PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. fnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. EUI je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. zzzsrrzz?** Cena 700 lir - Leto XLII. št. 193 (12.518) Trst, nedelja, 17. avgusta 1 P r/2 n m I ?> I r~: r*: z § 1 559 inije) I '23 S l Včeraj prvi povratek domačih in tujih letoviščarjev domov Veliki šmaren: na morju in v planinah živžav v mestih pusto, muzeji zaprti, cene pa take RIM — Na italijanskih cestah in žejnih prehodih Trbiž in Brenner je bil včeraj nenavaden promet. Na meji so bile dolge kolone tujih turistov, ki so se s počitnic vračali v severno Evropo, toda proti domu se je vo-zilo tudi veJiko Italijanov, ki si očitno niso privoščili »mostu« ob velikem šmarnu, in takih, ki so končali letošnje. Naj mimogrede omenimo, da prometna policija med 13. julijem 111 13. avgustom naštela 19.808 pro-nesreč (lani 20.703), v kate-Š1 je bilo 17.542 oseb ranjenih (18.638) 111 791 mrtvih (30 več). Toda poglejmo, kako je bilo za veliki šmaren. V vseh letoviščih vzdolž Apenin-skega polotoka, od Bočna in Aoste Pa do Barija in Palerma, na morju, ob jezerih in v planinah, je bilo tu-nstov kot mravelj. Hoteli in druga Prenočišča so bili skoraj popolnoma Zasedeni, a kampdngi dobesedno naspani. Mesta so se sicer močno izpraznila, vendar ne v takšni meri ka- kor lani. Vreme je bilo enim in drugim naklonjeno, samo ponekod na jugu so bile nevihte, ki so prizadejale hudo škodo kmetom. Kaj je bilo za velikošmamo vzdušje tu pa tam značilnega in zanimivega? V Gornjem Poadižju so turiste privabile manifestacije ob 150-letnici mesta Merana kot termalnega središča, »neznane vandale« pa gume 15 italijanskih letoviščarjev, ki so pnevmatike razrezljali. V Lombardiji je tisoč revnih Milančanov zastonj kosilo po zaslugi sklada Cardinal Ferrari, medtem ko so pristaši indijske sekte maharišijev v Brunateju (Como) vratolomno skakali po žimnicah in tvezili, da tega ne počenjajo z lastnimi mišicami, ampak jih navzgor meče moč koncentracije sobratov. V Castellamonteju (Piemont) so za praznično razpoložene gospodinje odprli razstavo keramike, na kateri dobiš tudi keramične pečice po 8 milijonov lir, ob jezerih Maggiore in Črta pa je mrgolelo piknikovcev. Dolino Aoste je zasedlo 100.000 turistov, ki jih še najbolj mika kazino v Saint Vincentu. V Liguriji te je poleg vročine (32 stopinj) segrela tudi cena kopališčne kabine — 17.000 lir. V Emiliji - Romagni so igrali tombolo in briškolo, plesali ceek to ceek ob spremljavi klarinetista Gualdija, ki je igral Glenna Millerja, in zlivali vedra vode na brhke kopalke; Bolomjčanka Rosrmlde Brasini (65 let) pa je ob povratku domov zagledala v kopalnici mladega Francoza, ki mu je bilo prevroče pa se je prišel hladit k njej, ker vrat ni zaklenila. Kako malo je ostalo doma Florentincev, kaže podatek, da je v petek mestna poraba plina znašala komaj 65.000 kubičnih metrov proti dnevnemu poprečju 180.000. V Viareggiu so ob 30-letnici luške cerkvice blagoslovili ribiške ladje, v Porto Stefanu pa je okrog 30.000 radovednežev gledalo tradicionalni »pa-lio« in podobno je bilo v Sieni. V Ri- mu so tujci pobesneli, ker so muzeji bili zaprti, pa tudi, ker je odbornik za mestno redarstvo Ciocci ukazal pregon zoper premalo oblečene turiste. V Campanii je poprečna hitrost avtomobilov na obmorskih cestah znašala le 10 kilometrov na uro, Neapelj pa se je izpraznil. V Pesaru (Marke) je 5.000 ljudi poslušalo tenorja Luciana Pavarottija, v San Paolu alba-nese pri Potenzi so slavili vaškega patrona po grško-pravoslavnem obredu, v Molize je prišlo počitnikovat dvakrat več izseljencev kot lani, v Abrucih so si s karnevalom privoščili politike, v Apuliji so tujci vendarle šli v muzeje, v Kalabriji, na Siciliji in na Sardiniji pa je bilo veliko folklore. Žal je bilo tudi več nesreč. V planinah so se ubile tri osebe, v bazenu je utonil leto in pol star otrok, v grških vodah pa je eksplodiral motorni čoln: tri mladi Italijani so bili hudo ranjeni, dva pa pogrešajo, (dg) O ČIo vzro L ■vi O u VIC TOKIO — Človeška napaka, je bila glavni vzrok černobilske tragedije. Do tega zaključka je prišla, po pisanju japonskega lista Asahi Shimbun, sovjetska komisija, ki je v teh dneh izročila svoje poročilo o tragediji Mednarodni a-genciji za jedrsko energijo ha Dunaju. V poročilu je rečeno, da je do eksplozije prišlo, medtem ko so tehniki ugotavljali, koliko energije proizvede vztrajnostno vrtenje turbin preden se ugasne reaktor. Tehniki so začeli z načrtovanim poskusom, vendar, ugotavlja poročilo, niso spoštovali vseh varnostnih predpisov. Predvsem so ugasnili sistem za avtomatsko nadzorstvo ravni energije reaktorja, prižgali so vse tlačilke, ki zagotavljajo obtok vode za hlajenje reaktorja in s tem povzročili pregretje sistema za ohlajevanje, u-gasnili so sistem za avtomatsko ugašanje reaktorja in turbine. Poročilo, o katerem bo Mednarodna agencija začela razpravljati 25. t. m., vsekakor zanika, da bi se ob tragediji stopilo jedro reaktorja. Ameriški senat se je izrekel za uvedbo gospodarskih sankcij proti Južni Afriki Krvav atentat v Iranu: 11 mrtvih, 100 ranjenih WASHINGTON — Ameriški senat je z veliko večino glasov odobril zakoniki osnutek, ki predvideva uvedbo težkih gospodarskih sankcij proti Juž-01 AfrikS, oziroma proti politiki ras-^eiga razlikovanja v njej. Kar 84 na “ senatorjev se je izreklo za to, da Prepovedali uvoz jekla, urana, pre-F^ga ter tekstilnih in kmetijskih pro-zvodov iz Južne Afrike, kakor tudi f®- to, da bi prepovedali nove ameriš-w na.'°žbe v tej državi in pristanek ^tal južnoafriške družbe SAA v ZDA. Čeprav gre za težke sankcije, se ni izrekel za uvedbo popolne ^Pore proti Južni Afriki, za kar se Ogreva večina poslancev v predstav-joskem domu. Oba doma ameriškega ,.°ngresa bosta zatorej morala poiska-t kompromisno rešitev. Zanjo bo po-“F^bela mešana komisija, ki bo pred-doma izdelala skupen predlog sep-mbra. Kljub temu je stališče, ki via ?6 zavzel senat, iz marsikaterega d-ika pomenljivo. Ne gre pozabiti, da ^tderiški predsednik Ronald Rea-ska, upira poostritvi gospodar- saf sankcij pjroti Južni Afriki (lažje nkcije so ZDA uvedle že pred le-0111 dni), češ da bi le-te prizadele sem južnoafriške črnce in pre-sosednih držav. No, glasova-senatorjev je pokazalo, da se s Predv: divalce dje tem stališčem ne strinja ne samo predstavniški dom, v katerem imajo večino demokrati, marveč niti senat, v katerem imajo večino republikanci, se pravi predstavniki stranke, kateri pripada sam Reagan. Senat je o vprašanju gospodarskih sankcij razpravljal polna dva dneva. Za njihovo vsaj delno uvedbo se je med republikanci posebno zavzel Richard Lugar, kii med drugim predseduj© senatni komisiji za zunanje za- deve. Izid glasovanja je Lugar označil kot »odgovorno dejanje«, pozdravil p>a ga je tudi demokrat Edvard Ken-nedy, čeprav je obžaloval, da ni prodrlo še ostrejše stališče proti Pretorii. Brez dvoma je na glasovanje vplivalo dejstvo, da bodo novembra volitve za delno obnovitev obeh domov ameriškega kongresa in da velika večina ameriških volivcev odklanja rasizem. Po drugi strani se odpira vprašanje, kaj bo storil »pxraženi« Reagan. TEHERAN, BAGDAD — V svetem mestu Kumu v osrednjem Iranu je bil včeraj izvršen atentat, v katerem je umrlo najmanj 11 oseb, ranjenih pa je bilo kakih 100. Pred vhodom v svetišče Hazrat Ma-soumeh je okrog 9.30 eksplodiral citroen diane (spaček), ka je bil natrpran z razstrelivom. Žrtve so v glavnem romarji, ki so prišli v Kum, da bi se udeležili obredov ob muslimanskem dnevu žrtvovanja. Kot je spjoročil teheranski radio, je eksplozija paoškodovala kakih 12 poslopij in večje število avtomobilov. Odgovornosti za atentat ni do sinoči prevzel nihče, iranske oblasti p>a zanj dolžijo »agente imperializma«. Tako običajno označujejo vse pripadnike opozicije. Teheranski radio je včeraj objavil tudi, da je iransko protiletalsko top»-ništvo v popoldanskih urah sestrelilo dva iraška lovca, od katerih naj bi eden bil vrste mirage F-l. Lovca naj bi se udeležila bombardiranja nekega industrijskega središča na jugozahodu države. Teh vesti niso potrdili v Bagdadu. Pač pa je iraški radio sporočil, da Iranci nameravajo zgraditi nov naftni terminal na otoku Larak pri Hor-muški ožini. Z njim naj bi nadomestili