na glasbo Michaela Jacksona. Da je priljubljenost glasbe ameriške pop ikone še vedno velika, kaže na njeno kakovost, ki kljubuje času. Mikavno zamisel, da se zgodba iz slovenskega filma Vesna iz leta 1953 opremi z glasbo Michaela Jacksona, je uresničila Damjana Golavšek, ki se je podpisala pod aranžmaje in besedila za popevke iz legendarnega albuma Thriller. Slednja je pevke in pevce pripravila na studijsko snemanje zgoščenke, ki je potekalo v studiu pri Karlu Novaku Čarliju. Okrog šestdeset gojencev, starih od šestega do štirinajstega leta, je v četrtek nastopilo v do zadnjega kotička polni dvorani goriškega Kulturnega doma, kar, sodeč po lanskem uspehu Briljantine, niti ni tako nenavadno. Zgodba muzikalaVesna - This is it! se odvija v Dijaškem domu v času pred zaključkom šolskega leta, ko se »ta veliki« pripravljajo na maturitetni izpit. Prestavljena je v sedanji čas in ponuja dobre dovtipe o tem, kako brezvezna je uporaba Facebooka, saj je veliko več zanimivih stvari v življenju, kot so na primer priprave na muzikal za zaključek šolskega leta. Navihane brate Samota, Sandija in Krištofa so odigrali Jacopo Komic, Mattia Salvi in Filippo An-daloro. S prepričljivo odigranimi vlogami fantov, ki se ulovijo v lastne šaljive zanke, so nasmejali celo dvorano. Zaljubljeno, nežno, a bistro »Vesno« Janjo je ljubko odigrala Anastasia di Pasquale. Pridni so bili vsi nosilci glavnih vlog: Ana Košuta, Katerina Pecorari, Anna Turel, Anthony De-vetak, Vesna Devetak, Gaia Chimenti in Lina Bensa. Predstava je imela več vrhuncev, kot sta prisrčen nastop najmlajših učencev prvega in drugega razreda ter živahni ples vzgojiteljev. Ravno slednji je pokazal, da smo največji zgled otrokom odrasli ter da se odnosi gradijo na medsebojnem in medgeneracijskem prepletanju. Andreja Benedetič se je podpisala pod režijo muzi-kala. Danjela Simčič in plesna učiteljica Lili Grudina sta pripravili koreografije, ki so bile prepredene z vložki iz nepozabnih Jacksonovih plesov in v katerih je zaplesalo več kot štirideset otrok. Kostume je pripravila Jani Fortuna, Robert Makuc pa grafično podobo dogodka, odetega v rožnato barvo, ki je nakazovala ljubko nagajivost vsebine zgodbe, prvo zaljubljenost, tako iskreno in tako nerodno. Muzikal Vesna - This is it! predstavlja obenem uvod v praznovanja 70-letnice Dijaškega doma, ki se bodo pričela v septembru. Metka Sulič 16 Nedelja, 31. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Praznovanje ob jubileju Pri šestdesetih letih društvo po utripu in življenjski sili mlado vemgrnfij 1 wß^ na nasi .i facebookstrani ; t M 1 primorskiD Športno društvo Sovodnje je dopolnilo 60 let, po življenjski sili in utripu pa je mlado. Šest desetletij neprekinjenega delovanja predstavlja pomemben mejnik, ki so ga obeležili skupaj s člani, prijatelji in sodelavci pa tudi z uglednimi gosti in vsemi tistimi, ki so zaznamovali prehojeno pot. Veliko ljudi se je zato v petek pod večer zbralo v sovodenjski telovadnici, kjer so nazdravili »rojstnemu dnevu« društva. Uvedla so dekleta Cheer Dance Millenium iz Trsta, ki so s telovadno-plesnimi in tudi akrobatskimi točkami izzvala glasne aplavze. Spet so dokazala, da niso zaman uveljavljena tudi na mednarodni ravni. Na presenečenje vseh je sledila nova himna društva Sovodnje, ki so jo pod vodstvom Jane Drasič zapela dekleta krajevnega zbora Neokortex. Besedilo himne je napisala podpredsednica društva Sovodnje, Ljubica Butkovič, uglasbil jo je mladi in priznani skladatelj Patrick Quaggiato. Osrednji govor je imel predsednik društva Zdravko Custrin. Poudaril je, da društvo Sovodnje deluje po načelih svojih ustanoviteljev pred šestimi desetletji - to sta predvsem vzgoja mladine in skrb za slovenski jezik, kar pa še zdaleč ne pomeni zapirati se v neke vrste rezervat. Ob skrbi za identiteto se mora društvo odpirati in vključevati v širše športne kroge, je dejal in pristavil, da si pri AŠD Sovodnje prizadevajo tudi za sodelovanje s sorodnimi športnimi sredinami. Omenil je, da so se pri društvu že zdavnaj zavedeli pomena čezmej-nih stikov, ki da so bili predolgo zanemarjeni. Z dobro voljo in jasnimi pogledi se je začela uresničevati dolgoletna želja po skupnem kulturnem prostoru, ki obsega tudi nogomet in druge športne panoge. Cu-strin je zaključil z ugotovitvijo, da je društvo vedno in prepričano odigravalo vlogo aktivnega športnega in družbenega dejavnika in da si mora vsaka športna skupina postavljati vedno bolj zahtevne cilje. Čeprav so ti na videz nedosegljivi, omogočajo, da skupina raste in se razvija, je še poudaril. V nadaljevanju praznika so k mikrofonu stopili različni gostje, ki so »jubilantu« izrazili čestitke ter pohvalili požrtvovalnost društvenih odbornikov in članov. Omembo zaslužijo sovodenjska županja Alenka Florenin, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, predsednik deželne nogometne zveze Gianni Tofo-letto, Sonja Poljšak v imenu slovenskega Olimpijskega komiteja, Franco Tomasini za CONI, Loredana Prinčič v imenu ZSŠDI, Dušan Bezjak za Nogometno zvezo iz Nove Gorice in Robert Devetta v imenu Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje. Voščila društvu so izrekli predstavniki sorodnih društev (Mladost iz Doberdoba, Juventina iz Štandreža, Kras iz Re-pentabra in drugi), nazadnje pa še Erik Fi-gelj, predsednik Kulturnega društva So-vodnje. Dejal je, da morata kultura in šport sobivati in tesno sodelovati. Med večerom, ki ga je povezovala Katerina Citter, so predstavili tudi knjigo, ki je izšla pred nekaj dnevi, z naslovom AŠD Sovodnje 1955-2015 - Šestdeset let športne kulture. Gradivo sta uredila Zdravko Custrin in Igor Tomasetig, ki je o knjigi spregovoril. Hkrati je izšel DVD, ki ga je za to priložnost pripravil Edy Sambo iz Gabrij. Ob prazniku so še nagradili zaslužne odbornike in člane. Priznanja so prejeli Edi Peteani, Robert Uršič, Branko Ferfolja, Rudi Devetak, Ljubica Butkovič, Olga Černic, Marija Černic, Vera Krašček, trenerja Simon Feri in Luka Cijan ter igralec Saša Tomsič, ki je za Sovodnje odigral že 320 tekem. Priznanje so izročili tudi nogometni ekipi ljubiteljev, ki je osvojila prvenstvo, ob koncu pa še Zdravku Custrinu, ki je že deset let na čelu društva. Slovesnost so sklenili s himno Sovodnje, med družabnostjo pa so ra-zrezali torto, ki jo je krasila številka 60. (vip) Alenka Florenin z Zdravkom Custrinom (zgoraj), dekleta Cheer Dance Millenium (desno) in društveni naraščaj (spodaj)WP, p.b. GORICA Defibrilatorji povsod »Z defibrilatorji in posebnimi ploščami za otroke so zdaj opremljeni vsi športni objekti v goriški občini,« napoveduje občinski svetnik Giuseppe Ciotta, ki mu je župan zaupal nalogo, da sledi športnim društvom. Občina je od leta 2010 do danes v nabavo defibrilatorjev, s katerimi bodo usposobljeni društveni člani lahko reševali življenja, vložila 15 tisoč evrov. V načrtu ima sedaj dodatne tečaje usposabljanja. sovodnje - Društvo Mladina je dobrodošla Bogat junij, že jutri Aulularia V Kulturnem domu Jožef Češčut je v četrtek potekal redni občni zbor Kulturnega društva Sovodnje. Predsednik Erik Figelj je v svojem poročilu poudaril pomen obnove in poimenovanja Kulturnega doma v letošnji sezoni, obžaloval pa je, da ta izredni podvig ni privabil k društvu novih kulturnih delavcev. Zato nameravajo v prihodnji sezoni ustanoviti gledališko oz. pevsko skupino, ki bo dajala društvu nov utrip. Povedal je še, da je to zadnje leto njegovega mandata, da je po trinajstih letih potrebno spremeniti vodstvo, priliti novih energij in zagona. V razpravi, ki je sledila pozdravom gostov, je bila izražena želja, da bi ob Kulturnem domu zbrali skupino višješolcev, ki bi se nato angažirala v društvenih krogih. To je že v načrtih društva in predstavlja seveda velik izziv, saj mladine ni enostavno pritegniti. Govor je bil tudi o junijskih pobudah. Že jutri, 1. junija, ob 20.45 bo v Kulturnem domu predstava Aulularia dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana; priredila sta jo režiser Franko Žerjal in scenografka Jasmin Kovic. V četrtek, 4. junija, ob 20.30 bo v spodnjih društvenih prostorih informativni večer o nordijski hoji: Aldo Rupel bo predaval o zdravstvenih učinkih hoje, Ivan Gruden pa bo predstavil tečaj nordijske hoje, ki ga društvo namerava izpeljati v teku meseca; srečanje bo javno, vstop bo prost. Bogata bo tudi pevska dejavnost, ki se bo začela z nastopom društvenih otroških pevskih zborov v četrtek, 11. junija, v poznih popoldanskih urah v sovodenjskem domu. Za otroke od 5. do 8. leta bodo organizirali tudi poletno središče pod mentorstvom Valentine Na-nut; potekalo bo v prostorih Kulturnega doma med 15. in 26. junijem (od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure). Vpisovali bodo do sobote, 6. junija; za dodatne informacije in prijave je na voljo tel. 347-3288297 (Valentina, po možnosti v večernem času). gorica - Novost Brezžični internet ■ • • v • • v knjižnici Brezplačno brezžično spletno omrežje Guglielmo, ki ga je goriška občina začela vzpostavljati leta 2011, je mogoče po novem uporabljati tudi v prostorih goriške državne knjižnice. Koristno pridobitev so včeraj predstavili direktor knjižnice Marco Menato, goriški župan Ettore Romoli, občinski svetnik Fabrizio Oreti ter deželni svetnik Rodolfo Ziberna. Menato je povedal, da je knjižnica doslej že razpolagala z brezžičnim internetnim omrežjem, vendar povezava ni delovala najboljše. Sredi minulega tedna pa so v čitalnici in drugih prostorih vzpostavili omrežje Guglielmo, za kar se je posebej zahvalil Oretiju. Župan Roomoli je dejal, da ima Gorica najširše wi-fi omrežje v deželi, ki ga bodo skušali ojačiti, Oreti pa je poudaril, da so od junija 2011 do 28. maja 2015 zabeležili 256.445 povezav. Najvišje število dnevnih povezav so imeli 18. maja 2015 (376), najvišje število dnevnih uporabnikov pa 28. maja 2015, ko je omrežje Guglielmo uporabilo 183 ljudi. Od prvega januarja do 28. maja 2015 so zabeležili 37.570 povezav. Ob državni knjižnici pokriva Guglielmo belo in sejno dvorano občine, trg pred županstvom in park za njim, ulice Garibaldi, Mazzini, Monache in Oberdan, Raštel, Travnik, del kor-zov, del Ljudskega vrta, Trg Cavour, trg pred železniško postajo, malo dvorano Verdijevega gledališča in mladinsko sedišče Punto giovani. pomniki morije - Vojaško pokopališče Pri Bračanu sta »prijatelj in sovražnik združena v smrti« Upam si trditi, da malokdo ve za urejeno in nekoliko nenavadno vojaško pokopališče, ki se poleg številnih križev in drugih nagrobnikov lahko ponaša tudi z monumentalnim spomenikom. Pri Bra-čanu ga je uredila avstro-ogrska vojska leta 1918, torej po italijanskem porazu pri Kobaridu in pobegu armade gen. Cador-ne do reke Piave. Do pokopališča, ki leži skoraj kilometer izven Bračana, se pripeljemo po asfaltirani cesti, ki jo najdemo, če v središču vasi zavijemo levo. Ko vstopimo na pokopališče, ki je del civilnega - vojaški predel je na nasprotni strani glavnega vhoda -, bomo opazili, da gre za nekoliko drugačen tihi dom umrlih vojakov. To drugačnost razodevajo imena na grobovih, kakršnih ne bomo srečevali na avstro-ogrskih pokopališčih na Krasu ali drugod v Posočju. Čeprav so napisana v nemškem črkopisu, zvenijo po rusko: Wladimir, Wassili, Iwan itd. Na križih bomo naleteli tudi na imena av-stro-ogrskih vojakov, številni pa so z napisom »Nepoznan«. Leto smrti je povsod 1918. Na pokopališču in ob vhodu bomo zaman iskali opisno tablo, ki bi pojasnila, kdo so pokopani na tem mestu na prehodu iz slovenskega v furlanski svet. Skrivnost bosta deloma razložila napisa na velikem spomeniku na dnu pokopališča. V neke vrste rozeti na zgornjem delu je vklesan napis: »Freund und Feind - Im Tode vereint«, v prevodu: »Prijatelj in sovražnik sta v smrti združena.