Mostnina pTaCana v gotovih? ifiraraa^OT,, pe’tin% tom bodisi z orožjem kakršnakoli revizija, je že na prvi pogled za vsakega normalnega človeka dosti več ko blaznost V vsakem primeru se bo ta blok postavil z vso svojo težo proti zahtevam B o 1 g a r i j e, v primeri vojne bi pa pomenil njeno takojšnjo zdrobitev. Pa tudi zanašanje na revizio niste okoli Italije je nesmiselno. Rusi so rekli nekoč: »Bog je visoko, a car je daleč!« Daleč so za Bolgare tudi Madžari, Italijani in Nemci. V primeru vojne bi bila Bolgarija kljub njihovi eventuelni podpori popolnoma odrezana od njih. Zunanja politika, ki jo zato vodi sedanja Bolgarija, je katastrofalna za njo samo, že v miru, še usodnejša bi pa bila v vojni. Zato se bo morala prej ali slej vdati, če ne bo hotela zaiti v še večjo osamljenost in če ne bo hotela riskl rati še to, kar ima. To uvidevajo tudi vsi trezni elementi bolgarskega naroda, toda njihovi glasovi zvene zaenkrat še na g 1 u h a ušesa. Klika, ki je Bolgarijo že tolikokrat onesrečila in ji pripravila sramoto za sramoto, poraz za porazom, je še vedno odločujoča. Še vedno uplivajo nanjo tudi m a k e d o n s t v u j o č i, ti razdiralci slovanske sloge na Balkanu in sploh škodljivci vseh slovanskih interesov. Saj so med drugim samo oni krivi, da smo Slovani izgubili izhod na Egejsko morje, ki smo ga že imeli! Dokler bo torej smela ta sedaj celo od naših skupnih sovražnikov moralno in materialno podpirana organizacija nemoteno voditi svojo, politiko, bo Bolgarija neizogibno obsojena na ponavljanje nepopravljivih napak. Vendar smo še vedno trdno prepričani, da bo tudi v Bolgariji prej ali slej zmagala skupina tistih mož, ki vidijo in veio, kje je za Bolgarijo in bolgarski narod edino mogoče mesto. ^°mirjenje med Avstrijo in Nemčijo °LLFUSS NAPOVEDUJE BOLJŠE ODNOŠAJE Z BERLINOM. PISANJE KRŠČANSKOSOCIALjSTlCNEGA LISTA. 27. oktobra. Včeraj popol-1® imel klub krščansko-socialnih zastopnikov svojo sejo v le e0 . Prostorih v parlamentu. Sefu^ l® udeležil tudi kancelar Doll-i J*e obvestil navzoče o svojih Zuna“'.. Pogajanjih s češkoslovaškim Rjavil m,n'strom dr. Benešem in *alani stanSe ^Kovinskih P°* U°> jj1 s Češkoslovaško zelo povolj-,fnSl se je tudi v splošnem zu-flfie J5 Učnega položaja in je, kar se °ra z Nemčijo naglasil, da so stoDjibo v najkrajšem času na-strisn .^oijšanje odnošajev med A v Se Doli? Nen,či*°- Razumljivo je, da uav»fJ Sova izjava presenetila vse e< Ob zaključku seje je klub izrazil Doilfussu svoje absolutno zaupanje. Povodom tega sestanka prinaša predvčerajšnji »Bauernbandler«, giasilo organiziranih kmetov v krščansko - socialistični stranki, članek pod naslovom »Kaj bo po 12. decembru«, v katerem pravi med drugim, da so vsa prerokovanja o zvezi s tem popolnoma nesmiselna, ker Avstrija zasleduje boj Nemčije za njeno osvo-bojenje z največjimi simpatijami. Avstrijska želja je. da se Nemčija pomiri, vendar pa je predvsem potrebno, da pusti v miru tudi Avstrijo. Če se ne varamo, so se valovi, ki so se vzburkali po takozvani nacionalni revoluciji v Nemčiji, zopet pomirili. M NOVA FRANCOSKA VLADA SESTAVLJENA. OD STARE SE RAZLIKUJE PRAV MALO. PAUL-BONCOUR ZOPET ZUNANJI MINISTER. PROGRAM NOVE VLADE PO PREDSEDNIKOVI NAPOVEDI. GLASOVI TISKA. PARIZ, 27. oktobra. Mandatar S a r-r a u t je do 1 ure ponoči sestavil listo svojega kabineta. Nova vlada se je dopoldne predstavila predsedniku Lebrunu v palači Elysee. Od prejšnje se le malo razlikuje in je sestavljena sledeče: predsedstvo in mornarica Albert S a r r a u t (dem. levica), podpredsedstvo D a I i-m i e r (rad. socialist), pravosodje C h a u t e m p s (rad. socialist), zunanje zadeve Paul-Boncour (neodvisen), finance B o n n e t (rad. socialist), proračun G a r d e y (dem. levica), vojska Dala-d i e r (rad. socialist), pokojnine D u-c o s (rad. soc.), trgovinska mornarica Štern (lev. republikanec), prosveta De M o n z i e (franc, soc.), delo F r o t (neodv. levičar), kolonije P i e t r i (lev. republikanec), trgovina Laurent-E y n a c (rad. lev.), javna dela P o g a-n o u (rad. soc.), letalstvo Pierre C o t (rad. soc.), zdravstvo L i s b o n n e (dem. lev.), pošte M i s 11 e r (rad. soc.), poljedelstvo O u e u i 1 1 e (rad. soc.). Kakor se vidi iz te liste, je bilo le pet ministrstev podeljenih novim ljudem. Na seji radikalnih socialistov je Sarraut razvil tudi že svoj program, ki stremi glavno po tem, da se ohrani mir v Evropi na demokratični podlagi, obnovi francosko gospodarstvo in zagotovi socialni napre- dek. V zunanji politiki hoče Sarrautjeva nadaljevati po Herriotu 1.192T. zasnovano in po Briandu nadaljevano delo miru v okviru Društva narodov. V državnem gospodarstvu se morajo znižati izdatki, zmanjšati transportne tarife ln izvesti velika javna dela. PARIZ, 27. oktobra. Tisk je sprejel Sarrautjevo vlado simpatično, koliko časa se bo mogla držati, je pa seveda odvisno od njenega gospodarskega obnovitvenega programa. Kakor se zatrjuje, hoče Sarraut reševati gospodarsko in finančno krizo skupno, kar vzbuja pri desničarjih zaskrbljenost in se v njenem tisku pojavljajo tudi že prva svarila. Levičarski tisk se pa veseli najbolj zaradi tega, ker je ostal zunanji minister Paul-Boncour, kar pomeni zmago za politiko ženevske mednarodne demokracije in delo za mir v duhu Herriota in pokojnega Brianda. Desničarski tisk pa poudarja še naprej, da je parlamentaristični sistem nesposoben, da bi rešil pereča zunanjepolitična, gospodarska in finančna vprašanja. Radikalnosocialistični list »L’Oue-vre« riše zunanjo politiko tako: »Politika moči brez samopoveličevanja, odločnost mir dalje organizirati na bazi Društva narodov!