s
Ntjvečji slovfoiki dnevnik
▼ Združenih državah
Vej)* za ne leto - • .	$6.00
Za uol leta.....$3.00
Za New York odo leto Za inommitvo celo leto
S3.UU jn $7.CO j $7.00 H
tist slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily fa' tke United States.
Itsned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: COBTLANDT 2876
NO. 61. — &TEV. 61.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post "office at New York, N. Y., under Act of Congrem of __NEW YORK, MONDAY, MARCH 15, 1926. — P0NDELJEK, 15. MARCA 1926.
March 3, 1879.
TELEFON: COBTLANDT 2876
SUHAČI NADLEGUJEJO COOLIDGA
Suhaci so pozvali predsednika Coolidge-a naj ignorira veliko glasovanje za modificiran je suhaske postave. — Komite j je povedal predsedniku, da je takozvana večina proti prohibiciji neznatna in da ne izraža volje naroda.
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Suhači so obvestili včeraj predsednika Coolidge-a, da stoje za Andrews-Mellonovo predlogo glede ločenega urada zakladniškega departmenta za izvedenje prohibicije ter so zahtevali tudi glasovanje glede tega še predno se bo kongres odgodil. To akcijo je vprizoril komitej Antisalonske Lige.
Člani kongresa so izjavili včeraj zvečer, da je pogon za novi urad strategična poteza Wayne Wheelerja, glavnega pravnega zastopnika Antisalonske Lige. S tem naj bi razkrili razpoloženje kongresa ter obenem tudi nastopili proti vtisu, katerega je ustvarilo splošno glasovanje v listih.
Wheeler je povedal predsedniku, da lahko ubije vsak predlagani mokraški amendment in da lahko uveljavi konstruktivno suhaško predlogo z dvema glasovoma proti enemu
Nadalj na deputacija Antisalonske lige je zagotovila predsedniku, da je suhaška stvar dosti močna, da vzdrži svoje stališče.
Kot ponavadi, je predsednik Coolidge lepo molčal. On je mnenja, da ne sme poslušati niti mokra-čev, niti suhačev in da ne sme dati izraza svojemu mnenju. Ko so zapustili predsednika, so suhaški voditelji objavili naslednje:
—	Popolnoma napačna so bila poročila v listih, da ima naš nameravani obisk pri predsedniku namen oslabiti glasovanje, katera so vprizorili nekateri listi. T ozadevna stvar je bila omenjena le slučajno. Pozornost predsednika smo obrnili na dejstvo. da ni takega glasovanja smatrati resnim* I aka glasovanja ne izražajo razpoloženja naroda.
Senator Edwards iz New Jersey je kritiziral senatni judicijarni komitej ter zakladniški department radi njih stališča napram različnim mokra-škim predlogam. Trdil je, da se kongres igrajčka s prohibicijo.
Senator McKellar iz Tennessee-ja je branil su-hače. Rekel je, da ne bo gibanje za preklic suhaske postave dospelo nikamor, ker ni nikake resnične izpremembe v mnenju.	i
McKellar je tudi napadel administracijo zakladniškega tajnika Mellona.
—	Zelo značilna stvar se je dogodila, — je rekel. — Celih petdeset let so se sile zmernosti v tej deželi borile >a to, da osuše narod. Leta 1 91 9 so bila uresničena njih upanja. Leta 1 920 je bila postava u-veljavljena in leta I 92 l je bilo izvedenje prohibicije poverjen možu, ki je bolj interesiran pri žganih pijačah in pivu kot katerikoli drugi človek v republiki.
—	Izvedenje prohibicije je bilo poverjeno možu, ki je lastnik ene največjih distilerij te dežele. Poverjeno je bilo v roke moža, kojega banke imajo investiran denar v neštevilnih disterijah in pivovarnah. Ta mož je zakladniški tajnik.
WASHINGTON, D. C, 1 4. marca. — Odredb za modifikacijo Volsteadove postave in osemnajstega amendmenta se bo lotil prihodnji teden posebni senatni judicijarni podkomitej, ki je bil imenovan pred par dnevi.
Načelnik Means je izjavil včeraj, da bo podal podkomitej svoje poročilo v teku enega tedna. Ce bodo določena javna zaslišanja, se bodo pričela dne prvega setembra.
Žrtve avtomobilov.
ALBANY, X. Y., 11. marca. Lansko leto je IVilo pri a**tamabil-*>!irh nesrečah v državi Now York usiiLr.Vtnrh 2120	mul 54.000
pa poškotlovauih.
Tifus v Pennsylvaniji.
NEW illLKOfyp, Pa., 12. marca. — V t*k&jimjrm kraju, ki hna prebival, je y^vil ti-
fus. I)osedaj «o tri oseibe umrle, nad 50 jih je >pa zbolelo. Strokovnjaki. ki ko pre»>kali vodo, so izjavili, da vsebuje bacile tifusa.
Pretep v japonskem parlamentu.
TOKI, Japonska, 11. marca. — Med čleai vladne stranke in zastopniki opozicije je prwfeo do dejanskega "pretepa. Vmes je morala fx»eči
Nove homatije
na Kitajskem.
Zavezniške sile so posla-I e svarilo brodovju C an ga. — Mornariški poveljniki so obvestili forte v Taku, naj ustavijo vsako vmešavanje v pristanišču.
T1EXS1X, Kitaj-ka, 14. marca. Konferenca ameriških, angleških, franeosJkih in iralijan-kih mornariških fioveljnikov na krovu bojne ladje "Foxglove" je sklenila obvestiti poveljnike brotdovja Caiig T-o Lina in jMneljnike Takn font o v, naj prenehajo do dne 16. marca z vojaškim umešavanjem.
V sedanjem času Jii tukaj urka-'.iih jajM-n.skih bojnith ladij.
TOKIO, Ja»panska, 14. marca. V -zunanjem uradai so bili včeraj mnenja, da je ustvaril napad kitajskega forta na dva j«i>ons4ca rušilca, iki <4a hotela priti v Pej reko pri Taku sipini, skrajno 'resen položaj.
ZuiiLaaiji minister Šklihara in mornajLški minister sta se posvetovala danes in najpmxneje do ponedeljka je .pričakovati odločitvi' ministrstva. Zunanji urad je izjavil, da razmišlja vlada o dogodku povsem-trezno in brez razburjenja iii da ne pričakuje uve-lavljenja povračilnih odredb, temveč. da bo zahtevala absolutna zagotovila, da se ne l>o to nikdar več dogodilo.
Oficijelne brzojavke zunanjega urada pravijo, da so kitajski na-cijonali.sti v 'bližini Taku obstre-1 je vali japonska rušilca, ko sta }>jus!a j>o reki navfegor iji <la so izstrelki ranili tri japonske častnike. Rušilca sta vrnila ogtnj. a ni-<ta \i»rizf«~ila nobenega poskusa, da ranita Kitajce. Nato sta se umaknila proti zalivu, kjer sta se zasidrala.
Poročila izjavljajo, da so bili Kitajci' preje obveščeni, da bosta prišla rušilca v Riensin. Iz tega iz. vira liuli kitajsko opravičilo, da je bila cela zadeva nesporazum, kar pa se smatra tukaj za presenetljivo
En rnšilec je na poti v Port Arthur z ranjenimi. Ostala dva rušilca pa sta zasidrana v bližini Taku ter pričakujeta nadaljnih
navodil.
PEKING, Kitajska. 14. marca. Japonski poslanik je protestiral včeraj pri zunanjem uradu glede vtrelov. ikatere je oddala narodna armada, zakopana pri Taiku, na dva japonska nušilca. V neki posla niči na poslanika je zunanji urad nato opraviči! dogodek z izjavo. da se nista rušilca držala mornariških pravil. Poslanica je izjavljala, da so kHajske čete streljale na svarilo., ker niso poznale identično-iti ladij.
Dogodek je vzbudil precej vzne mirjenja v diplomatičnih krogih. Nekateri kitajski listfi trdijo, da sta rušilca spremljala sovražne ladje.
Proti mehkemu premogu.
^Zdravstveni komisar dr. Harris v New Yorku je objavil po konferenci s prodajalci premoga, da bo po 17. t. m., strogo paizil na to, da se "upošteva občinsko odredbo proti uporabi mehkega premoga ter pazi v ije obctfristrvo, naj takoj obvesti zdravstveni department o slučajih, ko se ne vpošteva te regulacije. Rekel je, da je ugotovil, da jo sedaj dovolj trdega premoga na razpolago in da je save to val trgovcem, ki imajo še vednoo v zalogi mehki premog, naj ga prodajajo le pomešanega s trdim pre-xuQggci ali koksom.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
IZPREMENJEN0 STALIŠČE ANGLIJE
Anglija je opustila svojo podporo za stalni sedež Poljske v svetu Lige narodov. — Chamberlain je dobil navodila, naj se zavzame zaenkrat le za vstop Nemčije. — Nemčija pa je s svoje strani obljubila, da ne bo blokirala vstopa Poljske septembra meseca.
2ENEVA, Švica, I 4. marca. — Evropska kriza radi reorganiziranja sveta Lige narodov, ob priliki vstopa Nemčije, je še vedno akutna koncem nadalj nega dne nasprotujočih si narodnih interesov. £.n razvoj, ki pa ni izpremenil položaja, pa je obstajal v tem, da se je umaknila Anglija iz boja, da se dovoli Poljski nestalno članstvo v svetu istočasno z Nemčijo
Vrjetno je, da bo izvojevan sedaj celi boj glede povečanja sveta Lige narodov na zborovanju Lige kjer bodo imeli voditelji posameznih narodov, če ne drugega, vsaj priliko, da pojasnijo svoje stališče.
Na neformalen sestanku sveta včeraj popoldne je bilo dogovorjeno, da bo zborovanje Lige sklicano v torek, navidez, da se glasuje glede vstopa Nemčije. To pa bo le prvi korak k polnemu članstvu Nemčije v Ligi, kajti glasovanje skupščine Lige narodov za Nemčijo je vnaprej zagotovljeno. Po zaključeni akciji Lige se mora lotiti zadeve Nemčije svet, kojega člani so še vedno brezupno razdeljeni glede vprašanja, če naj se dovoli zaenkrat izključno le Nemčiji sedež v svetu Lige.
Angleški zunanji minister je pa izpremenil svoje mnenje glede poljske zahteve, da dobi nestalni sedež v svetu obenem z Nemčijo, očividno vspričo težkih napadov večine angleškega časopisja na dosedanje stališče Chamberlaina. Sedaj je za vstop Nemčije same, ker noče prispevati k popolnemu izjalovljenju tukajšnih prizadevanj in vsega, ker se je doseglo v Locarno. Na drugi strani pa se zavzema Francija še vedno za Poljsko, in ministrskega predsednika podpirajo sedaj številni, v njegovem namenu, da odgodi celo zadevo ter pošlje rajše Nemčijo domov kot da bi doživela Francija diplo-matičen poraz.
Prvi razkol v obupni bitki narodnih naziranj se je pojavil včeraj, ko je objavil Sir Austen Chamberlain francoskega ministrskega predsednika, da se mora angleško stališče izpremeniti sedaj tako, da bo prišla Nemčija na vsak način v Ligo. Na vsak način je treba preprečiti, da bi nemški delegate odotovali iz Ženeve. Chamberlain je očividno dobil tozadevna navodila iz Londona.
Angleški zunanji minister je obiskal Brianda včeraj zjutraj ob desetih ter pojasnil povsem odkritosrčno svoje novo stališče. To stališče se je glasilo, da mora delovati za to, da se prepreči od-potovanje Nemcev iz Ženeve. Vsled tega je prosil svojega francoskega prijatelja, naj ga podpira še nadalje, neglede na to, kaj se bo zgodilo. Ta novi razvoj pomenja, da je bil Chamberlain vsled navodil, ki jih je dobil z doma, prisiljen opustiti svoj boj, da se spravi Poljsko v Ligo istočasno z Nemčijo. Na ta način je bila Francija prepuščena sama sebi, da izvojuje boj za Poljsko, seveda s podporo svojih trabantov. Drugače pa ni bilo opaziti včeraj popoldne nikake izpremembe v mučnem mrtvilu. Nemčija je enkrat za vselej odločno odklonila vsak predlog, da se namesti Poljsko začasno v svetu Lige. Celo zadevo dodatnih sedežev v Ligi naj bi se rešilo na zborovanju Lige, ki se bo vršilo septembra meseca.
Nemško stališče se ni niti malo izpremenilo ter je bilo se ojaceno vsled ugotovila Stresemanna napram poročevalcu lista Journal de Geneve, da ne more Nemčije nikakor privoliti v poljske zahteve, Stresemann pa je dostavil, da se ne bo Nemčija po-služila svoje pravice, da vedra vstop Poljske, ko bo enkrat članica, če bodo zahtevali začasni vstop Poljske na septembrskem zborovanju Lige.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda9', največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Governer Pinehot senatni kandidat.
Governer PennsyJjanije je nastopil kot kandidat za mesto senatorja. — Izjavil je, da bo podpiral, če bo izvo-1 j e n, administracijo Coolidge-a, varčevanje v vladi in da bo napovedal boj "gangam".
HARRISBURG. Pa., 14. -marea. Governer Gifford Pinehot je objavil včeraj .svojo kandidaturo za republikansko nominacijo za senat Združenih držav. Nastopil je s programom, v katerem se je proglasil s pristašem predsednika CooKdga, sovražnikom 4' gang' \ /^govornikom varčevanja v vladi. pristašem strogega izveden ja prohibicije in tako dalje. Governer je pripravljen izvesrti jwjvsem osamljeni boj v svojih prizadevanjih, da dobi senatno nominacijo v republikanski stranki.
Medtem ko se različne fakeije republikanske stranke pregainjajo meti seboj ghnl^ kandidatov, skuša governer Pimebot ponoviti svoje dejanje pred štirimi leti ter iziti iz boja kot zmagalee. Pred 4 leti so bili vod tel j i stranke v državi brezuspešno razdeljeni in s tem, da je Vprizoril živahen boj proti gangi'si je priboril governer Pinehot nominacijo ter je bil izvoljen.
Ob objavi e?voje nominacije je rekel governer Pinehot:
— Stojim na stailiščnt narodne republikanske platforme in princi-1 stanju, se j<
Zdravstveno stanje očeta Coolidga.
Oče predsednika Coolidge-a je preveč bolan, da bi mogel govoriti. Predsednik v Beli hiši ga ni mogel slišati preko telefona. — Njegove moči pojemajo.
pijih. katere je obrazložil predsednik CoMidge v svojem inavgu-racij.skam govoru.
—	Podpiral bom vsak napredni korak za svetovni mir. za skrčen je oboroževanj in po^pešenje interesov Združenih držav.
—	Verujem v zavarovanje ameriških industrij in sem za pravico napram ameriškim farmerjem.
—	Zavzemam se za ekonomijo in uspešnost v vladi, za izvedenje postav ter za osemnajsti amendment.
—	Kot kvalifikacije žn urad predlagam četrt stoletja dela z Roose veil toni, dobro poznavanje zvezne vLade potom /trideset let trajajočih stikov ž njo, termin kot governer Pennsvljvanije in intimno poznavanje ljudi in njih potreb v vsakem iposanieznem o-kraju države.
—	Vi veste, kakšne vrste governer sem bil jaz. 0e hočete .<*s natorja take vrste, vas prosim vaše podpore.
PLYMUTH. Yt., 14. marca. — Polkovnik frohn C. Coalklge, oče predsednika, je včeraj komaj zmagal v svojem l>oju <za življenje. Edini buletin. katerega je izdal njegov .zdravnik, javil ja, da se je zdravstveno stanje starega moža (tekom včerajšnjega dne izdatno poslabšalo. Buletiu pa dootavfja. da ni n ob eft e ga neposrednega vzroka za vznemirjenje.
K ra fclco 4igot o v i ko predsedn ik a pa so spremljale novice glede zdravstvenega stanja starega moža. Postalo je znano, tla se je skušal .Joku Coolidge pogovarjati s svojim sinom v BeLi hiši ]*) telefonu. da i>a tega ni mogel storiti, k»»r je bil preslab.
Dr. Albert Cram iz Rrklge-water, ki je bil prej zdravnik starejšega (ooaidga je imel kratek pogovor s predsednikom po posebni -telefonski črti, ki spaja farmo v Vermontu <z Belo hišo. Ko je koiK-al zdravnik, je dal slušalko svojemu i>acijentii, a slednjemu se je pričelo kolcati in ni mogel govoriti v telefon.
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Potem ko so dospela zadovoljiva poročila o -zdravstvenem vkrcal predsednik
Coolidge včeraj i>oiK>ldne na jahto Mayflower'\ Ostal pa bo v neposredni bližini Washington a.
Mehiška cerkvena šola zopet otvor jena.
CIUIIUAIIUA CITY, Mehika, 14. marca. — Vse rimsko-katoliške šole tukaj so bile zopet otvorjene, ker v) učitelji sprejeli pogoj, stavljen od vlade, da se ne bo imenovalo ime Boga v šolskih prostorih. Domneva se. da bo to defi-nitivno končalo verski spor. vsaj v kolikor pride vpoštev ta država.
JALAPA. Mehika, 14. marca. — Rimsko-katoliški škof v Papantla je zamudil svoje mesto v soglasju s povelji vlade, ki mu je zapre-tila z izgonom, če ne bo odšel prostovoljno. Tudi škof v Tehuante-peeu je dobil povelje, naj izgine, v državi Vera Oruz sme sedaj o-<stati le en škof.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
dun so nate
jugoslavija :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5QOO Din. — $92.50
Pri irmlrarfllh. ki značaj« manj kot en ttni d&mrjer rafcmai IS centov za poftnino in drage etroike.
»adnje P^te in izftataje Tetini Mmd
ITALIJA IN ZA8EDEV0 0ZSMLJ1
200 lir.......... $ 9.io
300 lir........... $13.35

500 lir ..... $21.75 1000 lir........... $42.50
Pri naročilih, U značaje moj kot M9 te,-----nn »o IS
sa poitnino in drage ~ Bazpoiilia mm zadnje v Trzto.
Za poSOjatra. ki preoegajo PBTTISOČ DINABJBV ali pa DVATISOO
LIB dovoljujemo po mogočnosti le pooetwn popnet. Vrednoet Dinarjem in Umi sedaj nI stalna, -rajo ee veftmt te Mprf-fekorano; te tega razlega nam ni mogofe podati natanine cme manJi mame pa ecal ttetega dne, ko nam pride podani denar t rate
POBlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA BTROŠKE
* - ••
FRANK SAKSER STATE BANK ta OorUudt Mmt	In T«k, m. z
-m
mmm
GLAS NARODA, 15. MARCA 1926
■—---1-*—-- ■ ii
GLAS NARODA
(8LOVXNB DAILY)
STARA ANGLEŠKA NAVADA
PwMd mmi PnbUšked b9 SL«VBNIO PUBLISHING COMPAKX (A Corporation)
Frank flafcMr,	Look B«n#dlk, Irwiwr
PUm ef bnrinw «f Um eorpormtion and addriMM of A bor« officer«: 99 CortUndt Bt^ Borough of ManhmlUn, N«w York Cipj, N. Y.
" Q L ▲ 8 NARODA"
__"Toiao of tke People"_
I—mod fvory Day Except Sundayš and HoUdays.
Sim eele Ufa oslja U*t oa Ameriko
*m Kanada _____$6.00
Ba pal 1*1 a___*3.00
la ietrt Uta_______$140
Za New York aa fie lata — $7.00
Za pol lata
$340
Za nioeenutva §a aeie lei*_ $7.00
Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
-WHY muia, »ASM. o. C.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" tekajo vsaki dan ievtemH nedelj im proomBkom.
Dopiai brea podpisa In osebnosti m ne priob£uje?~ Denar naj se kUfovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni- j kar, protimo, da m nam tudi prejšnje bivaliioe naniani. da kiireje
najdemo naslovnika.
Po nekalerih a ngleških cerkvah imajo navado del.iti o Svečnici kose kruha med reveže. SI -kr- nam kaže Članka dekana St. Mary 's župnije, kn Izroča hlebec revni materi.
Novice iz Jugoslavije-
Promocija prve Bosanke.
Dne 15. februarja je bila jpro-moviracia na zagrebški univerzi za doktorja prava Ljubica Alaupo-\ičeva, hčerka -bivšega ministra za vere in sedanjega državnega svet-n ka dr. Tugomrrja Ataupoviča.
Ona je prva Bosamka. ki je bila promovirana na zaigrebški univerzi.
Šaljapin v Zagrebu.
Pogajanja s slavnim ruskim pv. eero za gostovanje v Zagrebu «o .končana. SaljapLn priredi samo
njegov prijatelj pismo, v katerem mu naznanja, da zapušča jug. državo ter z nekim prijateljem odpotuje v Turčijo. V pismu sporoča svojemu prijatelju, da še ni, dvignil svoje mesečne <]*lače ter ga pooblašča, da vzame njegovo plačo ter poravna ž njo neke manj-
Pred tremi ali štirimi leti je bila v boljše vinski Rusiji še vedno proJiibicija.
Vlada jo je pa končno odpravila. ker se je izkazalo, da $>ride na vlakih sto Rusov petnajs* bu-
še doHgove. V neki banki je imel	MetovffVeev žganja.
Ezer naloženih 50,000 dinarjev! Kdo je bil prijatelj, s katerrm se je Ezer podal na pot v Turčijo. še ni dognano; domneva pa se, da je ta "prijatelj*' izvršil n;: Ezer ju roparwki .umor. Preiskava en koncert iai sicer koncean aprila se v največji tajnosti enegično na-
'GL A3 N A & O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
D
opis
MUSSOLINI" V AMERIKI
S pota.
V 15 minutah vožnje s poulično železnico se (pripelješ iz Girarda. Ohio, v Niles. V bližini železnice, ki teče čez MeKinlev Ileigts je precej čedna hiša, v kateri je "bil iojea pokojni predsednik MeKinlev. Prod to hišo stoje topovi, j ki -o tam kort nekaka častna «tr«»-ža, priznana bivšemu predisedniku
je priredila zvečer šaljivo igro —• "Ženktev". Igra je biLa, pri takih razmerah, dobro igrana. Lepo ji* bilo videti, kako so ženini snubili, a nihče ini mogel doseči svojega cilja. Po konea-.ii igri se je vršila druga šalodgra-. "Kdo ima cent v ustih''. Pri tej igri sta bila pošteno nama-zana Joe Godina in Matija Babič, katerima na tem mestu čestitam. Drugim pa itak ne morem čestitati, ke rso vsi do zadnjega ušli skokoma iz dvorane.
ratujejo. ^nano mi pa ni, v kaki tovarni so zaposleni itani naši ljn-
Oh tej pfiKki sem obokal tudi naselbino Wheaitland, ki je od-
Pa.. ka m or ve dospe p-> poldrugo uro trajajoči vožnji. To mesto je
\ kon>4if.>>j» Združenih držav se je tekom debate glede uravna
, 1 . vojnega do 1 ga dosti govorilo in razpravljalo o Be- ^rani Unije združenih držav. 11 vi - ''iniju P.ilo je ji.ir senatorjev in članov narodne poslan- ' Cnl sem,'da se gre proti plačilu - ri:ice. ki so s, zaw.eli za dragega Benita in tudi par nadaij- 25c lahko pogledat v hišo, v kate-II h, ki	-.vaza%ali .sveto ogorčenje mad njegovimi-vladnimi aneto-(li ^ hil pokojni predsednik rojen.!Svetujem pa, da hi se mladina va-
Z	'-1"1	opozorili na to, da Ztlntženim drža- y mestu Niles je večje železniško d la v dramatiki ter si ustanovila
\.uu ali njih zakonodajalcf.i, slabo pristoja ndirihat.i po Mussolini- križišče. To mesto «toji tik ob Ma- Dramatični klub. Zakaj nova dvo-i j» m!.,a »m, kot država, v drupe dežeie Muasolinije, ki se tam, honey'River. V mestu je več vsa-j rana hq, imela obširen oder za rpri-" " • 'i1 ^k. -a finančnega kapitala, poslužujejo ktih nasil- kovrstnih tovarn, ki še dokaj ob-1 rejanje iger. vl.i.lii ii metoti in /atlra.-nih odredlb proti deželam in njih pre-iiivaUtvu iialijan^lka originalna izxlaja.
\ c. irtem, ravnokar objavljenem k^nem poročilu brigadaiega -"ii-•;.;!,» ,lt»hn Russ»fla kot vrhovega ikomlsar^ja na otoku Ilaitri, i .m lii (",i4n k mornariškega zifora. Ztlruženih <iržav kako vla-' ij<» n.i IJ.i ,j;i. kiuko zatirajo tamošnje prebrvafcrtva, kako je tam \.j d'-iiw».-a \lada !«• jM-azen zvok in dim in kaJco je na Haiti le 1 i avli.:-: < ta. ki tzpn povori edino resnično zadaijo besedo: njego-.< rL« v. .km, .lohn Ri.s»-ll. birlč ameiiškega kapitala. Tn državni ! >l' K- !!■ i1..ki je dobil to uradno poročilo, ga je izročil brez he-i«-, ime z najmanjšega ukora senatu, iki naj bi se istotako ■ i kra-nih 'kultmnih dejanj, katera izvršuje ameriška demo-ija u«».l "divjaki", ki n* ne morejo hraniti.
I' v - ii naraxno je. da ^lika ta f»možni generainl major ameri-ko .i^'/ fi;j)}H»lj ražnatimi barvami. Grade ceste., ustava vi j a-" '*• u.ajajo sa<nharn< rdre<>J>e ter r<>organizirajo finančne za-
i.' Vc "od temelja".
i', mi. p:a\ iii.li vrjame-mo, v kolikor pritle \-poštev, zadnje-:in<ji va u> k.iiiiu-no dejanje". R«*organiizacija financ spada sa-] 111 • i h -»• . i i i > • t «• \ im med najbolj važne naloge ameriškega komisarja. ?si.*er j.a je )tofxd4ioma vseeno, koliko teh "kuHurnili dejanj" m am* riske diktature st4»ji na jmpirju generala ali koliko so jih • 1 1 v '« • ' \ o. (i->i(»\o pa je. <ta ztlružene države ]>olitično za-in. i, - m I in.i učno izkoriščajo republiko Ilaiti. \Tanla statistov, ka-t. ro je uveljavil lani Jtus>eH in ki dobi vsii povelja iz Washingtona, v 1 k..i j h ne si^.roČi genei«<«l Russell direktno sam, — obsjta-.i«» " t* «<" « .juklet i/pelni vestno \*se, .kar se ji ukaže. Žalibog pa m;injka ča o pis ju še vedno potrebne pohl«^-nO<ti in pokornosti.
dje. V me itu živi nekaj slovenskih jdaljena od Parrell-a kake pol ure družin, ki' fo pa sila raztrešene. | hoda. Tam sem našel tudi uljudne tako da jih je le težko najti. — Iz j rojake, ki so mi šli na roke. — tega mesta sem ^e odpeljal s po- Hvala jim, vsem skupaj! Še 'naj-ulično železnico v mesto Sharoil, bolj pa mi je ugajal porch pri rojaku Cirilu Furlann. To je pravo mojstrsko delo. Zgrajen je iz o-zgrajeno delom al v dolini, deloma peke in ne vem še iz kalkega ma-
.terijala. ker sestoja iz več tisoč
v griču. V me.situ so velike Wes-t-ittfrhouse naprave rn se tam na'ha- komadov, ali vsak je druge barve, ja mnogo velikih tovarn, v ka.terih Kot hi te začaral, ko ojrfeduješ to icidelujejo vsako\-r<itno železno it»- j mojstrsko delo, katero je zmožen ho. To me'ito mora imeti za sebV j i izvršiti le <'iril Furlan. Torej precej pet/kov, ihodisi slabih, lK>di-! fletno je bilo'potovati čez hrib nasi dobrih. Dokaz temu so velrka Uaj 1»i*oiti Farrel'1-u. Potoma je me-drevesa ob trotoarjih, ki delajo v,ni in mojemu -spremljevalcu v o'b-poletaii vročini bfl&g-odejno senc«, j raz Ijrila prava sibirska burja an ] Tukaj živi več na-ih rojakov, ki .^^-'i kosmi -so nama padali Ui%-
: iski p. :i.iral m* namreč pritožuje. <la ]»menja za časopisje pro-
•	t x|va pravico neomejenega zmerrijamja. Oe (napravi vlada na-: da zavrne sitne napade, prične vse kričati o ogroženju in
i • ■ v; i: i j u p ti st e.«ra izraza mnenja. Da se je haitsko časopisje po
•	'' P" ' proti ameriški nadvladi, tega seveda ne bo priznal rixki diktator.
K! i b t. nn, pa mora navesti Russell cf4o kopo "predrznosti" . !a '^iabi pozicijo proti nasilnim odredbam rty* jo ocsn&č' kot "i- proti ustavil vladi. Tako >e je .naprimer mpiral predsednik Ui ' epub! '<e v preteklem letu proti ukazu, naj raizpiše od usta--i . dp i n• volitv« ter navedel kot \vrok nevednost pretežna ve-prf4»ivalstva, katero je naenkrat -zapazil. RusselU Je sporočit, da e pajaviii n- miri. ker ni-o virile nikake volitve, a je pomirjeni ti .slav !. »la ni>o bili re-ne narave in da jih je bilo povsem I /.lireti. Rekel je, da je bilo treba večkrat proglasiti nn otoku ;navo Kak«vrhitro r-a je prebivalstvo spoznalo, da misli "vla-1'vi.o. v, vi ino posrečilo zopet ir\oljaf\-iti mir in red. Par du-cat'jv mrtvih, in Zdrti/ene države so imele — prav.
7dru/"ue države nimajo seve<la na Haiti ničesar iskat1. >"«.l»ci«e 1 -aviee n;;aajo <lo vojaškt g;< zaKetlenja otoka, ki ni njrh ilast in ki m dal na noben dnitgi način vladarskih privlegijev. To je, po-;><>b>nuvpriprosto in enostavno rečeno, vtlada na«silja. To je prisvo-jefije sile, katero je mogoče "opravičiti'' le z brutalnimi denarnimi interesi.
ik
[J a
Raznoterosti.
Spomenik igralcu Girardiju na'ga moiža med njimi, po imesnu^o
-tainjgrta, nadela <kap ra<ii razburjenja in se je zlekniJ na mestu mrtev.
so po uro hoda vsaksebi naseljeni. Nekateri last u j ego prodajalne. — dnugi pa tudi večinoma svoja do-movja. Tovarne obratujejo tako nekako srednje, dočim Obraitujejo druge v petek in svetek. Ta dela lahko manj. drugi več. in je v tem oziru v^em UETtreženo. — Vrh hni-pa pelje široka cesta, ena spada pod Farreil. dniga pod Sharon. Prav sredi ce=de je mejnik, ki meji ti dve mesti. Mesto Farrell leži večrnoma po priložr.em hribčku. V tem mesttu je naseljenih vee naših rojakov Icort pa v Slha.ron. Ro-iaki v Farredlitsp sklenili, da si postavijo fivoj uovi SJoveusild dom. Dne 7. marca se je vršila seja delničarjev Slove nekega	Ina kateri so delničarji skiendli, da se cxlda delo za izgradbo Doma na dražbi dne 21. marca tistemu kon-traktorju. ki bo /rta vil zadovoljive ponudbe. Za to delo bo vlož:l ponudbo tudi .slovenski kontraktor Fraonk Dacar, ki stanuje v Hollo-way, Ohio. Ne Ve se pa, kdo bo delo dolbil in Lzvnšil. Načrti izdelani od arhitekta in že potrjeni
ra v nosit za vrart. Istega dne pač ni moglo nebeško rešeto več držati. — Tem potom se najlepše zahvaljujem vsem farretLskim rojakom za njih naklonjeno it. in postrežbo in priporočam «e jim tudi za vbo-doeo.
Lepa ihvala tudi rojalku !Mr. Joe LeskoA'cu. ki me je spremil v mesto NLle^ ter mi pripomogel do boljšega uspeha. Obenem se tudi najlepše zahvaljujem rojaku John Novaku, ker se je potrudil v tako slabem vremenu, da mi je pokazal rojake, katere sem obiskal. Torej še enkrat vtsem: hvala ! — Drugič l>om "pisal iz Akrona in Baibertona, Ohio.
John Zust, potovalni zastopnik 7.a list * t Glas Naroda".
Darovi za Dom slepih v Ljubljani.
Mary Ilerle, Whitehall, Mich., $1.00.
John Bhuth, Joliet, 111., $1.00. Alojzij Herman, Smithfield, Pa. je obnovili nanoanino za Glas Na-
od države, rtako da lahko takoj _^ . . A ., „
, , . , . , roda pnstavd : Kar je preveč, začne z delom oau, ki 1k> delo dobii. i Q-	D . r,	, , ,
.	, ,	w	____ naj pa da Peter Zgaga v kak do-
Jlf T	zamf8 je" i ber namen. Tako bodo torej do-
ni m izvedeni, da je čestitati ro- ^ ^ ^^ y LIjubljani
v Balkan-kirm s svojim ameriškim sporedom, s katerim je dosegel velikanski triumf po vsem svetu.
Hajdukinja Stoja Markovičeva zapet prijeta.
23. febn arja je orožnišlca pa-trulja pi*i|peljala v Poclgorico Stojo Maikovičevo, nečakinjo odanet-nika dr. Vukašina Mankoviča, ki je 8. febr. /pobegnila iz cctinjskih zaporov, kjer bi morala odsedeti v ječi 15 let zaradi uboja.
Orožniki so na pairuliranju v I bližini Markovičevega rojstnega j kraja PLpenske Stijepe, došli v j kraj po imenu Ltš, k.icr so na ne»-j ki skali opac.ili dve ženski in ne-jkega moškega. Orožniški redo\ I Ra.l v o vič je s^x>znal .da imajo pred seboj Stojo v družbi svoje sestre Zore in neznanega seljaka. Orožniki so -se skupini oprezno približali. izdali pa so jih s svojim ropotom težki vojaški čevlji. Izpod *»og se jim je sprožil po hribu kamen in v trenutku je Stoja skočila pokonci, da bi pograbila pn ško. ki jo bila nedaleč od nje. I>c puvke pa ji ni h*lo mogoče več priti in je spar sik ok i že pobegnila. ko je videla nevarnost. V Istem trenotku sta njenlf sestra in ne znani seljak pobegnila v nasprot-I ni smeri. Po pettih minutah sr orožniki dohiteli Stopo hi jo le -• težavo ukrotili, ker se je z vso silo b ranila. Morali so ji zvezati ro ke. da bi ne pobegnila. Spočetkr je skušala tajti svojo identiteto, j kar pa ji ni pomagalo. Ko so jo vodili z gore. je naenkrat počila iz bližine 20 korakov puška, izza katere se je pokaiza/la dekliška glava z robcem na glavi. Pri drugem «trelu so videli dekliške lase breiz rolica. Že pri prvem strelu so orožniki polegli na tla in poteg nil i * seboj t udi Stojo. Puška v bližini je neprestano pokala nanje ter so tudi orožniki pričeli odgovarjati s treljanjem. Ko je Sto j:ma sestra Ziora izstrelila zadnje patrono. je pobegnila, nakar sc orožniki nadaljevali s Stojo svo jo pot. Zanimivo je, da je Stoj.? grozila orožnikom med tem bo jem, da je v bližini dr. M ar kovic ki jih bo vse pok tal. Nekateri o rožniki h-> zasledovali pobeglo Ze ro, drugi pa so odpeljali Stojo -Podgorico.
Tajna človeka brez glave.
Polagoma <se odkriva koprena 7 mi vterijoznega dogodka v siavoci-ski šumi ''Kllšura" pri Svinja revcih, kjer so našli neznanega človeka bre^ glave z večjo količi noi ekrazlt\a. Idenltiteta mrtvec s je sedaj ugotovljena. Je to inženi Jugoslovanskega rudarskega d. d v Golubovau Alojzij Ezer, držav Ijan čehoslovaške i-epublike. Golubovca je odšel, ni pa nikogar obvestil o svojem odhodu. Šele par dni po odhodu je prejel neki
Dunaju.
ii bodo postavili nek-ti ljubljencu dunajskega
gledališkega občinstva, Girardiju. -spomenik. Girardi, prvovrsten komik, m- je rodi.1 v Gradcu 1. de-r«rn bra lsf>0, umrl pa je na Dunaju k-ta 1918. Sedaj se merodaj-ni Krojr: ipoK-vetujejo, kje naj se »pomenile postavi.
Gledalca rughy-matcha zadela kap.
Toufonu sc je vršil te dni pred > množico gledalcev rugby eh športnih društev. Za v'adjAo med gledalei ta-
rnanje, da je neke- najst dplarjev
Stolpynov sorodnik obtožen umora.
MOSKVA, Rusija, 11. marca. Pre<l sodiščem se je moral zagovarjati sedenunajstleftni študent George Stofcpvn, sorodnik ruskega m*nistrskega predsednika StoTpy-na, kateri je bil leta 1911 umorjen. Mladi StoJpyn je umoril "nekega potnika ter ga oropal za dva-
iakom v Farrell, ker si bodo zgradili tako izboren Dom. ki bo pono« vse naselbine.-'Dioim bo stal na. gn-na Bad d wi in Ave.; aejkoder je lep raizgled preko cele naselbine. Dom bo izgrajen iz konkreta, gornja d^Vorarta pa iz opeke; vse v modernem slogu. Poslopje bo stalo okrog dvajset tisoe dolarjev. Gotovo je, da je tako vsoto težko spraviti skupaj. Toda z vztrajnostjo in sktwpno močjo se vse doseže. KajtJ, kjer je sloga, tam je tudi moč. Torej, le složno naprej! Ako bo delo dobno napredovalo.
Antonija Vidic, New York Citv, $4.75.
Rojakinja, ki noče biti imenovana. je obnovila iz ChLcaga naročamo ter dala $4.00 za slepce.
Denar smo sprejeli ter ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
NAZNANILO.
Rojakom «v Sheboygan, Wis., Kenosha, Wis. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. J. KOREN, , hi želeli tamosnji rojaki prirediti I katerega topdo priporočamo. On je slavnostno tvoritev zgradbe na j pooblaščen pobirati naročnino in Delavski praznik (Labor Day), to naročila za razne knjige} ki jih
ima "GHas ^aroda" v zalogi, ka-
je dm* 6. septembra, letos. Po kon.
eani seji delničarjev je prLšrla ^n-j kor tudi naročila za ogla??e. Traj mladež; ppi-John Nov^}qi,,;ter	Uprava "Glas Naroda".
daljuje. Varnostna oblatit je mnenja. da je morilcu že na sledu.
Preskrba črnogorsko kraljevske rodbine.
Po vesteh i-z Beograda se v vlad nih krogih razpravlja načrt zakona o preskrbi črnogorske kraljevske rodbine. Za predlog, ki pride v kratke ni pred Narodno skop-ščino, se zlasti zanima tudi kralj Aleksander.
Velika tatvina v Mitrovici.
Ponoči >x> v slavonski Mitrovici neznani zlikovci vlomili v uradne prostore kotarske oblasti, na vrtali "VVertheimsko blagajno ter odnesli z nje 95.000 Din. Zanimivo je, da je v poslopju kotarske o-blasrti nastanjena tudi žandarmr-rija.
— Na 7>odben način so d ode i neznoni storilci vlomili v županij-'-ko poslopje v Osijeku. kjer so iz županij4ke blagajne odaiesli 76.3-74 Din drža v neg in 36 000 Din. pri-vaitnega denarja. V blagajni je bilo opravljenih tudi za 130,00^ Din. kolkov, katerih se pa t art o vi niso dotaknili.
Tragedija mlade matere.
Pred veliko palačo na Zelenem vervMi v Beogradu so našli na tleh elegantno dekle, ki je bridko jokalo. Imela je razmršene lase m roke p<nl glavo, na ustih polmo ze-Vnrh pen. Nasrečnica se je nepre-starK) zA-ijala d<l krčov. Prepeljali o jo takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da se je zastnipi'a radi nesrečne ljubezni in da je iz ugledne beograd^ke. rodbine. Pri njej so našli p'rsmo, naslovljeno na njenega bivšega »zaročenca, nekega odvetniškega koneipijenta. s sledečo vsebino: "Radi vas sem miio-^o pretrpela. Postala sem mati — 1 zapuščena. Pisala sem vam ^em že ponovno, a nisem dobila nobenega odgovora. Povila sem livno moško dete, ki pa je vzrok moje tragedije. Ko je oče izvedel. :la sem postala mati. ga je sko-ro zadela kap. Ilotel me je ubiti, a je preprečila to mati. Na svetu ni ljubezni*'. Nesrema mladenke bo po mišljenju zdravnikov kljub ležk:Qii notranjim poškodbam vendarle ostala pri življenju Ln čaka 'o še lepo presenečen je. Njen -zaročenec je sedaj svečano izjavil policiji, da jo poroči čim okreva. !n je o tem obvestil tudi že njene darše.
Žrtev krvne osvete.
V šumi Ljubo v i ji v «ko pijanski okolici so našli te dni mrtvo tmp-0 Blagoja Popoviča. kateremu je bilji s sekiro tpresekana glava
Kakor se je dognalo, sta Popoviča ubila brata Sava in Gale Tržič, trgovca iz kopija. Ubila sia ga iz krvne osvete. Oba sta že pod ključ con.
V Ameriki so približno iste razmere. jZakaj torej Amerika Rusije ne prizna? Enako se vedno z enakim druži.
*
Dokler je trajal širajk premo-garjev. ga nobena sila ni mogla končati. Premogarji so rekli, da ne morejo ničesar opraviti, premoga rski baroni «so isto trdili, vlada in javnost sta bila brez vsake moči.
Kakorhitro je bil pa #5trajk končati, hočejo vsi imeti kredit
za to. da so ga končali.
*
Po Downtownu že dolgo nisem hodil in n O ne vem, kaj bi bilo novega. Le toliko sem izvedel, da je 11a Osmi sveti misijon in da hodijo rojak i k Italijanom v Tretjo ali v Peto ,pit čnno žloimdro za pokoro.
*
Pri d kratkim je iporočalo časopisje. da je mogoče kemičnim potom v.delovati žganje iz jesiha.
Znanstveniki so pa te dni izjavili. da je to absolutno nemogoče.
Oh. da bi bila pijača, katero ne-katori izdelujejo in prodajajo -za drag denar, že vsaj taka kot. Je-
sih . . . Žal. da je desetkrat slabša. *
Pri predsedniku Coolidgn je bila velika dftletgacija suhačev, kateri so ga opozarjali, da mora nekaj ukreniti, češ, da so mokraei I>0•stali v tej deželi preveč olijest-ni in da je prohšbicija v nevarnosti.	^
Piredsedniik Coolidge je molčal. In kaj naj bi jim hil odgovoril.
ProJiibicija v Ameriki ne bo propadla toliko časa, dokler bodo ljudje d-rtbili toliko pijače kolikor jo bodo hoteli.
Cs*si>
C^fsS (NO
0*3
CSfsi) Ofsf)
(PfO
OKD C^D
0#si>
C+3 OKO G^siM C>#OL
Zelo prijetno za
jemanje.
Rahel, suh in rezek kašelj je mogoče olajšati in ustaviti s pomočjo prijetnega zdravila, ki se rabi zmspehom blizo petdeset let.
SEVERA'S COUGH BALSAM
Prijetnega okusa ja ter teši razdraženo mrenico, ki pov-zro(-a muč-r»i kaSelj. Prepreč-a razvoj zapletljajev, Ce se uživa tAkoj in pravilno. Cena 25e in 50.
Severa'* Antisepsol bolni vrat 35c in 50c
Severa's Cold and Grip Tablets Cena 30c.
Večina lekarnarjev Jih prodaja. % W. F. Severa Co.	Cedar Rapids. Iowa
mmmm
c^o
OK3
Csfs£)
C^O C+J)
CNKi)
C^sS C^S3\

Marsikdo si je tzadnja leta napravil veliko premoženje. Probi-bienja mu je ustvarila -tisočake.
Kuhal je slabo pijačo ter jo je oedom prodajal.
*
Xeki urednik je bil krojaču že dolgo časa dolžan aa obleko.
Krojač mu je poslal račun in na drugi strani zapisal, naj ga blagovoli čimprej poravnati.
Urednik nnu je pa odgovoril v listnici uredništva:
— VaiŠ dopis smo ?q>rejeli, pa smo ga vrgli v koš. ker so na do-pi>e, ki so pisani na obeh straneh, ne moremo ozirati In poleg tega se tud!i s svinčnikom pisali namesto s trnto.
Mussolini bo izda3 norvo postavo, ki določa, da bo vsakdo krrv razžaljenja veličamstva. kdor bo njega kritiziral.
Potemtakem sto vsi pametni ljudje krivi razžaljenja veličanstva.
Rojaki me vedno nadlegujejo z vsakovrstnimi vprašanji. Vprašanja včasih tako kočljiva, da je res težko odgoa'oriti nanje.
Dosedaj sem radovednežem v pismih odgovarjaj, ker je pa marsikatero vprašanje jako izajiiuiivo, bom zanaprej na tem mestu pri-občeva>l odgovore.
Kdor hoče kaj izvedeti, naj se zaupno name obrne. Odgovoril bom po svoji <moči in po svojrlr" zmožnostih.
Ce radovednež ne bo >z odgovorom zadovoljen, ni mojafrtvar. Či-teiji bodo pa najbrž zadovoljni.
Zatorej A^prašajte, kar vam je na STCU.
Vprašanje:
V neki zxlrai'vni^ci raopravi sem čitasl, da je vsak človek, ki si vzame življenje, duše%"no bolam. Ali je to res?
A. B., Cleveland, O.
Odgovor:
Ti<sti človek, ka si sam vzame življenje, <ui duševno bolan. On je duševno in telesno mrtev.
99=
GLAS NARCffVA, 15. MAIfcCA 1926
Henry Mnrger;
LA BOHEME
Slike iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
IV»jrk'jte, — je dejal mladi moč in odpri pokra ve okvirov ter pokazat začudenim očem gospodarja krasno opremo palače a stebri u janpisa, nizke reliefe in slike velikih mojfrtrov.
—	A vaše pohištvo t — je vprašal gospod Bernard.
—	Tu je, — je odgovoril mlad.! mož in prikazal na krasno opremo ki je bila naslikana na palači, ki jo je bil pravkar ikupil v hotelu Bullion, kjer se je udeležil raz-j»rod,aje dekoracij nekega društvenega gledališča.
—	Gospod, — je odgovoril gospodar, — upam. da imate resnejšo opremo, kot je ta-le.
—	Kaj, to je vendar pravi Boiu-le t
—	Ranune4i bo-rte, da potrebu jem jamstva za najemnino.
—	'/.a vraga, palača vam ne jamči dovolj za najemnino pod strešne so<be?
—	.Ve, go*sipod, hočem pohištvo, pravo pahk'itvo iz mahsugovine.
—	Oil! Ovjpod, niti zlato, niti mahagovina nas ne osrečita, je rekel star modrrjan. Potem pa jaz tega ne morem trpeti, to je pre1>e-<l«>»t les. vsi ga imajo.
—	A slednjič, gospod, bosfte verwlar i moli kako opremo, kakršnokoli f
—	N*e. to vzame preveč prostora v stanovartju; čim imamo Ktole, ne vemo, kam t)i selili.
—	Pa imate vendar posrteljo! Xa čem ipočtvate?
—	PoT-ivam na previdnosti, gospod !
—	Oprostite, še eno vprašanje -— reče gospod Bernard, — va« poklic, če izvolite f
Prav v tem trenoCku je stopil na dvorišče postrcšček mladega moža, prihajajoč s svoje druge poti Med predmftti, ki so bili naloži 'ni v njegovo krošnjo, si -zapazil slikarsko stojalo. * — Oh, gospod! — je vzkliknil oče Durand v atrahu in pokazal go-podarju stojalo. — Slikar je!
—	1'metnik, ali nisem ibil o lean uvrrjo-n? — jo zajavkal Tapet >gy-^[khI Bernard in lasje «a vlasulji po n<» mu' e jedili v veliki presrt raji* *no>.t i. — SJikar! t ! Ali se torej ni»»1e informirali o gospodu? — je povzel in se okrenil proti vratarju. Torej niste vedeli, kay je?
—	Moj Bog, — je oidvrnil ubogi mož. — dal mi je pet frartkov are; v m li mo^el slutiti. . .
—	Kdaj fooNt-e končali? — je vprašal zdaj -mladi mož.
—	Gonpod. — je rekel gospod Tieinaird in si od ločino nataknil o-čala na nos, — ker nimarte pohištva, se ne morete vseilirti. Zakon nas |»o<*blašča, zavrniti najemnika, ki ne nudi jamstva.
—	In moja beseda? — je vprašal umetnik dostojanstveno.
—	To ne odtehta pohištva. . , lahko iščete stanovanja drugod. l>tkrand vam bo vrnil aro.
—	Kaj? — je osuplo vprašal vratar, — vložil sem jo v hranilnico.
—	Toda, gospod, — je po vrzel mladi mož, — kar tako na^flo ne mort-ru najti drugega stanovanja. I dovolite mi gostoljubje vsaj za
en dan.
—	Pojdite stanovat v hotel, — je odvrnil ffo«spod Bernard. — A propoa, — je živahno pristavil po kratkem prcmsMcu, — če hočete, vam <Lom z opremno vred sobo, -v katt-ro se hočete vseliti in v kateri «e nahaja! pohištvo najemnika, ki ne more plačati Toda saj veste, da ne pri takem najemu plača najemnina vnaprej.
—	No, treba bi bilo vedeti, ko-liko bo«*e zahtevali za to hiknjo, — je vprašal umetnik, p rim oran, na to •pristati.
—	Stanovanje je zelo pripravno, a vopfitevaje <HkoJ66ine, vam ga bom dal za pet. in dvajset frankov na mesec. Plača se vnaprej.
—	Rte rekli; ta beseda ne zasuli, da bi jo čioviek dv^erat \t~ govoril, —. j« rekel mladi mož m «e«gel v iep, "l— Mi moreite izmen-
—	Kaj? — je osuplo vprašal
gospodar, — ikaj pravite?
—	No, pol tisoča! Ali še niste nikdar videli kaj takega? — je pristavil umetmik in raagrnil bankovec pred očmi gospodarja in vratarja, ki sna pri tem pogledu izgubila ravnatelje, kot je bilo videti.
—	Takoj vam bom vrnil, — je spoštljivo povzel gospod Bernard. — Odrtrgal vam bom le dvajset frankov, ker yam bo Durand vrnil aro.
—	Pustim mu jo, — je rakel ti metnik, — pod pcxgojem, da mi pride vsak dan povedat dan, me sec, lunin kraj^f, kako vreme je in vladarsko obliko, pod katero živimo.
—	Oh, gospod, — je vzkliknil oče Durand 'in opisal krivuljo devetdesetih stopinj.
—	I>obro, možakar, služili mi boste za koledar. iSedaj pa pojdite pomagat postrešču pri vpeljevanju.
—	Gospod, takoj vam boon po slal pobotnico.
Se L-stega večera je bil novi najemnik gospoda Bernarda, slikar Maivel, nastanjen v stanovanju ;x>beglega Scthaunarda, ki je bilo spremenjeno v palače.
Ob istem času je omenjeni u-metnik Schaunaavil hodil po Parizu iter se spominjal one stvari, Jci jo imenujemo drobiž.
Sehaamard je bil povzdignil iz-po-so je vanje na višino umetnosti. '/yd, slučaj, da bi moral kdaj moleti tujce, se je bil naučil v vseh mogočih jezikih zemeljskega kro--Ta. kalko si izposodimo pet frankov. Temeljito se je bil naučil repertory zvijač, ki jih uporablja kovina, da se izmuzne onim, iki jo love; in bolj ko pozna krmar uro plime in oseke, je vedel fca čas, ko je voda nšzka ali visoka, to se pra-vci dneve, ko dobivajo njegovi prijatelji in znanci denar. Tudi je bila marsikatera hiša, kjer niso rekli, ko so ga videli tzgutraij vstopiti: Gospod Schaunard pride, — temveč: Prvega ali petnajstega je Da Wi si olajšal in obenem enakomerno porazdelil to desetino, ki io je. če ga je prisilila v .to potreba, pobiral od ljudi, ki so imeli ^redstv^ da so jo plačevali, si je bil Schaunard napravil po mestnih lelih in okrožjih alfabetično ure jen seznam, k;jer so bila napisana imena vseih njegovih prijateljev in znancev. Poleg vsakega imena je bil napisan maksimum vsote, ki si jo je mogel od njih izposoditi 7 ozirom .na staoije njihovega imetja, čas, ko so imeli denar, in uro obeda z navadnim hišnim jedilnim listom. Poleg tega je imel Sohaiimard tudi popolnoma v redu malo knjigovodstvo, kjer je beležil vsote, ki so mu jih posojali, in »to tudi najmanjše dele ; ni se namreč hotel zadolžiti nad gotovo vsoto. ki je bila še v rokah nekega normaaviskega strica, po katerem je imel podedovati. Čim je bil komu dolžan dvajset frankov, je u-sth-vil sVoj konto in ga z enim mahom popolnoma poravnal, čeprav si je moral denar izposoditi od o-nih. katerim je bil manj dolžan. Na ta način je imel vedno na razpolago neki kredit, ki ga je imenoval svoj viseči dolg; in ker so videli, da ima navado, vrniti, čim mu dovoljujejo njegovi osebni viri, so mu radi ustregli, če so mogli-
Od enajstih zjutraj, ko je bil odšel z doma, da bi poskušal zbrati potirdbnih pet in šestdeset frankov, je nabral šele pet franikov, ki so se porodili tz sodelovanja Črk M V in R v njegovem znamenitem seznamu. Ves ostali del alfabeta je moral kot on plačati najemnino zato mu ni mogel rgpolniti njegove prošnje.
Ob šestih mu je v želodcu strašen tek zazvonil na obed; bil je t$-daj na barieri dw Maine, kjer je stanovala črka U. Schaunard je šel gori k črki U, kjer je bilo vedno -zanj pogrnjeno, če je bilo Hplott pogrnjeno.
IZ SOLNČNE CALIFORNIJE
Skupina plavalk, ki se zabavajo v nekem californijs;kem kopališču!
ma*
WMDCRWOOB « UNDCHWOOO. M.
NAJNEVARNEJŠA ZVER DŽUNGLE
Če govorimo o nevarnostih lžunjrle, si navadno predstavljamo. da tvorijo največjo nevarnost .a človeka razen strupenih kač levi, tigri, panterji, leopardi, medvedi in nosorogi. Vendar pa je človeku bolj nevaren divji merja-Nce-samotar.
Znani indijski lovec Joseph Del-nont pripoveduje o izverkni več za-vimivih zgodb, ki so se večinoma žalostno kor\>ale.
Ko je DeLmontt nekoč nadzoroval nastavljene pasti, je zapazil ti i domačine, ki so <se naenkrat o-bnniLi in stekli proti njemu. Za njimi ja drvel v polnem teku star nerjaveč. Ko d oh/i t i zadnjega mo-?a useka s čekani po bedrii. ootem ga podere na tla ter začne strašno mc-sariti. Delmont je merjasca sicer usmrtil z dvemu ireloma. toda zver je med tem u-bogemu mladeni.Mi razparala trdnih in želodec, tako da je v par n utali umrl.
Cekani indijskega merjasca s-irkoli.ko daljši in širši od evrop-slce zveri te vrste. Pri napadu jih zakadi globoko v meso. potegne ž njimi miAtagor m >povzroči na ta način strašne rane.
Nekoč je šel Delmont na slone .* džunglo, ko pridrvi iz grmovja merjasec in se zakadi v slona ter mu ze en!an sunkom raztrga meso na prednji nogi. Slon je hotel zakadi bolečine zibežati. toda stresaj ga- je pomiril in Delmont je u-irelil pobesaielo zver.
Znano je tudi, da napade merjasec večkrat leoparda in gta celo premaga. Nekoč se je lotil tak po-divjanii merjaisec iz gole bojaželj-nosti in krvoločnosti leoparda ir. ga tekom desetih minut usmrtil. Ko je. prišel samec samici na pomoč, se je merjasec lotil še njega in mu zadal silne rane. Na posledicah boja sta nato poginila oba, merjasec in leopard.
Opice se merjasca zelo boje in beže pred njimi ma drevesa, odkoder mečejo nanj veje in sadeže. Znan je pa tudi slučaj, da so opice napadle merjasca. Ta je namreč presenetil čredo gibonov, ki vobee ne veljajo za pogumne živali in jih je izvabil z drevja. Neka opica je pri te mizgubila mladiča, ki je padel z matere pred merjasca. —■ Brez pomisleka se je spustila mati na tla. da reši mladiča. Ko jo je pa merjasec napadel, so navalile nanj vse opice ter ga prisilile, da je zbežal.
KAKO PRIDEJO LJUDJE OB PAMET?
Nek i londonski tednik je pred kratkim priobčal nekaj primerov, na kako čudne načine pridejo včasih ljudje ob pamet.
Neki premožni škotski kmet. Johni Gorman po imenu, je bil neverjetno nezaupljiv napram bankam. Nikdar ni nalaigal svojega denarja v banki, temveč ga je raje zakopal na svojem posestvu. — Kje, tega ni tzaupafi. niti najbližjim sorodnikom in ožjim prijateljem. ker je živel v neprestanem strahu, da ga utegne ta ali oni i«-J opati. Nekega večera-se je zopet podal na polje, da zakoplje novo vsoto, ko se naenkrat v svojo nepopisno grozo zave, da je pozabil prostor, kjer je poprej zakopal svoj denar. Ves obupan je začel grebsti i n je grebe 1 vso noč : ko so ga drugo jutro srečali sosedje, so videli, da je čez noč popolnoma osi veti in po njegovem bedastem, brezzveznem govoričenju so spoznali. da je znorel. Prekopal pa je ponoči toliko, kolikor bi ne mogli opraviti trije močni in mlatil možje.
Zelo čuden slučaj se je pripetil neki dami v Swansenu. Ker jo je bilo vedno strah pred vlomilci, ji je dal mož revolver in ji pokazal, kako se ž njim ravna. Neke noči se je možu zdelo, da čuje korake v hiši; vstal je in pogledal ter videl. da se mu je le sanjalo. Ko se je vrnil v spalnico, se je zbudila njegova žena. Pijana od spanja j > v prvem hiipu m/itslila, da je v >*>bi vlomilec: pomerila je na svojega moža in sprožila. Krogla je zadela moža v pleča in ga opasno, da-si ne <snirt nonevarru> ranila. Ves okrvavljen se je zgrudil na tla. žena pa. ki je prepozno spoznala svojo zrn o to, je v Obupu ablazne-la. Morali so jo odpeljati v blaz-nico, kjer je po par letih v težkih duševnih mukah umrla.. — Čeprav jo je mož večkrat obl^kail in jo zagotavljal* da ni nič hudega, je bila do svoge smrti prepričana, da je usmrtila-svojega moža.
Tu je le par primerov. A koliko je še drugih!
Izvoz umetnin iz Anglije zabra-njen.
Angleška zbornica je sprejela predlog iza načrt zakona, ki za-branjuje izvoz umetnin vsake vrste iz Velike B-ritanije v dmge dežele. Ta naredba je naperjena v prvi vrsti zopejt Američane, ki so kakor znano nenanlsitni v nakupovanju umetnostnih predmetov v obubožani Evropi
{Ddje prihodnjič.) *
PIRUHI za VAŠE v STAREM
KRAJU
Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ 1.—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
----- ■
CIGANSKA SOLA
V predelih londonskega predmestja se potepa obilo ciganov iti eigančičev, ki Bogu kradejo čas. ljudem pa. kar jim pride pod prste. Da jih polagoma spravi k člo-večanakemn redu. je londonska občila v ciganski Četrti ustanovila nov6 šolo. v kateri bo številna ciganska otroead obojega spola dobila potrebno vagojo v pojmovanju človečansfleih pravic.in dolžnosti, ki so ciganom španska vas.
Ciganska deea se uči ostnovuah Soliških ved, poiesg tega se pa tudi praktično -vežba v raznih profe-•»ijtth, posebno v pletenju košar ;n v vrtnanrtvu. Za/iimivo je. da
je deea za vrtnarstvo tako navdušila. da je že naslednji dan mlado cifranče pritreslo v šolo 20 lepih jabolčnih sadik neznanega .porekla. pa je šolska uprava oprezno odklonila ta vrtni prispevek.
Londonske novine beležijo, da so cigančiči prve šolsk^ dni prihajali v šolo že dobro uro pred šolskim poukom, zato pa so ob prvem odmoru tudi na en mah vsi pobegnili. Disciplina „in dostojno obnašanje jim kar ne gre v glavo. Toda počasi bo že bolje. Posebno vneti so za godli in glasbo vobee. a vsi do poslednjega, najmanjšega Mačkarja jvozntajo -podrobno vse "vrste kovanega in pa-pii natega denarja.
Podoba je. <la stani cigani niso nenaklonjeni šoliskemu izobraževanju svoje mladeži in so jih za prvi šolski dam opravili še dovolj dostojno, .samo umiti so jih pozabili. Od«lej je tudi ta stvar v redu. ker ima šola izborno urejeno umivalnico za vsakdanje pot reje Iti kopalnico za tedeuiisko obligat-no kopanje vseh učencev. Nameravajo uvesti tudi večerne tečaje za odraisfcle cigane, ki jih namerava. šolska uprava privabiti s tem. da bo sleherno soboto prirejala ciganske plesne večere.
IZŽIVUENJA PETRARKE
Slavni italijanski pesnik Peterka. vzornik poetov, ki pišejo sone-' te. je opev al neko I^avro. To žen-j sko omenja tudi naš Prešeren. — I Doslej so nnuslili literarni zgodovinarji. da je bila ta Lavra mati 11 otrok. -Pisaia iae je T^iura de No-ves in se je leta 1325 oniožila z mar-kijem Huhnesom de Sade. Trdilo se je, da se je Petrarka zaljubil v Lavro. ko ji je bilo 23 let in da ga kot idealnega pesnika ni motilo, da je Lavra kasneje rodila 11 otrok. Videl je v materi še vedno svoj mladeniški ideal Ln mu je ostal zvest. Zato je bil Petrarka vzor zvestih in net^ebičnih ljubimcev doslej.
Zdaj pa je neki mlad literaren zgodovinar razkril da je bil Pe-tračkov ideal neka druga Lavra — namreč sestra markija de Sade, leta 1JJ14 rojena in deset let mlajša nego Laura de Noves. Imela je teto Štefanijo Gallerezi, ki jo je odlično vzgojila in kot izredno lepotico uvedla v italijanske dvorske kroge. Da pesnik seveda ni mogel priti v stok s tako damo. je seveda naravno in žalostno. Godilo se mu je ka.kor našemu Prešernu s Primičevo Julijo.
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gleUal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno pSfbvali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za na5e potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 2.. 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $11G.77 z vojnim davkom in Železnico vred, za tja in nazaj pa samo $200.00 ln $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 92 Oortlaadft 8tr*t	Hew York, H. T.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
4
ima sledečo Vsebino: Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrij» v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v MontanL
Inženirska čuda preteklosti.
Gumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Torku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.

Angleški državnik Lord C ur- \ zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
IIjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
________i
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja.
Pavel Ilindenburg.
- I
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih edravitnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. Smesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH 8LIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK OH
C«LAS NARODA. 15. MARCA 1926
BELE ROŽE
SOMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
47
i. N ada Ijpfjft)
L«» eno vprašanje l>i že bilo, —; je odvrnil Spimi mimo. — pa jo <ln»bro. ee poznate sredstvo, ki bi .na pravi Lo kneza po-
Magočt
pn-ftJjivim napram nama. — le obljubiti mi morate, da se ga bo«te p«»lut/ila l< ob pravem trenutku. Pamcftna pa ste, Sigrid. »ter ne boste zanemarila i>a;jine edine prilike.
PoW-il^e -vojo roko krog njenih ramen iter jo potegnil na klop v Mišmi. S j uri I j«* zaprla oči ter trdno stisnila ustnici, kot da pre-•^•ga to njene moči. Premagata pa je svojo slabost, ker je hotela po-luiati.
—	V Kuuii. kjer sem izvedel, da ni kneginja Iris vaša sestra aoi d voj*ek, >vm izvedel še nadaij no, bolj eudovitfo povest, — je pri. H .Spini, kj j«- l»olj šoj»etal kot govoril, tik pri' ušesu Sigrid. — IJilo j«- v ii« ki gozdni, kjer sem z nekim znanim mi slikarjem praži ml Nteklenieo vina. Zabavala >va se glede dnutžbe v Ftoronei, katero je d< bi, poznai m pri tem se je omenilo tudi vaše ime, Sigrid, ter -.iia i;tH7u \ Lsjegr.wiskesra. \e daleč od naju je sedel zaaieinarjen eb.v« k. ki j. hitro obrnil -rl.-vo proti nama, kakorhit.ro se je imenovalo ime kneza.
To sem opa/ji. a nisem večal teftiu nikake nadaljne pozor-Ko M in sel jK)yii» je sam proti domu, je prišel za menoj dotie-i.i luj <• ter me vprašaj, če je v gostilni praviAno razumel ime kneza \ išj« giaiUUeo*. To miii potrdil, rtakar je pričel tujec z namigava-...|i. ki -.i me dov. ila do vprašanja, kaj misili pravzaprav. Koneč-no pa je r»«k« 1. da nii bo za de<et lir povedal povi*st . . .
.Možak j.- bil opi>. ,j ravno raditega sem ipriyolil v kupčijo. Dal -'■m mu bankm-ee. nakar sva st' pila v drugo gotetikio, kjer sem poslušaj njegovo res čudno |>oriM. Možak je bil vojaški 4uga kneza, .to je bil kmv >e ea>tnik pri gard nem polku in sicer ob času, ko je sit kri knez vojaško suknjo ter se umaknil iz teveta.
Možak je moral biti večkral keKnovam od kneza, kajti prizna1 mi je. da ga je na m ene m a zasledoval, da Izve nekaj, kar bi nut nudilo priliko osvotiti se naki knezom.
v t(h svojih prizadevanjih je konečno nekaj razkril, kar zve-Mi sicer pravljično, a vendar ni nevrjetno. Njegov gospodar, knez. M p< -tal naenkra« melanhol čen. m* izogibal vsaki družbi ter se iza-jiira.l v svojo sobo. kjer ga. je slišali >luga hoditi nemirno gori-ndol Po daljšem ea>u je res zbolel, a nekega dne je kljub prepovedi zdravnika zaj>u ti! po«*(.-l jo, še! ven ter se vrnil j»zneje bled in izčrpan. Se V lsli noči t>o prineoi; Štirje možje, katere je sprejel in plačal knez -.im, !ik. podolgavt z«<boj, katerega so nesli v majhno sobo v pri-lič ju. kal« m je knez zaklenil ter utaknil ključ v svoj žep.
Pozneje, ko je v hiši vse počivalo, -se je splazil dotičaii dečko v stranski prostor sobe. v kateri je stal zaboj, da zadosti svoji radovedno >1i giede vsebine .zaboja. Ko pa je pogledal skozi špranjo. je /apaizil v sobi kneza in nadttljnega jdužabnika. ki je užival polno zaupanje svoji ga gospodarja.
sin la sla pokrov zaboja in ko je služabnik za itrenutek odšel, je dvignil knez iva<kdjni pokrov in preplašeni prisli^kovalec je zapazil — mrtvo žensko, ob ko je pogledu se je rzsvi 1 kz prsi kneza mu-eeu valili. «se pre<lno pa se je vrnil drugi služabnik v sobo, je položil kile/, pokrov zoipet na čudno skrivno**. Naslednjega dne je od-jK»toval služabnik /. zabojem »semkaj v ta grad. Kine« je nato eapu-. il vojaško sIu/.Im) m služabnik mu je nato tsslevlil ter postal iujc.gov sebni sirezaj, kar je danes No. Sigrid, ali ni to čudna povest?
—	Čudna, res, — j«> rekla ter vstala.
Spini pa j< oosedel t.»r razmišljal nekaj časa. Narto qua je menil:
—	Čudno se mi wli le to, da se ni ta prk-akukovadee pofclužii te -kri v noli napram knezu. Ni mi hotel dati glede tega nobenega odgovoru ni v-led tega *.em pričel dvomiti o resničnosti Tega. kar mi je povedal. Takih novic se ne proda za deset lir vsakemu, ki hoče jhfcslušati povest. Seveda, dečko je izgledal sestradan in njegov odgovor. da se lKiji kneza, ima tudi nekaj teže. Ki^jub temu pa bi mo-rali naj prvo ved H i, kaj je sploh na celi stvari, da ne udarimo s palico po vodi, kar bi nama le škodilo. Najprvo je treba izvedeti, v koliko dostopen je osebni sluga kneza.
—	In nato.* — je vprašada Sigrid. ki je težko dihala.
—	Nato?
Spini je skomignil z ramama.
—	Ne smete gledati tako preplašeno, lepa moja Sigrkl. Ničesar ne nameravam proti knezu, .nikakih romantičnih stvari. Hočem le va.s in knez mi ne -bo odrekel vaše llepe roke. ko l»o vedrf. <la držim v svojih rokah njegovo čast.
—	In če bi vendar storil!
—	To je komaj vrjetno. — je odvrnil Spini hitro. — Im če bi storil? Miriva ne potrebujeva njegovega blagoslova.
_ n,.? — je rekla Sicrrid zaničljivo. — In zakaj potem ves ta krava1?
Spini >c je dvignil ter odtrgal z grma vejico.
—	Prijaten občutek je vedeti, da ima človek v svojih rokah usodo kaka drugega, -je rekel _ Knez Vi^jegradaki ima -sredstva, da mi škoduje, ima strup, ki me družabno lahko umori. Zavest, da imam proti^cup, pa me dela varnim. Jaz nisem še nadalje nema-nič, — braniti moram svoje družabno stališče in se bolj stališče moje žene. Ničesar drugega nočem — in sploh ni v mojem Inrteresu, <li-. bi odstranil j7 družbe kneza mojega bodočega svaka. .Taz sploh nimam nadarjenosti za imtriganta.
Tedaj pa je stopila Slg-id tik poleg njega.
Ali ste kedaj ljubili? — je vprašala rezko.
—	In to vpra»uUe ntone. vi ? — jo rekel ves presenečen. — Po-tezal sem st. za vas tri	_ brez onif^hovanja, _ ali ni to Ijn-
l^zen f
—	več. — vi ste se mi odrekla, neglede na to iz kakšnih razlogov, katrre sem spwmal in pregledal, a moja zvesta ljubezen je (»btmiLa vaše wee in , . .
PESNIK IN KIPAR
GOLJUFIJA V BERLINU
— No. — ali ste kedaj sovražih ? — ga prekinila, nestrpno in
o^t ro.
—	Da. — je priznal trdno. — Enkrat. Takrat v F^orenci. v cerkvi.
—	Norec. — je srknila uko tiho, da ni mogel sUšalti ter se obrnila. da odide. Spini pa jo je zadržal ter te^no objel njeno fino, vitko postavo.
-- Ali mi morete zameriti, če sem vas takraJ sowafil? — je vpra al. — To je sedaj jwkopano in pozabljeno. Vsakdo bo za\-šdail marki ja rta njegovo lepo, plavolaso ženo . . .
K fetbkinii k<deni iai razboljeno glavo «e je vračala S^rid proti gfadu. —tu miatiila, da bo tako težko! -<- je -b^a mmel, ki se .iijev^ji.p vr^iJa, misel aia svojo z^r^ko yi.f^wenw koje*a. pomoč IfdteJij kupdi « »voqo roko u trdnivu skopam, mu uide, takor-
Ml NMV MILLAR, « AVH a C.
Na levi je znani p^nik Edv/in Markhain. na desni pa "slavni kipar riric Dunbar, ki je napravil kip '• Virgiliije". glavne junakinje ^larkhamoA ih pefmitev.
Se mkmiio ]>opalnama pozabili na neke čudne manipulacije, ki so se godile pred časom v Sarajevu, kjer so uradniki tamošnje mestne hranilnice (ixwieverjaK denar na jako prebrisan način. Pisali so nakazala za medsebojna izplačila in so oškodovali zavod za težke vsote. Te manipulacije niso bile posebno težavne, ker so jih izvrševali dobri prijatelji, ki so nato tddi v skupni družbi zapravljali denar.
.Nekaj podobnega sc je ugodilo pri berlrniskem magi^ratu, samo s to raizliko, da. so bili berlinski uradniki nastavljeni pri blagajni mestne občine in so kradli denar iz žepov berlinskih davkoplačevalcev.
Že del j časa je prihajal v blagajniški oeklelek beriiinskega ma-gist rata višji nalclzomik Gerhardt. pod pretvezo, da mora prearledo vati s;p:se, ki tičejo zemljiške posesti. Izpisoval si je podatke, ki so mu. kakor se je naknadno iz-kaizalo. ^1'obro služili v korist bi tnega žepa. Preden .ie tak akt vrnil repLstratiuri, je odstranil iz njega pobotnice, ki so ležale v njem ter j-ih je pred časom sani položil vamij. Po-boitTtice pa so hile ponarejene in Gerhardt je od-stranje-val ua ta način dokaze za goljufi-j.*, ki jih je izvrševal že leta in le ta. M <*^to, da bi prejemala za prodana zemljišča denar mestna občina. je pobiral denar sam ; na magistratu so vedeli v-i, «:la so zemljišča 7>rodaaia, toda obenem so lili tudi u ver jeni, da je blagajna denar pravilno prejela.
Konec tem drznim in neznanim goljufijam je napravilo šole neko pismo, ki ga je prejel berlinsk žrtpan. Ovaduh, ki se ni podpisa? je sporočil, da počenja Gerhardt velike nekorektnosti. Načelnik ob čine je na;to jiozval nadinšpektor
»vretanje parnikov - Shipping News

hitro ga ne bo več potrebovala. Ona naj še i)orf>«"i s tem elovckoon ! Kaj pa je lioteda pravzaprav od njega !
Stresala .jo j; mrzlica, ko je m-izlila na to. da jo je držal v svojih rokah tei i>oijubljal njo. ponosno in ošabno, mrzlo Sigrid Vrb-sko, ki je držala dosedaj vse kavalirje. ki se ji približali v tako iiedosetžni daljavi, da so si drznili (Oboževati jo le od daleč. Le eden se ni umaknil. — Spini.
Sigrid si je obrisala z robcem obraz. — kot da hoče vzeti z njega nekaj strašnega. Vprašanje: — Ali ljubezen ponižuje? — se ji je vsiljevalo m stresla se. je, ko ji odgovorilo lastno srce: — Ljubezen ne pouizaije. dviga, a sovraštvo ponižuje. Sovraštvo. — da. to je bilo. Sovraštvo njenega mučenega in neizkušenega srca pa je v onem trenutku nadkriljevalo njen fctud jwc<l saimo .st»b<»<j. Hotela je .skleniti s Spin i jem izvezo. On, ki je bil .s-k rajo spreten in Pzurjen naj bi .ji nezavestno pomagal najti sre-dstvo, kiuko pregnarti Iris z mesta poleg moža, za kar bi mu dala medlo upanje, katero ni nikdar na-iiieravala iz.po'lniti.
Sedaj pa sf je tako globoko ponižala, da je postala radi svojega blaznega cilja nevesta moža. katerega ni smatral knez Višje-gra'.lski vrednim, da bi dvignil svoj jiolcle k njej. In <?ploJi, kaj bi koristilo pregnati z njenega mesta.' Cenkev, kateri sta pripadali obe, ne pozna ločitve zakona im le če bi bila Iris mrtva . . .
Sigrid se je lotila oni < ur i ca in omahnila je na kolena. Krog nje je vse cvetelo in dihtelo in solnee je razsvetljevalo (»okrajino. Sigrid pa ni videla božjega solnea, — ni čitla petja ptic in le šimieuje dreves je tvorilo čudno spremstvo k strašni misli: — Ce bi bila Iris ja. ki se je baš nahajal ma dopu mrtva! . . .	Jstu, naj se nemudoma vrne v sluz
bo. Gerhardit ipa je bil očividno nn lak poziv pripravljen in se je na redil bolnega. Dal sc je co«lo pre Lskati od mestnega fizika, ki je res ugotovil, da Gerhardit ni sposoben za delo. Na ito je uvedlo županstvo natančno preiskavo, da se ugoto vi j o primi ainjklijaji. To ddlo pa bilo naravnost .nemogoče. Ger-rdt je bil namreč previdno od stranil ves materi jat, ki hi lahko fdužiil za obtožbo proti njemu.
Oerhardtov tovariš, ki mu jo vneto pomagal pri goljufiji na magistratu, je bil Fried Schultz. uradnik pri oddelku v Kwuzber-gni. Oba sta imela še cnoga sotrud-nika v osebi nadzornika Simona. Vsi trije so složmo uničevali dokumente. da ne bi prišla na dan njihova krivda.
V zadevi, ki je vzbudila splošno pozornost ne le v Berlinu, — ampak sploh v Nemčiji, je že u-vedena preiskava, ki pa bo naj-brže pomanjkljivo -zaključena, ker se je medtem poisreeilo glavnemu krivem Gerhardtu izbežati v ina-
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Lan«uaa* Information Sorvlco. — Jugoslav Buroau.)
PETDESETLETNICA TELEFONA.
"Mr. Watson, pica-«1 come here.
I want you". Dne 10. marca, je minulo ravno |>etdeset let, odkar je bil ita stavek izgovorjen v |>od-strešni sobi neke hiš«' v Bostonu, in glas onega, ki je izpregovoril te besede, se je slišal na telefona v neki sosednji sobi. Nič posebnega za ljudi, ki danes živijo, kaj ne.' Ali s temi enostavni besedami se je otvorila nova ^zgodovinska doba a- vzajemnem ljudskem občevanju Kajti govornik je bil Aleksander Graham Bell. iznajditelj telefona, in te l>esedc so bile prvi ljud-fki glas. prenesen po žici.
Ta usi>eb ni bil .jvoslediea golega slučaja. Ze skoraj leto poprej sla Beli in njegov pomočnik Thomas A. Watson uspela prenesti po žici prvi glasbeni zvoik. enostavno brnenje urnega peresa. S tem pa je bilo ovladano temeljno načelo telesna ali .trebalo je še mnogo ted/nov poskušanja predno je telefon začel govoriti.
Toda. dasi je bil s tem iznajden aparat za prenašanje človeškega glasu če« daljave, vendar trgovski uspeh ni sledil takoj. Začetkoma
ljudje smatraJi telefon kot zjian vtveno igračo, (nesposobno za prakti -no žh-ljeuje. Še le velika razsta-va, ki se je A-rsila v Phila-dKpihiji leta 1876 v proslavo stoletnice ameriške neod^-i<jno^tI, je spoznala širše občinstvo s to novo iznajdbo. Ali cek> tedaj, ko je Bq11 prvič raastaail svojo iznajdbo, je vzbudila le malo pozJornošti. dokler ni Dom Pedro, tedanji brazi-Hjauski cesar. Obiskal razstavo. Bell. ki ga je že prej poznal, mru je razkazal svojo iznajdbo. 1 'Moj Bog. saj govori", vzkliknil je cesar. Ti do^o<Iek je vzbudil pozornost razsodnikov razsrtave in Bel-lov telefon je kmadu postali glavna atrakcija razstave.
Pa tudi potem je trebalo še dolgo časa. pr€*duo so začeli izkoriščati novo iznajbo. Meseca maja prihodnjega leta je bila po^ta-v-Ijeua prva javaa-telefonska zve-
za. V fvgtnstu je bilo v rail)i 778 še jak j "mitivnih telefonskih apamtnv. Kako i-ajzlika k damaš-njim dnem. ko je v Združenih državah v ralbi 1(> milijonov telefonskih aparatov.
Ko je bil končno zagotovljen uspeh nove iznajdbe je razvoj {>o-stal hiter in telefonske zvezo so se razširile po vsej deželi. Leta 1915 je iznjaditelj v aparat, ki je bil posnetek izvirnega aparatta, zopet izgovoril one prve telefonske besed. s katerimi je leta 1876 pozrvaT Mr. Wa t.s/ma iz socsednje sobe. Mr. Watson pa .je topot odgovo-r 1: "Treba mi danes teden dni. predno pridem k Vam''. Beill je namreč govoril iz New Torka in Watson je odgovarjal iz San Fran-cisca.
Pod podzemski poti
-o brsteli tatovi- vlomiti v zlatarno in urarno Fr. Buda na Kor.zn Garibaldi v Tr.stu. Šli so po velikem kanalu potoka, ali poskus se je izjalovil v zadnjem trenotku. Stotnik nadzorovalnega podjetja Lorefice je začul podzemski ropot okoli 6. zjutraj ob Budovi Zlatarni. Odprli so zlatarno in Buda se je prepričal, da je pod že fprevr-tan. Z1"ikm*ci po začutili nevarnost in zbežali.
Prevode it slovenskega slovstva
prinaša i ta/l i jamska revija "I no-stri Quaderni". Obsega odlomke iz čeških, poljskih in ruskih pisateljev. potem pa nekaj novel Ivana Cankarja in goriškega rojaka Fr. Bevka.
Goriški italijanski učitelji
so imeli v Gorici zborov am je. na katerem so vstopili v fašistovsko učiteljsko organizacijo. Navzočih je bilo tudi nekač "drugorodnih" učiteljev. Govorniki so naglašali, da zanesejo v šole med Slovence z vso vnemo "naeijomalno -\*v.go-
17.	marca:
La Savole, Havre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aquitanla. Cherbourr: Pittsburgh. Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, I'.remen
22.	marca:
De Grasae, Harre.
23.	marca:
Martha Washington, Trat.
24.	marca:
Frea. Harding, Cherbourg. Bremen
25. marca:
Columbus, Bremen; Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; bourg
Weatphalla.
Ohio, Cher-
31. marca:
Berengarla, Cherbourg; Suffrsn, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
3. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre; Volendam, Rotterdam; Mu«*ri-chen, Bremen; Onlunji, llainliurK.
7. aprila:
Mauretania, Cherbourg; Ties. Harding, i;hf-rb<jurg, Bremen
S. apri!a:
Thuringia. Hamburg.
10. aprila:
PARIS. HAVRE; SKUPNI IZLET.
Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Belgenland, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitan.a, Cherbourg; George Washington. Cherbuoig. Bremen.
15.	aprila:
De Grasse, Havre; Tourck, Bremen.
17. aprila:
Olympic, Cherbourg; Andanla, Hamburg. New Amsterdam. Rotterdam.
30. aprila:
Columbus, Bremen.
21.	aprila:
Berengarla, Cherbourg; 1-a Savole, Havre; Pres. liartling, Hr«-irien.
22.	aprila:
Bremen. Bremen.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
2?. aprila:
Mauretania, Bremen.
29.	aprila:
r.erlin, Bremen.
30.	aprila:
Levilathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg,
22. maja:
PARIS, HAVRE, DRUGI SKUPNI IZLET.
22. Junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZI-ET.
6. julija:
PRESIDENTS WILSON. DRUGI 8KLT.VI IZLET.
Cherbourg; America,
TRST;
PRVOTNI ČLOVEŠKI JEZIK	r, v«.^
Michigan.
Unijski premogarji se ne brigajo za zaporna povelja.
PITTSBURG. Kans.. 9. marca. Ne glede na zaporna povelja, izstavljena proti Matt Walter*™ okrajnemu linijskemu 'predsedniku. Aleksander Howattlu, prejšnjemu predsednakn in trem na daljni-m nnij5?kim nradnikom, so nadaljevali unijski premogarji .s svojimi ipohodi pred rovi. Uradnike dolže. da so ikršlli postavo .ker so pretekli tcde<n ohisfeali ne linijske rove. Na srtotine premo-garjev je demonstriralo danes pre*l nekim rovom v Wtzini Mulberry.
Okrajni .pravdnrk Pre ver je rekel. da se bo poslnžil stare, pred leti čzdane injunkeije proti linijskim uradnikom.
Poizkušen samomor 70-letne starke.
Te dni se je skušala v Beogradu zastrupiti 70-i.etna \xlo\-a Sofija Ka<stic z raztopljeno sodo, ker ji je hik> odporveidano stanovanje. Vsled pravočasrne jK>raoci so jo rešil i smiti, vendar pa je njeno sta nje zelo reauo.
Na nekem sestanku francoskih učenjakov so razmatrivali vprašanje. kakšen jezik ibi govoril otrok, ki še ni slišal človeške govorice. Xekaj zna ji-it v en i ko v je bilo mnenja. da; bo jrovorilo dete gotovo hebrejsko — jezik starega testamenta. Drugi spet so zagovarjali materinščino, češ. da je podedovana.
Ker se nikakor niso mogli ze-dnniti. so ovlločili sporno vprašanje s poskusoan. Vzeli so iz pariške sirotišnice dva ]>ol leta stara otroka. Dali so ju v rejo /k mu tast i. samotino .živeči vdovi nekje v Alpah. Xjena koča je bila na jKKpol-noma samoitnem kraju in nihče je ni obi-koval. Obljubila je pismeno, da jn ibo vzgajala popolnoma sn-motarskoi in da ne bo nikogar pustila govoriti ž njima.
Po šestih letih so o<lpeQ.jali otroka v Parrz, da bi javno razglasil: rezultat zanimivega poskusa. —. Dobro raervita in vesela otroka se pa m ista posluževala nikake človeške govorice, temveč sta se porn cork ova In 7. nerazločljivimi kriki in znamenji. Opo-naišala ~«4ta tudi živali, pmtcnn »petelina., kok/vš, kozo — sploh domače živali, ki sta jih videla 'V gorah. Šele v Parizu .sta se potem 'v razmeroma 'krat-kom času naučila francoščine.
Vlom pri dr. Benešu je bil političnega značaja?
Kakor -smo že poročali, je bfl pred dnevi izvršen vlom v -praško vilo zunanjega ministra dr. Bene-ša. Odiiiešeni so bili ra^ni predmeti. 'ki s4o jih pa kmalu našli. — Ker vlomilci niso odnesli nikatfli •dratgoceoiasrtri, je skenraj gotovo, da <rro za ]>oliftičen. vlom Ln praski li^ti zahtevajo, da se Beneševa hL^i ibolj zastraži z ozirorn tla dejstvo. da je zunanji minister oks-p on i ran državnik, za čigar politiko vlada zanimanje tudi daleč rz-ven držaivmih meja.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so poobiaifienl na-
tliati naročnino m dnevnik "Qla» Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sroto. katero je prejel. Zastopnik« retaken lopi o priporočamo.
Naročnina za MGJas Naroda" Za eno leto W.00: za pol leta f3.00: * fitIH mesce $2.00; za Cotrt leta 1.60
Naročnina ta Evropo Je $7. za eno
leto.
California:
8an Francisco. Jacob
Colftndo:
Tienvor. Fr. Skral»ec; Pnehlo. Peter raUjr. Jr>lm OJerm. Fr. Janes h: Roll-da, Louis rosteHo: AValsenhurg. >1. J. Hayuk.
Indiana:
—Indianapolis. Frank Zupančič. UJmola:
Aurora, J. Verblch; GUcago, Joseph BUsb; Cicero, J. Fabian; GranviUe, Jofseph Pershe; Joliet, Mary Bamhich J. Zaletel in John Kren; La Salle* J Spelich; Mascontab, Frank Angustln North Chicago. Anton Kobal, Gertrod )grln; Springfield. Matija Barbortcb Wankegan. Frank PetkorSak.
Detroit. Ant. .I:ini>?.ii-h.
Minnesota:
Chisholra. Frank Gouic; Ely, Jog. t. Peflbe!: Eveleth. Louis (JouŽe: GU-bert, Louis Vessel; Dibbing, John Por-#e; Virginia, Frank Hrvat'cb,
Mlssonri:
St. Louis. Mike Grabrljam.
Montana:
Kleln,Greogr Zobec.
New York;
Gowanda, Karl Ster&laha,; Little Fails, Frank Masi«.
Ohio:
llarlierton. John Halnnt: Cleveland. Ant. Itolick. Louis Hii<liaaii, Ant. Siiu-Matli. Slapnik: Girani. Anton Nji^o-<l<»; Lorain. Louis lialant in J. Kuin-.še: Nih's. Frank Ko^ov>ok; V«niii^s-town, Anton Kikt-lj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; [Broughton, Anton Ipavec; Burdine, John Demsbar; Conemangb, Vid Ho-jvaušek in J. Brezorec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tusbar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič Forest City, Math Kamin ; Farrell. Jerry Okorn; Imperial. Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Faren^bak; Irwin, Mike Paashek; Johnstown. John Polanc ln Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John 2ust; Moon Kun- Fr. Ma chek ln Fr. PodmllSek; Pittsburgh, Z Jaksbe. Ig. Magister. Vine. Arb In U Jakobich: Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolioo, Fr S^hlfrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley. Jurij PreviHi; Willnek. J. PeterneL
West Virginia: Coketon, Frank Kodan.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik ln Joe Koren; Racine in okolico, Frank Je
lene: Sheboygan, John Zorman.
Wyoming:
Rock Springs, Louis Taacbar.
Franklin t& okolico.
NAZNANILO,
Bojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za nas list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu.
Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter inu v vseh ozirih lahko .zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda".
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
•G1
a s
N
aro