« Spodnji napis, na podstavku spomenika, pa se glasi: »Gewidmet von der K.u.K. KGF. Station 'A' -Brazzano 1918«, v prevodu: »Poklon Cesarsko kraljevega ujetniškega taborišča 'A' - Bračan 1918«. Tu so namreč pokopani ruski ujetniki, ki so jih pripeljali po prodoru pri Kobaridu. Najbrž je te nesrečneže av-stro-ogrska vojska uporabila za razna dela v zaledju fronte. Tu so pokopali tudi av-stro-ogrske vojake, ki so bili huje ranjeni na Piavi in so jih pripeljali v zaledje, kjer pa kljub zdravniški oskrbi niso preživeli. Po ogledu nenavadnega pokopališča sem v knjigah in tudi na svetovnem spletu iskal podatke o njem. Tako sem odkril, da je v Bračanu pokopanih 534vojakov, od katerih je 147 ruskih ujetnikov. Med raz- jih kasneje premestili v Redipuljo. Opisi tudi navajajo, da so bili prvotni grobovi drugačno označeni, kot je bila to navada pri avstro-ogrskih vojaških oblasteh. Katoliki, pravoslavni, muslimani ali Judje so dobili različne nagrobne kamne, italijanske oblasti pa so med obema vojnama vsem namenile le katoliške križe. Polomljene in dotrajane so nadomestili v zadnjih letih, v desni kot pokopališča so spravili vse železne križe, v zid Križi in na dnu pokopališča spomenik nimi opisi pozornost pritegne tudi podatek, da je v Bračanu eno redkih evropskih vojaških pokopališč, na katerem so še vidne sledi ruskih carskih vojakov. Vsa takšna pokopališča se nahajajo daleč izven Rusije. V povojnem času in po revoluciji so sovjetske oblasti na svojem ozemlju dale uničiti vojaška pokopališča z namenom, da bi zbrisali vsako sled carskih časov. V Bračanu so pokopavali tudi italijanske vojake, ki pa so jih nove oblasti po vojni prekopale in so foto vip okrog pokopališča pa so vgradili večje število betonskih nagrobnih kamnov. Mnogi imajo tablice z imenom padlega ali umrlega vojaka. Prebrali bomo na primer: Iwan Kucajewow - umrl 9.8.1918, Wassili Zelesnikow (30.4.1918), Dimitri Pawliuk (12.7.1918), Kostantin Reschi-tolow (25.1.1918) - vsi očitno ruski ujetniki, pa še avstro-ogrski vojaki: Gabor Mlaga (5.4.1918), Herman Frank (15.4.1918) itd. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 31. maja 2015 1 5 / Dan lajšanja bolečin Zdravstveno podjetje za Posočje in južno Furlanijo bo danes obeležilo državni dan lajšanja bolečin. Med 9. in 15. uro bo za javnost odprta ambulanta protibolečinske terapije, ki deluje v prvem nadstropju goriške splošne bolnišnice; sprejemal bo zdravnik Corrado Thomann. Vabijo v soški park Goriška organizacija Legambiente in združenje Tutti insieme vabita na spoznavanje soškega parka med Štandrežem in Rojcami. Pobudo, ki jo bodo popestrili s piknikom, družabnimi igrami, likovno delavnico in drugimi dejavnostmi, prirejajo danes. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri, ob 10.30 se bodo začeli sprehodi z ogledi botaničnih in drugih zanimivosti parka. Organizatorji bodo predavali o ekoloških temah, pomenu zdravega življenjskega sloga in demokraciji. Kosilo naj udeleženci prinesejo s seboj. Visintinijeva zbirka Jadro iz Ronk prireja predstavitev trijezične pesniške zbirke »Scoltan-do l'silenzio - Ascoltando il silenzio - V poslušanju tišine« avtorja Ame-riga Visintinija jutri, 1. junija, ob 19. uri na prizorišču petelinje »šagre« v Selcah. O zbirki bo spregovoril Igor Tuta, večer bosta glasbeno oplemenitila violinist Simon Gerin in pianistka Damjana Čaudek Jug. Boris Pahor z romanom V četrtek, 4. junija, ob 20.15 bo v palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu predstavitev romana Borisa Pahorja v italijanskem prevodu »La citta del Golfo«; avtor bo navzoč. Do torka Park Viatori Še samo danes, jutri, 1. junija, in v torek, 2. junija, bo med 16. in 19. uro obiskovalcem odprt Park Viatori pri Pevmi (v Ulici Forte del Bosco); ob 17. uri bo po njem voden sprehod. snovanja Koncert in štipendije V torek v mestnem gledališču Verdi Zaključni koncert v okviru projekta Solo&Orkester 2015, ki sodi v letošnjo, deseto sezono Snovanj v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodnega centra za glasbo in umetnost ArsAtelier, bo v torek, 2. junija, v mestnem gledališču Verdi v Gorici z začetkom ob 18.15. V programu bodo Mozartov koncert v G duru KV216 za violino solo in Simfonija št. 25 KV183, Mozartova arija Ch'io mi scordi di te Kv505 za sopran, fortepiano in orkester ter Mendelssohnova arija Infelice ravno tako za sopran, fortepiano in orkester. Solisti bodo priznani tržaški violinist Črtomir Šiškovič, slovenska sopra-nistka Sabina Cvilak in Alessandra Sa-gelli iz Trsta, ki bo igrala na neobičajnem fortepianu. Koncert bo obenem potekal v okviru praznika italijanske republike s pokroviteljstvom prefek-ture in goriškega župana. Še pred njim bo premierni prikaz multimedijskega umetniškega projekta Paula Davida Redferna Withoutguilt - Senza colpa 2015; Redfern je bil ob državnem prazniku odlikovan za viteza. Med istim večerom bodo podelili dvanajst štipendij za mlade glas-benike-orkestraše, rojene, z bivališčem ali glasbeno aktivne v goriški, tržaški in videmski pokrajini ali na slovenski strani Goriške, ki jih podarja Fundacija Goriške hranilnice. Prejemniki štipendij so Paolo Gon-nelli (violina, Gorica), Katja Pirjevec (violina, Ajdovščina), Aleš Lavrenčič (violina, Doberdob), Francesco Lo-vato (violina, Mansue), Mojca Križ-nič (violina, Tolmin), Diana Lupas-cu in Costantin Beschieru (violina, Videm-Mestre), Lucia Zazzaro (viola, Videm), Fabio Forgiarini (rog, Videm), Daniele Bolzonella (rog, Benetke), Stefano Flaibani (trobenta, Videm) in Alessandra Sagelli (fortepiano, Trst). gorica - GOktoberfest Ob pivu tudi sprevod in delavnice za otroke Na območju nekdanje tržnice na debelo bo praznično do torka V Gorici bo do torka, 2. junija, potekal praznik piva in drugih nemških dobrot GOktoberfest. Osrednje prizorišče praznika je območje nekdanje tržnice na debelo, včeraj pa je bilo živahno tudi po drugih mestnih ulicah, po katerih je potekal sprevod folklornih društev, skupine Kapuzinerbierband in natakaric v značilnih kostimih. Današnji program se bo začel ob 11. uri z likovno delavnico za otroke (risbe bodo 2. junija naprodaj, izkupiček bodo namenili Alessandru, hudo bolnemu 12-letnemu Goričanu), popoldne bodo otroci pekli piškote, ob 17.30 se bo začel kviz Cervellone, ob 20.30 bo zaigrala skupina Kapuzinerbierband. Z včerajšnjega sprevoda bumbaca ua, Rodila se je princeska mala, ji je ime. V Klancu in Cerovljah zdaj sreča popolna je. Naj bo kot mamica nežnega srca in kot očka živahnega duha, da zdrava, razigrana in vesela bo vse dni, staršema pa naj prinese čim manj skrbi in neprespanih noči. Jani in Gregorju čestitamo in se z njima veselimo Nonoti, tete in strici vsi Koš poljubčkov sestrični pošiljata Tjaša in Alen SKRD Jadro vljudno vabi na predstavitev trojezične pesniške zbirke Scoltando ¡'silenzio -Ascoltando il silenzio -V poslušanju tišine Prisoten bo avtor Amerigo Visintini Delo bo predstavil: Igor Tuta Glasba: Simon Gerin (violina) in Damjana Čaudek Jug (klavir) Ponedeljek, 1. junija 2015, ob 19.00 Selz - dvorišče vaške šagre petelina EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ut Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 15.00 - 17.20 - 19.50 »To-morrowland - Il mondo di domani«; 22.15 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 3: 15.15 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e dei 5 esploratori«; 17.15 - 19.45 - 22.15 »Il racconto dei rac-conti«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 22.00 »Il racconto dei racconti«; 19.45 »San Andreas« (digital 3D). Dvorana 3: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 15.00 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Pitch Perfect 2«. Dvorana 5: 15.20 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e dei 5 esplorato- ri«;17.20 - 19.50 - 22.15 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 31. maja, ob 11.30 v goriškem gradu bo koncert ens. Protempore. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo v ponedeljek, 1. junija, ob 11.30 mednarodni glasbeni festival »Risuonanze«; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani samostana na Kostanjevici: 2. junija ob 20. uri Erik Jurjevčič, ev-fonij; vstop prost. H Šolske vesti POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in videoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz So-vodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludo-teke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481533495. www.dijaskidom.it MLADINSKI DOM vabi otroke od 10. do 14. leta na »Poletnosti 2015«: priprava na malo maturo (3.-9. junij, za tretje-šolce); »Poletni izzivi« (12.-24. junij z vi-deodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Žabnicah (24.-30. junij); priprava na šolo »Šola za šalo« (1.-11. september), uvod v srednjo (7.-11. september). Možen je tudi predvpis k po-šolskemu pouku 2015-16 s polovično vpisnino. Vpisovanje in informacije do 31. maja po tel. 0481-280857, 3666861441, mladinskidom@libero.it. M Izleti OBISK KOČEVSKEGA ROGA prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v okviru »Srečanj pod lipami« v nedeljo, 14. junija. Na programu udeležba na maši in spominski svečanosti pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča in v spremljavi umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija, ki bo predstavil tamkajšnje mozaike ateljeja centra Aletti, ki so jih uresničili pod vodstvom p. Marka Rup-nika. Poskrbljeno bo za kosilo in za popoldanski obisk samostana in Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus bo startal iz Gorice in se bo ustavil tudi na Opči-nah. Prijave po tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbratuz.org. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apulijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 328-9181685 (Ana Sak-sida) ali tel. 0481-536807 (Katerina Ferletič). I!3 Obvestila OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, vsi uradi občine zaprti javnosti. Za prijave smrti tel. 3487795064. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 1. junija, zaprt. AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu maju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 3292718115, domgorica@gmail.com (David Ambrožič). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: danes, 31. maja, ob 19. uri nastop plesne skupine AKŠD Vipava - Peč, vedra igra »Gremo v teater«, nagrajevanje extempore, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domače jedi in pijača ter bogat srečelov. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. -tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo davčno okence na sedežu občine, zaradi bližajočega se roka plačila davkov TASI in IMU in nudenja informacij ter pomoči pri izračunu le teh, odprto ob naslednjih dneh in urnikih: v četrtek, 5. junija, v torek, 9. junija, in v torek, 16. junija, od 8.30 do 10.30. KRUT obvešča, da se bliža odhod na skupinsko obmorsko letovanje v Špadiče pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z Goriškega se za vse informacije in poravnavo salda lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 9. junija, med 9. in 12. uro, tel. 0481530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Prireditve 50 LET SLOVENSKEGA SKAVTIZMA NA GORIŠKEM v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 7. junija: ob 16.30 odprtje dokumentarne razstave, ob 17.30 zbor z dviganjem zastave, pozdravi načelnikov in gostov, klici vodov; ob 18. uri maša ob somaševanju sedanjih in nekdanjih duhovnih asistentov. Sledijo večerja, druženje, čas za ogled razstave in filmov, ob 20.30 taborni ogenj, ob 22.30 zaključek s pesmijo slovesa. V primeru dežja bo program od 17.30 dalje potekal v telovadnici Mirko Špacapan. IN/VISIBLECITIES - mestni multimedial-ni festival bo potekal od 3. do 7. junija na Travniku, na Dvoru Bratina, za pokrajinsko mediateko, v Raštelu, v grajskem naselju v galeriji Bombi, na Trgu Sv. Antona, na Korzu Verdi, v Ul. Garibaldi, Trgovskem domu in po ulicah v središču Gorice. V sredo, 3. junija, ob 21. uri bo odprtje festivala na Travniku, sledila bo trijezična gledališka predstava »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici danes, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci godbeniške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čricek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci god-beniške šole Kras in mažoretni skupini Kras iz Doberdoba. V GORIŠKEM GRAJSKEM NASELJU bo danes, 31. maja, ob 14.30 otroška ustvarjalna delavnica za izdelavo okrasnih voščilnic in ob 17. uri bo gledališka predstava skupine Anathemateatro »Nonna Carmela e i tre porcellini«. Prispevki Za osemdeseti rojstni dan tete Olgice daruje Manuela Croselli 20 evrov za AŠKD Kremenjak. Za osemdeseti rojstni dan gospe Olge Pahor darujejo Rozina in Mario Pahor 25 evrov, Marčela Pahor in Sergio 25 evrov, nečaki Paolo in Maria Visintin 50 evrov ter Plesna skupina - Center ostarelih Tržič 125 evrov za AŠKD Kreme-njak. Ob 60-letnici športnega društva Sovod-nje daruje Silva z družino 200 evrov. V spomin na preminulo mamo Ledo Cu-mini Jarc darujeta sin Marko in hči Vla-sta 200 evrov Združenju prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.20, Franco De Ca-gna iz bolnišnice v cerkev Rosa Mistica in na pokopališče. 1 B Nedelja, B1. maja 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik 10.00 QB -All'estero quanto basta 10.30 A Sua im-magine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica in 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.35 Da Da Da aspettando TecheTecheTè RAIS 14.05 La Terra vista dal cielo 15.00 Acqua, un pianeta che ha sete 15.55 Gledališče: Padre Cicogna 17.05 Dok.: Titina De Filippo 18.00 Novice 18.10 Prima della prima 18.40 Petruška: Angeli e demoni 19.45 Paul Taylor Dance Company 20.40 Crime Time: Le parole 21.15 India selvaggia 22.10 Sa- Nedelja, 31. maja Rete 4, ob 2B.50 lone internazionale del libro 23.05 Film: Bright Star (biogr.) RAI MOVIE 14.20 Film: Spy Kids (pust.) 15.55 Film: Le avventure di Tom Sawyer e Huck Finn (pust.) 17.30 Novice 17.35 Film: Vacanze romane (rom.) 19.35 Film: Rita, la figlia americana (kom., It., '65, i. Toto) 21.15 Film: Chef (kom., '14, i. R. Downey Jr., S. Johansson) 22.50 Aktualno: Porta a porta _RAI2_ 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time in Wonderland 8.30 Serija: Heartland 10.00 Dok.: Il sesto senso degli animali 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 18.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: King & Maxwell 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 19.40 Sognando l'Ame-rica 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 7.30 Film: Il sindaco del rione Sanita (kom.) 8.25 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.05 Community - L'altra Italia 10.45 Figu - Album di persone notevoli 10.55 12.10 Rubrike 11.45 Kolesarstvo: Giro mattina 12.00 14.00, 18.55, 23.15 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 21. etape 18.00 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report _RAI4_ 11.20 16.40, 17.30 Xena 12.55 Film: Sper-duti a Manhattan (kom.) 14.25 Film: Elek-tra (fant.) 15.55 Chaos 17.25 Novice 18.15 Film: Spy Kids 3D - Game Over (pust.) 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Setup (akc.) Lolita ZDA, Francija 1997 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Dominique Swain, Jeremy Irons in Melanie Griffith V New Englandu, v poletnih mesecih, leta 1947, se Humbert Humbert, angleški profesor francoske literature, iz Evrope seli v ZDA, kjer naj bi v Ohiu od naslednje jeseni poučeval na Beardsley Collegeju. Po neprijetnem pripetljaju pa bo poletne mesece preživel na domu vdove Charlotte Haze, kjer bo spoznal tudi njeno mlado hčerko Dolores. V dekle se bo Humbert tudi noro zaljubil in zato, da je ne izgubi, celo poročil njeno mamo. Ko pa bo Charlotte Haze spoznala, da je Humbert ni nikoli ljubil in bil v resnici zatreskan v njeno hčerko, bo prišlo do tragedije. Kljub vsemu pa bosta Humbert in Lolita ostala še vedno povezana in Humbert bo z najstnico odpotoval na dolgo pot, ki ju bo še dodatneje povezala, pa čeprav bo epilog zgodbe bistveno različen od tistega, ki si ga je zamislil zaslepljeni Humbert. Lynejeva zamisel, da bi nekaj desetletji za Stanleyem Kubrickom posnel remake Lolite Vladimira Nabokova, se je kaj kmalu izkazala za precej neuspelo in niti Je-remyju Ironsu ni uspelo rešiti izgubljenega. South Kensington (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Honey (dram., '03, i. J. Alba) 15.55 Film: Blue Crush 2 (dram., '11) 21.15 Film: La febbre del sabato sera (dram., '77, i. J. Travolta) 23.15 Serija: Bates Motel RAI PREMIUM 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 GranPremium 15.05 Film: I fi-gli prima di tutto (kom.) 16.45 Nad.: Stiamo bene insieme 17.40 Novice 17.45 Nad.: Io e mio figlio 19.30 Nad.: Commesse 21.20 The Voice of Italy 0.45 Nad.: Lo zio d'America _RETE4_ 7.35 Media Shopping 8.05 Nad.: Casa Via-nello 8.35 Magnifica Italia 9.05 Oltre il limite - Storie di corsa 10.00 Maša 10.50 Le sto-rie di viaggio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Nad.: Colombo 15.00 Film: Come sposare una figlia (kom., '58) 17.00 Film: Sfida a White Buffalo (pust., '77) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 19.35 Film: Bugiardo bugiardo (kom., '97, i. J. Carrey) 21.25 Show: Colorado _IRIS_ 13.35 Film: Flags of Our Fathers (voj., '06) 16.10 Film: Firefox - La volpe di fuoco (pust., '82, r. in i. C. Eastwood) 18.40 Film: La recluta (krim., '90, r. in i. C. Eastwood) 21.00 Film: Corda tesa (det., '84, i. C. Eastwood) 23.20 Film: Ispettore Callaghan - Il caso Scorpio è tuo! (det., '71, i. C. Eastwood) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 22.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 L'aria che tira -Il diario 11.00 Gustibus 11.40 Film: La po-liziotta (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Quattro donne e un funerale 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Il meglio del paese delle meraviglie _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiam-me 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Sette criminali e un bassotto (kom.) 23.00 Film: Getta la mamma dal treno (kom.) TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del Signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffè del-lo sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta 21.15 Film: Delitto perfetto (triler, '98) 23.50 Film: Lolita (dram., '96) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Ciak Junior 10.40 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Kit Kit-tredge - An American Girl (dram.) 16.15 Domenica Live 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.15 X-Style _ITALIA1_ 6.45 18.20, 19.00 Risanke 8.00 Film: Lupin - L'unione fa la forza (anim.) 10.10 Film: VREDNO OGLEDA LAEFFE 13.0019.50 Il cuoco vagabondo 14.0017.50 Posso dormire da voi? 16.10 Film: La banda del porno - Dilettanti allo sbaraglio! (kom.) 18.55 Bourdain: Cucine segrete 20.55 Nad.: The Paradise 23.05 Film: Pollo alle prugne (dram.) CIELO 10.40 11.50, 13.10, 14.50 Studio MotoGP 11.00 Motociklizem: Moto3, VN Italije, dirka 12.20 Motociklizem: Moto2, VN Italije, dirka 14.00 20.15 Motociklizem: MotoGP, VN Italije, dirka 15.45 21.15 Film: Faster (akc., '10, i. D. Johnson) 17.30 Film: Shark-nado (zf) 19.15 House of Gag 22.50 Stop & Gol DMAX 11.15 Affari a quattro ruote 13.00 Turtle-man 14.15 22.55 Wild Frank: Amazzonia 15.05 Nudi e crudi 15.55 World's Top 5 16.50 Airport Security 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 21.10 Storage Wars 22.00 Fritti e strafritti 23.45 Ghost Asylum SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Dok.: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.15 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Film: Sneg na Kilimandžaru (rom.) 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.35 Intervju 22.40 Dok. odd.: V fo-kusu 23.45 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.05 Posebna ponudba 7.50 Ugriznimo znanost 8.20 Turbulenca 8.50 Glasbena matineja 9.20 Koncert 10.05 Mladi slovenski plesalci in koreografi 10.55 Žogari-ja 11.20 Kajak kanu: EP, K1 (ž), C2 (m), pol- finale, pon. 12.00 Kajak kanu: EP, K1 (ž), C2 (m), finale, prenos 13.10 Odbojka: dodatne kvalifikacije za EP (ž), Slovenija - Francija, pon. 14.30 Kajak kanu: EP, K1 (ž) ekipno, C2 (m) ekipno, finale, prenos 15.55 Odbojka: dodatne kvalifikacije za EP (m), Portugalska - Slovenija, prenos 18.10 Veslanje: EP, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.35 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 21.10 Bravo orkester! 21.40 Nan.: Gospodična Marple 23.15 Dok. odd.: Pogubna pomoč _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 21.00 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi-ce 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest 2014 17.05 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.30 Folkest v Kopru 22.15 Odbojka: dodatne kvalifikacije za EP, Portugalska - Slovenija 23.15 Koncert: Italia mia _POP TV_ 7.05 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Zmenki milijonarjev 11.20 Nad.: Beverly Hills 90210 12.25 Film: Psi so zakon (kom., '07) 13.50 Film: 007 - Nikoli ne reci nikoli (akc., '83, i. S. Connery) 16.25 Film: Trije lopovi in potepin (kom., '94) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Prijatelja samo za seks (rom., '11, i. M. Kunis, J. Timberlake) 22.05 Film: Lepota po ameriško (dram., '99, i. K. Spacey) _KANAL A_ 7.00 15.05 Risanke in otroške oddaje 7.40 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.35 Serija: Revolucija 9.15 ŠKL - Šport mladih 9.55 15.30 Serija: Šola za pare 10.20 Serija: Veliki pokovci 11.10 Tv prodaja 11.25 19.30 Nad.: Mindy se dogaja 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Italije, dirka 15.55 Film: Hudi medvedi (kom.) 18.00 Volan 20.00 Big Brother 21.30 Film: Hellboy 2 - Zlata armada (fant., '08) PLANET TV 10.15 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.20 Magazin Lige Prvakov 13.55 Nan.: Spet zaljubljena 14.55 Gordonova vrhunska domača kuhinja 15.30 Nan.: Pretkane služkinje 16.25 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Gospod vojne (krim.) 22.25 Film: Matador (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obozrnik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Preveč boste nestrpni in svojeglavi. Ne bodite slepo prepričani vase, na delovnem mestu pa namenite več pozornosti sodelovanju, saj boste le tako prišli do dobrih izidov. m^l BIK 21.4.