« Od godite v razor ožit vene konference PLENUM ODGODEN DO 4. DECEM BRA, ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA PA DO 6. NOVEMBRA. INT RIGE ITALIJE. ŽENEVA, 27. oktobra. Na včerajšnji seji glavnega odbora razorožitve ne konference se je obravnavalo vprašanje odgoditve zasedanja konference zaradi položaja, ki je nastal z izstopom Nemčije. Skoraj vsi delegati so bili za to, da se delo plenuma od-godi, delo glavnega odbora in komisij pa nemoteno nadaljuje. Glavni odbor naj prouči ves material in pripravi osnutek konvencije na temelju Mac donaldovega načrta. Po vsednevni debati je bilo naposled sklenjeno, da se zasedanje konference odgodi do 4. de cembra, delo glavnega odbora pa dol 9. novembra. Kljub temu pa, da je bilo na konferenci sklenjeno, da je edini forum za razorožitvena pogajanja sagio Ženeva, se Italija še nadalje trudi, da bi spravila glavno odločeva-.nje na teren pakta štirih, odnosno velesil, ker upa, da bo tako lažje dosegla enakopravnost za Nemčijo. Njena igra, ki stremi odkrito po oslabitvi Društva narodov in hegemoniji velesil, se nadaljuje z vsemi sredstvi diplomacije. Vendar njena prizadevanja ne bodo uspela. Pomiricvanje Balkana BUKAREŠTA, 27. oktobra. Dobro in-ormirani krogi trdijo, da se bosta romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris sestala na Donavi 30. t. m. Oba suverena si bosta segla v roke na neki ladji pri Gjurgjevu in se bosta razgovarjala več ur. BEOGRAD, 27. oktobra. Romunski zunanji minister Titulescu se je včeraj dopoldne sestal z našim zunanjim ministrom Jevtičem. Opoldne pa je minister Jevtič priredil kosilo na čast Titulesca in pozval tudi druge člane vlade. Program Titulescovega obiska v Beogradu se je spremenil v toliko, da bo ostal v naši prestolici do danes popoldne in bodo njegov salonski voz priključili brzemu vlaku za Bukarešto, kamor bo dospel Jutri zjutraj. Boj" Amerike s krizo WASHINGTON, 27. oktobra. Po poročilih »Federal Roserve Boarda« se .ie število delavcev in nameščencev zmanjšalo v prvi polovici t. m. Je to prvo znižanje delovnih moči v počet-ku kampanje. Cene manufakturnemu 'in konfekcijskemu blagu so poskočile za 40 odst. Nameščenci po uradih se pritožujejo tudi nad draginjo živeža, Splošno pa se računa, da se je življenje podražilo za deset odst. Zmanjšala s& je tudi industrijska produkcija, ker delavstvo in nameščenstvo spričo slabega zaslužka štedi do skrajnih mer. AVSTRIJSKO NOTRANJE POSOJILO. DUNAJ, 27. oktobra. Včeraj je bilo zaključeno vpisovanje avstrijskega notranjega posojila. Vpisanih bi moralo biti skupno okrog 100 milijonov šilingov, kakor pa službeno javljajo, je vpisanih nad 236 milijonov šilingov. BELGIJA ZA VARNOST. BRUSELJ, 27. oktobra. Na nekem banketu je belgijski vojni minister med drugim naglasil, da ga izkustvo vojne uči, da se mora vsa vzhodna meja Belgije utrditi z najmodernejšimi trdnjavami in bo zato zahteval po trebne kredite. Dnevne vesti Smrt zaslužnega dušnega pastirja. V Laporju pri Slov. Bistrici je umrl včeraj v častitljivi starosti 70 let vpokojeni župnik in dekan g. Martin Medved, ki je bil eden najzaslužnejših predstavnikov lavantinske škoiije. Aktivno se je udejstvoval na vseh področjih, ki so bila v stikih z njegovim duhovniškim poklicem. Rojen je bil v Cirkovcih na Dravskem polju, srednjo šolo in bogoslovje pa je dovršil v Mariboru. Kaplanoval in žup-nikoval, je po raznih farah. Ave ar.ima caudida! V nežni mladosti je pokosila včeraj kruta smrt lOletnega Janka, sina trgovca g. Trpina v Vetrinjski ulici. Nepozabnega sinčka bodo pokopali jutri v soboto ob po! 16. uri na pobrežkem pokopalilšču. Hudo prizadetim naše globoko sožalje! Napredovanje v policijski službi. V višjo položajno skupino je napredoval policijski okrajni nadzornik g. Franc Ganj-ko. Župnijski izpit sta opravila Matija •Munda, kaplan v Ljutomeru, in Vinko Pivec, kaplan v Selnici ob Dravi. Priprave za veliko nacionalno manifestacijo. Zveza Maistrovih borčev je sklicala sinoči pri »Orlu« izredno sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh povabljenih nacionalnih, kulturnih in strokovnih organizacij, navzoča pa sta bila tud; mestni župan dr. Lipold in poveljnik domačega 45. pehotnega polka generalštabih polkovnik g. Glišič. Sejo je vodil predsednik Zveze g. Škabar, ki je v svojem pozdravnem in uvodnem nagovoru na kratko obrazložil pomen Zveze, namen sestanka in razvil kratek program velike nacionalne manifestacije, ki bo v nedeljo 19. novembra združena s krstno slavo domačega 45. polka kot’ 15 obletnica priključitve Maribora in njegovega zaledja k naši močni Jugoslaviji. Za njim so. spregovorili mestni župan dr. Lipold, naro-bii poslanec dr. Pivko in poveljnik 45. pehotnega polka g. Crlišič. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo izdelal podroben program omenjene proslave. Poziv Maistrovim borcem v Rušah. Zaradi bližajoče sc velike nacionalne manifestacije ob 151etnici priključitve Maribora k Jugoslaviji se pozivajo vsi ruški Maistrovi borci, da se, čimpreje javijo v posojilnici pri g. Albertu Konnzi. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru naznanja: Ker spadajo odslej tudi vajenci in vajenke iz Studencev, Teznega, Pobrežja in Košaki-Krčevine v mestno o-brtno nadaljevalno šolo, se morajo vsi ti Obrtni vajenci, ki še niso stari 18 let, javiti od 29. okt. do 4. nov. t. 1. dopoldne med 10—12 na mestnem načelstvu radi vpisovanja v šolo. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko izpričevalo in 15 Din kot prvi obrok šolnine. Javiti se morajo brez izjeme vsi vajenci in vajenke, ker ne bo nihče mogel položiti pomočniškega izpita. če ni bil v o.-n. šoli. Volitve v Delavsko zbornico. Izid pismenega glasovanja za volitve v Delavsko zbornico je naslednji: delavska kurija: modra 1.045. rdeča 662, bela 663; nameščenska kurija: modra 133, rdeča 35, bela 23, zelena 25; spornih glasov je za modro 8, rdečo 4, belo 10, neveljavnih 135. Skupno je bilo oddanih 2.743 glasov. in sicer za nacionalne liste 1.178, za rdečo listo 697, za belo 686, za zeleno pa 25. fzid občinskih volitev v državi.’ Skupno so se volitve izvršile v vsej državi v 3.858 občinah. Kandidatnih list je bilo 7.850. Jugoslovanska nacionalna stranka je zmagala v 6.964 občinah. Vpisanih vo-lilcev je bilo 3 milijone 214.305, glasovalo pa jih je 2 milijona 139.181 ali 66.53%. Za jugoslovansko nacionalno stranko je glasovalo 1 milijon 940.926 volilcev, ali 90.70%, za sporazumne liste 25.412, ali 1.19%, za neopredeljene liste 5.895, ali 0.28%, za opozicijo 166.648 ali 7.83%. Toko je jugoslovanska nacionalna stranka dobila občinske uprave v 3.616 občinah, ali 93.73%, sporazumne liste v 56 občinah, ali 1.45%, neopredeljene v 6 občinah ali 0.25 %, opozicija pa v 180 občinah, ali 4.67%. Kdo je labko član gasilnih društev? Minister za telesno vzgojo je odredil, da se smejo sprejeti za člane posameznih gasilnih edinic poleg naših državljanov tudi tuji državljani, Slovani po krvi in jeziku, bivši državljani carske Rusije, državljani poljske republike in držav male antante. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 uri predava znameniti raziskovalec Afrike g. pater Schebesta o svojem dolgoletnem bivanju med pigmej-ci in bantuškimi črnci. Pokrajino in življenje ilustrira film. Jutri v soboto predava v francoščini g. Leon Rey iz Pariza o javnih spomenikih v Parizu. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru obvešča svoje članstvo in prijatelje našega stanu, da je dne 26. trn. umrl naš dolgoletni tovariš Štefan Kamenšek, odvetniški pisarnovodja v pokoju v Mariboru. Vabimo tovariše in tovarišice ter znance, da se v izdatnem številu udeleže pogreba, ki bo v soboto 28. tm. ob 15. uri dopoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju ter sv. maše zadušnice, ki se bo brala v ponedeljek 30. tm. ob 7. uri zjutraj v stolnici v Mariboru. Pokojnik nam ostane v blagem spominu, so" dnikom izrekamo naše iskreno sožalje! VELIKA KAVARNA Kozaški pevfki zbor baialaika-fazz 1. Novembra 1. Mornarska sekc. Jadranske straže vabi vse člane in vse bivše mornarje, ki še niso člani, da sc udeleže važne seje, ki bo v nedeljo 29. tm. ob 10. uri v gostilni Rosenberga v Sodni ulici. Zveza mladih intelektualcev javlja, da ima jutri v soboto ob 20. uri krožek učiteljic nujen sestanek, katerega naj se vse udeleže. Predsednica. Sokolsko društvo v Ljutomeru ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, 29. t. ra. ob 15. uri v Sokolskem domu opereto »Mamzeir Nitouche«. Vabljeni vsi ! Lutkovno gledališče Sokola Matice. V Narodnem domu igra v nedeljo 29. tm. ob 16. uri narodno pravljico v 4. dejanjih »Pepelka«. Prošnja hišnim posestnikom. Ker kriza ne popušča in pritiska k tlom zlasti nižje sloje, bo mestna občina mariborska tudi letos zbirala prispevke za Pomožno akci jo za siromašne sloje našega mesta. Akcija pa bo imela le tedaj uspeh, če bodo hišni lastniki složno z najemniki in podnajemniki pokazali razumevanje za stvar in po svojih najboljših močeh podprli to akcijo v denarju in blagu. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vljudno prosi hišne posestnike in upravitelje, naj ne odklanjajo nabiralnih pol, ki jih bo mestna občina po svojih organih izročila v podpis, marveč naj posredujejo, da bodo dobili nabiralne pole v roke tudi najemniki in podnajemniki. Nabrane prispevke naj hišni posestniki oziroma upravitelji shranijo in jih naj izroče s svojim prispevkom vred pooblaščenim organom mestne občine proti potrdilu. Hišni lastniki, pokažite da imate kljub hudim razmeram dovelj socialnega čuta za najbed-nejše ter jim pomagajte po svojih najboljših močeh do skromnega koščka kruha! Obrtniki za svoje pravice. Na konferenci obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ki sc je vršila preteklo nedeljo, ponedeljek in torek v Sarajevu, so razpravljali naši obrtniki predvsem o šušmarstvu in o bolniškem zavarovanju obrtnikov. Ugotovljeno je bilo, da zakon o obrtih vsebuje sicer uspešna sredstva za pobijanje šušmarstva, vendar pa na žalost upravne oblasti niso doslej postopale dovelj energično in se je prav radi tega šušmarstvo še bolj razpaslo. Konferenca je sestavila resolucijo, v kateri so zaprosili obrtniki vlado naj izda za uspešno pobijanje šušmarstva poseben zakon po vzorcu zakona o nelojalni konkurenci. Glede prisilnega zavarovanja obrtnikov pa je bilo sklenjeno naprositi kraljevsko vlado naj čimprej izda potrebno uredbo. Kongres brivcev in lasničar]ev. Pretekli ponedeljek popoldne sc je pričel v Zagrebu kongres brivcev in lasničarjev iz vse države. Nekateri delegati so zahtevali med drugim, naj bi bila brivska obrt enotna. Tudi je bil na kongresu izvoljen nov upravni odbor s predsednikom Vukosavljevičem iz Beograda na čelu. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad- kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Pet dinarjev na dan za trdo delo. Kako brezvestno izkoriščajo nekateri podjetniki naše ubogo delavstvo, nam priča primer v tekstilni tovarni v Čakovcu, kjer je pretekli ponedeljek delavstvo stopilo v stavko. Tovarna je plačevala svojim delavcem po 5 Din na dan za njihovo delo. Ker je vodstvo uvidelo krivico, je obljubilo, da bo v polni meri ugodilo zahtevam delavcev. Delovna moč v Čakovcu je zelo poceni, vendar pa je nova tekstilna tovarna hotela doseči še večji profit in je tako nizko plačevala svoje delavstvo, da so se zgražali celo drugi podjetniki. Jesenski izlet k Sv. Duhu na Ostreni vrhu. Ker je kobanski razgledni stolp pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu že v stadiju uresničenja, se poda v nedeljo 29. tm. na Kobansko odbor »Meje«, da končnove-ljavno poišče primeren teren za postavitev. Akcijo vodi znani strokovnjak gosp. Ivan Robnik, strok, učitelj na učiteljišču v Mariboru. Veliko--zanimanje za projekt kažejo zlasti Selničani, odkoder bo najlepše izhodišče za pohod k 24 m visokemu razgledniku. Prijatelji »Meje« in strokovnjaki »planinskih stolpov«, pridružite se nam! Obmejni izletniki, v nedeljo dobrodošli pri Sv. Duhu! Izlet v Prago. Izredna prilika za obisk Prage se nudi udeležencem tega izleta, ki ga priredi od U. do 19. XI. Zveza ju-goslovansko-češkoslovaških lig v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, društvom »Putnik« in radio-postajo Beograd. Na sporedu je obisk Prage, Karlštajna, Plzna. Karlovih Vary, Bratislave, Dunaja in Budimpešte. V Pragi bo nficelen sprejem pri primatorju in na jugosl. poslaništvu, _ Cena vožnje znaša Din 750, ves aranžma pa 2.005 Din ' virom na to, da predstavlja ta izlet v o rno oddolžitev za številne obiske čeških bratov v naši državi tekom pretekle se-ŽGne, je pričakovati številne udeležbe. Informacije, prijave in vplačila pri »Potniku«-, Aleksandrova c. 35. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 86 številki: Dodatni sporazum trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo; .naredbo bana dravske banovine glede delovanja brezobrestnih gradbenih hrani! '.h zadrug; naredbo bana dravske banovine glede-delovanja agentov registriranih po-močnih blagajn ter hranilnih in posojilnih zadrug; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«. Dr. Riboli obsojen. Zagrebško sodišče je razglasilo razsodbo proti bivšemu odvetniku dr. Josipu Riboliju, ki jc zaradi raznih goljufij obsojen na 2 leti zapora in na povračilo škode. Obsojenega odvetnika bodo prepeljali v kaznilnico v Lepo-glavo, kjer bo presedel svojo kazen. Samomor okrajnega glavarja. V Novem Sadu se je te dni ustrelil okrajni glavar v Bački Palanki Damjan Stojšič. S karabinko si je pognal kroglo v srce in bil na mestu mrtev. Radio Ljubllana. Spored za soboto 27. t. m. 12.15 plošče; 12.45 poročila; 13. čas, plošče; 18. plošče, »Stanje cest«; 18.30 zabavno predavanje: 19. »Ljudski nauk o dobrem in zlu«, predava dr. Veber; 19.30 zunanji politični pregled, predava dr. Jug: 20. radio-orkester, plesna glasba; 20.30 plošče; 21. kvartet Glasbene Matice, poje zdravice in napitnice, vmes saksofon solo, igra Miloš Zicherl; 22. čas, poročila, radio-jnzz; 23. konec. Kino Union. Od danes četrtka dalje mojstrsko delo ameriške produkcije v nemškem jeziku »Mata H ari« z najpriljubljenejšim ljubavnim parom Greto Garbo in Ramonbim Novarrom. Velefilm, ki nam prikazuje življenje in konec najlepše žene Pariza in najnevarnejše vohunke med svetovno vojno. Grajski kino. Od danes dalje se predvaja sijajni velefilm »Zvezda Valencije«. Ljane Haid, Ossi Osswalda. Paul Wester-meier. »Zvezda Valencije« je krasen film, čigar posnetki so napravljeni na Malorci. izborni in nad vse lepi so morski posnetki. Dejanje kaže življenje dveh ločenih zakoncev, trgovino z dekleti in pa boj med policijsko ladjo »Leone« in pa zloglasno ladjo »Zvezdo Valencije«. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.4 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 6.1 stopinj C; barometer je kazal pri 16.1 stopinjah 731.6, reduciran na ničlo pa 729.7; relativna vlaga 88; dežja je padlo 35.7 mm; vreme ie hladno in deževno. 1 Mb ?©dira© REPERTOAR. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra ob 20. uri: »R- U. R-‘ Premiera. V proslavo češko-slovaške-ga narodnega praznika. Nnedelja, 29. oktobra ob 15. uri: »Pastir* ček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Rože v sne-gu«. Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v gledališču. V soboto, 28. h11, proslavi mariborsko gledališče češkoslovaški narodni praznik s premiero znane Čapkove drame »R. U. R.« Ta kolektivna drama obravnava problem robotov ter je v povojni dramski literaturi vzbudila senzacijo. Autor Karel Čapek spada med prve moderne češke duhove ter je s svojimi deli dosegel izredno močne uspehe po vsem svetu. Zlasti mnogo slave nu*. je prinesla drama »R. U. R.«. Mariborsko uprizoritev tega dela pripravlja režiser J. Kovič, nastopijo Starčeva, Za-krajškova, Savinova, Kraljeva, Škrbin* šek, Nakrst, P. Kovič, Grom, Daneš, Fu* rijan, Rasberger, Medven, Tovornik, Go* rinšek, Crfiobori. Blaž, Verdonik in Turk' Pred slavnostno predstavo igra orkester učiteljišča češko himno. Nedelja v gledališču. Popoldne ob P' uri bo otroška predstava. Ponovili bodj> pravljično igro »Pastirček Peter in kra» Briljantin«. Vsebinsko je to delo veleza* bavno ter bo gotovo spet izzvalo sab'e smeha. Pri nedeljski premieri ga je dec3 sprejela z velikim navdušenjem. Rezervirajte si vstopnice! »Rože v snegu*1 priljubljena opereta, ki ji je. po znamenitem skladatelju L o w e j u napisal efektno muziko Oskar J a s c h a, se ponovi kol večerna predstava. Pri tej opereti je zlasti omeniti krasni pevski part. V orkestru je tudi harfa. Pri zapeki, krvnemu prenapolnjen)*1 trebuha, kongestijah, bolečinah kolkfljj1 živcev, bolečinah v boku, zasopljenostl hudem srčnem utripanju, migreni, šun'e' nju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica IZ' datno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdrn niki uporabljajo »Franz Josefovo« vod tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe * največjim uspehom. »Franz Josefov3* grenčica se dobi v vseh lekarnah, dr rijah in špecerijskih trgovinah. Krvav pretep v Pekrah. V sredo zVe' čer so se v Pekrah stepli delavci med & boj. Ker so bili nekoliko vinjeni, je iz nj*' vadnega pretepa nastal krvavi ples. Nel< delavec je z nožem zabodel 3 krat v ča brezposelnega čevljarskega pomoč111' ka Franca Črepinka, enkrat pa 181etneš* delavca Karla Audo. Oba ranjenca so P®* klicani reševalci prepeljali v maribors* bolnišnico, za divjaškim delavcem pa P5* izvedujejo sedaj orožniki. Hude posledice prepira dveh dela^' Na Pobrežju stanujoča 20-letna delavk Zofka Zorčeva je imela hudo sovražni^' Zofka je bila v blagoslovljenem stati! ’ in ko je preteklo sredo zvečer sreč3'^ svojo nasprotnico, sta si zopet skočil* lase. V prepiru je sunila nasproti**1^ Zofko s tako silo v nogo v tnsbuli, da i». je od bolečin zgrudila in splavila r*e?^' nošenega otroka. Zorčeva je pričela 11 , do krvaveti in so jo poklicani reševa£ prepeljali v porodnišnico. Sirova Zofk1' na sovražnica bo prejela zasluženo k3 zen pri sodišču. , Usoden strel. V Framu je doletela “ri letnega bivšega železniškega urad***3 Franca Poljanca huda nesreča, ki bo *1*1 .j la najbrže še smrtne posledice. Ko je ^ Poljanec sam v hiši, je vzel puško, d3^ jo očistil. Po nesrečnem naključju Pa m mu je puška sprožila in ga je strel z® • v trebuh, ter mu hudo ranil trebušne gane. Nezavestnega so prepeljali cani mariborski reševalci v bolniš*11 Njegovo stanje je zelo resno. . Trg za ribe. Današnji trg za ribe je ^ srednje založen. Na trg so prinesli t nekaj domačih rib in so prodajali Kr po 10 do 15 Din. ščuke pa po 18 Di*1 .j|, Morskih rib je bilo bolj malo in s0 prodajali po običajnih cenah. .j, V deželi dolarja pojema brezposeln Po statističnih podatkih je v mesecu tembrn dobilo v Združenih državah ^ lo 620.000 nezaposlenih delavcev-su od I. marca do 1. oktobra pa ie s 0. tm našlo delo 2 milijona 700.000 brc v selnih delavcev. Kongres jugoslovanskih gostilničarjev v Beogradu GOSTILNIČARJI, RESTAVRATERJI IN KAVARNARJI ZA SVOJE STANOVSKE INTERESE. V sredo dopoldne ob 19. uri se ie pri-Ce> v Beogradu prvi kongres »Državne zveze gostilničarjev, restavraterjev in avarnarjev kraljevine Jugoslavije« pod Predsedstvom Mihajla Nikoliča. Po pozdravnem nagovoru predsednika so glav j11 Poročevalci takoj pričeli čitati svoje emeljito izdelane referate, in sicer so Poročali; Avakum Perišič iz Sarajeva o r°sarinskem vprašanju, ravnatelj An-:°n Peteln iz Ljubljane o spremembah p dopolnitvah obrtnega zakona, Peter p .