terminal na otoku Siri, ki ga je iraško letalstvo uničilo pretekli torek. Po drugi strani pa se množijo znaki, da bi Irak rad zaključil vojno z Iranom. Glasnik iraškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da je Bad-dad pripravljen sprejeti posredovanje glavnega tajnika OZN za prekinitev spopada. Irak, je pristavil glasnik, se zavzema za mimo, pravično in častno rešitev spora na osnovi karte OZN in resolucij, ki jih je sprejel njen varnostni svet. Borghese prosil za pomoč sicilske mafijske veljake PALERMO — Princ Valerio Borghese in nato Mi-chele Sindona sta prosila mafijo za pomoč v dveh poskusih državnih udarov. Tako trdijo palermski sodniki, ki so včeraj izročili v nadaljnji postopek dodatno preiskavo o delovanju mafije ter formalno obtožili vrste kaznivih dejanj 80 mafijskih veljakov. Eno najbolj zanimivih poglavij obtožnice zadeva ravno stik med desničarskimi prevratniki in mafijo. O pomoči, ki jo je prosil Borghese, je pričal skesani Tom-maso’ Buscetta, njegove izjave pa je potrdil Luciano Ligio. Princu mafija ni pomagala, ker je zahteval seznam z imeni vseh pripadnikov njegove »vojske«. Iz podobnih razlogov naj bi mafija ne pomagala niti Sindoni. V Brezju srečanje za mir brez meja VIDEM — Okoli 12 tisoč romarjev se je udeležilo včeraj v Brezju romanja mir brez meja, ki so ga organizirale videmska, ljubljanska in celovška škofija. Ob romanju so škofje treh mest darovali svečano mašo. Med slovesnostjo so organizatorji prebrali poslanico v treh jezikih, naslovljeno vsej Evropi, v kateri je med drugim rečeno, da evangelijska napoved miru in ljubezni lahko bistveno prispeva k vzajemnemu razumevanju med narodi. Mir mora prevladati nad ideologijo sovraštva in nasilja, ki vodi v vojno in' uničenje. Le zmaga miselnosti miru lahko zagotovi človeštvu mirno in uspešno prihodnost. »Ivan grozni« VARŠAVA — John Demjanjuk, Ukrajinec, ki so ga ZDA pred nekaj me-k>i1 izročile Izraelu in ki je obtožen pokola Židov v taborišču smrti v ire-v,„ k', je dejansko »Ivan grozni«. Tako trdi predsednik poljske komisije za iy - aykjanje nacističnih zločinov prof. Kakol, ki je časopisni agenciji sa skirT^’ 0 ug°tovitvah poljske komisije pa je to le izmišljotina in De j J® v resnici nacistični rabelj. Fabi prvi na startu v Zeltwegu Smučanje: Švicarji že v formi Plavanje: na SP že prve kolajne NA 10. STRANI Leta 1976 naj bi aretirali 10 komunistov, ki so potem 2>izginili€ V Čilu priprli 41 visokih častnikov SANTIAGO DE CHILE — »To je najvažnejši ukrep v zaščito človekovih pravic v 13 letih diktature.« Tako je humanitarna ustanova, ki jo vodi duhovščina, ocenila pogumno potezo, s katero je civilni sodnik Carlos Cerda Femandez 1» dolgi preiskavi sprožil sodni postopek proti generalu Gustavu Leighu in drugim 40 vojaškim ter policijskim častnikom. Ti so leta 1976 aretirali 10 komunističnih voditeljev, ki so potem seveda »izginili«. Združenje svojcev zapornikov-desaparecidosov pa vidi v tem »žarek upanja«. Med obtoženci (zdaj v priporu) so poleg bivšega poveljnika letalskih sil in člana fašistične hunte Leigha (Pinochet ga je pred leti dal odstaviti) še dva generala letalstva in general carabinerosov ter skupina častnikov, ki so marca lani bili neposredno vpleteni v ugrabitev in obglavljenje treh levičarjev (preiskava sodnika Joseja Canovasa še ni končana). Informacije, ki so omogočile postopek proti oficirjem, je Femandezu dal že predlanskim dezerter Andres Valenzuela, letalec, sedaj na varnem v Franciji. Sodnik je kmalu nato dal aretirati civilista Miguela Reina in Otta Silvia Trujil- la, ravno tako vpletena v tragedijo 10 komunistov; Reino je bil nekoč tudi sam član partije, po aretaciji pa se je »prelevil« v žolčnega antikomunista, a Trujillo je bil član krščanskodemokratske stranke in tajni agent režima. Preiskovalni sodnik je ugotovil obstoj posebnega »protiprevratniškega« organizma, ki je preganjal vse levičarje, v prvi vrsti komuniste. Fernandez je izjavil, da bo preiskavo raztegnil še na druge desaparecidose! _ V mestu Talca, 240 kilometrov južno od Santiaga, je včeraj bomba uničila veletržnico in ranila dva njena čuvaja (v sredo je bil podoben atentat v trgovskem središču Santiaga, kjer je bilo razdejanih pet trgovin). V bližini Vallenarja, _600 kilometrov severno od Santiaga, naj bi pa odkrili še eno skladišče orožja in razstreliva in v tej zvezi aretirali okrog 10 oseb pod obtožbo pripadnosti »patriotski fronti Manuel Rodriguez« v kateri Pinochet vidj »oboroženo roko« komunistične partije, ki deluje za destabilizacijo režima. Diktator je včeraj ponovil nujo po utrditvi vojaške hunte, ki da je odraz ljudske volje, in kritiziral politike, češ da rovarijo proti vladi. V uvodniku za veliki šmaren GlasOo KD D Popolo napada Bettina Craxija RIM — Velikošmame počitnice pomenijo za italijansko politiko ob|dobje zatišja. Tako je bilo tudi letos, vendar kljub zatišju je v daljavi že slišati grmenje polemik med socialisti in demokristjani. Tokrat je s polemiko začela KD. Strankino glasilo H Popolo je petkov uvodnik posvetilo pravkar rešeni politični krizi in v tem okviru naglasilo, da je »socialistični veto proti Giuliu Andreottiju privedel državo na rob predčasnih volitev brez perspektive, da bi oblikovali večino.« Še bolj ostri so namigi anonimnega člankarja (in ravno, ker je anonimen, predstavlja stranko v celoti) na ne--brzdane ambicije po oblasti. Te ambicije oblasti za oblast, pravi D Popolo, so glavni vzrok, da so se ljudje oddaljili od strank. Prav zato je po mnenju glasila KD nujno, da »se spet u-veljavi načelo, da je predstavniška oblast političnih sil odraz soglasja, ki ga uživajo.« »Če ne bi spoštovali tega načela, meni list, bi ogrozili demobra-djo in državljani ne bi imeli več nobene opore v zaščito njihovih pravic in njihove svobode zoper možne avtoritarne skušnjave posameznikov ali vse bolj aktivnih manjšin.« Kdo so posamezniki, na katere namiguje list? Katere so vse bolj aktivne manjšine? Gre za namig na Craxi-ja in na socialiste? Če je imel anonimni člankar to v mislih, so obtožbe proti predsedniku vlade zelo hude, saj mejijo na obtožbo fašizma in v marsičem spominjajo na ostro polemiko o upravljanju oblasti, ki je izbruhnila med volilno kampanjo na Siciliji. II Popolo pa kot kaže namerava spet obuditi polemiko,' saj napada eno od tem, ki so najbolj piri srcu socialistom in še zlasti predsedniku vlade: tajno glasovanje v parlamentu. Očitno je, pravi glasilo KD, da je v večini opaziti nekaj znakov nelagodja kot dokazuje dejstvo, da parlament ni odobril nekaterih vladnih predlogov. Res je pravi list, da je treba spuremeniti pravilnik o tajnem glasovanju, obenem pa je treba ugotoviti osnovne vzroke »nelagodja«. »Učinkovitost, meni glasilo KD, ne px>meni le, da parlament disciplinirano odobrava vladne odloke, pač pa piomeni tudi uveljavljanje parlamenta, ki je odraz vseh državljanov, v odnosu do vlade.« Gre za tezo torej, ki se zoperstavlja Crarijevi želji, da bi odpravili tajno glasovanje in obenem vsaj delno opravičuje pjojav ostrostrelcev. Socialisti zaenkrat še niso odgovorili na članek II Poppla. Predvsem zato, ker so tako vodstvo PSI kot uredništvo glasila Avanti sklenili, da si privoščijo velikošmami »most«. Vendar vse kaže, da bo že prihodnji teden spiet začela polemika med največjima strankama vladne večine, če KD ni zadovoljna z rešitvijo krize, ker ji ni uspelo izgnati Craxija iz palače Chigi, tudi socialisti niso zadovoljni, saj so bili prisiljeni sprejeti »štafeto«, ker bo konec marca socialističnega predsednika vlade nasledil deanokrščanski predstavnik. Skratka, kljub rešitvi krize, v bistvu ostaja vse kot prej. G.R. □ RIM — Zaenkrat ni še jasno, kdaj se bo sestala vlada na prvi seji p» velikem šmarnu. Novi minister za industrijo Zanone namiguje na možnost, da bi se ministri sešli že prihodnji četrtek, bolj verjetno pa je, da se bo vlada sestala proti koncu meseca, 28. ali 29., da pneuči dokument o finančnem načrtovanju, ki bo uvod v finančni zakon. Vrh Skupine 77 v Kairu Za kakovost gospodarskih odnosov Od 18. do 23. avgusta bo v Kairu zasedanje tako imenovane Skupine 77, ki v Združenih narodih, pa tudi v drugih organizacijah in razsežnostih predstavlja države v razvoju, o katerih vemo, da so v veliki večini v gibanju neuvrščenih. Pričakujejo, da