-20.5.: Neka oseba, ki vam je že v preteklosti stala ob strani, vam bo ponovno ponudila veliko podpore. Premalo boste pozorni, zaradi pomanjkanja empatije pa ne boste cenili prijateljeve pomoči. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V odnosu s partnerjem vas bo pestila neka težava, ki se že dolgo pojavlja. Prihodnji teden bo pravi, da zbe-rete pogum in naredite korak naprej. Bodite pripravljeni na kompromis. RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjih «« dneh boste odlično razpoloženi. Apatija preteklega obdobja bo počasi puhtela iz vas. Dobili boste nov zagon za delo, kar vam bo pomagalo pri spopadanju z delovnimi izzivi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Končno se (^^r boste lotili zadeve, s katero že predolgo odlašate. Ko boste uspešno končali nalogo, boste zelo zadovoljni. A le začasno. Nove delovne obveznosti vam bodo vzele precej energije. DEVICA 24.8.-22.9.: Imeli bo-^^ ste izreden občutek za posel. Vaša intuicija bo odlična, pri nekaterih odločitvah vam bo bolj v pomoč kakor dolgotrajen in racionalen razmislek. Zelo boste uspešni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Te- ^ ^ den pred vami bo za vas počasen in brez večjih posebnosti. Novosti in dinamike se boste podzavestno izogibali. Zdravje: oslabljen imunski sistem vam lahko povzroči nekaj težav. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Močno vas bo prevzela oseba, ki bo v prihodnjem obdobju vstopila v vaše življenje. Škorpijoni v zvezi boste postavljeni pred preizkušnjo, skušnjava bo močnejša kot kdaj prej. STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu boste zelo tekmovalni, na trenutke celo nestrpni do idej drugih. Egocentrizem vam ne bo naredil usluge v kolektivu, ki se ne imenuje zaman tako. KOZOROG 22.12.-20.1.: Skrbelo vas bo glede odnosa s partnerjem. Imeli boste občutek, da vam posveča premalo pozornosti, prav tako boste opazili pomanjkanje strasti v odnosu. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Nagnjeni boste k hitrim, nepremišljenim potezam, ki vas lahko spravijo v finančne težave. Bodite previdni pri pomembnejših odločitvah, raje dvakrat premislite. RIBI 20.2.-20.3.: Potek do-K» godkov ne bo tak, kot ste načrtovali. Zmanjšajte svoja pričakovanja, drugače boste razočarani. Vzemite nekaj časa zase in za družino. Potrebovali boste nekaj odmora. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 31. maja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.45 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.0516.40, 18.20 Estate in di-retta 16.55 Koncert: Festa della Repubbli-ca 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Serija: Il commissario Montalbano 23.25 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Streghe 7.55 Protestantesimo 8.25 Nad.: Il nostro amico Charly 9.50 13.30, 17.55 Rubrike 10.45 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 17.05 La traversata 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.45 Film: Meskada (krim., '10) _RAI3_ 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.05 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 11.55 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Doc Martin 16.05 Film: A cavallo della tigre 17.45 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Nan.: Il candidato - Zuc-ca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale _RAI4_ 12.20 Heroes 13.05 19.30 Doctor Who 14.00 20.25 Star Trek Enterprise 14.45 9021015.30 Heartland 16.15 Streghe 17.45 Novice 17.50 The Lost World 18.45 Andromeda stern, '50) 22.50 Film: Big Bad Wolves - I lupi cattivi (triler, '13) RAI PREMIUM 11.45 Nad.: Un posto al sole 12.40 Nad.: Terapia d'urgenza 13.2019.30 Nad.: Terra No-stra 14.05 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.10 0.10 Serija: Sulle tracce del crimine 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.45 Gran-Premium 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 11.30, 18.55, 19.30 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Colombo 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindstrom - La principessa innamorata (rom.) 16.10 Ami-ci fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Serija: Squadra Mobile 23.05 Serija: Falco _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.0512.25, 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Film: Timeline (fant., '03, i. P. Walker) 16.20 Film: Flicka 2 - Amic-he per sempre (kom.) 18.20 Serija: Chicago Fire 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Una notte da leoni 3 (kom., '13, i. B. Cooper) 23.20 Tiki Taka - Il calcio e il no-stro gioco _IRS_ 15.05 Film: Vai alla grande (kom.) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Tickets (kom.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Arlington Road - L'inganno (triler, '98) LAEFFE 21.10 Film: Black Death (horor)23.00 II trono di spade _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.15 Acqua, un pianeta che ha sete 16.05 Dok. film: Cesare deve morire 17.25 Diari di Cesare 17.55 Contact 18.20 Novice 18.25 Dialog-hi dal salone del libro 18.55 Trans Europe Express 20.00 Divini devoti 20.45 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: La bisbetica domata 23.50 Shakespeare da scoprire RAI MOVIE 13.50 Film: L'altro delitto (triler, '91, i. E. Thompson) 15.45 Film: Tamburi lontani (vestern, '51) 17.30 0.40 Novice 17.35 Film: Un colpevole senza volto (dram., '75) 19.35 Film: Palla di neve (pust., It., '95, i. P. Villaggio) 21.15 Film: Winchester '73 (ve- 23.20 Film: Insomnia (krim., '02, i. A. Pa-cino, R. Williams, H. Swank) _LA7_ 7.00 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 8.00 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cor-dier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _LA7D_ 6.30 The Dr. Oz Show 7.15 Chef per un giorno 9.10 I menu di Benedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Legami di famiglia (dram.) 23.15 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Cammina, non correre (kom.) 23.30 Film: Due o tre cose che so di lei (dram.) 11.50 Bourdain: Cucine segrete 13.30 Il cuoco vagabondo 15.30 Chef Sara in Europa 17.15 Jamie: Menu in 15 minuti 18.50 Dok.: Half the Sky - L'altra meta del cielo 21.00 Film: 2 giorni a Parigi (kom.) 22.50 Film: Happy Few - Ama chi vuoi (dram.) _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia 16.00 Buying & Selling 17.00 Case in rendita 18.00 Fratel-li in affari 20.00 House of Gag VREDNO OGLEDA "ïj Ponedeljek, 1 .junija m La 7 D, ob 24. uri Yves Saint Laurent. L'amour fou Francija 2011 Režija: Pierre Thoretton Osrednji pripovedovalec dokumentarne zgodbe je življenjski sopotnik Yves Saint Laurenta. Pierre Bergè je namreč preživel z njim večji del svojega življenja, celih petdeset let. Film se začne prav z bolečim pozdravom, pogrebom, ki se ga je v Parizu udeležila cela vrsta osebnosti in na katerem je Pierre Bergè spregovoril o Yvesu z ganljivimi besedami in pri tem nanizal celo vrsto anekdot, ki so ga tako ali drugače družile z enim največjih modnih ustvarjalcev zadnjega pol stoletja. Še en film, ki ob pripovedovanju mednarodnega fashion systema, govori o zgodovini preteklega stoletja. Ves film je pravzaprav nekakšen amarkord življenjskih trenutkov in uspehov, od Saint Laurentovih začetkov pri modni hiši Dior, do takrat, ko se je postavil na lastne noge in zaživel s svojim imenom. 21.00 Film: Perfect Stranger (triler, '07, i. H. Berry, B. Willis) _DMAX_ 12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palu-de 17.45 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ripper Street 22.55 La prova del diavolo 23.45 Most Shocking SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nan.: Moji, tvoji, najini 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.00 Risanke 16.10 0.15 Duhovni utrip 16.25 Odprta knjiga 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.35 Romska glasba v jazzovskih preoblekah SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Inf-odrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 10.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Med valovi 13.25 Obzorja duha 14.00 O živalih in ljudeh 14.35 Prava ideja! 15.05 To bo moj poklic 15.40 Vikend paket 16.50 Dober dan, Koroška! 17.30 Dok. odd.: Rusija - moja usoda 18.10 Nad.: Pokličite babico 19.05 Točka 20.00 Nad.: Besi 21.10 Serija: Dobri policist 22.55 Dok. odd.: Delavci pri malici _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 15.30, 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evro-novice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.05 Dogodki 17.15 Istra in... 18.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Športna mreža 23.00 Dok.: Fulvia Zu-dič - Istrske vedute _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.10, 11.20, 12.30 Tv prodaja 8.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.35 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.45 Film: Prijatelja samo za seks (rom., '11, i. M. Kunis, J. Timberlake) 17.00 18.55, 23.00 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: Billy Eliot (dram., '00) 23.35 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 7.55 Risanke in otroške oddaje 9.00 11.35 Serija: Odvetnik z ulice 9.5016.35 Pazi, kamera! 10.25 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.40 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Super tanker (zf) 18.00 Svet 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Umor v Chicagu (krim., '89, i. P. Sway-ze) 21.30 Big Brother 23.00 Film: Delta Force 2 (akc., '90, i. C. Norris) PLANETTV 10.45 Nan.: Allo allo 11.15 Tv prodaja 11.45 Nad.: Sulejman Veličastni 14.00 Ellen 14.55 Nan.: V kritičnem stanju 15.50 20.00 Bar 16.55 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 21.15 Film: Skrivnosti in laži popolnega zločina (triler) 23.10 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj - Uače naš, 9. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.40, 18.25 SMS; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35 Il frul-latore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 II cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spas-siunatamente; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Nedelja, 31. maja 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E I «V * I * a • V • Iannone prvič najhitrejši MUGELLO - Na dirki SP v Mugellu bo danes (ob 14.00) s prvega mesta v elitnem razredu motoGP začel Ducatijev dirkač Andrea Iannone. Italijan je za prvi «pole position» premagal zmagovalca zadnjih dveh dirk Španca Jorgeja Lorenza (Yamaha). S tretjega mesta bo začel še en Ducatijev dirkač, lannonejev rojak Andrea Do-vizioso. Valentino Rossi (Yamaha) je dosegel šele 8. čas, svetovni prvak Marc Marquez pa se po padcih in težavah sploh ni uvrstil v odločilni del kvalifikacij, tako da bo začel šele s 13. mesta. Favoriti in Erranijeva PARIZ - V osmino finala Roland Garrosa so se zlahka uvrstili prvi nosilec Novak Dokovič. tretji nosilec Andy Murray in devetkratni zmagovalec Pariza Rafael Nadal. Italijanske barve, kot skoraj vedno, uspešneje zastopajo ženske. Po Pen-netti je v osmino finala prodrla tudi Sara Errani (na sliki), št 17 in finalistka 2012, med moškimi pa je kot zadnji odšel med gledalce Simone Bolelli. A je proti 7. nosilcu Davidu Fer-rerju izgubil šele po petih nizih in izidu 6:3, 1:6, 5:7, 6:0, 6:1. kolesarstvo - Španec Contador bo osvojil Giro, Italijan Aru postal »alpski kralj« Zmagovalec in junak Alberto Contador in Fabio Aru po včerajšnji etapi ansa EMIL BUKAVEC Aru mora še napredovati Če je na Giru že znan zmagovalec, pa tako še ni v igri fanta-kolesarstvo, v kateri sodeluje skupina prijateljev. Po včerajšnji etapi vodi naš sogovornik Emil Bu-kavec s Proseka, za ovratnik pa mu že diha Ivan Kralj, ki ima pred današnjo etapo cel kup šprinterjev. Emil, fizioterapevt in rekreativni kolesar, se je za kolesarstvo navdušil ravno potem, ko so ga prijatelji povabili k sodelovanju v igri, tako da je zdaj že pravi navdušenec. Dvakrat si je Giro ogledal na Zoncolanu, letos pa v Co-neglianu in Madonni di Campigio. »Še danes sem po tiho upal, da bi se kaj spremenilo. Vendar prav je, da je na koncu zmagal Contador, saj je dokazal, da je najboljši. Ne zdi se mi, da bi štedil z močmi, dobro se pač zna upravljati.« Je pa Aru moralni zmagovalec? Sem njegov navijač: lani sem ga na fanta-kolesarstvu kupil, ko še ni bil tako poznan. Všeč so mi mladi, pa tudi taki, ki večkrat pobegnejo in poskrbijo za spektakel. Zdaj pa me že moti, da ga italijanski mediji toliko povzdigujejo, saj bo pogorel še pred kako pomembnejšo zmago ... Na Giru je bil zelo dober, vendar ne bi rekel, da je on moralni zmagovalec. Če želi zmagati Giro, mora napredovati predvsem na vzponih z večjo naklonino. Ali se strinjate, da lahko zdajle gre tudi na Tour? Da, a samo zato, da si nabere novih izkušenj. Morda bi lahko zmagal kako etapo, nič več. On se mora sicer zahvaliti tudi zelo dobri ekipi ... Tako je. Gotovo je bila najboljša ekipa prav Astana, Tinkoff Alberta Contadorja pa je razočarala, še posebej Kreuziger in Basso, nekaj več je Con-tadorju pomagal le Rogers. Med tekmeci Contadorja je bil za kratek čas tudi Bask Landa. Ali bi ga on po vašem mnenju lahko res ujel? Dvomim. Ze dan po njegovi zmagi ga je Contador stalno nadzoroval in pokazal premoč. Danes v Milanu se bo Giro zaključil s sprintom. Bi lahko v ospredje stopil Mezgec? Upajmo. (vs) SESTRIERE - Fabio Aru je drugi dan zapored osvojil alpsko etapo Gira in prepolovil zaostanek za Albertom Contador-jem, ki pa bo po današnji zaključni etapi v Milanu, razen res nepredvidenih zasukov, še drugič po letu 2008 osvojil kolesarsko dirko po Italiji. Španec je preživel vse napade tekmecev ter vzdržal tudi najtežje trenutke, ko je na makadamski cesti, pravzaprav po spolzkem pesku, na vzponu na Colle delle Finestre izgubljal stik s kolesarjema Astane Lando in Arujem, ki sta uprizorila napad za napadom, da bi le slekla vodilnega. »Niti v enem trenutku nisem pomislil, da bi lahko bila rožnata majica ogrožena. Današnja etapa zame ni bila vrhunska, nakopičena utrujenost je pustila svoj davek, nisem se počutil najboljše, vendar pa sem vedel, da sem si v skupnem seštevku nabral dovolj prednosti. Tako sem si lahko ves čas sam narekoval svoj ritem, čeprav je bilo pred mano še kar nekaj kilometrov, je dejal Contador, ki letos načrtuje tudi zmago na Touru. Vrstni red 20. etape: 1. Aru 5.12:25; 2. Hesjedal + 0:18; 3. Uran 0:24; 4. Landa; 5. Kruijswijk 0:34; 6. Contador 2:25; 40. Po-lanc +16:18. Skupno: 1. Contador 84.03:30; 2. Aru +2:02; 3. Landa 3:14; 4. Amador 8:19; 5. Hesjedal (Kan/Cannondale) 9:52. nogomet - Fifa Seep zdaj Blatter i vrača udarec ZÜRICH - Švicar Joseph Blatter po petkovi vnovični izvolitvi za predsednika Mednarodne nogometne zveze že vrača udarec. Predsedniku Uefe Francozu Michelu Platiniju, ki ga je po zadnji aferi tik pred kongresom pozval k odstopu, je v pogovoru za švicarsko televizijo sporočil: »Vsakomur odpustim, a ne pozabim«. Posebej oster je Blatter do Uefe, saj meni, da obstaja «sovraštvo, ki ne izvira le iz ene osebe, ampak iz Ue-fe kot organizacije». Ta po njegovem mnenju še vedno ni razumela, da je leta 1998 postal predsednik Fife in ni več njen generalni sekretar, pravi 79-letni Švicar. In prav pred 17 leti je Blatter v boju za predsednika Fifa premagal takratnega predsednika Uefe Šveda Len-narta Johanssona. V zvezi z dogodki tik pred kongresom Fife, ko ga je k odstopu pozval Platini, na poziv ameriškega pravosodja pa so v Zürichu priprli sedem funkcionarjev Fife, Blatter pravi, da to niso naključja in da bi to ZDA nenazadnje lahko zahtevale že marca, ko so bili delegati prav tako zbrani v Švici. »Vidni so znaki, kjer se ni moč zmotiti. Američani so bili kandidati za svetovno prvenstvo 2022, a ga niso dobili.« Ob tem Blatter vidi tudi povezavo med ZDA in svojim protikandidatom jordanskim princem Alijem. »Ne smemo pozabiti, da so ZDA glavni sponzor jordanske kraljevine, torej mojega nasprotnika. Ne verjamem, da so prišli sem, da me politično ubijejo, želeli so zmotiti kongres.« Ob tem je z izgubljeno kandidaturo za SP 2018 razložil tudi nasprotujoče stališče Britancev. Novi in stari predsednik Fife se prav tako ni mogel izogniti vprašanju o zadnji korupcijski aferi v nogometu, a poudarja, da gre za afero na področju Južne in Severne Amerike. »Jaz sem odgovoren za Fifo, ne pa za vsako posamezno državo in posameznika. Vsega ni moč nadzirati, lahko pa se naredi kontrola posameznikov, ki pridejo v Fifa.« Blatter zato niti ne razmišlja o tem, da bi zaradi afere odstopil: »Že dolgo se borim proti korupciji in večkrat smo dokazali, da ukrepamo hitro.« Blatter pravi, da veliko težav sodobnega nogometa nastaja na nižjih ravneh, ki jih Fifa ne more nadzirati. A predsednik ostaja optimističen. V zvezi s sporom z evropsko zvezo je poudaril praktično vsem jasno javno skrivnost: »Fifa ne more brez Uefe in Ue-fapač ne brez Fife.« Še enkrat je Blatter potrdil tudi svoj odhod s predsedniškega mesta po izteku svojega mandata 2019: »Upam, da bom nasledniku predal uspešno in urejeno organizacijo. Zdaj bom dal vse od sebe, a še enkrat poudarjam, da za vse v nogometu ne more biti odgovorna ena oseba.« vaterpolo - Prva finalna tekma za prestop v Al -ligo Popolna prevlada Tržaški vaterpolisti so proti Ortigii gladko zmagali - V sredo povratna tekma v Sirakuzi Pallanuoto Trieste - Cc Ortigia 16:8 (3:1, 7.4, 11:7) Pall. Trieste: Jurišič, Podgornik, Petronio 1, Ferreccio 1, Giorgi 3, Giacomini 3, Popovič 4, Mezzarobba, Namar, Berlanga 2, Spa-doni 2, Lagonigro, Vannella. Tržaški vaterpolisti bi se lahko že v sredo v Sirakuze veselili napredovanja v A1-ligo. Na prvi finalni tekmi A2-lige v tržaškem bazenu Bianchi, ki je tudi tokrat privabil več kot 1300 navijačev, so v bistvu od prve do zadnje minute povsem prevladali. Tehnično in fizično so pregazili Ortigio, ki od časa do časa sploh ni uspela držati ritma tržaških vaterpolistov. Pravo lekcijo je Trst dal že v prvih minutah. Prvi gol je najprodornejši napadalec Popovič dosegel že po 38 sekundah, po petih minutah pa je bilo že 3:1. Ortigia iz Sirakuze je prvi gol dosegla po kazenskem strelu, prvič iz igre pa zadela šele sredi drugega dela. Tržačani so predvsem zelo ostro branili in dopuščali gostom res malo manevrskega prostora, prava dodana vrednost pa je bil vratar Egon Jurišič. Tako je Trst povedel s 5:2, nakar je nekaj obrambnih napak dovolilo nasprotnikom, da so se približali na 5:4. To pa je bilo na koncu tudi vse, kar so zmogli. Kapetan Giorgi je še pred koncem druge četrtine vzpostavil začetno razmerje moči (6:4), piko na i pa je postavil še Gia-comini (7:4). V tretji in zadnji četrtini so številni navijači, ki so tokrat povsem športno spremljali tekmo, gledali lahko popoln monolog Trsta, ki je zadeval iz vseh razdalji, medtem pa je Or-tigia v 16 minutah premagala vratarja samo dvakrat. »Na tekmo smo se dobro pripravili in predvsem omejili nasprotnika tam, kjer je najnevarnejši: skratka, protinapadov mu nismo dovolili. Naša tehnična in fizična premoč je bila danes (včeraj, op.a.) očitna,« je po tekmi dejal trener Stefano Piccar-do. Po tako prepričljivi zmagi bodo tržaški vaterpolisti odpotovali v Siracuso kot glavni favoriti. (vs) PRO RECCO PRVAK - Po treh sezonah je italijanski prvak Pro Recco osvojil tudi ligo prvakov. Primorje Rijeko je premagal z 8:7. nogomet - A-liga V Neaplju boj za ligo prvakov VIDEM - V italijanski A-ligi je na sporedu zadnji prvenstveni krog, osrednja tekma pa bo danes zvečer med Napolijem odhajajočega trenerja Rafaela Beniteza (Real Madrid) in Laziom. Odločala bo o tem, kdo se bo, poleg prvaka Juventusa in Rome, uvrstil v ligo prvakov. Udinese bo svoje nastope končal v Cagliariju. Vse kaže, da bo to tudi zadnji nastop trenerja Stramaccioneja na klopi videmskega moštva. Navijači ga sicer podpirajo, klub pa je z rezultati nezadovoljen, čeprav uradno njegovega odhoda še ni potrdil. Kot kaže pa ostaja Di Natale, ki je še za eno leto preložil slovo od igrišč. Verona - Juventus 2:2 (0:1) Strelci: Pereyra (J) v 42, Toni (V) v 48, Llorente (J) v 57. in Gomez (V) v 93. min. Atalanta - Milan 1:3 (1:2) Strelci: Baselli (A) v 21., Pazzini (M), 11-m) v 36, Bonaventura (M) v 38 in 80. min. Vrstni red: Juventus 87, Roma 70, Lazio 66, Napoli 63, Fiorentina 61, Genoa 59, Sampdoria 55, Inter in Milan 52, Torino 51, Palermo, Sassuolo in Verona 46, Chievo 43, Empoli 42, Udinese 41, Atalanta 37, Cagliari 31, Cesena 24, Parma 18. Danes: ob 18.00 Cagliari - Udi-nese, ob 20.45 Fiorentina - Chievo, Inter - Empoli, Napoli - Lazio, Roma -Palermo, Sampdoria - Parma, Sassuo-lo - Genoa, Torino - Cesena. Še 13 evropskih ZÜRICH - Število mest za države s posameznih kontinentov tudi za svetovni prvenstvi 2018 in 2022 ostaja nespremenjeno oziroma enako, kot je to veljalo za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji. Še naprej bo na njem nastopilo 13 evropskih držav oz. v Rusiji štirinajst skupaj z gostiteljem. Gorica v kvalifikacije LJUBLJANA - V zadnjem 36. krogu Prve lige Telekom Slovenije je Gorica s 4:0 premagala Zavrč, obstanek pa bo zdaj iskala v dodatnih kvalifikacij. Gorica od osamosvojitve Slovenije še nikoli ni izpadla iz prvoliga-ške družbe. Izidi: Gorica - Zavrč 4:0, Maribor - Luka Koper 0:0, Rudar - Celje 1:3, Kalcer Radomlje - Krka 0:1, Olimpija - Domžale 0:2. Vrstni red: Maribor 79, Celje 70, Domžale 68, Olimpija 61, Za-vrč 49, Rudar 46, Luka Koper 40, Krka 40, Gorica 37, Radomlje 16. Pordenone izpadel MONZA - Nogometaši Porde-nona se po eni sami sezoni vračajo v D-ligo. V povratni tekmi play-outa prvenstva Lega Pro so namreč s 6:3 izgubili v Monzi, potem ko so že vodili z 2:0. 