°vič o gostilničarskih davščinah, o oozakonitem izvajanju gostilničarske-avt°^rta ’n ° cena']> Mihajlo Nikolič o .J.^skem honorarju, Vladislav Papič o . ,1Clis^ih taksah na koncerte in druge int V-G’ ^'eo<^or Kaufman o hotelirstvu c- jdrizmu ter Vladimir Bogdanovič o so-amem zavarovanju in odnošajih pomožna osebja. pjfu v?5h te^ referatih je prečital Peter rkovič v imenu 50.000 organiziranih “^slovanskih gostilničarjev, ki vzdr-v 3eio in preživljajo več stotisoč name-//v 'n njihovih svojcev, obširno re-vsUKli0’ obsegajočo 30 točk. Resolucija Uie v glavnem naslednje zahteve: vin^n lr°šarine naj se končno reši, ali se t* 3 ^ganie zapadata trošarini in če trn"0 P°*rc*’’ naj se določi, da vsak plača ji sarjno na vino in žganje za ono mno-pi v’ . j° sam popije ali naj se pa ukine. apuje naj se trošarina že kar na mestu oizvodnje. Prepove naj ,se dvojno ali h 0jn° občinsko obdavčenje in ukinejo aj se občinske doklade. V smislu taksne J!. z.ak°na post. 34, točka 3., naj se go-' »ničarji izravnajo s trgovci in obrtni-, ■ Pravočasno neplačar.je periodičnih /s in pavšalov naj se ne kaznuje in do-/J izre5ene kazni naj se oproste. Ban-e uprave naj vrnejo denar, vplačan po ■ tem trošarinskem zakonu za vino in anje, ki sta bila tedaj na zalogi. r|p^er^^ sedanji obrtni zakon zlasti gle-n »ščite gostilničarskih interesov zelo tnanjkljiv, naj se čimprej sprejme po- ■ oen zakon o gostilničarjih in turizmu, 1 naj bi vseboval vsa vprašanja te stro- .e m pri katerega sestavi morajo sode-/ati gostilničarski predstavniki in tu-lstični činitelji. Odmera davkov naj se /aja s pravilnim kriterijem in upošte-/jem realnega stanja in dejanskih raz-^®r posameznih obdavčencev, zlasti pa Jihove plačilne zmožnosti. Revidirajo .aj se predlogi davčnih uprav o letošnji Vsi davčni zaostanki gostilničarjev do vključno leta 1932. naj se odpišejo. Vse ostale zahteve naj se izterjujejo z vso ob zirnostjo. Najstrožje naj se prepove in preganja nelegitimno opravljanje gostilničarskega dela v kakršnemkoli pogledu. Vse zasebne kuhinje za prehranjevanje zasebnikov in izdajanje zasebnih prenočišč naj se prepovedo. Prodaja vina in žganja naj se vrši strogo na zakoniti podlagi, prodajanje lastnih pridelkov pa naj se dovoli le revnim vinogradnikom, in to le njim samim brez posredovalcev. Pivovarnam naj se prepove točenje piva v steklenicah izven sedeža pivovarne. Ustanove naj se kreditne ustanove za konverzijo in konsolidacijo zasebnih dolgov, hotelskih in ostalih obrtov. Vse kratkoročne obveznosti naj se spremene v dolgoročne z določenim enotnim maksimalnim obrestovanjem. Vse ustanove, ki se bavijo s pospeševanjem turizma, morajo imeti v svojih odborih predstavnike gostilničarjev oziroma njihovih organizacij. S predpisi naj se uredi za vso državo višina takse na tujce, ki naj bo minimalna. Te takse naj ne določajo občine in mesta po lastni uvidevnosti in naj se uporabljajo le v turistične namene. V državi in tujini naj se izvede velika propaganda za obisk naših kopališč in turističnih točk ter zimskošportnih središč. Dosežejo in urede naj se nove tesne zveze s tujimi tujskoprometnimi činitelji in dovoli naj se v naši državi delo znanim in solidnim tujim turističnim podjetjem na pr. Cook, Wagon Lits itd. Avtorski honorarji naj se zahtevajo le A L B U S ^\W//// terpentinovo milo odstrani vso nesnago - / in varuje Vaše perilo. a od izvajajočih godbenikov, nikakor pa ne od lastnikov gostiln in restavracij, bodo pa naj zmerni. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev naj jemljejo za podlago prispevkov samo znesek, ki ga določi delodajalec z delojemalcem. Okrožni uradi morajo brezpogojno sprejemati v članstvo tudi žensko osobje gostiln vseh vrst in naj urede plačevanje prispevkov z znamkicami, kakor se plačuje uslužben ski davek. Gostilničarji se kot posebna in izrazito samostojna obrt smejo združevati le v lastnih organizacijah in ločeno od trgovcev. Temeljito se morajo revidirati in znižati vse takse, ki jih plačujejo gostilničarji. Znižati se morajo cene električnega toka in vode, ki se kon-zumirata v gostilniških obratih, na nižino, ki jo plačujejo industrijska podjetja. Revidira naj se zakon o nabavljalnih in konzumnih zadrugah, katerim naj se prepove poslovanje takoj, čim se ugotovi, da prodajajo blago tudi nečlanom in naj se jim seveda ukinejo tudi vse olajšave pri prevoznih tarifah in davkih. Resolucijo je sprejel kongres soglasno in s silnim aplavzom. Mimo tisočerih gostilničarjev iz vse države so prisostvovali kongresu tudi zastopniki vseh ministrstev, trgovskih zbornic iz vse države, turističnih organizacij in mnogi narodni poslanci. Ptui !? arini, ki naj se zniža za lansko od-nete. J davčne odbore in vse komisije, ki $e Pravliajo o davčnih vprašanjih, naj Drpj/tičejo k sodelovanju in sklepanju ' dstavniki gostilničarskih organizacij. Ukinitev avtobusne vožnje Ptuj—Sv. Barbara—Sv. Andraž v Halozah. Mestno avtobusno podjetje ukine 31. t. m. prevoz pošte in oseb na progi Ptuj—Sv. Barbara v Halozah—Sv. Andraž—Leskovec—-Sv. Vid—Ptuj. Z ukinitvijo te proge je prebivalstvo Haloz težko prizadeto, nič manj pa tudi poštna uprava in ostale oblasti v Ptuju, ker s tem odpade edino redno vsakodnevno prometno sredstvo. Potrebno je torej, da vrši poštna uprava prevoz v lastni režiji s poštnimi avtomobili, sicer ne bo prizadeto le domače prebivalstvo, temveč bo to še hujši udarec za tujski promet. Proslava ČSR narodnega praznika. Povodom petnajstletnice osvobojenja pri redita Češkoslovaško-jugoslovanska liga in Glasbena Matica v Ptuju v soboto, 28. t. m. ob 20. uri pevski koncert v dvorani Glasbene matice. Računski zaključek ptujske mestne občine za upravno leto 1932 je razgrnjen na vpogled piri mestnem knjigovodstvu do 6. novembra 1933. Vsak občan je upravičen računski zaključek pregledati in pred ložiti svoje opazke mestnemu načelstvu. Agrarna reforma. Radi končne ureditve agrarnih odnoišajev na Herbersteinovem veleposestvu, je banska uprava v Ljubljani odredila, da se ima vršiti zadevna razprava 8. novembra 1933 dopoldne pri mestnem magistratu v Ptuju. Raz prave se smejo udeležiti le oni agrarni interesenti, ki so dobili pismeno vabilo. Kino. V soboto 28. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 29. trn. ob 1830 in 2030 se predvaja film »Noč velike ljubezni«, po romanu Geze Bolvarija. V glavnih vlogah Gustav Frohlich, Jarmila Novotna i. dr. Kot dodatek Foksov tednik. Film »Hči polka«, ki je bil na sporedu v soboto in nedeljo, odpade. Sejem za prašiče v Ptuju 25. t. m. je bil dobro obiskan. Prignanih je bilo 464 šče-tinarjev, prodanih pa 163. Cene: proleti-ki 6—7, polmastni 8, plemenski 6—7 Din za kg žive teže; 6—12 tednov stari so se prodajali od 75—280 Din. Šport Razpis II. Poborskega gozdnega teka, katerega priredi SSK Maraton v nedeljo 5. novembra 1933. za poedince in moštvo na progi: Ruška koča - Razgledni stolp - Pohorski dom. Proga je dolga približno 7 km. Start ob pol 11. uri pri Ru* ški koči, cilj pri Pohorskem domu. Pravico tekmovanja imajo verificirani člani lahkoatletskih in zimskošportnih odsekov klubov, včlanjenih v JLA8 m JZSS. Za moštva postavijo klubi poljubno število tekalcev, katerih prve trojice sestavi prvo moštvo, druge drugo itd. Nagrade prej Prvi zimskosportnik plaketo, drugi diplomo v okvirju, tretji in četrti diplomo. — Prvizimskosportiik plaketo, drugi diplomo v okvirju, tretji diplomo. Prvo moštvo diplomo v okvirju, drugo in tretje diplomo. Prijave je poslati do 2. novembra 1933. na naslov: Grešak Ciril, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Gosposka 23. Lahkoatleti morajo imeti na startu verifikacijska dokazila, zimsko športniki pa dokazilo, potrjeno od MZŠP, da so startali v prejšnji sezoni vsaj trikrat Romunska reprezentanca na Donaiu. Včeraj je romunska reprezentanca, ki potuje v Curih, odigrala na Dunaju tremnSko tekmo proti FC Wiemi. Zmagah so Romuni s 3:2 (1:1). Državno hazensko prvenstvo. V nedeljo 29. t. m. bo v Ljubljani druga finafeta tekma, za državno hazensko prvenstvo, in sicer med zagrebško Conoordio in Ilirijo. Tretja delavska oihnpiada bo od 5. do 8. julija 1934 v Pragi. Razen češkoslovaške bodo tekmovali zastopniki Amerike, Jugoslavije, Letonske, Anglije, Belgije, Francije in Avstrije. Tekmovanje v, zimskošportnih panogah bo že kancem januarja 1934 v Velikih Ham rib. Sodniki za nedeljske prvenstvene tekme. V Čakovcu ISSK Martbor:čakoveč-ki SK g. Deržaj, v Celju SK nirijarSSK Celje g. Cimperman, v Murski Soboti Pati oni ja Ki rad janski g. Bizjak, v Ptnjn Ptuj Drava g. Kopič in v Mairtbom Mata*: Svoboda g. Bergant. Odbor za delegiranje sodMbn pel MOLNP, službeno. Prvenstveno tekmo SK Železničar rezerva :SK Svoboda rezerva v nedeljo 29. tm. ob 12.30 na igrišču SK Svobode sodi g. Nemec. Admiral Byrd potuje drugič na Južni tečaj -Cakor smo že poročali med brzojavni-^ v®sfoii, je admiral Rihard Byrd pred Vl odpotoval s svojo polarno odpravo i§g tn.eri Proti Antarktiku, da ponovno ob n0sJK še natančnejše preišče bele skriv-tov i na ^znem tečaju. Z njim je odpo-Svn 70 učenjakov, ki upajo dokončati sen.Je, velevažno znanstveno delo do Je-iskV 1935. Ekspedicija bo najprej raz ho h! !>sn‘omna področja za veliko lede-del 'er° Antarktika, naposled pa pre-lr2cl Zalivom kitov in Otokom raz- jtftura tal in naravno bogastvo teh %rd •V sPl°h še nista znana. Admiral hih le vzel s svojo odpravo 100 polar-Vje p^0vj dve letali in več traktorjev. hajfS e Poprave bo kril sam in upa gj/ v, Antarktiku vse mnogoštevilne re-D -iiske znanstvene aparate, ki jih je R0 ‘ tamkaj ob svojem prvem obisku. G ie treba, da razpolaga tokrat ježk' °Va špedicija z orjaškim letalom, 28 / 8 in pol tone in z razpetino kril v n etr°v. Ta aparat je bil skonstruiran Wn~Wyorku specialno za Byrdovo po-Podjetje. izv./* Byrdove ekspedicije potujejo na *stno - - - - — tu opremljeni ladji »Jakobu Ruper- sgjj11 nameravajo okrog Novega leta do-$eVfi?a izhodišče določeni kraj. Pri tem a upajo doživeti naizanimivejše pojave, in to tem bolj, ker je admiral Byrd že enkrat preizkusil vse prirodne življenske pogoje v Antarktiku. Byrd je po končanem svojem prvem velikem potovanju na Južni tečaj in vrnitvi odtod objavil izredno zanimive doživljaje v posebnem dnevniku. Ti doživljaji spadajo v dobo med letom 1928. in 1930. Iz Byrdovega dnevnika je ljudem iz civilizirane sfere le približno razumljiva vsa težavnost in veličina tega podjetja drznih potnikov na zemeljskih tečajih. Nedvomno pa prav te ovire in težave, ki jih je Byrd premagal na svojem prvem potovanju vabijo in privlačujejo ter navdušujejo raziskovalce, ki ga sedaj sprem ljajo na njegovi drugi polami poti. V večnem ledu in snegu so »lezli« — ker letelo se je manj — aparati ekspedicije in se le počasi pomikali naprej ob ovirajočem divjanju vetrov. Vsakih novih 100 metrov poti je zahtevalo novega silnega napora in truda. Kakor opisuje Byrd v svojih zapiskih, se je tamkaj v pravem pomenu besede razvil obupen boj človeka s prirodnimi elementi, naposled s snežnimi viharji, ki niso redko preprečevali pristanek letal na nepreglednih belih poljih. Propeler letala se je vrtel kljub odporu motorja in zmrznjenemu olju. Krila letala so se zvijala In upogibala, aparat pa se je zaradi sile vetra tako silovito skušal ..odtrgati od čvrstih naprav za pri !:• 'uje. da so bila platna in vrvi napeta kakor strune na goslih. Nekega dne se je Fokkerjev aparat zaradi takega silnega viharja nenadoma odtrgal in z brzino kakih 200 km na uro odletel približno 800 metrov daleč, kjer je treščil ob ledeno goro in obležal kot kup razbitega, neuporabnega železja član ekspedicije June je iz tega kupa razbitin izkopal poškodovani radio-apa-rat, s katerim pa je mogel le še sprejemati vesti, dočim je bil aparat za oddajanje popolnoma nesposoben. Z enim samim udarcem vetra je ekspedicija izgubila tako potrebno in dragoceno letalo. Člani ekspedicije so prebili v času takega neugodnega vremena po ves dan v svojih spalnih vrečah, ker sploh niso mogli storiti kaj koristnejšega in pametnejšega. V snežnem viharju in metežu so padale izpod neba težke snežene kepe v velikosti pesti in zadajale članom ekspedicije tudi občutne bolečine povsod, kamor so priletele. Vreme se je spreminjalo neverjetno naglo. Včasih je padel barometer v pičlih 5 urah kar za 25 milimetrov. Na ekspedicijski ladji »Mali Ameriki« so bile vremenske razmere mnogokrat umerjenejše, kakor pa v dva dni potovanja oddaljenem Byrgovem taborišču. To taborišče je bilo postavljeno na kristalnem ledu, debelem do 100 metrov. Ponoči je kazal toplomer 34 stopinj Celzij? pod ničlo, okrog 3. ure zjutraj pa je postalo občutno mrzlo v sicer toplih spalnih vrečah. Pri naraščajočem