bodo navzoči delegati več kot sto držav z vseh celin. Predsedujoči Skupine je tokrat jugoslovanski predstavnik Ignac Golob. Zasedanje bo pomembno tudi zategadelj, ker bo tik pred vrhom neuvrščenih v Harareju, na katerem nameravajo posvetiti gospodarskim problemom prednostno pozornost. V Kairu bo razprava zaobjela dva sklopa problemov: odnose med Severom in Jugom, se pravi med bogatimi in revnimi deželami, ter neposredno med nerazvitimi deželami. Oba vidika svetovne gospodarske problematike sla izjemno pomembna, saj se med seboj ne ločujeta ali izključujeta, marveč sta organsko povezana. Pri vprašanju stikov na ravni Jug-Jug je že določen čas na dlani, da bo treba resnično prelomiti s stihijo, ki jih obdaja, in ki škoduje slehernim deželam, nerazvitim v celoti in navsezadnje tudi gibanju neuvrščenih, ki na gospodarskem področju zgublja, namesto da bi pridobivalo pozicije v odnosu do razvitih držav. Po novejših podatkih je na primer lanska trgovina med nerazvitimi bila za kak odstotek manjša kot pred dvema letoma neglede na prozorne možnosti, da se poveča. Pri nerazvitih spada med bistvene probleme, če govorimo o delu in programu Skupine 77, kaj in kako storiti, da ne bi zaostajali še tehnološko in da bi v ta namen pričeli še bolj krepiti informatiko, kar je seveda predpogoj gospodarske uspešnosti. V zvezi s tem kaže tudi prrisluhniti zamisli, ki ni nova, da bi ustanovili Banko za potrebe Juga, ki naj bi spodbujala programirani gospodarski razvoj v posameznih regijah. Prav tako žgoče pa je seveda vprašanje gospodarskih odnosov med Severom in Jugom; netočna bi bila trditev, da so ti odnosi kvantitativno skromni. Tare pa jih slaba kakovost, ki spravlja v nevarnost gospodarska gibanja v celoti. Seveda bo v Kairu govor zlasti o teh kakovostnih pomanjkljivostih, poudarek pa bo prejkoslej na tem, da bo treba nemudoma uveljaviti politiko iskrenega dialoga med razvitimi in nerazvitimi, v luči spoznanja, da za zdajšnji sila kritičen položaj nerazvitih niso krive samo nerazvite dežele. Razumljivo je, da bo tudi na kairskem zasedanju potreba po novi svetovni gospodarski ureditvi nekak leit-motiv razprave, vendar ga bodo seveda prilagodili rešitvam, ki so bližje in nujnejše; pa čeprav teorija o novi gospodarski ureditvi na svetu ni nastala samo v gibanju neuvrščenih, pač pa, zavoljo nevzdržnega stanja, ki vlada, tudi v drugih večjih ali manjših, več ali manj pomembnih sredinah. Odveč je. o-menjati Združene narode, priklicati pa si je treba na primer v spomin, da so o »novih kriterijih za poglabljanje gospodarskih stikov« razpravljali pred leti na primer že v Rimskem klubu, da »korenito preureditev« podpira tudi tako imeno-ixma Brandtova komisija in da so evropske nevtralne dežele dovzetne »za potrebne spremembe«. Vse to pomeni, da bodo na kairskem srečanju naglas na dialogu dopolnili s spoznanjima, da neuvrščeni in nerazviti z ene strani za- vračajo tendence za tako imenovani »radikalizem«, to je za grobo prekinitev in odpoved kriterijem, ki jih določa Zahod, z druge strani pa tudi za miloščinski odnos, ki prav tako ni sprejemljiv. Kajpak je pričakovati, da se bodo spet zavzeli za tako imenovano »multilateralno« raz-ščiščevanje in reševanje teh odnosov (na primer v Združenih narodih), saj je znano, da pristajanje na bilateralne dogovore a priori prinaša zgubo slabo razvitim deželam. V vsakem primeru vse bolj trka na vrata potreba po konkretnih, čeprav bržčas ne dolgoročnih rešitvah. Simptomatični so primeri denimo Brazilije, ki se je preprosto odločila, da bo vračala samo polovico obresti na dobljena posojila, ali pa Peruja, kjer pa so prav te dni sprejeli sklep, da bodo za nekaj let vračali samo polovico dolga. Gospodarski položaj u nerazvitih deželah je zlasti zavoljo dolgov večinoma brezizhoden. Gospodarski strokovnjaki razvitih držav mestoma dokaj odkrito priznavajo, da so njihove dežele premagale krizo, ker so dobršen del kriznih bremen prenesle na nerazvite. Pri teh pa je dolg medtem že narasel na skoraj 1.020 milijard dolarjev. Slabo razvite dežele so dejansko postale, kot je rečeno tudi v osnutkih listin pred hararsko konferenco, »sredstvo za zajemanje« ali pa »zaloga za izkoriščanje« v prid bogatih. V 12 letih se je zadolženost povečala za osemkrat, obresti pa kar za ll-krat. V zadnjih petih letih so nerazvite dežele morale odplačati za dolgove in o-bresti reci in piši blizu 650 milijard dolarjev. MIRO KOCJAN Veliki šmaren ministra Scalfara Notranji minister Oscar Luigi Scalfaro ni posnemal kolegov, ki so si za veliki šmaren privoščili oddih, ampak je opravil tradicionalni obisk pri rimskih poveljstvih karabinjerjev, finančne straže in policije. Na sliki se pogovarja s policajema na konju (Telefoto AP) V Severni Irski spet divja nasilje med večino in manjšino LONDON — V Severni Irski je spet izbruhnilo nasilje. V teh dneh se neprenehoma vrstijo spopadi med Irci oziroma katoličani, Angleži oziroma protestanti in britanskimi oboroženimi oddelki. Samo v noči med petkom in soboto je bilo ranjenih 16 ljudi, med njimi 10 policajev. Nasilje je izbruhnilo zlasti v Belfastu in Londonderryju V Belfastu so spopadi trajali vso noč, še hujši pa so bili v Londonderryju. Tu so gasilci in policaji posegli, da bi ugasnili namerno podtaknjeni požar. Med gašenjem pa so jih skupine skrajnežev napadle s kamenji, zažigalni-mi steklenicami in drugim orožjem. Policaji so odgovorili s solzilci in z gumijastimi izstrelki, nakar je prišlo do splošnega pretepa. Veliko ranjenih je bilo tudi v Donemani in Kil-keelu, kjer so oboroženi oddelki skušali posredovati med Irci in Angleži. V zadnjih 24 urah je policija aretirala skupno kakih 50 oseb. Nič ne kaže, da se bo val nasilja v kratkem polegel. Vodja Demokratične unionistične stranke, pastor lan Paisley, ki velja za voditelja angleško-protestantske skupnosti, je včeraj pozval k splošni mobilizaciji, čeprav je svoje posvaril pred pobudami, ki bd lahko imele »kriminalske značilnosti«. Paisleyev namestnik Peter Robinson, ki je poslanec v britanskem parlamentu, pa je izjavil, da je pripravljen narediti vse, kar je potrebno, da ne bi prišlo do izvajanja britansko-irskega sporazuma. Sporazum, na katerega se je nanašal R°" binson, je bil sklenjen lanskega 15. novembra. Podpsala sta ga predsednica britanske vlade Margaret Thatcher in irski premier Garret Fitzgerald. V njem je Republiki Irski priznana posvetovalna pristojnost v upravljanju Severne Irske, poleg tega pa je predvidena odobritev novih zaščitnih norm v prid irsko-katoliške manjšine. Severnoirski Angleži oziroma protestantje vidijo v tem sporazumu prvi korak k priključitvi Severne Irske k Republiki Irski-Prav zaradi tega v zadnjih mesecih dajejo povod za spopade predvsem skrajneži angleško-protestantske skupnosti, ki pogostokrat napadajo tudi policijo in druge oborožene oddelke- Ena izmed najdrznejših protestnih akcij, ki s® jih v zadnjih časih izvedli protestantje, j® bil pohod na mestece Clontibret v Republiki Irski. Pohod so izvedli v noči med 6. in 7. avgustom, vodil pa ga je že omenjeni poslanec Peter Robinson. Demonstrantje so mestece pr®" cej razdejali. Hoteli so dokazati, kako slab0 je zastražena državna meja z Republiko Irsk0-v kateri naj bi imeli vama zatočišča pri pa0' niki severnoirskega katoliškega oboroženega S1' banja IRA. Poslanca Robinsona so aretirali ga izročili severnoirskim oblastem. Zdaj je n° začasni svobodi, proces proti njemu pa se b° pričel 2. oktobra. Zakaj se je nabornemu mornarju ustavilo srce? TARANTO — Paolo Romito, devetnajstletni nabornik iz Palerma, ki so ga v petek zjutraj našli mrtvega na njegovem ležišču v vojašnici Maricentro v Tarantu, je podlegel kapi. Takšen je izvid obdukcije, ki jo je opravil včeraj sodni zdravnik Chironi v mrtvašnici tukajšnjega pokopališča. Zakaj pa se je mlademu mornarju ustavilo srce, ni jasno, Paolo je začel služiti vojaški rok šele pred dvema tednoma. V vojašnici za mornarske rekrute Maricentro bi moral ostati na vežbanju le krajši čas in nato zapriseči. V četrtek je ob 17.30 zapustil vojašnico s tovarišema, da bi se malce razvedrili. Najprej so se sprehodili po mestu in nekaj nakupili, zvečer pa so stopili v picerijo. Pokojni je jedel torteline s smetano, prijatelja sta si privoščila vsak pico, vsi trije pa so si žejo tešili s pivom. Po povratku v vojašnico so se še kaj pomenih ob čači piva in kozarčku likerja, opolnoči pa je Paola začelo močno boleti v trebuhu. Pomagali so mu v stranišče, kjer je silovito bruhal, ko mu je bilo bolje, pa so ga spravili na pograd. Bolničarske pomoči pa nobene, ker ni zanjo, kot kaže, nihče zaprosil. Ob šestih zjutraj v petek se Paolo ni zbudil. To so namestniku državnega pravdnika Piergiorgiu Acguavivi povedali pokojnikovi tovariši. Obrambni minister Spadolini, ki je Paolovim svojcem izrazil sožalje, je od predsednika združenja žrtev vojaškega roka Falca Accameja prejel poziv, naj sproži preiskavo. Pretepel je moškega ker mu ni dovolil da bi treniral na cesti PORDENON — Banalni spor zaradi uporabe cestišča je spet zahteval svojo žrtev. Renzo Vecile, doma iz vasi Comino di Forgaria je bil namreč včeraj sprejet na zdravljenje v videmsko bolnišnico s pridržano prognozo zaradi posledic spora o uporabi ceste. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev se je Vecile v petek vračal domov s svojim mopedom, ko je nepričakovano naletel na pregrado, ki jo je postavil na cestišče 26-letni Gianluigi Braghin iz Padove. Braghin se je namreč prijavil za maianskj rally in je hotel izkoristiti praznični dan za trening. Da bi lahko v miru divjal s svojim avtom po cestah, ki bi jih moral prevoziti med dirko, je Braghin na lastno pest zaprl cesto za promet. Vecile pa se seveda s takim ravnanjem ni strinjal in je povedal dirkaču, kar mu je šlo. Vnel se je oster spor, med katerim je Braghin udaril starejšega moškega. Vecile se je zgrudil na tla in pri tem močno udaril z glavo ob cestišče. Njegovo zdravstveno stanje je bilo takoj kritično in zaradi tega so nesrečnega prepeljali v videmsko bolnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo (kaže, da je Vecile v globoki komi). Braghina pa so karabinjerji s postaje v Dan Danie-leju priprli in ga prijavili sodišču. Preiskavo o dogodku vodi namestnik državnega pravdnika v Pordenonu ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRl^ DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJ0 Roma - Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih P°' vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča: soji' Kuponi Poviški kapitala POSOJILA izplačljivi 1.3.1987 Polletje 1.9.1986 28.2.1987 Skupna vrednost 1.3.198^, 1982-1989 ovrednoteno II. emisija (Becquerel) 8, - % —2,726% _1,880°/° 1985-1995 ovrednoteno I. emisija (G. B. Beccaria) 5,25% + 0,525% + 2,485% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu- Velikošmarno praznovanje v Reziji Kramarjavi din prinesel vrsto kulturnih dogodkov Velikošmarno vzdušje pomeni v mestu zadušljivo vročino, ki se dviga iz asfalta, kolone avtomobilov na mejnih prohodih in avtocestah, zaprte trgovine in lokale! Da je na podeželju Popolnoma drugače, nikogar ne čudi, svojstveno pa je vzdušje ob velikem šmarnu v Reziji. Morda izvira še iz časov, ko so se izseljenci srečevali doma pb božiču in sredi poletja, brez dvoma je vezano na verski praznik, res pa je, ba je to trenutek, ko se posebno na Ravanci dogaja marsikaj. Nekakšen uvod v praznovanja je bilo folklorno srečanje, ki ga je preteklo nedeljo organizirala rezijanska folklorna skupina. Na predvečer veli-Roga šmarna pa je kulturno društvo Rozajanski dum pripravilo vrsto kul-ternih dogodkov, ki jih je strnilo v naslov Kramarjavi din, torej "dan izseljenca". Spored je vseskozi povezoval Predsednik društva Renato Ouaglia. Prvi dogodek je bila otvoritev slikarske razstave z naslovom Magija kot stvarnost - stvarnost kot magija, ki 1° je pripravila domačinka Brunetta di Lenardo. Poseben čar imajo njene "ženske v črnem", svojo poetičnost pa-izraža slikarka s kamni, ki se spreminjajo v violine, z markantnimi barvami, ki od slike do slike izražajo tesnobo, veselje, življenjskost. Fotografsko razstavo je oskrbel Gabriele Cherubini, ki ji je tudi nadel naslov Preporod neke dežele. Cherubini, ki je po rodu iz Bologne, je prvič prišel v Rezijo ob potresu, skušal je razumeti to dolino tako, da se je približal ljudem, s fotografskim objektivom pa je beležil trenutke razdejanja in napornega obnavljanja. Na sami otvoritvi občinstvo ni bilo preštevilno, kasneje pa, ko je stekel glasbeni del sporeda, se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. V prvem delu sta izmenoma nastopala skupina pevcev iz Solbice in štirinajstletni citiravec Daniele Ouaglia, ki ga je spremljal bunkulaš Alberto. V okviru sporeda z naslovoma Naše lepe stare wiže in Muzika živa duša naša smo lahko prisluhnili vrsti solbaških pesmi, kot sta na primer Ta hdra ta Indri-nina in Ta hdra Sartova, vnuk znanega godca Žwankule pa je zaigral vrsto viž, na splošno željo pa je svoj nastop zaključil z znano Lipa ma Marica. Bila je nato vrsta na gostu iz Trbiža Gian-paolu Ploznerju, ki je na čembalo zaigral šest Melodij za ples iz dobe 1500-1600. Večer je zaključila skupina Rozajanski vilažej, to so znani brata Rino in Giovanni Chinese s svakom Giovannijem di Lenardom. Zapeli so nekaj znanih popevk, kot so Wulažej, Naša ves in Rezija, predstavili pa so tudi novo pesem Na stiite zabet. Spored so dopolnile diapozitivi o Reziji. Praznično vzdušje ni bilo samo v dvorani, temveč tudi v sami vasi, kjer so ljudje prijetno kramljali pred gostilnami ali stojnicami. Malo pred polnoči se je oglasilo praznično pritrkavanje, ki je napovedovalo vrsto verskih obreedov in procesijo ob šmarni miši, na sporedu pa je bilo seveda tudi nekaj posvetnih zabav, kot nogometna tekma med dekleti z Bile in Ravance ter med poročenimi in neporočenimi moškimi z Ravance. Praznovanje je zvečer na trgu - kot običajno - zaključil nastop domače folklorne skupine. (nak) Tudi tu se soočajo s premajhnimi dotacijami Več bi v Ogleju lahko nudili turistom če bi Arheološki muzej imel več osebja OGLEJ — V tem kraju Spodnje Furlanije, kjer je bilo v rimskih časih veliko mesto, kasneje pa, po padcu cesarstva, sedež velikega Oglejskega patriarhata, imajo v vsakem letnem času veliko obiskovalcev. Gostje prihajajo na ogled rimskih znamenitosti kot tudi lepe bazilike, ki je daleč naokrog edini ohranjen spomenik iz tistih časov. V Ogleju za ohranjanje starin skrbi Arheološki muzej. V njem pa se že veliko let pritožujejo, podobno kot v drugih podobnih italijanskih ustanovah, da imajo premalo denarja za razvijanje vsakdanje dejavnosti in tudi da bi razvijali raziskave. Na razpolago imajo premalo denarja. Marsikje v Italiji, to zlasti v velikih mestih (Benetke, Firence, Milan, itd), so se iz zagate rešili s tem, da so večja trgovska ali industrijska podjetja sponsorizirala razstave, tako pri njih urejanju kot tudi s plačilom varnostnega osebja. Isto velja za obnavljanje muzejev. Množičen povratek turistov in izletnikov VIDEM — Včeraj, dan po velikem šmarnu, se je pričel množičen povratek turistov in izletnikov iz Jugosla-vije in letoviščarskih krajev v naši jteželi. Včeraj so zabeležili dolge kolone na obmejnih prehodih, tako So na primer na obmejnem prehodu Pri Trbižu tri kilometre dolge kolo-ne nemških in avstrijskih turistov, Pa tudi Italijanov je bilo veliko, ki So odhajali v Zeltweg gledat avtomobilsko dirko. Veliko prometa je bilo tudi po avtocestah, dolge kolone so bile pri izstopu v Mestrah in drugje. Izletniki s° počasi pričeli zapuščati najbolj ^hane letoviščarske kraje, kot so kfgnano, Gradež in razna hribovska središča. Ko tujci in tudi domači gostje počasi odhajajo, gostinci že oolajo račune in obračune. Zdi se, oa je bila letošnja sezona do sedaj dokaj plodna. Turiste niso preplašile Posledice černobilskega oblaka, ki s° bile pri nas dokaj občutene. Tudi govorice, da je morje ob naših oba-•ah nevarno onesnaženo so se izka-zale za netočne. Turisti očitno niso Verjeli nekaterim alarmistom. Lep povišek turizma so tako v primerjavi z lanskim letom zabeležili v Ravasclettu in v kraju Arta Terme, “odobno velja za ostale gorske tu-fistične kraje, nekakšna izjema je . ancavallo, ki je zabeležil padec tu-Dstov. Tudi turistični delavci v Lig-®anu so lahko zadovoljni, Gradež pa te te vedno popolnoma zaseden. . Omenjeni dejavniki jasno dokazu-tejo, da turisti vedno raje zahajajo v 'teaje, kjer je postrežba dobra in domača, zapuščajo pa draga središča, Pa takšna, kjer s postrežbo in po-odbami niso zadovoljni. Prav goto-p° je, da so tudi turistična središča v '“K pričela ostro konkurirati z istr-.