2:0 za Monzo je bil tudi izid prve tekme. ODBOJKA - V 1. krogu svetovne lige je Italija na gostovanju s 3:1 dvakrat premagala Avstralijo. ROKOMET - LIga prvakov, polfinale: FC Barcelona - KS Vive Kielce 33:28 (16:14); Kiel - Veszprem 27:31 (13:13). KOŠARKA - Polfinale končnice A1-lige, 1. tekma: Umana Benetke -Reggio Emilia 87:70. / ŠPORT Nedelja, B1. maja 2015 21 košarka odbojka - Marko Kalc, kondicijski trener Slovakov V svetovni ligi in na EP S D-liga: Visok Sokola v Pordenonu Marko Kalc Tržaški Slovenec Marko Kalc bo postal prvi zamejski trener z nastopom v svetovni odbojkarski ligi. Dosedanji trener koprskih prvoligašic je namreč postal kondicijski trener moške reprezentance Slovaške, ki v svetovni ligi nastopa v tretji jakostni skupini, s to reprezentanco pa bo sodeloval tudi vse do evropskega prvenstva, ki bo oktobra letos v Italiji in Bolgariji. Kalc, ki ga je v slovaškem štabu želel imeti italijanski selektor Slovaške Flavio Gulinelli, se z reprezentanco zdaj mudi na pripravah v Turčiji, prihodnji teden se seli v Nemčijo, do jeseni pa bo kar dvakrat poletel preko oceana. V Mehiki ga že junija čaka eden od turnirjev v okviru svetovne lige, na evropsko prvenstvo pa se bo Slovaška pripravljala tudi v Braziliji. V svetovni ligi igra Slovaška v skupini z Mehiko, Grčijo in Kitajsko, poleg v Mehiki pa bosta turnirja tudi v grškem Solunu in domači Bratislavi. Na EP 2015 bo Slovaška nastopila v zelo težki kvalifikacijski skupini v kraju Busto Arsizio. Njeni nasprotniki bodo Finska, Rusija in Srbija. Za Kalca predstavlja vpoklic v slovaško izbrano vrsto ne le lepo zadoščenje, temveč tudi poklicni izziv in nadgradnjo znanja, saj ima v tej vlogi izkušnje že s poklicnih prvenstev v Italiji (V Trstu z Adriavolleyjem in v Bocnu pri klubu Brillrover Südtirol), bil je tudi trener za kondicijo pri slovenskem odbojkarskem velikanu ACH □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici jutri zaprta. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.6. do 19.6.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.201 0. Prijave (do četrtka 11.6.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander). LUNA PUHNA organizira 6. in 7. junija medvaški malonogometni turnir v športnem centru na Padričah. V soboto bodo tekme na sporedu od 13.00 do 20.00. Nato ogled finala lige prvakov na velikem ekranu in glasba z DJ-ejem. V nedeljo tekme od 11.00 do 17.00. ok koper Volley, v Romuniji pa je sodeloval s kluboma Zalau in Tomis Constanta. Kljub temu, da ga ne bo do zgodnje jeseni, so v upravi OK Koper še naprej pripravljeni z njim sodelovati tudi glede vodenja (kot glavni trener) deklet Luke Koper v najvišji slovenski ligi. (ak) ŠOLSKI ŠPORT Jadralka Sirene državni prvak Jadralka TPK Sirena Jana Germani je osvojila prvo mesto na državnem finalu šolskih iger za višje srednje šole na jezeru Viverone v Piemontu. Regate so potekale na jadrnicah tipa FIV555, udeležilo pa se jih je 14 posadk iz cele Italije. Jana, ki pri slovenskem klubu iz Bar-kovelj tekmuje v razredu 420, je tekmovala na krmilu štiričlanske posadke ekipe ISISI Nautico. Posadka si je priborila nastop na državnem finalu z zmago, osvojeno na deželni fazi, ki se je odvijala v prvi polovici maja v Miljah. košarka - U14 Bor Breg danes za deželni naslov Na deželnem finalu deželnega prvenstva za košarkarje do 14 let v Rožancu se bo Bor Breg danes boril za naslov. V včerajšnjem drugem krogu finalnega četveroboja je namreč po petkovi zmagi proti Casarsi s 50:37 (10:11, 28:16, 32:30) prepričljivo ugnal tudi Gonars. Tekma je bila na začetku izenačena, oboji so pokazali čvrsto obrambo. A varovanci trenerja Igorja Medna so se v drugi četrtini razigrali, s pre-singom čez celo igrišče zmedli nasprotnike in ob odmoru imeli že 12 točk prednosti. V tretji četrtini se jih je oklenila smola, nobena žoga ni več hotela skozi obroč in košarkarji Gonarsa so skoraj izničili zaostanek. K sreči pa so se fantje ponovno spet zbrali in v zadnji četrtini pokazali, kdo je boljši. Finale bo danes ob 13.30, njihov nasprotnik pa bo zelo dober pordenonski Baloncesto, ki je doslej prav tako dosegel dve zmagi. Bor Breg: Bonini 3, Nego-vetti, Cingerla 2, Pregarc 5, A. Žerjul 1, M. Žerjul 6, Paiano 9, Cofoli 2, Oblak 20, Hrvat, Ota 1. Trener Meden. Sistema BK Pordenone - Sokol 77:49 (20:13, 44:21, 59:37) Sokol: Fabi 2, Sardoč 8, Coloni 4, Terčon 4,Do-Ijak 4, Babivch 5, Piccini 2, J. Ferfolja 10, Peric 5, Kojanec n.v., Ušaj 5.Trener Lazarevski. PON: Coloni (36). Tri točke: Babich, Ferfolja, Peric in Ušaj po 1. V predzadnjem krogu play-outa je Sokol, ki si je že zagotovil obstanek v ligi, visoko izgubil v gosteh proti ekipi iz Por-denona, ki je bila od začetka do konca srečanja v vodstvu. Nabrežinsko moštvo je do-potovalo v Pordenon z zelo mladimi igralci (celo trije pod 17 leti), ki so se sicer požrtvovalno borili, zaradi neizkušenosti pa so napravili več naivnih napak. Gostitelji so si tako kaj kmalu priigrali zaensljivo prednost, ki so jo stalno večali ter na koncu visoko zmagali. Naši košarkarji so bili premalo agresivni v obrambi, da bi lahko Pordeno-nu ogrozili zmago. Trener Lazarevski je dal prav vsem igralcem enako "minutažo" in vsi, ki so stopili na igrišče, so se tudi vpisali med strelce. Sokol bo sklenil prvenstvo v petek s tekmo v Nabrežini ob 20.45 proti Spilim-bergu. (lako) C-LIGA - Finalista končnice sta zmagovalec rednega dela Tarcento in Fogliano, ki je bil šele 7. na lestvici. Športel »vintage« V poletni shemi televizije Koper, se bodo zavrtele nekatere ponovitve oddaje Športel, ki so zaznamovale športno sezono 2014/2015. Med njimi pa se bo tu in tam pojavila tudi kakšna starejša oddaja, ki lahko sega v prejšnje stoletje.Vse to pa si bodo lahko gledalci ogledali ob ponedeljkih ob 18 uri. Od jutri Pokal Kras za »začetnike« Jutri se bo v Repnu s tekmami začetnikov začel nogometni Pokal Kras, ki ga organizira NK Kras Repen. Na igrišču 11:11 se bodo v skupini A med seboj pomerili Sovodnje, San Giovanni, Roianese in NK Jadran. V skupini B pa Kras, Zarja Breg, Cgs in Ajdovščina. Jutrišnji spored: 17.00 Sovodnje - San Giovanni, 17.30 Roianese - Jadran, 18.00 Sovodnje - Roianese, 18.30 San Giovanni - Jadran, 19.00 Sovodnje - Jadran, 19.30 San Giovanni - Roianese. V sredo (od 17.00 dalje) bodo na vrsti dvoboji v skupini B. V petek, 5. junija, bodo polfinalne tekme. Turnir se bo končal v nedeljo, 7. junija, ko bodo igrali tudi cicibani. V skupini A: Kras, Roianese, Komen, Zarja. Skupina B: Breg, San Giovanni, Sistiana, Ufm. V sobotnih jutranjih urah bodo prišli na svoj račun še mlajši cicibani. □ Obvestila AŠD ZARJA IN Š.C. MELANIE KLEIN od 22. junija do 3. julija prirejata Nogometni kamp za osnovno - in srednješolce. Vpisovanja na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu ( ul. Cicerone 8 ) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 3457733569 Število mest omejeno. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, sloga.info@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 8. leta starosti v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah) ali pa pošljite sporočilo na elektronsko pošto: urad.bor@gmail.com. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 22. junija do petka 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta -348/3342397 ali Erik Piccini - 340/4685153, email: poletkosarka@libero.it TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige V ŠOLI JADRANJA - Jadranje na Optimistu, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. AŠD SOKOL ,pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 3488850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. gorica - Zaključni dan telovadnih in plesnih skupin Olympia ima talent Aplavzi in visoke ocene za nastopajoče, »neodobravanje« za nastop trenerjev Olympia ima talent je bilo ime letošnji zakjučni telovadni akademiji ŠZ Olympia, na kateri so se vse društvene telovadno-plesne skupine poslovile od sezone. Predšolski otroci skupine gym-play so se predstavili v točki Agility dog, s poligonom "po pasje". Najmlajši orodni telovadci so pripravili kratek prikaz dela, srednja in starejša skupina pa sta nastopili najprej v parterju, nato še na skokih na trampolinu. Mlajša show dance skupina je zaplesala na glasbo Bang Bang, starejša skupina pa s točko s stolicami (Seex-teen tons) in točko s palicami in klobuki Uptown Funk. Mlajše deklice ritmične gimnastike so nastopile s pisanimi žogami na glasbo High School Musical, starejša skupina ritmičark je pripravila dve točki Fireball brez rekvizita in pa sklepno točko s kolebnicami, ki je publiko zelo naudušila. Seveda, nekaj je bil tudi NE -talentov: trenerka Marija ni zapela pesmice Majhna sem bila, žirija (Miss Mojca Pintar, Madam Petra Crosatto in Lady Veronika Devetak) jo je takoj oce- nila s tremi X. Tudi trenerka Gioia ni imela sreče: cirkuške vragolije niso zadovoljile žirije in publike, ki je glasovala s pomočjo zeleno/rdečih tablic. Še slabše je šlo trenerki/ vrvohodki Damijani, ki jo je žirija ocenila s tremi X, publika pa je celo ...žvižgala! »Nezadovoljna« je bila žirija tudi s trenerjema/telovadcema Mihcom in Matijo, publika pa jima je močno zaploskala. Nastopajoči so bili vedno "zeleno" na- Z nastopa v Gorici grajeni, in tudi žirija ni nobeni skupina dodelila treh X. Zmagovalce, to pa so bili vsi, je nagradil predsednik društva Mihael Cor-si s spominsko kolajno, v imenu ZSŠDI je pozdravila odbornica Paola Uršič. Celoten večer je povezovala Maja Devetak. Olympia got talent se je zaključil s talentom mamic, ki so pripravile bogato zakusko. 22 Nedelja, 31. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / zgodovina - Delo Matjaža Stiblja bodo predstavili v četrtek v Trstu Bratstvo na delu, knjiga ZTT o mladinskih delovnih akcijah Pri Založništvu tržaškega tiska je ravnokar izšla knjiga Bratstvo na delu, delovne enote cone A Julijske krajine, zgodovinarja Matjaža Stibilja. Kot vabilo k branju vam predlagamo nekaj odlomkov. PROLOG Vlak iz Tuzle proti Brčkemu tisti dan ni vozil, baje zaradi problemov s pokvarjenim vagonom. Lahko sicer počakata do popoldneva, ko naj bi prispel nadomestni vagon, »ali nije baš sigurno«, je dejal glas, utirajoč si pot skozi cigaretni dim kadilnice, ki se je izdajala za pisarno. Raje kot pre- biti nadaljnje ure v negotovosti, sva se s kolegom Tomažem podala na pot proti Brčkemu kar z avtomobilom. Sklenila sva se ustaviti nekje po poti in peš prehoditi vsaj delček proge od Brčkega do Banovicev, ki so jo kmalu po vojni, v drugi polovici leta 1946, gradile mladinske delovne brigade iz celotne Jugoslavije. Majhna Lancia Y, ob pogledu na katero bi si roke mel vsak podjetni lastnik avtomehanične delavnice, se je v zgodnjem dopoldnevu ustavila v senci kamnite zgradbe samotne železniške postaje v Bosanski Bijeli. Vzela sva jo za izhodišče sprehoda po tračnicah in nabiranja spominkov, kamnov in z železniških pragov odpadlih vijakov, ki so nemalo načudili carinike ob najinem vračanju domov v Slovenijo. BOSNA Bosanska pokrajina je lagodno počivala ujeta v sončno bleščavo, le v daljavi so se slišali vzkliki, pomešani s škripanjem ogromnega stroja za ni-veliranje proge. V družbi z njim je desetina mož z zmerno zagretostjo popravljala progo. Zmotila sva jih med premikanjem težkih tirnic, ki so jih polagali v ravni črti proti Brčkemu. »Ajde Ajdin bolan bre, nemoj da sad čitaš novine kad su tu fotoreporteri! Pa dal čemo bit u Mladini, a dečki?« Vprašanje je letelo proti Tomažu, ki je ciljal skozi objektiv in pospravljal krajino skupaj s portreti mož na spominsko kartico svojega Nikona. Lastnik glasu je bil voznik predimenzionirane jeklene kreature, ki jo je upravljal z množico vzvodov, stikal in na pol pokajeno cigareto v kotičku ustnic. »Pa može i to da se dogodi ali mi smo do-šli, da vidimo gdje su radile omladin-ske brigade«. Možje, ki jih je ob najinih besedah popadel lažji napad smeha, so nama s tipičnim bosanskim je-bivetrovskim humorjem razložili »Da su sad sasvim druga vremena, a plata je pogotovo skoro ista.« Pri vpogledu v delovanje in skupinsko dinamiko delovnih enot smo soočeni z neskladjem informacij iz različnih virov. Uradna občila tedanjega časa in pričevanja današnjega prinašajo nekoliko drugačno sliko odnosov na akciji kot dokumenti, ki so se oblikovali v samih delovnih enotah. IZ 1. POGLAVJA: ZNAČILNOSTI MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ Mladinske delovne akcije so bile eden izmed razpoznavnih znakov jugoslovanske družbe ne le v prvih povojnih letih, temveč vse do konca osemdesetih let 20. stoletja. S svojo produkcijsko naravnanostjo so neposredno pripomogle k izgradnji materialne osnove jugoslovanskega gospodarstva in bile pomemben gradnik mozaika družbenih praks, v okviru katerih se je s prostovoljnim, predvsem fizičnim delom neposredno dokazovalo privrženost in predanost novi socialistični družbi. Prve delovne akcije so se rodile iz nuje. Odpraviti je bilo namreč treba posledice vojnega razdejanja in postaviti temelje za nov zagon gospodarstva. Zgolj na ozemlju Slovenije je bila gmotna vojna škoda ocenjena na 1,8 milijarde dolarjev. Hkrati z mobilizacijo vseh slojev prebivalstva za čim hitrejšo obnovo in utrjevanjem oblasti pa je po vojni potekal tudi proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov. S konfiskacijo, nacionalizacijo in agrarno reformo je država prevzela nadzor nad gospodarstvom in omogočila prehod na plansko gospodarjenje. Mladinske delovne akcije so bile najmnožičnejše v prvih letih po drugi svetovni vojni. V takratni krizni situaciji so izkoristili vse razpoložljive možnosti in sredstva, da bi stanje izboljšali, in prostovoljno oziroma udarniško delo je pomenilo velik prispevek k okrevanju in razvoju razdejane Jugoslavije. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ustrezne mehanizacije so dela izvajali predvsem ročno. Za gradnjo velikih objektov, prog in cest je bila zato nujna množična udeležba prebivalstva. Krampi so sozvočno udarjali. Levo platnica knjige; spodaj fotografije iz življenja v mladinskih delovnih akcijah Za mladinske delovne akcije je bilo značilno, da so bile organizirane tako, da je velika večina posameznikov opravljala preprosta fizična dela in bila v delovnem procesu enakopravna. Obstajali sta sicer hierarhična delitev, ki je člane štabov ločevala od drugih članov brigade, ki so delali na delo-višču, in delitev med plačanimi strokovnimi delavci, ki so bili na akcijah v manjšini, in neplačanimi brigadirji. Na nekaterih akcijah so za delovno silo uporabili tudi vojne ujetnike in kaznjence. Sčasoma so z rastočim uvajanjem gradbene mehanizacije in specializirane delovne sile delovne akcije izgubile velik del »prvinskosti«, ki so jo imele v prvih povojnih letih. Poleg velikih infrastrukturnih in gospodarskih objektov so v Jugoslaviji z udarniškim načinom dela izvajali tudi dela manjšega obsega; gradili so šole, vrtce, lokalne ceste, zadružne domove, kanalizacijo, telefonsko omrežje itd. Delavci so tako ob nedeljah popravljali stroje v tovarni ali pleskali pisarne, udarniško so obirali koruzo, obdelovali njive. V družbenem delovanju nasploh je bilo »udarništvo« nekaj precej vsakdanjega. IZ 4. POGLAVJA: ZAČETEK SODELOVANJA MED SLOVENSKO IN ITALIJANSKO PROTIFAŠISTIČNO MLADINO MED VOJNO Med vojno so slovenske sile prevzele pobudo pri organiziranju mladine v celotni Julijski krajini. Tako Zveza komunistične mladine Ju- Predstavitev v četrtek Več o vsebinah knjige Bratstvo na delu bo mogoče izvedeti na tržaški predstavitvi, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri v prostorih Narodne in študij -ske knjižnice v Trstu. Ob avtorju Matjažu Stiblju bo prisotna njegova mentorica in avtorica spremne besede Marta Vergi-nella. goslavije (SKOJ) kot Zveza slovenske mladine (ZSM) sta svojo organizacijo preko odborov razširila po celotni Primorski, vključno s Trstom. Sodelovanje med mladino obeh nacionalnosti se je začelo krepiti šele po kapitulaciji Italije. povezanosti slovenske in italijanske mladine. Sodelovalo je skupno 12 italijanskih delegatov iz garibaldinske divizije Natisone (ta je bila v sestavu IX. korpusa NOVJ) in iz »mešanega in stičnega ozemlja«. Italijanski delegati so na konferenci zavzeli do neke mere spokorniško držo pripadnikov naroda, ki je dal svetu Mussolinija, fašizem in vojno. Navkljub občutku slabe vesti in dolžnosti za povračilo dolga slovenski mladini ter izjavam, da so »vaša stališča naša stališča in vaš boj je naš boj,« pa italijanski delegati niso bili pripravljeni spustiti vajeti popolnoma iz rok. Pri konkretnih vprašanjih, kot je bilo na primer vključitev italijanskih enot v IX. korpus NOVJ, so se Kot formalen začetek sodelovanja lahko štejemo udeležbo predstavnikov italijanske protifašistične mladine na mladinski konferenci v Trebuši, 21. in 22. decembra 1944. Na tej konferenci, ki je bila organizirana v sklopu priprav za 2. kongres ZSM, so razpravljali o nalogah mladinske organizacije in kot zelo pomembno nalogo poudarili uresničitev dejanske kazala razhajanja med obema stranema, ki so obetala možnost kasnejših homatij. Slovenski delegati so na konferenci delovali s samozavestjo nekoga, ki je ustvaril lastno vojsko in si lasti pravice prvoborca za svobodo. Italijani pa so bili prikazani kot nekdo, ki hoče dokazati, da si zasluži boriti se oziroma delati ob boku slovenske mladine, ki je svojo »vrednost« pokazala s pogumom in požrtvovalnostjo med NOB. V časopisu Mladina so ob tem zapisali, da italijanska mladina gleda »z občudovanjem na junaške, z zmagami venčane podvige slovenske mladine in mladine vseh jugoslovanskih narodov ter skuša iti za njo po isti poti neizprosnega boja pro-tifašistom in izdajalcem.« Podobne izjave občudovanja lahko večkrat zasledimo tudi po vojni. Zdi se, da je Italijanska antifaši-stična mladina postavila jugoslovansko (še bolj pa sovjetsko mladino) sebi za zgled. Na drugi strani pa je bila udeležba v NOB za slovensko mladino, tudi za tisto, ki v njej sploh ni sodelovala, najmočnejši dejavnik potrjevanja nacionalnega avtostereotipa, ki se je kazal v razmerju do Italijanov. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 31. maja 2015 2 3 /— GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V sredo, 3. junija, ob 21.45 / Festival In-visiblecities / Neda R. Bric: »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung«. / Vstop prost! V petek, 5. junija, ob 20.00 / Rafael Spregelburd: »Neumnost«. / Ponovitve: v četrtek, 11. in v soboto, 13. junija, ob 20.00. V soboto, 6. junija, ob 20.00 / Franz Kafka: »Preobrazba« V sredo, 10. junija, ob 20.00 / Neboj-ša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. LJUBLJANA MGL Velika dvorana V četrtek, 28. maja, ob 19.30 / komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. V petek, 29. maja, ob 20.00 / ljubezenski triler / Jaša Koceli, Eva Mahko-vic: »Do zadnjega diha: Zdaj«. / Ponovitev: v ponedeljek, 1. junija, ob 20.00. V sredo, 3. junija, ob 19.30 / Drama s songi / Bertolt Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. / Ponovitev: v četrtek, 4. junija, ob 19.30. Mala scena MGL V petek, 5. junija, ob 20.00 / Jaša Ko-celi: »Cafe Dada«. V soboto, 6. junija, ob 20.00 / Komična drama / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«. / Ponovitev: v ponedeljek, 8. junija, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V torek, 2. junija, ob 20.00 / Marko So-sič, Carlo Tolazzi: »Trst, mesto v vojni«. V sredo, 3. junija, ob 20.00 / Henrik Ibsen: »Hedda Gabler«. V četrtek, 4. junija, ob 20.00 / Elias Canetti: »Ohcet«. V petek, 5. junija, ob 20.00 / Franz Kafka: »Preobrazba«. V soboto, 6. junija, ob 20.00 / Laszlo Végel: »Neoplanta«. V nedeljo, 7. junija, ob 20.00 / Frank Wedekind: »Lulu«. V torek, 9. junija, ob 19.30 / Goran Voj-novic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitve: od srede, 10. do sobote, 13. junija, ob 19.30. Mala drama V ponedeljek, 1. junija, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva« V torek, 2. junija, ob 18.00 / Vinko Mö-derndorfer: »Nežka se moži«. V sredo, 3. junija, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali« / Ponovitev: od četrtkado sobote, 6. junija, ob 20.00. V nedeljo, 7. junija, ob 18.00 / Jan Cvi-tkovič: »Otroci Adama in Eve«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 6. junija, ob 20.45 / koncert / »Staatskapelle Dresden« / dirigent: Myung-Whun Chung / solistka: Sophie Karthäuser - sopran. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Danes, 31. maja, ob 20.00 / balet / »Baletni večer madžarske plesne akademije iz budimpešte« / Odlomki iz klasičnih baletnih predstav in Bolero. V soboto, 27. junija, ob 20.30 / koncert / Nastopa Oliver Dragojevic s prijatelji. V soboto, 11. julija, ob 21.00 / opera / Giuseppe Verdi: »La Traviata« / Režija: Lutz Hochstraate. LJUBLJANA SNG Opera in balet V soboto, 30. maja, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen« / Libreto po istoimenski noveli Prospera Mérimée-ja / Glasbeni vodja in dirigent: Jaroslav Kyzlink. / Ponovitve: v petek, 5. junija, ob 21.00, v soboto, 6. in v ponedeljek, 8. junija, ob 19.30. V sredo, 10. junija, ob 19.30 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Labodje jezero« / Ponovitve: od četrtka, 11. do sobote, 13. junija, ob 19.30. V torek, 16. junija, ob 19.30 / opera / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Ponovitev: v petek, 19. junija, ob 19.30. V četrtek, 18. junija, ob 19.30 /opera / Giuseppe Verdi: »Nabucco« / Ponovitev: v soboto, 20. junija, ob 19.30 V soboto, 27. junija, ob 21.00 / opera / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 4. junija, ob 19.30 / Kroma-tika - Gianni Schicchi in za izven / Simfonični Orkester RTV Slovenija / Dirigent: Lorenzo Ca-striota. V torek, 9. junija, ob 20.00 / »La vie en rose« 100-letnica rojstva Edith Piaf in izbor najzanimivejših izvajalcev 15-letne zgodovine festivala šansonov. Kino Šiška V ponedeljek, 1. junija, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Thurston Moore Band (Ex Sonic Youth) in Lovely Quinces. V četrtek, 4. junija, ob 21.00 / indekš lekcija / Nastopata: Wand in Nikki Louder. V petek, 5. junija, ob 20.00 / blues - rock koncert / Nastopata: Ana Popovic Band in Prismojeni Profesorji Bluesa. V nedeljo, 7. junija, ob 21.00 / metal ve- čer / Nastopajo: Body Count feat. Ice T. V sredo, 10. junija, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Dan Deacon, Wume in Casperelectronics. V petek, 12. junija, ob 21.00 / koncert / Nastopa: Ez3kiel. SNG Drama Drama Kavarna V četrtek, 4. junija, ob 23.00 / Koncert Mihe Petrica in Ravija. V petek, 5. junija, ob 23.00 / Koncert Tea Collorija in Metoda. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST NŠK - Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco 20) je na ogled fotografska razstava Valentine Cunja: »NUDANIMA«. Razstava bo na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20): je na ogled skupinska razstava »Bolonjski pogledi - Concetti bolo-gnesi« , na kateri sodelujejo s svojimi deli peterica priznanih likovnih umetnikov iz Bologne, oziroma Emilie - Ro-magne: Daniele Degli Angeli iz Cese-ne, Ermanno Guglielmi iz Malalbergo (Bo), Claudio Pesci iz Castel Maggio-re (Bo), Sergio Pozzi iz Bologne in Mauro Filippini iz Modene. Razstava bolonjskih umetnikov bo odprta vse do 10. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO JE BIL ODLIČEN JURIJ URŠIČ SKELET SOVJETSKI PISATELJ (ANTON SEMJONOViČ) RIMSKA BOGINJA JEZE SEDEČA STAVKA DUŠA (LAT.) MODERNA GLASBA POLITIČNI VODITELJ VOJAŠKIH ENOT V NOB GLINASTA PIŠČAL OVALNE OBLIKE MESTNIK, PETI SKLON EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE URS RÄBER PRED PRIIMKOM KOVINSKA NIT PRI NEKATERIH GLASBILIH POMOŽNI DUHOVNIK ZRAK (NAREČNO) NAŠ NOG. TRENER (EDI) ALI GOJITEV ŽIVALI LJUBKOVAL. MOŠKO IME GLASBILO NA Štiri strune EVROPSKI VELETOK ALENKA FLORENIN MRZLOKRVNI VRETENČAR FINSKA ... V ITALIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK ALKALOID V ČAJU KELTSKI KRALJ PUŠČAVSKI RIS ZNAMENJE ZMAGE EWA AULIN RIBA, KI ŽIVI V MORSKEM PESKU ALI BLATU ZADNJE PREDIVO POTROŠNJA ROMAN DOSTOJEVSKEGA NAŠA HORNISTKA (JASNA) ROBERT REDFORD STROKOVNJAK ZA PLOVBO LUKA V JUŽNI ITALIJI ENOTA ZA ZRAČ. PRITISK / KONJSKI TEK VRSTA TRTE IN VINA FORMAT PAPIRJA, ZAREBRNICA PETER BOŽIČ NARKOMANKE ČETRTI RIMSKI KRAU MIMOHOD VOJAŠKIH ENOT SLIKARSKA GALERIJA V MILANU NOGOMETNI KLUB NIKI LAUDA ATMOSFERA (KRAJŠE) KONICA PREDSEDNIK KONTOVELA NEKD. AMER. POLITIK (AL) ŠVIC. NARODNI JUNAK (WILHELM) MINATTI IVAN SAMO NA POL PRVA ŽENSKA AM. IGRALKA FALANA IT. IGRALKA VENIER ANGL. IGRAL. (KENNETH) TREBUŠNA MAST NAŠA IGRALKA SARDOČ ROPAR, KRADLJIVEC KEM. ZNAK ZA SILICIJ AM. PEVEC KING COLE MESTO V NIGERIJI ŽIVLJENJSKA TEKOČINA GOSTILNA, KRČMA GEORGE SHULTZ DOLINSKI ŽUPAN PIJAČA STARIH SLOVANOV STARA ENOTA ZA MERJENJE TOPLOTE ANTON AŠKERC AMERIŠKA FILMSKA ZVEZDA POKRAJINA V GRČIJI MLADININA ROLKARICA (KOŠUTA) / SLOVARČEK - ANET = švicarsko - francoski pisatelj, pravo ime Jean Schopfer • GORE = ameriški politik • ILA = mesto v Nigeriji • MAKARENKO = sovjetski pisatelj • RADAMANT = keltski kralj, sin Zevsa in Evrope 24 Č etrtek, 28. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad deželo bo najprej s severozahoda še dotekal vlažen zrak, kasneje se bo zračni tlak dvignil, zaradi česar bo začel nad naše kraje dotekali bolj suh zrak, ki bo prinesel več stabilnega vremena. Danes bo spremenljivo, z več oblačnosti v notranjosti dežele, kjer se bodo pojavljale krajevne rahle padavine. Popoldne se bo vreme izboljšalo, predvsem ob obali in po nižinah. Ob obali bo pihal rahel veter. Ob morju bo večinoma sončno, drugod sprva pretežno, čez dan pa spremenljivo oblačno. V osrednjih in severozahodnih krajih bo občasno nekaj dežja, lahko tudi kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje d nevne od 19 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C. TOLMEC 014/22 TRBIŽ O 8/20 S VIDEMO 12/26 CELOVEC 012/21 KRANJSKA G. 09/20 O TRŽIČ 12/23 CEDADo^ 13/25 ¿a, GORICA 15/26 O KRANJ O S. GRADEC O 12/22 & CELJE 12/24 O LJUBLJANA O 14/24 N. GORICA O 14/27 ns \J PORTOROŽ O Hd ^^ 15/25 /O"" „v 0 POSTOJNA XV SSTS KOCEVJE vl f CRNOMELJ O 1967 - Nenavadno obilno deževje v severovzhodni Sloveniji, do jutra naslednjega _ dne je marsikje padlo prek 100 mm dežja v 48 urah. o Na Hudem Vrhu na Pohorju so zabeležili 133 mm, v < Turškem Vrhu v Halozah 132 mm, v Velikih Dolencih 120 mm in v Bresternici pri Mariboru 110 mm dežja. Povsod bo jasno ali delno oblačno s prisotnostjo nizke oblačnosti ali megle. V gorah bodo možne nevihte. Jutri bo povečini sončno in toplo. TOLMEC 014/25 O) TRBIŽ O 8/22 VIDEMO 13/27 CEDADo" 14/26 CELOVEC 012/26 KRANJSKA G. O 8/24 ^ O TRŽIČ ¿^ 11/26 KRANJO S. GRADEC 011/25 CELJE 11/27 O N. GORICA O 12/27 GORICA 16/27 O v D fe^UM LJUBLJANA 012/27 POSTOJNA O 8/24 PORTOROŽ O ¿5T C* ^ N. MESTO ' § 12/26 O^ KOČEVJE S° -> ČRNOMELJ O uMAG opatij^EKA PAZIN jutri b^ Danes: ob 3.13 najnižje -46 cm, ob 9.17 najvišje 22 cm, ob 14.38 najnižje -18 cm, o ob 20.21 najvišje 46 cm. 2 Jutri: ob 3.42 najnižje -51 cm, ob 9.49 najvišje 26 cm, ob 15.15 najnižje -17 cm, ob 20.55 najvišje 47 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje C. 500 m...........18 1000 m ..........14 1500 m...........10 2000 m............7 2500 m............4 2864 m............1 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 8 in v gorah 9. V bran pred nesrečami ceste posuli s sladkorjem S pariškega mostu bodo odstranili 45 ton ključavnic SOFIJA - V bran pred vse večjim številom prometnih nesreč je župan v bolgarskem mestu Nova Zagora na jugovzhodu države v skladu s starodavno legendo naročil posipavanje cest s sladkorjem. »Glede na naraščajoče število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah v občini je župan Nikolaj Grozev odredil, da po večjih cestah posujejo 50 kilogramov sladkorja,« so sporočili iz županove pisarne. »Pobuda temelji na starodavni legendi, po kateri po-sutje cest s sladkorjem preganja zla znamenja,« je še zapisano v izjavi. Bolgarska televizija je predvajala posnetek, kako je Grozev z vrečko sladkorja v roki posipaval cesto. V zadnjih nekaj tednih so na tem območju v prometnih nesrečah umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, šest pa je bilo ranjenih. indija - Izreden vročinski val v pričakovanju monsunov V Delhiju se topi asfalt Število smrtnih žrtev zaradi dehidracije in vročinskih udarov je že preseglo 2000 Zaradi izrednega vročinskega vala se je na ulicah v indijski prestolnici New Delhi topil asflat in s sabo potegnil bele črte ansa PARIZ - Pariške oblasti bodo jutri začele odstranjevati na tisoče "ključavnic ljubezni", priklenjenih na znani most Pont des Arts, ki je lani skoraj klonil pod njihovo težo. Most za pešce čez reko Seno, s katerega se ponuja eden najlepših razgledov na francosko prestolnico, je zaslovel zaradi ključavnic, ki jih zaljubljenci priklenejo na ograjo, ključ pa odvržejo v reko. Lani je pod težo ključavnic popustil del ograje. Pariške oblasti so se odločile, da bodo naredile konec uničevanju kulturne dediščine in ogrožanju varnosti obiskovalcev. »Odstranili bomo več kot milijon ključavnic, ki skupaj tehtajo 45 ton,« je sporočil podžupan Bruno Julliard. slovenija - Akcija 0,0 šofer - trezna odločitev Vozniki, pozor V maju 419 voznikov pozitivnih pri alkotestu - Od jutri nov teden kontrol LJUBLJANA - Policija je od 15. do 24. maja, ko je izvajala akcijo 0,0 šofer -trezna odločitev, odredila 11.138 alkotestov, od katerih jih je bilo 419 pozitivnih. Policisti so pri tem začasno odvzeli 329 vozniških dovoljenj in pridržali 18 oseb, v 121 primerih pa so odstopili od pridržanja, so sporočili s policije. Z jutrišnjim dnem pa slovenska policija začenja z novo akcijo nadzora nad vozniki pod vplivom alkohola. Policisti Policijske uprave (PU) Ljubljana so v času trajanja akcije opravili 2387 preizkusov alkoholiziranosti, pri čemer jih je bilo pozitivnih 121, dva voznika pa sta preizkus odklonila. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali štiri voznike motornih vozil. Na območju PU Maribor so v času trajanja akcije odredili 2037 preizkusov alkoholiziranosti. V 49 primerih so ugotovili vožnjo pod vplivom alkohola, odredili pa so tudi deset strokovnih pre- NEW DELHI - Število žrtev vročinskega vala, ki je pred dnevi zajel Indijo, je preseglo 2000, so včeraj sporočile indijske oblasti. Vremenoslovci opozarjajo, da bo vročina trajala še najmanj dva dneva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Večino žrtev je vročinski val zahteval v zveznih državah Andhra Pradesh in Telangana na jugu Indije. Tam je od petka popoldne umrlo več kot 200 ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev v teh državah povzpelo na 1979. O še 62 žrtvah pa poročajo iz zveznih držav Orissa, Mad-hya Pradesh in Gudžarat ter prestolnice New Delhi. Večina ljudi je umrla zaradi dehidracije in vročinskih udarov. V zvezni državi Andhra Pradesh, ki jo je vročinski val najbolj prizadel, je od 18. maja zaradi vročine umrlo 1490 ljudi. V Indiji te dni beležijo temperature od 40 do 45 stopinj, občasno pa tudi višje. Vremenoslovci opozarjajo, da bo vročinski val trajal še najmanj dva dneva, prvo deževje pa je pričakovati v ponedeljek. Tedaj naj bi monsunsko deževje zajelo zvezno državo Kerala na jugu Indije, nakar naj bi se postopoma širilo tudi proti severu indijske podceline. Monsun sicer navadno ne prinaša občutne ohladitve, pač pa se še stopnjuje vlaga, ob velikih količinah padavin pa je tudi nevarnost poplav. Vročinski val je zajel velik del Indije vse od zvezne države Tamil Nadu na jugu pa do Himachal Pradesha ob vznožju Himalaje. V Indiji zaradi vročine vsako leto umre na stotine ljudi, največ žrtev pa je med najrevnejšimi. (STA) Letošnji maj za slabo stopinjo toplejši od povprečja LJUBLJANA - Povprečna temperatura iztekajočega se maja je bila za slabo stopinjo Celzija višja od povprečja obdobja med letoma 1991 in 2010, so za STA pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso). Nadpovprečno topli so bili predvsem dnevi do 19. v mesecu. V Ljubljani z okolico so zabeležili 12 dni s padavinami. Po podatkih Arsa je v maju do vključno 27. dne meseca v Ljubljani z okolico padlo 126 milimetrov dežja, kar je 17 milimetrov več, kot znaša povprečna količina dežja v letih od 1991 do 2010. Največ dežja je padlo med 21. in 24. majem. Povprečna majska temperatura je do vključno 27. dne meseca v Ljubljani z okolico znašala 16,4 stopinje Celzija, kar je 0,3 stopinje več od povprečne temperature v obdobju med 1991 in 2010. Povprečna dnevna majska temperatura je trikrat presegla 20 stopinj, najbolj 19. maja, ko je dosegla 21,1 stopinje. Najhladnejši je bil 23. maj, ko so termometri pokazali 10,9 stopinje. Najtoplejši maj v zadnjih desetih letih je bil leta 2009, ko je povprečna temperatura za Ljubljano z okolico znašala 18,1 stopinje, najhladnejši pa leta 2013 s 14,7 stopinje. Največ padavin je padlo leta 2013, ko so jih zabeležili 217 milimetrov, najmanj pa v letih 2008 in 2014, ko je v povprečju padlo 94 milimetrov padavin. gledov za ugotavljanje prisotnosti alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi ter zoper dva voznika odredili pridržanje. Na območju PU Kranj so odredili 1150 preizkusov alkoholiziranosti, od katerih je bilo pozitivnih 30, in štiri strokovne preglede. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali tri osebe. Policisti murskosoboške policijske uprave so odredili 632 preizkusov alkoholizirano-sti, pri tem pa so ugotovili 32 prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na območju PU Koper so preizkus alkoholiziranosti odredili 387 voznikom, med njimi jih je 18 prekoračilo mejo dovoljenega alkohola. Osmim voznikom je alkotest pokazal več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar pomeni poleg globe 1200 evrov tudi 18 kazenskih točk in posledično prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti z območja PU Nova Gorica so odredili 224 preizkusov alkoholizi-ranosti, pri čemer so ugotovili 19 kršitev vožnje pod vplivom alkohola. Zoper devet kršiteljev so zaradi zaznane višje koncentracije alkohola v izdihanem zraku podali obdolžilni predlog na sodišče, začasno pa so jim odvzeli tudi vozniško dovoljenje. Ze jutri pa policija začenja z novo akcijo 0,0 šofer - trezna odločitev, ki bo potekala do nedelje, 7. junija. Namen akcije bo udeležence v prometu spodbuditi k odgovornemu in treznemu ravnanju v prometu tudi v poletnih mesecih, ko se število prometnih nesreč zaradi alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoa-ktivnih snovi poveča. Časovno je akcija usklajena z vseevropsko akcijo za zmanjšanje števila prometnih nesreč z naslovom Alkohol in droge, ki jo sočasno izvajajo vse evropske policije. (STA)