mrazu se je vedno slišalo v notranjosti ledu neka- ko lomljenje in prasketanje. Pri vseh teh neprijetnostih te fizični oddaljenosti od vsega ostalega sveta je bil Byrdu in vsem ostalim članom ekspedicije največja tolažba — radio. S pomočjo radia je bil Byrd v zvezi istočasno z Newyorkom, s stražo na »Mali Arne riki« in s člani svoje ekspedicije, ki so odšli na saneh v določeni smeri raziskovat neznane polarne pokrajine. Radio je tudi v veliki meri omogočil smotreno in uspešno napredovanje velevažnega zr.an stvenega dela te odprave. Zelo pogosto so morale služiti smuči, zasajene pokonč no v sneg, kot antenski stolpiči radio-postaje v Antarktiku. Posebno romantično je bilo raziskovanje Rockefellerjevih gora. Ta gorska skupina se razprostira od 78. stopinje in 14. minute južne širine ter 155. stopinjo te 15. minuto zahodne dolžine do 77. stopinje in 35. minute južne širine ter 153. stopinje in 5. minute zahod. dolž. Tukaj so si posebne zasluge pridobili zlasti ekspedicijski psi, ki so nekoč v eni sami noči absolvirali, vprežen! v težke sani, brez vsakega odmora in počitka 100.8 km dolgo pot. S tem so potolkli enak rekord Amundsenove ekspedicije za 1.6 km, vrhu tega pa še pri 40 stopinjah mraza. Najhujši med meseci, prebitimi ob Južnem tečaju, je bil mesec marec. V tem mesecu se je naletel dvakrat tako visok sr.eg kakor v mesecu juniiu, ki predstavlja sredo zime v Antarktiku. Stran 4 Mariborski »Večernih« Jutra 113 OCE ANOPOLIS iml »Jaz vam pa pravim, da ni vse to nič. Kaj bi govorili o človeški prošlosti! Tako je bik), kakor vam jaz pravim in nič drugače. Celina Atlantida je obstojala, širila se je med Afriko in Ameriko, tam, kjer se zdaj prelivajo vodovja Atlantskega oceana. Tam je bila zibelka človeške kulture, tam so živeli prvi ljudje in vsa kultura je izhajala iz velikega središča, v katerem so vladali silpi faraoni. Stari Egipčani, Inki in Azteki so bili le v Afriko priseljeni Atlanti. Vse to in Še marsikaj drugega boste izvedeli, kadar se bo vrnil moj prijatelj doktor Danilo Doljan.« Tako je pripovedoval inženjer Ivan Sko mar družbi visokošolcev v kleti restavracije »Union« v Ljubljani in pridno praznil kozarce cvička. Študentje so se mu smejali in se iz njega norčevali. »Kdaj se pa vrne tvoj doktor Doljan?« ga je vprašal nekdo porogljivo. »Tega še ne vem,« je odgovoril inženjer, »zdi pa se mi, da se bo že te dni oglasil. Tako se mi je sinoči sanjajo o njem, kakor da bi stal tik poleg moje postelje in bi se z menoj pogovarjaj. Bil je yes razigrane, Židane volje. Pripovedoval mi ie, da se mu je posrečite vse, kar je nameraval ip da je sedaj veljk vladar.« »Vladar rib in polipov,« so se zasmejali dijaki. »Prav gptovo vlada v trebuhu kakega velikega kita, tako kakor je prerok Jona nekoč prebival v somu, dokler se ga nj naveličal in ga izbljuval na kopno.« fl« w * i k m proiJottl »Seveda, vi ste vsi sami neverni Tomaži,« se je jezil inženjer. »Nič mi ne verjamete in mislite, da sem si vso zgodbo kar tako na lepem izmislil. Jaz pa vam pravim še enkrat: doktor Danilo Doljan ni mrtev! Prosim vas! Ko smo po tegnili vrv iz morja na ladjo, smo ugotovili, da je bila prerezana s silno ostrim rezilom. Tega r.i mogla napraviti nobena morska žival. Vrv so prerezali prebivalci podmorja.« »Kakšni prebivalci podmorja?« se je zasmejal nekdo. »Kako i i bi ljudje živeli pod morjem? Sb mar postli ribe in dihajo s škrgami?« »Kakšne ribe, kakšne škrge,« je ugotovil Skomar. »Saj nisem dejal, da prebivajo ti ljudje v morju, v vodi. Pod morjem žive, v mestu, ki je zaprto od vseh strapi. Tam so se ohranili še izza časov potopitve Atlantide. Vse to je čisto gotovo tako, kakor vam pripovedujem. Pod morjem živeči Atlanti niso hoteli, da bi Doljan odkril njihovo eksistenco, zato so prerezali vrv, ki je vezala njegov aparat z našo ladjo in ga potegnili k sebi v svoje mesto. Tam živi sedaj, toda prepričan sem, še več. trdno verujem, da se bo prav kmalu vrnil in nam prinesel tako važnih stvari, kakor jih svet nikoli ni pričakoval« »To se ti je tudi sanjalo, kaj ne?« so vzkliknili dijaki. »Seveda se mi ie sanjate,« je čisto resno pojasnjeval inženjer, »zakaj se mi pa ne bi sanjalo? Mar ne veste, da so prav sanje često odkritje velike resnice. Saj se te sapje čisto ujemajo z onim, kar se je dogodilo sredi Atlantskega oceana, s prerezapo vrvjo in skrivnostnim izginotjem mojega prijatelja. Recite kar hočete, prepričanje, da sq. bo Doljan nekega dne vrnil z velikimi odkritji, ki bodo svet spremenila, mi ne morete porušiti. Saj vem, da se mi smejejo vsi, da se mi smejete tudi vi, prijatelji dragi moji mladi, toda to me prav nič ne moti. Rad vas jmam vseeno. Zato dvignite čaše na zdravje doktorja Danila Doljana!« »Živel Doljan! Živel Skomar!« so vzkli kali dijaki trkali in pili. Prav tedaj se je pojavila v kleti sloka, nekoliko sključena in mršava postava egiptologa profesorja Roškarja. Pod eno pazduho je nosil velik dežnik,' pod drugo pa debelo knjigo. Ko se je približal veselemu omizju, si je z ruto otrl z naočnikov ljubljansko meglo, si jih potem zopet posadil na nos- ter se zmedeno ozrl po prostoru. Študenti so ga pozdravili in tudi inženjer Skomar se je dvignil ter mu nazdravil: »Pozdravljeni, gospod profesor! Na vaše zdravje to čašo cvitčka!« »O, vi ste tukaj gospod inženjer!« je vzkliknil profesor. »In v tako veseli družbi. Saj to so vendar moji fantje.« »Seveda smo, gospod profesor,« so dejali dijaki. »Gospod profesor,« je rekel Skomar, »prisedite k naši mizi! Vsaj ža trenotek nas počastite s svojo prisotnostjo. Prepiramo se zaradi doktorja Danila Doljana in starih Atlantov. Pripovedoval sem jim, da s*3 Doljan ni utopil v Atlantskem oceanu,, kakor mislijo oni, pa mi nočejo verjeti. Jaz pa pravim, da je Doljan še živ in se bo nekega dne vrnil.« »Morda se bo,« je dejal profesor Roškar zamišljeno, sedel na ponujeni mu stol ter položil predse na mizo dežnik in knjigo. V Mariboru, dne 27. X. „1.11, n . »Vidite dragi prijatelji,« je vzkliki ves vesel inženjer. »Profesor verjawe' da se bo Doljan vrr.il. Z nami je bil sredi Atlantskega oojana in ve prav dobrot kako je bilo. Vrv je bila prerezana s sil* no ostrim rezilom, mar ne, gospod prot®' sor?