*'mi letoviščarskimi kraji in to ver-tetno prav zaradi razmerja med ce-ami in ponudbo. Gostom ni pač do-0li te lepo morje... Darujte v sklad Mitje Čuka Ponovno gluha ušesa za probleme okolja Bo nov jez izmaličil lepoto reke Idrijce in okolja? Do nedavnega je Idrijca veljala za eno izmed razmeroma najčistejših slovenskih rek. V resnici skoraj ne poznamo primera, kjer bi reka tako enakopravno in domače, vsa naravna, polna rib, igriva, čeprav včasih tudi grozeča ob poplavah, šumljajoče tekla skozi mesto. "Mestne reke" po širnem evropskem prostoru so po večini že mrtve ali napol mrtve, zastrupljene in seveda uklenjene v "urejena" korita bolj ali manj za silo okrašena z "ekološkimi" zidci s fugiranim kamenjem, ki naj bi zakrili neizprosno zakonitost kanalov in hinavsko ustvarjali videz naravnosti in pristnosti. Take rešitve poznamo tudi na Slovenskem. Eden zadnjih primerov je Vipava, koder reka sedaj prav lepo teče, a reke Vipave na tistem delu ni več, vsaj ne take, ki bi utripala in živela z naravnim okoljem in ustvarjala ugodje za oko in počutje... Imamo pač preveč tehnokratov in premalo občutljivih duš z občutkom odgovornosti za prihodnost, premalo ljudi kot je kak Marko Pogačnik, kot sta bila pokojna France Avčin in Aleš Bebler... Videti je, da je sedaj prišla na vrsto Idrijca. Njena velika "krivda" je poplavljanje, za kar pa je resnični krivec jez pod topilnico, ki so ga pred leti tako "preuredili", da si od takrat sledijo hujše povodnji. Idrijčani so že leta 1985 zahtevali, da naj se najprej odpravijo napake na jezu in naj se šele potem začne z drugimi ukrepi. Kdor sedaj pride v Idrijo, strmeč opazi, da se z Idrijco na njeni poti skozi mesto dogaja nekaj odločilnega. Medtem ko pred vstopom v Idrijo utrjujejo brežino zaradi plaza, po strugi v mestu rijejo stroji in jo poglabljajo ter širijo. Zavedajoč se, kaj tej lepi reki grozi, se je novoustanovljeno Muzejsko društvo, v skrbi za ohranitev žive reke, ki teče skozi mesto, odločilo, da opozori javnost z odprtim pismom že sredi junija. Po nekaterih pojasnjevanjih, zagotovilih in dogovorili to pismo ni še prišlo v javnost. Po vsej verjetnosti pa bo, saj je sedaj na Idrijskem izbruhnil že nov, verjetno še hujši ekološki problem, saj ga nekateri imenujejo kar krajinski in spomeniški zločin. Tik pod znamenitimi Klavzami na Idrijci, ki še 214 let stojijo pod izvirom Idrijce v slikoviti soteski pod Mrzlo rupo, so te dni dokončali z zidavo be- ega novo elektrarno. Trenutno še ni znano, kako je bilo sploh mogoče pridobiti vse potrebne papirje in dovoljenja in kdo je glavni krivec, da so jez zgradili tako blizu Klavž na Idrijci tako rekoč pred nogami, gradbene mojstrovine Idrijčana Jožefa Mraka in hkrati edinstvenega slovenskega tehniškega spomenika. Jez je postavljen tako, da Klavž ni več mogoče fotografirati in seveda tudi ne videti v vsej njihovi mogočnosti, enkratnosti in lepoti; voda bo zalila vse njihove, v skalo zagozdene temelje iz rezanega kamna, ljubke slapove čez divje stene in seveda tudi tanko vodno zaveso, ki se spušča čez iztek obeh obokanih odprtin, kjer so bila nekoč lesena vrata oziroma zapornici. Gladina novega umetnega jezera bo namreč segala prav do višine omenjenega izteka! To je prav gotovo sodobno barbarstvo, ki nima para. Že res, da nam je energija nujno potrebna, a zakaj jezu niso napravili vsaj nekaj metrov niže ali morda više ali pa sploh diskretno uporabili samih Klavž. Bati se je, da je sedaj že vse prepozno. Do Klavž smo se podali natančno za 200-letnico smrti (!) Jožefa Mraka, znamenitega, a vendar še premalo znanega idrijskega jamomerca, slikarja, kartografa seveda in predvsem graditelja Klavž, ki je bil rojen v Idriji 25. 2. 1709 in je tu umrl 13. 8. 1786. (Kot kartografa bo Mraka na simpoziju o zgodovini kartografije konec oktobra obravnaval raziskovalec Branko Korošec). Po vsem tem se lahko še vprašamo, ali je res neizbežno, da bomo počasi ob vse, kar je lepega, vrednega in na kar smo ponosni, pa četudi trenutno ne proizvaja kilovatov ali dinarjev. Beremo, da je nevarno za Dragonjo, bo morda kmalu nevarno za, recimo, Tolminska korita, Vintgar... TOMAŽ PAVŠIČ V Ogleju pa so na tesnem. Nekako so odmaknjeni od splošnega dogajanja v Italiji. Pred dnevi je deželni odbornik Carbone bil tam na obisku in se z domačini pogovarjal o tem vprašanju. Morda bo oglejskemu muzeju in drugim tamkajšnjim kulturnim dejavnostim prišla kaka pomoč iz deželnih virov. Težave so se pokazale tudi v zelo preprosti zadevi. Okrog dragocenih rimskih kamnov visoko rase trava. Prav v tem času, ko se med spomeniki in starimi kamni kreta veliko turistov, je bila trava kar zelo visoka. Zaradi tega se je skupina mladih iz Ogleja ponudila, da bi prostovoljno pokosila travo na zavarovanih prostorih. Zavod za spomeniško varstvo ni s tem soglašal, mladim je prepovedal vstop s kosami na zavarovani prostor. Ti so v znak protesta pred vhod nekdanjega rimskega rečnega pristanišča razobesili protestne lepake. Pobuda mladih pa je vendarle imela svoj učinek. V zavodu za spomeniško varstvo so prebrodili birokratske težave in ta teden so prišli delavci, ki so travo pokosili. Pomanjkanje osebja v oglejskem muzeju je tudi razlog, da so nedostopni nekateri kraji s spomeniki. Ti so ograjeni z žico. Turisti se morajo zadovoljiti, da jih fotografirajo od daleč. Vse to zato ker ni osebja, ki bi med obiskom varoval stare spomenike pred sodobnimi vandali, ki imajo ne prav čedne navade podpisovati se na rimski steber. Tudi na županstvu v Ogleju si prizadevajo, da bi sodelovali v tej akciji ohranjanja starin. Občinska uprava sedaj popravlja dve stavbi na trgu pred baziliko. Namenila jih bo raznim kulturnim servisom in tudi muzeju bolj sodobnih starožitnosti. Seveda ne bo šlo za konkurenco arheološkemu muzeju. Tako v Gradežu kot v Ogleju se prav dobro zavedajo kako pomembno je združiti zahteve letoviščarjev v Gradežu in tudi na obrežju Belvedera po soncu, zabavi in dobri hrani, s kulturnimi potrebami obiska starih spomenikov. Odkar sta Gradež in Oglej združena v enotni letoviščarski ustanovi si prizadevajo, da bi turistom nudili čimveč. MARKO VVALTRITSCH »POLETJE 86» sezonske linije z letališča: LJUBLJANA DUBROVNIK PULJ SPLIT TIVAT ZADAR za: PORTOROŽ za: BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT Prodaja kart in informacije: TRST, vse turistične agencije v Sloveniji Ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in EB at,ria airways 52. Philipp Vandenberg Hetera . "Konjerejec Difilides,« je začela obotavljajoče Megara, zapustil Dafne svoje posestvo v Sunionu in čudovito esfn° hišo. Dafne ima pomisleke, ali naj sprejme to de-švwC,r!0' Radi bi žrtvovali kozlička Apolonu, potem pa sli-dvoj odgovor.« Eufrantid je poslušal heterine besede z obrazom, obr-v nebo, da je ležala njegova brada vodoravno, sr ,?■ ostal dolgo,- potem je brez besede odšel k oltarju "(vi rt°danjega dvorišča, položil dve poleni grčavega 'j ^rOVenn locr, rtn in Lrnt DD ril/iP711 SR 70 ZQČCl jhr?Ve9a lesa na žerjavico in kot po čudežu se je začel Koi dvigati bel dišeč dim. Eufrantid je z zanesljivim ko-ozn? odšel k izhodu. Ko se je vrnil, je držal trzajočega . teka za noge in ga fj.± iivye m yu /v ciiio — . enemu kamnu. S hitrim gibom je dvignil žival, udaril z vr g/aV° °b kamen’ da 1° Ie omamU‘ potem pa ji prere- odnesel k črno marmoriziranemu Oaf P° žlebiču je odtekla svetla kri v pripravljeno posodo. pf ne se je obrnila proč in položila glavo na Megarine ' teedtem ko je jasnovidec začel z velikimi rezi razko-j-0 žrtveno žival, je mrmral nerazumljive molitve. Vsak : vsak prijem pri tem opravilu je pričal, da ga je starec opravljal že vse življenje. Nazadnje so ležali deli mesa in drobovina ubite živali na črnem kamnu. Potem ko je Eufrantid položil meso na žareče poleno, kar je povzročilo oster, črn dim, je tipaje poiskal jetra žrtvene živali. »Pridita!« je zaklical in jih držal proti heterama. »Kakšno barvo ima ta organ? Je svetel ali temen, rdeč ali rjav?« Dafne in Megara sta z gnusom gledali spolzka jetra v krvavih rokah jasnovidca. »Rdeč,« je odgovorila Dafne, »svetlo rdeč! in Megara ji je pritrdila. »In obrisi? Ali so gladki ali pa se vidi rob z mnogimi zarezami?« Nagnili sta se nad organ, da bi si natančneje ogledali njegovo obliko. »Vidim dve zarezi, široki kot prst, na obeh straneh,« je rekla Dafne, »drugače pa so jetra gladka in zaobljena.« Tedaj jih je starec vrgel na žrtveno mizo in rekel: »Hčerki moji, prinesita mi skodelico vode, da se bom lahko očistil!« in zelo temeljito si je izpral kozličevo kri. Potem je sedel na kamnito klop, obdano s cvetočim oleandrom, in ju z gibom roke povabil, naj mu sedeta k nogam. »Moire, omahljive hčerke Zeusa,« je nazadnje spregovoril, »ti niso dodelile enoličnega življenja. Dafne. Lahe-sis, ki odloča o življenski usodi, je v nenehnem boju s Kloto, ki plete življensko nit, medtem ko Antropos, ki prereže življensko nit, čaka zelo daleč.« Dafne in Megara sta se vprašujoče spogledali. »To pomeni,« je nadaljeval slepi jasnovidec, »da ti je usojeno dolgo življenje, z vrhovi, ki so višji, in nižinami, ki so nižje kot pri večini ljudi. In zdaj odgovor na tvoje vpra- šanje: dediščino moraš vzeti, če nočeš pregrešiti proti bogovom. Enega namreč zasujejo z bogastvom in denarjem po svoji nerazumljivi volji, drugemu pa odrekajo celo najbolj nujno potrebno vsakdanjo hrano. Vendar bodi prepričana, da ostajaš vedno zgolj upraviteljica zakladov, ki so ti dani od bogov. Če jim bo tako všeč, bodo vzeli spet vse nazaj.« »Torej naj sprejmem Difilidovo dediščino?« je vprašala hetera še enkrat, in Eufrantid je odgovoril: »Vzemi, če je tako po volji bogov.« Ko je Dafne pogledala zrcalo, je v njem videla popolnoma razcvetelo, lepo žensko dvajsetih let, v letih, ko helenske ženske rečejo moškemu »da«, mu prinesejo spoštljivo doto in za vedno izginejo za zidovi skupne hiše, da bi skrbele za otroke in kuhinjo. Čisto drugače pa je bilo pri heteri Dafne. Naenkrat je bila bogata. Če so si do zdaj Dafne najuglednejši Atenci samo želeli, so jo zdaj tudi občudovali zaradi njenega precejšnjega premoženja, ki si ga je pridobila v mladih letih. Posestvo takšne razsežnosti, kot je bilo tisto v Sunionu, ni bilo lahko upravljati tako, da bi tudi naprej prinašalo takšen dobiček kot do zdaj — še posebno pa ne za mlado žensko. Dafne pa je ravnala zelo spretno, ko je poklicala Feno-sa, upravitelja posestva, in njenih dvesto sodelavcev ter jim sporočila, da naj vse ostane po starem, gospodarjenje in dohodek. Vsakdo bo dobil dodatno še desetino svojega dohodka, sužnji pa bodo postali osvobojeni meteki. S pravično plačo pred očmi so delali nekdanji sužnji še marlji-veje in preudarneje kot do takrat, tako da je posestvo kljub večjim izdatkom za plače prinašalo večji dobiček. Miren veliki šmaren je tudi na Tržaškem pregnal nevšečnosti dolgotrajne soparne vročine Dobro obiskana kopališča in Kras na cestah pa gneča prvih povratnikov Iztekajoči se praznični konec tedna je tudi pri nas "pustošil" manj kot ob nekaterih preteklih šmarnih, povrhu pa je s prijetnim vetrčkom pregnal nevzdržno soparo, v kateri smo se dušili vso prvo polovico meseca. Po četrtkovem silovitem, a kratkotrajnem nalivu, se je ozračje sprostilo, poletna burja pa j'e čez noč odpihala razgreto vlago, tako da nas je na veliki šmaren pozdravilo kristalno čisto nebo. Vetrič je ves dan skrbel za prijetno počutje kopalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili obalo od Devina do Milj, tako da je bilo iskanje parkirnega prostora ob njej res pravi podvig. Kot rečeno, je bil dan idealen za kopanje, malo manj pa za plovbo, saj je bilo morje precej razburkano. Še bolj sveže je bilo na Krasu, kamor se je v zavetje dišečih borovcev zateklo lepo število Tržačanov in priredilo pod njimi prave družinske pojedine. Tisti, ki so se odpravili malo dlje, do sosednje istrske obale ali pa proti Gradežu, so to storili že zgodaj zjutraj, saj je času za potovanje kazalo odmeriti kaj več z ozirom na gnečo po cestah ali pred mejnimi prehodi. Mesto je veliki šmaren preživelo tako kot preživlja večino poletnih nedelj: dopoldne je bilo živo v maloštevilnih odprtih barih in prodajalnah časopisov, proti poldnevu pa se je mesto izpraznilo, vse do prvega večernega hlada. Množica se je, kot rečeno, preselila ob morje ali na Kras, kjer je preživela najtoplejše ure dneva. Pozno popoldne je promet ponovno oživel, v središču mesta je bilo srečati precej sprehajalcev, ki pa so po sladoled ali kozarec sveže pijače morali v predmestje, kjer so bili javni lokali za razliko od povsem zaprtega središča, nekoliko bolj gostoljubni. Rekordne obiske so zvečer zabeležile restavracije in gostišča, še zlasti tista na Krasu, ki se ponašajo z velikimi vrtovi. Od meje se je pozno v noč vila dolga vrsta vozil z enodnevnimi izletniki, ki se je nadaljevala ves včerajšnji dan. Na Škofijah je bila dopoldne večkilometrska kolona povratnikov, pretežno prebivalcev severnoitalijanskih mest, ki so anticipnali svoj povratek z dopusta ob jugoslovanski obali. Tudi danes se nadaljuje prva "povratna" faza, saj bodo jutri spet stekli stroji v številnih tovarnah severne Italije. Kar smo zapisali, velja seveda za veliko večino Tržačanov, ki so praznični dan ali "most" preživeli doma, v bližnjih obmorskih ali gorskih letoviščih. Izbrana manjšina naših someščanov — seveda takih, ki premorejo precej zajetnejšo denarnico pa si je omislila dopust daleč od doma. Čeprav je tropsko sonce dandanes bolj "in" v času zimskih počitnic, se mu marsikdo noče odpovedati niti ob velikem šmarnu. In tako so imeli te dni obilico dela v vseh tržaških potovalnih uradih, ki ponujajo tradicionalne počitniške in potovalne aranžmaje največ zanimanja je za ladijska in letalska potovanja — pa tudi "eksotične poslastice", za katere je treba globje seči v žep. Tačas so baje najbolj v modi počitnice na Tajskem in ob Karibskem morju... Vračajoč se k domačemu šmarnu, seveda ne gre prezreti velikega obiska na vseh domačih praznikih in šagrah, o katerih podrobneje poročamo posebej. Zagotovljen uspeh praznika sardel pred Pomorsko postajo pa priča, da je tudi mesto "žejno" družabnih prireditev na prostem, ki so sicer tako značilne za Kras. Veliko udeležbo so imeli tudi prazniki, ki so jih na veliki šmaren priredila tržaška jadralna in pomorska društva ali kopališča, prav tako kot prazniki komunističnega tiska. Skratka, ljudje se radi odzovejo vabilu na prigrizek in srečanje v večernem hladu, saj smo že zapisali, da je takih, ki svoje počitnice in praznike preživljajo doma, veliko, veliko več, kot si navadno mislimo. Prav zato morda ne bi bilo odveč malo več razmišljati o tem, kako bi praznične dni v mestu poživili in popestrili ter ljudem omogočili, da bi se tudi doma čimbolj prijetno počutili. Tržaški korzo na veliki šmaren opoldne... ..in kraški gozdiči ob isti uri »Zaprto zaradi dopusta« ...a brez pravega kriterija Tržačani so se letos v dobršni meri odrekli velikošmarnemu koncu tedna daleč od mesta in se raje posvetili bližnjim plažam in kopališčem. Še celo v kavarni na Trgu Unitd je marsikdo srebal ledeno kavo, kot bi praznik 15. avgusta zbrisali s koledarja. Pa vendar obstaja žal tudi tak Trst, ki je ostal 15. avgustu zvest do skrajnosti. To je Trst gostincev in prodajalcev, ki so poskrbeli za vrsto "skrajnih primerov" in hudo penalizirali tako Tržačana, ki se je odločil, da kljub vsemu ostane doma in turista, ki je verjel tržaškim ponudbam. Glej npr. Sv. Ivan, kjer so bile 15. avgusta (in bodo vse do konca meseca) zaprte reci in piši vse trafike in kioski za prodajo časopisov. Svetoi-vančan je moral do bivše pivovarne Dreher, da je lahko kupil časopis ali cigarete. Lastnika edine odprte trafike pred Sv. Ivanom smo vprašali, kako je lahko sploh prišlo do tega. Odgovoril nam je, da se lastniki trafik običajno zmenijo med samo, tako da ostane odprta vsaj ena trafika na dve. Pri Sv. Ivanu pa so iz zasebnih interesov očitno pozabili na sicer nenapisano pravilo o urejevanju dopustov, ki ga narekujeta zdrava pamet in spoštovanje do odjemalca. V hudih škripcih so se znašli tudi tisti Tržačani, ki bi si radi privoščili kosilo ali večerjo v restavraciji. Razen redkih (pa res redkih) izjem so gostinci "na slepo" pozaprli svoje lokale in pustili Tržačana tako rekoč brez naj- manjše izbire. "Izjemno stanje" se v tem resorju še nadaljuje, kot lahko sami preverite, če imate pri roki telefonski imenik. Tudi za turista smo v Trstu "veli-košmarno" poskrbeli. Na Trgu Unita sta namreč urada CIT in Letoviščar-ske ustanove zaprta in ...v popravilu. Kot bi sedežnice in vlečnice popravljali, kadar je največ snega na progah! Še dobro, da je Miramarski grad odprt vse dni v letu tudi 15. avgusta. A kaj ko ni človeka, ki bi turistu razkril to dejansko neverjetno skrivnost. (e. f.) Problem, ki je v sedanji suši še posebno aktualen Tudi kmetijstvu voda po znižani ceni kot drugim gospodarskim dejavnostim Zgodovina je od vsega začetka zaznamovala prizadevanja človeških skupnosti, da bi si zagotovila vodo za preživetje. Dokler je bil pračlovek samo lovec, je potreboval vodo samo za svoje fiziološke potrebe. Ko pa je postal kmetovalec, se je vsa stvar obrnila na glavo. Pračlovek-kmetovalec je bil prisiljen, da zagotovi vodo zemlji (naravi), ki mu je dajala hrano za preživetje. Načine, kako je skušal to doseči, preučujejo antropologi. Od plesnih obredov za priklic dežja, do najsodobnejših izkušenj v izraelskih kibucih, se je nakopičilo še in še snovi za preučevanje. Tako naj bi izgledal uvod našemu pogovoru z agronomom Vitjanom Sancinom, ki smo ga vprašali za mnenje o škodi, ki jo je povzročila dvomesečna suša. "Če hočemo imeti dobro kmetijstvo", je začel Sancin, "oziroma tako kmetijstvo, ki bo gospodarsko donosno, je nujno potrebno, da si priskrbimo zadostno količino vode; kajti kmetijstvo, ki je prepuščeno okoliščinam (brez umetnega posega) ne daje nobenega jamstva za uspeh. O tem je bilo že veliko govora. Obstajajo različne zamisli. Najtehtnejša bi verjetno bila gradnja t. i. kmetijskega vodovoda. Najhitrejša pa, če bi zagotovili kmetovalcem vodo po znižani ceni. Nedo- pustno je, da dobivajo druge gospodarske dejavnosti vodo po znižani ceni, kmetijstvo pa ne. Če bi naše vinograde primerno namakali, bi imele trte večjo rodnost in izboljšala bi se tudi kakovost pridelka. Ne gre prezreti dejstva, da bi imeli iz leta v leto bistvene razlike v količini pridelka, kar je važen dejavnik za primerno komercializacijo našega vina. Nekateri pridelovalci že razmišljajo o možnosti, da bi zalivali vinograde, a jih, na žalost, visoka cena vode odvrača od te zamisli. Namakanja seveda ne gre omejiti samo na vinogradništvo. Gojenje oljk, vrtnarstvo in cvetličarstvo bi verjetno doživeli pravcati preporod, če bi dobili vodo po zmernejši ceni." "Za naše kraje", meni Sancin, "bi bil najprimernejši kapljični sistem namakanja, ker zahteva ta način namakanja najmanjšo porabo vode. Morebiti bi prišel v poštev še oroševalni sistem, ki pa zahteva večjo porabo, ker namaka večje površine. S kapljičnim sistemom namakanja se v normalnih okoliščinah poveča rodnost trt za 20 do 30 odst." Koliko škode pa je po vašem mnenju povzročila našemu kmetijstvu sedanja suša? "Neposredne škode do sedaj ni veliko, ker so na primer trte ih oljke zelo Pogovor z direktorjem SGP Kraški zidar Stankom Fabjanom »Dobro se zavedamo, da je naše sodelovanje pri gradnji avtoceste marsikomu trn v peti« Veliko prostora smo na naših straneh že posvetili gradnji avtoceste po-tržaškem Krasu, predvsem glede na škodo, ki jo to sicer potrebno javno delo povzroča naravnemu okolju in prebivalcem kraških vasi. Danes pa z veseljem objavljamo nekoliko drugačen zapis o poteku gradbenih del oziroma o enem izmed njihovih izvajalcev. Gre namreč za sežansko Splošno gradbeno podjetje Kraški zidar, ki je tržaškim Slovencem že dolgo znano po številnih uspehih, še zlasti na področju gradbenega projektiranja. Da bi kaj več izvedeli o udeležbi sežanskega podjetja pri gradnji kraške avtoceste, smo se po telefonu obrnili na njegovega direktorja Stanka Fabjana, ki nam je prijazno postregel z vsemi potrebnimi podatki. "Povsem razumemo ogorčenost prizadetega prebivalstva zaradi visokega davka, ki ga z razlaščanjem lastne zemlje mora plačevati za javno korist," nam je dejal sogovornik, očitno dobro seznanjen z našimi razmerami. "Toda mi moramo svoje delo opraviti in izpolniti obveze, ki smo jih sprejeli s pogodbo o najemu zemeljskih del za avtocestni odsek med Padričami in Opčinami." Pri tem je direktor omenil, da se morajo pri delu spoprijemati tudi z nekaterimi problemi: njihovi geometri zakoličijo traso, neznanci pa ponoči izpulijo količke in delo je treba ponoviti. Kljub razumevanju za. ogorčenje domačinov je treba reči, da tak protest ne prinaša nobene koristi razlaščencem, medtem ko izvajalcem povzroča marsikatero nepotrebno zamudo in dodatno delo. Kako je Kraškemu zidarju uspelo prodreti na zahtevno italijansko tržišče? Kot smo že pisali, je državno cestno podjetje ANAS z licitacijo oddalo dela za izgradnjo avtoceste rimskemu izvajalcu FIGIC, le-ta pa je med ponudniki za izvedbo zemeljskih del izbral sežanskega partnerja, ki je očitno ponudil najboljše pogoje in zmagal v ostri konkurenci. SGP Kraški zidar je tako prejel v podzakup ureditev zemeljske trase 4 kilometre dolgega avtocestnega odseka med Trebčami in Opčinami, za kar je s firmo FIGIC sklenil pogodbo v skupni vrednosti 1,8 milijarde lir. 'Za nas pomeni ta pogodba, ki smo jo sklenili že lani, velik uspeh. Začeli smo pred dvema mesecema in dela za sedaj dobro potekajo, ob popolnem zadovoljstvu naročnika. Zavedamo se, da je naša prisotnost na vaši strani meje marsikomu trn v peti," je dejal naš sogovornik," saj gre za prvi primer jugoslovanskega podjetja, ki dela v Italiji na tako zahtevnem področju, kjer so Italijani veliki mojstri. Na gradbišču dela trenutno 20 do 25 članov sežanskega kolektiva, predvsem specializiranih delavcev, ki vsak dan prihajajo na delo preko meje, prav tako, kot je čez mejo (v obliki začasnega izvoza v Italijo) prišla tudi vsa potrebna mehanizacija in material, zlasti še eksploziv, ki ga tudi sicer izvažajo v Italijo. Lahko si je predstavljati, da je bilo za vse to potrebno premostiti vrsto birokratskih ovir, ki so jih pri Kraškem zidarju z dobro voljo rešili in so danes upravičeno ponosni in zadovoljni, da delajo. Če tolikokrat ugotavljamo, da je Trst z zadnjo vojno izgubil še z&dnji del svojega naravnega zaledja, velja isto tudi za — sicer mnogo manjše - kraško središče, kakršno je Sežana. Za tamkajšnje pridne roke je seveda mnogo bližje iti na delo na Opčine ali v Trebče, kot na kak drugi konec Slovenije ali Jugoslavije, saj gradbeni poklic pač zahteva veliko mobilnost. Direktor Fabjan pa tudi ni skrival, da si od uspešnega sodelovanja pri gradnji avtoceste, ki naj bi se predvidoma zaključilo februarja prihodnjega leta, obetajo in želijo nadaljnjega dela pri nas. Pa ne samo pri gradnji cest, temveč tudi pri stanovanjski izgradnji, pri kateri se je Kraški zidar še posebno izkazal z izvirnostjo in kakovostjo svojih gradenj. Upajmo, da se jim bodo upanja izpolnila, saj tovrstno delovno sodelovanje ne bi smelo biti nobena izjema, temveč pravilo gospodarskega in proizvodnega sodelovanja ob meji. O njem se namreč že desetletja mnogo govori, konkretno pa je bilo še vse premalo uresničenega. Želeti si je zato, da tovornjaki z napisom Kraški zidar na tržaškem Krasu kmalu ne bodo nikomur več trn v peti, pač pa drobni, a dobrodošli znak povezovanja sosednih gospodarstev v korist prebivalcev na obeh straneh meje. Sežanskemu delovnemu kolektivu želimo uspešno delo pri oranju kraškega kamna in delovnega sodelovanja preko meje! odporne. V prihodnje pa, če ne bo prišlo do obilnega dežja, se bodo stvari bistveno poslabšale. Zaradi pomanjkanja vode bo lahko manj sladkorja v grozdju, da o rodnosti trt sploh ne govorimo. Sicer pa sta visoka temperatu ra in pomanjkanje vlage preprečila širjenje raznih bolezni, tako da bomo verjetno v Bregu od povprečnih 6 do 7 škropljenj na leto, letos zdrknili na 4 ali 5. Kar se tiče oljk ni, kot rečeno, večjih problemov. Izjema so mlade rastline, ki nimajo še razvitega koreninskega spleta. Priporočljivo bi bilo. da bi gojitelji oljk večkrat zalivali mlajše rastline. Vrtnarstvo in cvetličarstvo pa sta zaradi suše pretrpela večjo posredno škodo kot ostale kmetijske panoge. Za večjo posredno škodo smatram večje izdatke, ki bremeni- Svarilo oblasti pred radioaktivnimi svežimi gobami Uživanje svežih gob je lahko nevarno. Krajevne zdravstvene enote zato svetujejo prebivalstvu naše dežele veliko previdnost. V gobah so namreč odkrili delce radioaktivnega cezija, kot je v četrtek sporočilo zdravstvenim enotam deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo ter jih pozvalo, da to opozorilo posredujejo krajevnim upravam-Tako je včeraj tudi tržaška krajevna zdravstvena ustanova poslala vsem županom naše pokrajine brzojavko, v kateri je rečeno, "da so bile v gobah iz raznih, tudi kraških krajev naše dežele ugotovljene pomenljiv® vrednosti radioaktivnega okuže-nja in da se zato odsvetuje njihovo uživanje". V sporočilu j® tudi rečeno, da bo KZE sproti obveščala javnost o razvoju položaja. jo vrtnarje in cvetličarje zaradi v®c|e porabe vode. Najhujši udarec Pa. t suša doslej zadala živinorejcem, sa\ šel praktično skoraj ves pridelek 0 ve rakom žvižgat." z Ko smo prepisovali naš razgovor agronomom Vitjanom Sancinom, 510 se skozi okno ozirali za oblaki, z up njem, da bodo našim kmetovale® . prinesli toliko pričakovani dež, kal ploha, ki se je ulila v sredo, ni veh zalegla. Morda bo le prišel. j • fotostudio • barvni posnetki • kupon s popustom OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739 Praznika na Opčinah in Repentabru zabeležila velik obisk občinstva Naš fotograf je v svoj aparat ujel prizor iz briljantne komedije Picnic s tvojo ženo, ki jo je igralski par Andrej in Marija Jelačič uprizoril v petek popoldne na Opčinah na vrtu Prosvetnega doma, kjer te dni poteka Tabor 86. Na veliki šmaren se je ljudi na prazniku KD Tabor kar trlo. Včeraj so nastopil; kotalkarji ŠD Polet. Oba večera je za veselje prisotnih poskrbel ansambel Taims. Današnji program predvideva za 18. uro nastop škedenjskega pihalnega orkestra Refolo. Veliko ljudi se je zbralo tudi na velikošmamem praznovanju na Repentabru. Na dvorišču pred cerkvijo, v senci lip je tržaški škof Bellomi, kot že prejšnja leta na ta dan, daroval v slovenščini slovesno mašo. Po maši se je škof (na sliki) dolgo zadržal v sproščenem kramljanju z ljudmi, ki so se kljub hudi vročini zbrali na Taboru ter se ob kuhanih štrukljih, domačem pršutu, siru tabor in kraškem teranu ter ob prepevanju slovenskih pesmi, zadržali dolgo v noč. SEKCIJA KPI E. BERLINGUER prireja danes, 17. avgusta, v Šem-polaju FESTIVAL UNIJA’ IN DELA Spored danes ob 19. uri nastop folklorne skupine V. GORTAN iz Umaga, od 2030 dalje ples z ansamblom VENERA ŠD ZARJA — BAZOVICA vabi na ŠPORTNI PRAZNIK Danes, 17. avgusta, na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Zvečer ples z ansamblom DOMAČI FANTJE iz Ilirske Bistrice. Delovali bodo dobro založeni kioski. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kumrovec—Klanjec—Dolnjo Stu-bico v sredo, 20. t. m., ob 7. uri zjutraj izpred sodnjiske palače na Foro Ulpiano. Prostih je še nekaj mest. NEZASLIŠAN DOGODEK NA POGREBU R. SFERZE v Senatorka Jelka Gerbec je na tržaškega župana in na direktorja službe za pogrebne prevoze naslovila od-Prto pismo, katerega vsebino v celoti objavljamo. »V torek, 11. avgusta, smo na pokopališču pri Sv. Ani pokopali našega tovariša Romana Sferao, zgled-bega slovenskega antifašista in usta-bovitelja KPI. Pogreb, predviden za 10.15, je iz mrliške veže v Ul. Pie-ta krenil z zamudo. Svojci so želeli civilni pogreb, spoštujoč voljo pokojnika, podpisano pa so prosili, naj mu izreče poslednji Pozdrav v italijanščini in slovenšči-oi.^ Nalogo je sprejela in se čutila Počaščeno, ker ji je bila zaupana. Pred krsto je najprej spregovorila Y slovenščini, ko pa je začela ita-bjanski govor, je dal nekdo — očit-bo nevzgojen — pogrebnemu osebju bavodilo, naj spusti krsto v grob. b® dve minuti pred koncem govora Pa je prišel drugi pogrebni spre-v°d, ki ga je spremljal duhovnik, in bova krsta je bila — brez najmanjšega ozira na svojce tovariša Sferze *b na govornico — postavljena pred bavzoče, ki se še niso poslovili od svojega umrlega. Ob splošnem presenečenju in ogorčenosti ni bilo več razumeti, če je bil nagrobni govor namenjen Romanu Sferzl ali pa ne-2banemu pokojniku, ki je ležal v novi krsti. Naj dodam, da je sprevod jovariša Sferze potrpežljivo čakal kakih deset minut, da je duhovnik kon-cal svečanosti predhodnega pogreba. Ne vem, kdo je kriv za dogodek. (->otovo pa je, da nečesa takega ni-j^jb nikdar doživela, ne kot ude-Ježenka, ne kot govornica, in zago-.avljam vam, da sem se v svojem fbTjenju udeležila številnih civilnih Jb cerkvenih pogrebov in na mnogih mdi govorila. Zagotavljam vam tudi, da so bili ^bngi izmed teh pogrebov civilni in ^bogi drugi cerkveni ter da sem v ®cini primerov govorila za duhov-J^ki, ne da bi se kdajkoli pojavil kak Problem. To lahko potrdijo še podobno duhovniki, ki so službovali v arkovljanski župniji, kjer živim in JPr srečanj na pokopališču ni bilo r^‘(>. Ob koncu pogrebnih svečanosti U110 si vedno prisrčno stisnili roke, bajvečjem vzajemnem spoštovanju, v.Nezaslišani dogodek, ki smo ga dosoli na pokopališču pri Sv. Ani, JuJbore uiimo brez upravičene ob-jgbp®- V imenu svojcev, tovarišev Er 'k' s^bbke in vseh udeležencev po-. eba izražam zato ogorčen protest ia Vas naprošam, da posežete za po-smtev neljubega dogodka in za to, bovde po^0^ne st-var‘ ne bi več P0- J Pričakovanju prijaznega odziva raj izredno skopi: karabinjerji namreč uradne dinamike niso sporočili, razen pojasnila, da sta se Gualtiero Melisano in Pietro Murgia službeno peljala proti železniški postaji in da sta na križišču spoštovala zeleno luč, kar daje misliti, da je ni Leghissa. Očividcev kaže, da ni bilo. Njegovo življenje vsekakor visi na nitki, saj je utrpel hude udarce v glavo, tako da so si zdravniki z nevrokirurškega oddelka pridržali prognozo. Karabinjerjema so nudili le prvo pomoč. Zadnje slovo od Romana Sferze V soboto 9. avgusta je v Trstu preminil Romano Sferza. Rodil se je v Barkovljah leta 1909 v slovenski delavski družini. Po poklicu je bil električar, a že pri 17 letih so ga zaradi antifašističnega ilegalnega delovanja odpustili z dela. Sferza je v ilegali tesno sodeloval z narodnim herojem Mariom Matjašičem - Milanom. Fašistično posebno sodišče ga je zaradi tega obsodilo na tri leta zapora. Po prestani kazni se je zopet vključil v antifašistično ilegalno delo. Ob osvoboditvi je bil med organizatorji delavskih enot v Barkovljah in na Greti. Po vojni je bil aktiven v borčevski organizaciji ANPPIA. Več kot šestdeset let je bil vpisan v KPI. Romana bomo ohranili v trajnem spominu. POPRAVEK Bralci iz vasi devinsko-nabrežinske ob"inc so nas opozorili na napako v didaskaliji pod prvo sliko, ki smo jo objavili ob članku o 42-letmci požiga Mavhinj, Cerovelj, Viživelj in Medje vasi. Ruševine na sliki niso iz Cerovelj, kot je bilo napačno napisano, temveč gre za požgano občinsko hiio v Mavhinjah. Tragedija se je odigrala blizu Sappade Tržaški industrijec in njegova hči ob življenje v gorski nesreči Na pobočju gore Sdera pri Sappadi se je v prejšnjih dneh odigrala kruta življenjska tragedija, v kateri sta umrla 38-letni Tržačan Alessandroi Ja nousek in njegova 14-letna hčerka E lena. Njuni trupli so odkrili včeraj, v prepadu, ki zija pod strmim delom poti, po kateri sta se oče in hčerka vračala z vrha. Skupina izletnikov je v jutranjih urah opazila Janou-skovo truplo in takoj sprožila alarm. Ko so ga reševalci prepeljali s helikopterjem do Sappade, jim je po prvih informacijah takoj bilo jasno, da mora biti v bližini tudi truplo mlade Elene. Po nekajurnem iskanju so ga našli: ležalo je precej višje in skoraj popolnoma je bilo prekrito s kamenjem in gruščem. Na osnovi teh podatkov bi se dalo sklepati, da se je oče ponesrečil, potem ko je hčerka zdrsela v prepad in ji je skušal pomagati. Uradne verzije dogodkov včeraj — vsaj v Trstu — ni bilo, po nepotrjenih vesteh pa celo kaže, da sta se oče in hčerka, ki sta zelo rada hodila v hribe, podpisala v spominsko knjigo na vrhu Siere že 10. avgusta. Popoldne tistega dne pa je okrog pobočij Siere divjala poletna nevihta in zato ni izključiti, da je prav sila narave ugonobila očeta in hčer. Alessandro Janousek je bil znan v tržaških industrijskih krogih, ker je z uspehom vodil tovarno za izdelovanje eteričnih olj in aromov v Barkovljah, pa tudi v Zvezi mladih in-dustrijcev je bil aktiven. Njihove e-sence so poznane ne le v deželi, ampak tudi v širšem prostoru, saj je tovarna Janouskovih ena izmed najlepše pozdravljam. Jelka Gerbec Učenje v Ul. Carducci: v komi voznik zjutraj okrog 6.30 se je v c0 p.Cu Ined Ulico Carducci in Uli-sr