« »Prerezana je bila, da,« je pritrdil pr°‘ fesor. »Čudno je vse, zelo čudno. Skoda, da se je to zgodilo. Preiskali bi bili »ah* ko vse dno oceana in odkrili velike dra* gocenosti, ki bi nam na mah potrdile mP* jo teorijo o izvoru in preseljevanju kur ture. Toda kar se ni posrečilo Doljanu in nam, se bo posrečilo komu drugenu!-Prav te dni mi je sporočil neki tovariš s Sorbonne, da pripravljajo ekspedicijo na dno Atlantskega oceana z novimi Prl' pravami, ki so jih iznašli francoski ten* niki. Povabil me je, naj se jim pridrli* žim.« , . »In vi se boste odzvali povabilu, ne, gospod profesor?« je vzkliknil inze' njer. »Seveda se bom.« »Potem me vzemite s seboj,« jezaprP" sil Skomar. »Lahko bi vam koristil. PP vrnitvi z Atlantskega oceana sem napi"' vil več načrtov za nove potapljaške apa* rate, ki so še mnogo popolnejši, kakor !e bil oni, ki smo ga bili zgradili. Toda denarja za izvedbo teh načrtov nisem mogel najti. Nihče mi ga ni hotel dati. Takp nas bodo prehiteli Francozi, dasi smo bi' li mi Slovenci prvi, ki smo smelo tvegali tako veliko podjetje.« »Saj res,« je dejal profesor Roškar »vas bi moral vzeti s seboj. Glejte, Pa to sem čisto pozabil . . .« Profesor še ni dokončal svojih besed, ko je pristopil k mizi natakar in poklica' inženjer ja Skomarja: . »Gospod inženjer, nekdo vas kliče k telefonu.« (Dalje prihodnjič-' Rokopis tisrtina I*H*hra v Amerik! Lastnik n^jvečje in najdragocenejše zbirke aytogr§fov v vsej Ameriki Wells, si je ie dni nabavil v Berlinu prav redek in dragocen' prispevek za svoj muzej. Kupil je namreč izvirni rokopis verskega reformatorja in ustanovitelja protestan-tovske cerkve Martjna Luthra. Rokopis obsega štiri strani in je njegova vrednost tem večja, ker ie pisan v nemškem jeziku. Kakor je znano, se je Martin Luther sicer navadno posluževal latinščine. V omenjenem rokopisu razlaga bu-geto načela krščansko vere svojemu posebnemu prijatelju grofu Alfredu Mausfeidm 111 V zaboju na brezplačno potovanje. Nekaj minut prej, preden je odpeljal prekooceanski parnik »Vulcania« iz palermskega pristanišča v New York, so prinesli nosači na parnik velik zaboj, ki jim je pa nenadoma zdrknil iz rok in se razbil na tleh. Iz zaboja je izpadlo pet moških, ki so se hoteli na ta način vtihotapiti na parnik in se zastonj prepeljati v Ne\v York. Za pot sp se dobro preskrbeli S brano ji) vodo. Vsgh pet brez-ppsplniih delivcev, kakor Judi njihove pmnk&ače, ki so jih skušali vtihotapiti na ladjo, so zaprli, Zenska ni nikdar prestara V JVJarcurialu v Italiji je te dni slavila neka Klara de Lorenzijeva svoj stoti rojstni dan. Na njenem domu se je zbralo prebivalstvo iz y$cga mesteca in njegove okoljce, da vošči starki ob njenem visokem jubileju vse najboljše, zlasti pa še zato, ker je starka še prav krepka in čila ter izgleda kot starejša sestra svojih dveh neporočenih hčerk, ki živita s svojo materjo v skupnem gospodinjstvu. Ob redkem jubileju so jo obiskali tudi novinarji in jo vprašali, kaj si sedaj želi in česa ji je žal v življenju. Rekla je, da ji je edino žal, da se ni po smrti svojega moža pred 30 leti še drugič poročila... Prost panter sredi Evrope. Že nekaj dni iščejo pazniki curilškega zoološkega vrta s pomočjo policije in vseh lovcev ter njihovih psov velikega indijskega pantra, ki je ponoči pobegnil jz kletke. Preiskava je ugotovila, da je moral zverino nekdo namenoma izpustiti, ker so bila vrata zaprta tako trdno, da sta jih morala odpirati vedno po dva paznika hkrati. Policija je osumila nekega mladeniča, ki s,e je omenjenega dne motal okrpg kletke in ugotqvjJp, da je duševno omejen, pa doslej m bi} nevaren svoji okolici. jyi)adenič ie pobegnil brez $)edu. aminu Znliall tmo ceno knjigi Prekletstvo ljubezni' i od Din35‘-na Din 23’— Dobite !o v upravi Jutra in Veternika v Mariboru, Gosposka ulica $tev. 11 Strupena reka za plavalce. Reka Douve blizu Cherbourga je bila že dalje časa popolnoma blatna in je bila zato vsestransko neuporabljiva. Kljub opominu pa je pred dnevi neki moški skočil v reko, da bi se skopaj. Ko je pričel plavati, se je nenadoma potopil kakor kamen- Tok vode je odplavil njegovo truplo, ki so ga potegnili na breg šele čez nekaj ur. Zdravniški pregled trupla je ugotovil, da se je plavalec zastrupil z vodo v rek j, nenadoma padel v nezavest in utonil. Kaj je vzrok zastrupitve reke, doslej še niso mogli dognati. Smrt baritonista Maurlca Renauda. V Parizu je umrl v starosti 72 let slav* ni francoski pevec Maurice Renaud, ki Je spadal med najboljše baritoniste, ki: s° sploh kdaj nastopali na odru pariŠk® »Opere«. Renaud se je rodil v Bof' deauxu, svoje nauke pa je končal v Bruslju. Njegove vloge v »Tannhausef' ju«, zlastj pa vloga Mefista v »Faustu* so pstaie nepozabne v zgodovini gl^' bepe umetnosti. Renaiud se je umakni'? odra že pred več leti in živel popolnoflijj skromno in mirno življenje na lovorika" slave v svojih mlajših letih. Mali o Razno ZAKONSKI PAR išče dobro domafo hrano, ki bi se dostavljala na dom. Dostavo preskrbi sam. Naslov z navedbo cene brez večerje je pustit) y ppravj »Večernika«. FURES! Gostilna pri »Zlatem levu«, Vodnikov trg. Jutri v soboto ju v nedeljo jeterne. krvavs in pečene klobase. 4098 Stanovanje OPDAIfl STANOVANJE. sobo, kabinet, kuhinjo in shrambo, s 15. novembrom. Bolfenkova ul. 10. Studenci. 4081 LEPO. SOLNČNO TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, oddam takoj mirni stalni strank). Vpraša se v trgovini Sikošek, Koroška cesta 102. 4067 Posest HIŠE PRI MARIBORU ALI POSESTVA za 22.000, 30.000. 50.000 itd. prodaja Posrcdavglite, Maribor, Frančiškanska ul. ‘ 4099 Sltjibo dobi POSTREŽNIpO za pospravljanje boljših 9&L ki bi obenem enkrat mesec'1. prala, sprejmem za neka) dnevno ip sicer od 12." ‘ ure. Naslov v upravi list3' 6025 .- -——.--J'..._ j. Obupani nad kruto usodo paznanjai»o vsem svpjirn sorodnikom ip znancem prežatestno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega sinka, oziroma bratca JANKA učenca 4. razreda osnovne šoje, ki je 26. oktobra 1933, v nežnj dobi ID let, za vedno zatisnil svoje otroške oči. Nepozabnega otroka bomo v soboto, 28. t. t)l- ob pol 16. uri, položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo daroyala v ponedeljek, 30. t. m. ob 7- uri v župni cerkvi pri Sv. Magdaleni. Maribor, dne 27. oktobra 1933. 4100 Žalniofl starši Ivan in Josipina Trpin s fičerkp Verico. Izdaja konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru