Če v soboto popoldne ne morete na Opčine,
sledite Kraškemu pustu V ŽIVO
na naši spletni strani www.primorski.eu
Primorski
Neposredni internetni prenos pustnega sprevoda od 14.00 dalje
Šumeči pust veselih ust
št. 54 (20.987) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
šepet ulice
Montecchi
/
18
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
PETEK, 7. MARCA 2014
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Štiri dolga leta za špetrsko šolo
Dušan Udovič
Vladna komisarka Frances-ca Adelaide Garufi je bila včeraj v Špetru dobrodošla. Prišla je izpolnit obvezo, ki je bila po neštetih posegih na krajevni, deželni in državni ravni sprejeta na lanskem vladnem omizju za našo skupnost, da se po štirih letih nerazumljivega zavlačevanja pospeši reševanje žgočega vprašanja prostorov špe-trske dvojezične šole.
Štiri leta so minila, odkar je morala šola iz varnostnih razlogov zapustiti svoje prostore. Od takrat sami zapleti, pri čemer je največji absurd, da je javni denar za rešitev problema že nekaj časa zagotovljen, a ga zaradi pakta o stabilnosti še ni mogoče uporabiti. Medtem se je na dvojezični šoli v štirih letih marsikaj spremenilo. Predvsem število učencev, ki iz leta v leto tako narašča, da popravilo nekdanjega šolskega sedeža ne bi več zadostovalo. Tako je začasni sedež šole, znan pod imenom »koledž«, postal po presoji šolnikov in staršev primernejša rešitev. Pa še manj sredstev bi terjala njegova adaptacija, uresničljiva v teku enega poletja.
Na včerajšnji konferenci o storitvah je bila dovolj jasno razgrnjena vsa problematika, zato je realno pričakovati odločitev v roku dveh, treh mesecev. Že danes pa je jasno, da bo morala odločitev upoštevati objektivno rast špetrske šole in perspektivo njenega razvoja. To bi bila dobesedno investicija v kakovostni razvoj šole, natanko tako, kot jo je v svojem prioritetnem programu opredelil predsednik vlade Matteo Renzi.
Se vidimo čez par mesecev.
UKRAJINA - Kljub diplomatskim prizadevanjem se kriza zaostruje
Krim za priključitev Rusiji ZDA in EU: Nelegitimno
Vrh EU za tristopensko ukrepanje v odnosih z Rusijo
ŠPETER
Rešitev za šolo v par mesecih?
ŠPETER - V prostorih špetr-skega županstva je bila včeraj konferenca o storitvah, na kateri so bile v daljši razpravi razgrnjene možne rešitve za sedež dvojezične šole. Odločitev naj bi sprejeli v par mesecih. Srečanja se je udeležila vladna komisarka dežele Frances-ca Adelaide Garufi, poleg nje pa so bili prisotni še župan Tiziano Manzini, odbornika Aurelio Massera in Mariano Zufferli, predstavniki opozicije Fabrizio Dor-bolo, Simone Bordon in Firmino Marinig, predsednica paritetnega odbora Jole Namor, ravnateljica Živa Gruden, predstavnici odbora staršev Elena Domenis, Federica Manzini in Rudi Pavšič, Drago Štoka, Luigia Negro ter Giorgio Banchig za SKGZ in SSO.
Na 3. strani
SIMFEROPOL/BRUSELJ/WAS-HINGTON - Napetosti na Krimu ne popuščajo, saj je tamkajšnji parlament sprejel sklep o pridružitvi Krima Rusiji in sklical referendum o tem, ki bo potekal 16. marca. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je sporočili, da je bil Putin o prošnji krimskega parlamenta obveščen in je o njej razpravljal z ruskim varnostnim svetom.
Uradni Kijev je odločitev označil za nelegitimno. Obsodila jo je tudi EU na izrednem vrhu o Ukrajini, ki se je dogovorila za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Ameriški predsednik Barack Obama je v Washingtonu opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. "Vsaka razprava o prihodnosti Ukrajine mora vključevati legitimno vlado Ukrajine," je poudaril Obama.
Na 2. strani
V	Sežani prireditve v Kosovelovem letu
Na 3. strani
Vpisi v šole: v Trstu liceja izgubila primat
Na 4. strani
Na Tržaškem izgubili 5000 delovnih mest
Na 6. strani
V	Gorici odstop eno uro pred nezaupnico
Na 12. strani
Žrtev azbesta se CGIL spominja s skladom
Na 13. strani
GORICA - Zaskrbljujoči podatki
Na Goriškem vedno več nasilja nad ženskami
GORIA - Nasilja nad ženskami je tudi na Goriškem vedno več, ravno tako se veča število prijav, ki jih vlagajo žrtve. Na to opozarjajo prostovoljke združenj SOS Rosa in Da donna a donna, ki sta lani skupaj nudili pomoč 366 ženskam. Podatke o dejavnosti v lanskem letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta so včeraj predstavili na goriški pokrajini, kjer so podpisali nov protokol proti nasilju nad ženskami in hkrati predstavili niz prireditev in srečanj ob mednarodnem dnevu žena.
Na 12. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
mm pm
OH
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171
Klapa Berulia in
Tedi Spalato
Sobota, 8. marec 2014, ob 20.15
Rezervacije in spletna prodaja vstopnic: T +386 (0)
W www. kulturnidom-ng.si
9771124666007
2
Petek, 7. marca 2014
UKRAJINA
/
SIMFEROPOL - Krimski parlament napovedal referendum o bodočen statusu polotoka 16. t. m.
Krim želi v Rusijo, Kijev in Washington svarita Putina
SIMFEROPOL - Proruske oblasti v ukrajinski avtonomni republiki Krim so včeraj ruskega predsednika Vladimirja Putina prosile, naj preuči možnost priključitve Krima Rusiji. O tem bodo po včerajšnji odločitvi krimskega parlamenta prebivalci te regije odločali na referendumu 16. marca.
"Krimski parlament je sprejel predlog o pridružitvi Krima Rusiji. Ruskega predsednika in parlament je zaprosil, da preučita to prošnjo," je dejal krimski poslanec Grigorij Jofe.
Jofe je še dejal, da je parlament sprejel odločitev o izvedbi referenduma 16. marca, na katerem bodo prebivalci Krima odgovarjali na dve vprašanji. Pri prvem se bodo odločali, ali želijo, da regija ""postane del Rusije kot subjekt federacije", pri drugem pa o povrnitvi široke avtonomije, ki jo je Krim užival po prejšnji ustavi iz leta 1992, ki mu je dajala de facto neodvisnost.
Za omenjene predloge je glasovalo 78 od 86 poslancev.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je medtem sporočili, da je bil Putin o prošnji krimskega parlamenta obveščen in je o njej že razpravljal z ruskim varnostnim svetom, ki vključuje premiera Dmitrija Med-vedjeva, vodjo tajne službe FSB Nikolaja Bortnikova, vodjo zunanje obveščevalne službe Mihaila Fradkova ter obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Podrobnosti srečanja Peskov ni razkril.
Polotok Krim ob Črnem morju je sicer že dolgo sporno vprašanje med Ukrajino in Rusijo. Po drugi svetovni vojni je to 26.000 kvadratnih kilometrov veliko območje sprva pripadalo Rusiji. Sovjetski voditelj Nikita Hruščov ga je leta 1954 priključil svoji rojstni republiki Ukrajini znotraj Sovjetske zveze, kar je po mnenju nekaterih Rusov zgodovinska napaka.
Vprašanje položaja Krima, kjer večino prebivalstva
Proruski demonstranti v Simferopolu
tvorijo Rusi, je ponovno postalo aktualno z odstavitvijo proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukovi-ča. Krim so v zadnjih dneh zavzele ruske sile, kar Putin zagovarja z zaščito ruske manjšine.
Turčinov napovedal razpustitev parlamenta na Krimu
KIJEV - Ukrajinski parlament bo začel postopek za razpustitev krimskega parlamenta, potem ko je ta včeraj za 16. marec razpisal referendum o priključitvi polotoka Krim Rusiji, je v televizijskem nagovoru napovedal začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov. Re-
ansa
ferendum je označil za farso in zločin ruske vojske proti Ukrajini.
Iz Donecka na vzhodu Ukrajine, kjer so včeraj iz poslopja regionalnih oblasti znova pregnali proruske protestnike, pa je ukrajinska policija prijela 75 protest-nikov. Prijeli so tudi samooklicanega "ljudskega guvernerja" Pavla Gubareva, ki je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck. Preiskujejo ga zaradi separatizma. Za guvernerja se je ta lokalni poslovnež oklical v ponedeljek.
V Donecku je sicer včeraj prišlo do spopadov med proruskimi protestniki in protestniki, ki podpirajo
oblasti v Kijevu. Več ljudi je bilo ranjenih. Eni in drugi so se sicer od torka izmenjavali pri zasedbi vladnega poslopja in pri tem na poslopju izobešali rusko ali ukrajinsko zastavo.
Obama: Referendum na Krimu v nasprotju z mednarodnim pravom
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Washingtonu opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. 'Vsaka razprava o prihodnosti Ukrajine mora vključevati legitimno vlado Ukrajine," je poudaril Obama v Beli hiši.
Obama se je s tem odzval na odločitev regionalnega parlamenta na Krimu, ki je sprejel sklep o pridružitvi Krima Rusiji. 'V letu 2014 smo precej daleč od tistih dni, ko so se meje lahko spreminjale mimo demokratičnih voditeljev," je dejal ameriški predsednik. Rusijo je ponovno opozoril, da je svet združen v nasprotovanju dejanjem Rusije in v podpori Ukrajini. A hkrati je dodal, da še vedno obstaja diplomatska pot izhoda iz ukrajinske krize.
Nekaj ur pred tem je Obama sicer podpisal uvedbo prepovedi izdajanja vizumov predstavnikom ruskih oblasti in predstavnikom oblasti na ukrajinskem polotoku Krim, "ki so odgovorni ali so sodelovali pri ogrožanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine".
Podpisal je tudi izvršilni ukaz, ki dovoljuje sankcije proti posameznikom in entitetam, "ki spodkopavajo demokratične procese ali institucije" ali izvajajo "oblast nad katerimkoli delom Ukrajine brez dovoljenja ukrajinske vlade v Kijevu".
Več podrobnosti o tem, na koga konkretno naj bi se sankcije nanašale, iz Bele hiše niso sporočili, so pa po poročanju tujih tiskovnih agencij viri v Washingtonu zagotovili, da na seznamu ni ruskega predsednika Putina.
BRUSELJ - Predvideno stopnjevanje sankcij
Vrh EU za tristopenjsko ukrepanje glede Rusije
Britanski premier Cameron, nemška kanclerka Merkel in italijanski premier Renzi na vrhu EU
BRUSELJ - Vrh EU se je včeraj dogovoril za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Sprejel je politično odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo ter zagrozil, da bo unija, če se Rusija ne bo odzvala na pozive k diplomatskim pogovorom z Ukrajino in umiritvi razmer, ukrepala tudi z drugimi sankcijami.
Te druge sankcije vključujejo na drugi stopnji usmerjene ukrepe proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja, ter odpoved vrha EU in Rusije, na tretji stopnji pa v primeru stopnjevanja agresije trgovinske in finančne ukrepe.
Razmere v Ukrajini je treba umiriti, če Rusija ne bo ukrepala v tej smeri, bo to imelo resne, daljnosežne posledice za odnose med EU in Rusijo, je opozoril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
"V zadnjih dneh smo bili priča verjetno naj-resnejši preizkušnji za varnost na naši celini po
vojni na Balkanu," je še ocenil Van Rompuy.
Vrh EU je ob tem Rusijo pozval k umiku oboroženih sil, odločitev krimskega parlamenta za referendum o priključitvi Krima k Rusiji pa je označil za "nezakonitega". Poleg tega je ostro obsodil neizzvano kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Ukrajino pa je vrh pohvalil za premišljen odziv na ruske provokacije, ponovil zavezanost podpisu sporazuma o krepitvi vezi ter se zavezal k znatni finančni in gospodarski pomoči Ukrajini, pri čemer unija preučuje posebne trgovinske ukrepe in podporo pri zagotavljanju energetske varnosti.
To je izid včerajšnjega izrednega vrha EU o Ukrajini, sklicanega zaradi zaostritve razmer po ruski zasedbi Krima. Sporočila so voditelji zapisali v skupni izjavi.
Vrha se je med drugim prvič udeležil novi italijanski premier Matteo Renzi, ki se je ob teh priložnosti sešel tudi na dvostranskih sestankih z nekaterimi evropskimi voditelji.
RIM - Šefa diplomacij Rusije in ZDA
Lavrov in Kerry sta se spet sešla, toda nista našla skupnega jezika
RIM/WASHINGTON - Ruski in ameriški zunanji minister, Sergej Lavrov in John Kerry sta se včeraj v Rimu znova pogovarjala o krizi v Ukrajini. Kot je po srečanju povedal Lavrov, še nista dosegla dogovora o razmerah v Ukrajini.
Kerry in Lavrov sta se sešla ob robu mednarodne konference o Libiji. To je bilo njuno tretje srečanje o krizi v Ukrajini v dveh dneh.
Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je Lavrov dejal, da bo s pogovori ob vrnitvi v domovino seznanil ruskega predsednika Vladi-mirja Putina.
»S Kerryjem sva se dogovorila, da bomo preučili zamisli, ki mi jih je danes (za bralca včeraj, op. p.) predstavil glede konkretnih ukrepov,« je povedal Lavrov po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax.
Kot je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, je Kerry Lavrova pozval k neposrednim pogovorom z Ukrajino. Sta pa veliko časa v pogovorih namenila temu, pod kakšnimi pogoji naj bi prišlo do tovrstnih pogovorov.
Kerry je tudi podčrtal, da je treba mednarodnim opazovalcem nujno omogočiti dostop na Krim, da bi si lahko ustvarili neodvisno sliko položaja, so še sporočili iz State Depart-menta.
Lavrov je sicer ponovil, da je za Rusijo najbolj pomembno spoštovanje dogovora med takratnim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo z 21. februarja, predvsem kar zadeva reformo ustave, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter priprave volitev po reformi ustave. Kot drugi pomemben aspekt pa je izpostavil, da morajo imeti vsi procesi nedvoumno soglasje vseh regij v Ukrajini.
Lavrov je kot grožnjo kritiziral včerajšnjo odločitev ZDA o uvedbi sankcij na področju vizumov proti več predstavnikom ruskih oblasti in oblasti na ukrajinskem Krimu. Opozoril je na stalno krepitev pritiska, dodal pa, da mu je Kerry pojasnil, da vizumske omejitve še ne veljajo.
Kritiziral je tudi sredino napoved Nata, da bo preučil vse oblike sodelovanja z Rusijo.
Sergej Lavrov in John Kerry
arhiv pd
Dodal je, da je v interesu mednarodne skupnosti normalen dialog med Zahodom in Rusijo brez ultimatov, brez zahtev po enostranski spremembi ruskih stališč, ki jih je Putin zelo podrobno in jasno pojasnil.
Lavrov je po sredinem pogovoru s Kerry-jem v Parizu, ki je bilo prvo srečanje na visoki ravni med ZDA in Rusijo od začetka ukrajinske krize, dejal, da sta se strinjala, da morajo pomagati Ukrajincem pri uresničitvi dogovora z 21. februarja.
Neimenovani ameriški predstavnik je zanikal sklenitev dogovora, češ da bi ga lahko sklenili samo ob sodelovanju trenutne ukrajinske vlade. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 7. marca 2014 3
ŠPETER - Konferenca o storitvah o prostorih dvojezične šole
V dveh do treh mesecih odločitev, katera rešitev za šolo je najbolj primerna
ŠPETER - »V dveh do treh mesecih bo treba natančno preučiti, katera je najboljša rešitev za dvojezično šolo. Na eni strani imamo že izdelan izvršni načrt in zagotovljena sredstva za obnovo starega sedeža, na drugi pa, tudi zaradi potrebe po večjih prostorih zaradi povečanega števila otrok, učencev in dijakov, predlog o preureditvi koledža, za katerega finančnega kritja še ni in je treba razumeti če je torej izvedljiv.«
Tako je povedala vladna komisar-ka Furlanije Julijske krajine Francesca Adelaide Garufi potem ko si je po končani konferenci o storitvah, ki je bila na županstvu v Špetru, ogledala tako stari sedež dvojezične šole kot špetrski koledž. Srečanja o dvojezični šoli so se ob tržaški prefektinji udeležili še župan Tizia-no Manzini, odbornika Aurelio Massera in Mariano Zufferli, predstavniki opozicije Fabrizio Dorbolo, Simone
SEŽANA - Ob 11 0-letnici rojstva
Številne prireditve v Kosovelovem letu
SEŽANA - Ob 110. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela pripravljajo v Občini Sežana številne prireditve, združene v projekt Kosovelovo leto. Večina od več kot 40 prireditev bo potekala v pomladnih mesecih, nekaj še jeseni, dogajanje pa se bo sklenilo z razstavo študentov Višje strokovne šole Sežana na temo Srečka Kosovela. Poleg avtorskega projekta Kosovelovega doma Sežana, ki bo kot osrednja prireditev zaživel na tamkajšnjem odru 21. marca, pripravljajo več glasbenih, literarnih in športnih prireditev ter razstav. V znamenju obletnice Kosovelovega rojstva bo tudi Kraški maraton, ko bodo udeleženci dobili majčke z logotipom Kosovelovega leta.
V prostorih sežanske Ljudske univerze so obnovili Kosovelovo spominsko sobo, ki je bila urejena pred 40. leti v prostoru, ki je bilo v preteklosti stanovanje na-dučitelja Antona Kosovela. Ob tem so pripravili tudi nove predstavitvene programe za obiskovalce. Pred Kosovelovim domom bodo odkrili spomenik, posvečen spominu na pesnika Krasa, narejen po zamisli Simona Kastelica. Multimedijsko predstavo oziroma kolaž z naslovom Človek ni simetričen so skupaj pripravili mladi ustvarjalci z različnih umetniških področij. Na odru Kosovelovega doma se jih bo predstavilo preko 20, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar.
Na Kosovela in njegovo poezijo bodo spomnili tudi z različnimi akcijami po Sežani in okolici. Tako bodo sprehajalci sežanskega parka z dreves lahko »obirali« lističe s Kosovelovo poezijo, lastnikom avtomobilov pa bodo namenjena posebna vabila na prireditve z mislimi iz Kosovelovih pesmi.
Sežanski Zavod za šport, turizem in prosti čas je poskrbel za pripravo brošure o pesniku, ki bo izšla v treh jezikih, na njej pa bo tudi zemljevid tradicionalne Kosovelove poti. Pripravili so še zemljevid Za kolo kulture Krasa, ki bo vabil na popotovanja do posameznih biserov naravne in kulturne dediščine Krasa. Direktor zavoda Božo Dragan je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da je obeleževanje Kosovelove obletnice mogoče tudi priložnost, da številne kulturne dogodke na Krasu ponudijo novim obiskovalcem in jih tako poskušajo zadržati več kot le en dan.
Sicer pa so letošnji dogodki v Kosovelovem letu le nekakšen vrh dogajanja, posvečenega temu kraškemu pesniku, je povedala direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. »Srečka Kosovela ljudje na Krasu poznajo, prav tako njegove pesmi. Po besedah starejših ljudi naj bi imel vsak Kraševec na knjižnih policah zagotovo tri pesniške zbirke - Prešernovo, Gregorčičevo in Kosovelovo,« je še poudarila Svetina Terčonova.
Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina naselila v Tomaju. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje mesto Trst. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, kjer je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, po diplomi pa je izbral študij sla-vistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni star komaj 22 let, v času njegovega življenja pa ni izdal nobene pesniške zbirke.
Med včerajšnjim ogledom koledža v Špetru
nm
Bordon in Firmino Marinig, predsednica paritetnega odbora Jole Namor, ravnateljica Živa Gruden, predstavnici odbora staršev Elena Domenis, Federica Manzini in Rudi Pavšič, Drago Štoka, Luigia Negro ter Giorgio Banchig za SKGZ in SSO.
Za obnovo starega sedeža sta skupno zagotovljena (a trenutno zamrznjena zaradi pakta stabilnosti) skoraj dva milijona evrov: 1. 092.000 evrov iz med-ministrskega odbora CIPE, 550 tisoč evrov deželnih sredstev in 300 tisoč s strani gorske skupnosti iz sredstev iz zaščitnega zakona. Vladna komisarka je na konferenci obrazložila, da so bila ta sredstva nakazana za obnovo starega sedeža in da zanje spreminjanje namembnosti ni mogoče. Treba bi bilo to postavko izničiti in vložiti novo prošnjo na odbor CIPE. Pri tem pa je izpostavila, da je načrtovanje triletno in da se torej tvega, da bi prišlo še do dodatnega zamika. Že odobrena sredstva pa bi lahko mogoče sprostili do konca aprila in torej začeli z obnovo. Dežela bo namreč do takrat odločila, katere projekte bo financirala z delom sredstev, ki so trenutno zamrznjena zaradi pakta stabilnosti. Deželni odbornik Panontin, ki ga sicer na srečanju ni bilo, pa je zagotovil, da bo Dežela FJK pri izbiri načrtov pozorna do potreb špetrske dvojezične šole.
Ravnateljica Živa Gruden je vladni komisarki povedala, da je v zadnjih letih dvojezična šola močno narasla. Zdaj jo obiskuje 260 otrok in mladih, naslednje leto naj bi bilo učencev skupno 275, samo v vrtcu, kjer je letos 80 malčkov, pa naj bi bilo naslednje leto 100 otrok. Zato bo potrebovala veliko več prostora in torej stari sedež ne bi bil dovolj. S tega vidika bi bila ustrezna rešitev preureditev koledža, ta načrt pa sta na konferenci podrobneje predstavili predstavnici staršev Elena Domenis in arhitektka Federica Manzini. V tem primeru ne bi šlo za obnovo, temveč samo za prilagoditev prostorov in bi bil torej strošek nižji, dela pa bi lahko izvedli hitreje.
Končni cilj je vsekakor najti najboljšo in najhitrejšo možno rešitev za težave dvojezične šole, so se strinjali udeleženci srečanja na špetrskem županstvu. Kot je povedala vladna komisarka Fjk Francesca Adelaide Garufi, bo treba v naslednjih dveh do treh mesecih, torej preden Dežela sprosti del zamrznjenih sredstev, preveriti, če je predlog staršev (in osebja) dvojezične šole s tehničnega in birokratskega vidika izvedljiv. Ko bo s tega vidika slika povsem jasna, pa bo vsekakor končna odločitev (torej izbira načrta) pripadla Občini. (NM)
GOSTILNE vabijo
NA DAN ŽENA
pizzeria - bar - gostilna
»VETO»
DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA
peč na drva
OPČINE
Proseška ulica 35 Tel. 040.211629
ob torkih zaprto
BRANKOVI C SLADJAN
SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI
Gabrovec, 24 Tel. 040-229168
URNIK: torek-nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com
nt* n
GOSTHILNA «¡USTHN i __ ■
Iz preprostih sestavin pričaramo okusne Jedi
^ogtaria ai puri
TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI
Meso - Ribe - Divjačina, Velika dvorana - Vrt
Božje polje, 14 - 34010 Zgonik (TS),Tel.:040 225324 - fax:040 225358
ITA
Križ 401
GOSTILNA *	Tel. 040-2209058
DRUŽABNOST Z VEČERJO
ZAŽELJENA REZERVACIJA
4
Četrtek, 6.	marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ŠOLSTVO - Rezultati vpisovanja v prvi letnik višje srednje šole za šolsko leto 2014/2015
Konec primata licejev Večina izbrala tehnična zavoda
Liceja sta izgubila primat. To je prva stvar, ki pade v oči opazovalcu ob pogledu na podatke o februarskem vpisovanju v prvi letnik višje srednje šole za prihodnje šolsko leto 2014/2015. Od 126 mladih, ki so se odločili, da bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali slovenske višje srednje šole v Trstu, se jih je kar 68 vpisalo na smeri tehničnih zavodov in le 58 na smeri licejev, medtem ko je bila marca lani slika ravno obratna, saj se je za študij na licejih odločilo 69 dijakov, za študij na tehničnih zavodih pa le 41 (vseh vpisanih je bilo takrat 110).
Posebno skokovit porast vpisov so zabeležili na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer bodo, če bodo trenutne številke obveljale, v prihodnjem šolskem letu na svojih treh smereh imeli 43 prvošolcev, se pravi ravno toliko, kot se jih je letos vpisalo na štiri smeri Liceja Franceta Prešerna in kar 24 več kot lani, ko so zabeležili 19 vpisov: elektronsko smer je izbralo šestnajst dijakov, smer mehanike in mehatronike dvanajst, okoljske biotehnologije pa petnajst dijakov. Po mnenju ravnatelja zavoda Stefan Primoža Stranija je k temu rezultatu pripomoglo več dejavnikov: prvič, gre za vse-državni trend naraščanja zanimanja za tehnične smeri ter za izbiranje smeri, ki v teh težkih kriznih časih nudijo največ možnosti tako za nadaljnji študij kot za kvalificirano umestitev v svet dela. Drugič, gre za preseganje precej zakoreninjenih kalupov, saj dijaki oz. njihove družine izbirajo šolo glede na dejansko kakovost, ki jo nudi, poleg tega pa ima Strani občutek, da na Stefanu dobro delajo, kar uporabniki tudi čutijo. Tako je bil že na dnevih odprtih vrat, ki so jih na šoli priredili pred začetkom vpisovanja, obisk dober, poleg tega je bilo čutiti, da so se glede izbire smeri dijaki odločali skupaj s starši, kar je dobro, saj gre za važno izbiro, je prepričan ravnatelj.
Večje zanimanje za dneve odprtih vrat so pred začetkom vpisovanja opazili tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer je ravno tako prišlo do porasta vpisov, predvsem kar se tiče smeri za upravo, finance in marketing, kjer bo v prihodnjem šolskem letu v prvem razredu osemnajst dijakov (vpisov v prvi letnik je bilo lani petnajst), medtem ko je na smeri za gradnje, okolje in teritorij število vpisov v prvi letnik ostalo enako lanskemu, se pravi sedem. Za smer uprave, finance in marketinga je po besedah ravnateljice Milene Padovan to najboljši rezultat v zadnjih letih, pri čemer meni, da so bile glede na težaven gospodarski trenutek izbire malo bolj premišljene. S porastom vpisov pa se na zavodu Zois dodatno postavlja tudi problem nezadostnih prostorov na začasnem sedežu v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Kot že rečeno, bo na Liceju Franceta Prešerna v prihodnjem šolskem letu prvi letnik obiskovalo 43 dijakov, kar pomeni dvanajst manj kot lani, ko je bilo vpisov v prvi letnik 55: sedem vpisov so zbrali na smeri uporabnih znanosti, trinajst na znanstveni smeri, devetnajst na jezikovni smeri, samo štirje dijaki pa so izbrali klasično smer, vendar ravnateljica Loredana Guštin upa, da bo naposled prišlo do oblikovanja razreda tudi na tej smeri, tako da pričakuje, da bodo prvi razred imele vse štiri smeri. Drugače tudi Guštinova meni, da je na izbiro študijske smeri vplivala trenutna gospodarska kriza.
To je tudi mnenje ravnateljice Hu-
VPISI V VIŠJE SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2014 / 2015		
LICEJ FRANCETA PREŠERNA	Š.L. 2014 /2015 1. razred	Š.L. 2013 /2014 1. razred
Uporabne znanosti	7	13
Znanstveni licej	13	19
Jezikovni licej	19	15
Klasični licej	4	8
LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA	Š.L. 2014 /2015 1. razred	Š.L. 2013 /2014 1. razred
Humanistični licej	9	12
Družbeno-ekonomski licej	6	2
TEHNIČNI ZAVOD ŽIGE ZOISA	Š.L. 2014 /2015 1. razred	Š.L. 2013 /2014 1. razred
Uprava, finance in marketing	18	15
Gradnje, okolje in teritorij	7	7
TEHNIŠKI ZAVOD JOŽEFA STEFANA	Š.L. 2014 /2015 1. razred	Š.L. 2013 /2014 1. razred
Elektronika	16	8
Mehanika in mehatronika	12	8
Okoljske biotehnologije	15	3
SKUPNO	126	110
manističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, ki ga je letos po sicer še neuradnih podatkih izbralo petnajst dijakov: devet na humanistični in šest na družbeno-ekonomski smeri, kar znaša vpis več kot lani, ko jih je bilo vsega skupaj štirinajst. Ljudje zdaj pazijo, da otroke vpišejo na tiste šole, ki
jim potem omogočijo, da dobijo zaposlitev, meni Premolinova, ki pa opozarja, da se del le-teh, ki so sprva izbrali določeno šolo oz. smer, potem premisli in prepiše na drugo šolo. Najbolj eklatanten primer imajo prav na družboslovni smeri liceja Slomšek, kjer peti letnik obiskuje sedemnajst dijakov, od katerih se jih je pred
petimi leti v prvi letnik vpisalo le deset, potem pa so se po poti »izgubili« trije, pridobili pa so nove. Vsekakor bi bilo bolje imeti jasne številke že od vsega začetka, da si profesorski zbor lahko bolje organizira in načrtuje delo, zaključuje ravnateljica liceja Slomšek.
Ivan Žerjal
Višje srednje šole se bodo pomerile v znanju matematike
V zborni dvorani Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 bo danes popoldne ob 15. uri potekalo deseto ekipno tekmovanje v znanju matematike za višje srednje šole, ki ga prireja Oddelek za matematiko in vede o zemlji tržaške univerze v okviru matematične olimpijade in projekta za promocijo študija znanstvenih predmetov pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske krajine, Pokrajine in Občine Trst ter Deželnega šolskega urada za FJK. Tekmovanja se bo udeležilo 24 ekip, ki bodo zastopale petnajst šol iz FJK (eno iz goriške, eno iz por-denonske in sedem iz tržaške pokrajine), Veneta (pet iz pokrajine Treviso) in Hrvaške, med katerimi sta tudi tržaški slovenski licej Franceta Prešerna in italijanska višja srednja šola Dante Alighieri iz Pu-lja. Zmagovita ekipa bo prejela zlati pokal, ki ga bodo na šoli hranili do naslednjega tekmovanja, dalje bodo pripadniki prvih treh uvrščenih ekip prejeli kolajno, vsi nastopajoči pa spominsko majico. Zmagovita in - morda - tudi bolje uvrščene ekipe pa bodo lahko nastopile na vsedržavnem tekmovanju v znanju matematike, ki bo v maju v Cesenaticu.
EVROPSKE VOLITVE
»Slovenski
Stranka SEL o Listi Tsipras brez Slovencev
levičarji se moramo najprej združiti na krajevni ravni in potem razmišljati o Evropi«
»Dejstvo, da na Listi Tsipras za evropske volitve ni nobenega slovenskega kandidata je gotovo obžalovanja vredno. Kar se mene tiče pa bi se morala levica, seveda tudi slovenska, dogovarjati in združevati predvsem na krajevni ravni in šele potem razmišljati o Evropi,« pravi David Peric, pokrajinski koordinator Slovencev v stranki SEL. On in njegovi somišljeniki niso podpisali protestnega stališča o odsotnosti slovenskega kandidata ali kandidatke na levičarski listi za majske evropske volitve. SEL vsekakor ocenjuje, da pomeni Lista Tsipras poskus za poenotenje italijanske levice, ki prihaja iz vrst uglednih predstavnikov civilne družbe.
»Ni šlo za nobeno izključitev Slovencev iz liste, kot nam napačno očitajo nekateri, pač pa za izbiro kandidatov, ki je sad dolgega, a obenem zelo prozornega postopka,« nam je povedal Marino Calcinari, eden glavnih pobudnikov Liste Tsipras na Tržaškem. »V Rimu, kjer so izbirali kandidature, se niso ozirali na narodno pripadnost kandidatov, temveč na njihovo prepoznavnost in predvsem na njihovo družbeno angažiranost, « dodaja Calcinari. Vse je potekalo demokratično in ob belem dnevu. Tržaška
Tržaški pobudniki Liste Tsipras s kandidatko za evropski parlament Assunto Signorelli
foto damj@n
kandidatka Assunta Signorelli, ki se je včeraj predstavila v kavarni San Marco, se mu vsekakor zdi ugledna osebnost, ki si zasluži široko podporo.
Tržaški pristaši vodje grške levice so, poleg Signorellijeve, svoj čas z zbiranjem podpornih podpisov evi-dendirali še tri možne kandidature. Na
seznamu so se znašli pisatelj in novinar Giacomo Scotti (rojen je v Neaplju, a živi na Reki), humanitarni delavec Gianfranco Schiavone in mladi založnik grškega porekla Alexandros Delithanassis, ki upravlja kavarno San Marco. Takrat bi najbrž morali evidentirati tudi morebitnega sloven-
skega kandidata.
Assunta Signorelli je psihiatrinja, ki je bila svoj čas tesna sodelavka pokojnega Franca Basaglie. O psihiatriji je napisala vrsto znanstvenih raziskav, angažirana je tudi v boju proti nasilju nad ženskami.
S.T.
/
TRST
Petek, 7. marca 2014
5
AKTUALNO - Sinočnja pobuda Slovenskega kluba in spletne skupine
»Tržaška knjigarna mora živeti«
Razočaranje nad početjem odgovornih dejavnikov v manjšini - Jadransko finančno družbo povabili na srečanje
Tržaška knjigarna mora živeti. To je apel, ki je izzvenel na sinočnjem dobro obiskanem družabnem srečanju v priredbi Slovenskega kluba in spletne skupine na facebooku Rešimo Tržaško knjigarno. Ljudje, ki so prišli na ape-ritiv med knjigami, se ne morejo in nočejo sprijazniti, da bo knjigarna konec marca zaprla vrata in pustila za seboj praznino ne le za slovensko, temveč za vso tržaško in širšo kulturno stvarnost.
Na srečanju, ki ga je uvedla in povezovala predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar, sta Caterina Macho in Samuel Corbatto predstavila predloge, ideje in zamisli, ki so se pojavili na spletni klepetalnici. Knjigarna v Ul. Sv. Frančiška bi se lahko razvila v kulturni in družabni center (tudi s kavarno), ki bi bil zanimiv tako za Slovence kot za preostali Trst, ki kaže vse večje zanimanje za slovenski jezik in za slovensko kulturo.
Poudarke iz spletnega soočenja so navzoči dopolnili s svojimi idejami in predlogi, v številnih posegih sta izstopala razočaranje in tudi jeza nad odgovornimi dejavniki v slovenski
Sinočnjega srečanja v Tržaški knjigarni se je udeležilo veliko število ljudi
foto damja@n
manjšini, ki se še niso dogovorili o usodi knjigarne. Na srečanju so pogrešali predstavnike krovnih organizacij SKGZ in SSO, Založništva tržaškega tiska in Jadranske finančne družbe
(JFD), medtem ko je bil navzoč zastopnik založbe Mladika, ki se sicer ni oglasil v razpravi.
SK in skupina Rešimo knjigarno sta za četrtek, 13. t. m. ob 19. uri ja-
vno povabila v TK na soočenje odgovorne pri JFD (lastnika knjigarne). Takrat bo manjkalo le nekaj več kot dva tedna do napovedanega zaprtja knjigarne.
Ta nesrečna Ul. Svevo ...
Vožnja mimo pokritega prehoda v Ulici Svevo, ravno pred vhodom v trgovski center Torri d'Europa, je resda nesrečna za avtomobiliste in motoriste. Samo pred tednom dni je tam izgubil življenje skuterist, včeraj ob 15.10 pa je spet prišlo do prometne nesreče. Kakor so nam sporočili mestni redarji, ki so iz varnostnih razlogov zaprli Ulico Sve-vo med ulicama Caduti sul lavoro in Doda, je bilo v prehodu, ob steni, parkiranih več vozil. Ko je tam mimo pripeljal avtomobil fiat 500, ki ga je upravljala 76-letna G.A.P., je njen avtomobil iz še nepojasnjenih razlogov sunil parkirani fiat 600, se prevrnil in obtičal na boku. Na kraj nesreče so se pripeljali tudi gasilci in rešilca, ki sta v katinarsko bolnišnico odpeljali lažje ranjeni ženski iz prevrnjenega avtomobila - v bolnišnici so jima dodelili rumeni kodeks. Cesta je bila nekaj ur zaprta za promet.
Zbil jo je pred bazenom
Sinoči je okrog 18.10 na Trgu Irne-ri pri bazenu Bruno Bianchi skuterist zbil 28-letno dekle, medtem ko je prečkala cesto na prehodu za pešce. Po podatkih spletnega dnevnika Triesteprima, je moški na skuterji zagledal dekle zadnji hip. Dolgo je zaviral, vendar jo je vseeno zbil. Na kraj nesreče sta se pripeljala dva re-šilca, ki sta obe osebi odpeljala v ka-tinarsko bolnišnico z rumenim kodeksom, saj sta najbrž utrpela več zlomov.
Pritisnil je na zavore
Lažja nezgoda v Ul. Udine je včeraj dopoldne precej upočasnila promet na bližnjih ulicah. Ura je bila 9.30, ko je avtobus št. 5, ki je takrat vozil proti Ul. Roma, blizu križišča z Ul. S. Anastasio, verjetno zaradi manevriranja kombija nenadoma pritisnil na zavore, zaradi česar sta bila dva potnika lažje ranjena. Na prizorišče so prišli redarji in reševalci službe 118, potnikoma pa na srečo ni bilo nič hudega, medtem ko je avtobus obtičal sredi cestišča, zato je prišlo do prometnih zastojev na sami Ul. Udine, pa tudi na ulicah Mar-tiri della Liberta, Filzi in Pauliana ter na Trgu Dalmazia.
POLICIJA - Pozor na goljufe
Denar in zlatnino mu je izročila v vrečki
Mladenič je hlinil, da je tehnik družbe Acegas
Kljub številnim opozorilom prek medijev, moramo še vedno poročati o goljufijah, katerih tarče so največkrat starejše osebe. Tako je bilo tudi včeraj v Ul. Matteotti, ko je 30-letnik, baje Tržačan, pomagal starejši ženski, ki je nosila težke nakupovalne torbe. Hlinil je, da je tehnik družbe Acegas, in jo pospremil do stanovanja. Prosil jo je, naj odpre pipe, da preveri, ali kje pušča, nato pa ji je svetoval, naj vso zlatnino in denar spravi na varno v vrečko in naj jo odloži v hladilnik, saj bi voda morebiti lahko poškodovala vse njeno imetje ... Nebogljena ženska ga je uslišala, on pa je zagrabil vrečko in izginil. Šele takrat je ženska razumela, kaj se dogaja in poklicala policijo. Skozi okno je videla mladeniča, ki je skočil v sivi avtomobil in se oddaljil: imel je rjave, redke lase, visok 1,60 metra, nosil je jeanse in črno jopo.
Policija opozarja občane, zlasti starejše osebe in osebe, ki živijo same, naj bodo previdni in naj ne nasedajo tovrstnim goljufijam; drugače pa naj takoj zavrtijo številko 113.
POMORSKA POSTAJA
Začenja se sejem Olio Capitale
Tržaška Pomorska postaja oz. sosednje skladišče 42 odpirata danes ob 11. uri svoja vrata ljubiteljem olja: 300 proizvajalcem - razstavljavcem, številnim kupcem z vseh koncev sveta in radovednežem nasploh. Na pobudo Trgovinske zbornice, pravzaprav njenega specializiranega podjetja Aries, se danes začenja osma izvedba štiridnevnega sejma ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki iz leta v leto utrjuje svoj sloves zlasti na kakovostni ravni.
Dogajanje se bo začelo danes ob 11. uri v dvorani Oceania, kjer bo običajnim pozdravnim nagovorom (prisotna bosta tudi japonski veleposlanik S.E. Masaharu Koh-no in pa direktor Olive Oil Times Usa Curtis Cord) sledila okrogla miza o razlikah med olji na vzhodu in zahodu. Sicer pa bo salon priložnost za degustacije, strokovna predavanja, mednarodno tekmovanje olj in kuharsko šolo. Popoln program je na spletni strani www.oliocapitale.it.
ŽELEZARNA - Besedni spopad z Nadio Toffo iz TV oddaje Le lene
Cosoliniju je žal, da je izgubil potrpljenje
»Novinarka me sicer ni pustila do besede«
Med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in novinarko popularne televizijske oddaje Le Iene Nadio Toffo ni velikega »feelinga«, prej nasprotno. Že januarja je Cosolini še kar ostro zavrnil novinarko, ki ga je spraševala o onesnaževanju, ki ga v Škednju povzroča železarna, zgodba se je ponovila predsinočnjim, čeprav v bolj mili obliki. Novinarka je župana spraševala o tem kako misli Občina rešiti problem onesnaževanja, ki naj bi med drugim ogrožalo tudi bližnjo škedenjsko šolo. Cosolini je sprva odgovoril na skoraj vsa zastavljena vprašanja, ob koncu intervjuja, če ga lahko tako imenujemo, pa se je razjezil na Toffovo. Slednja je skušala na vse načine dokazati, da železarna onesnažuje več kot obrat Ilva v Tarantu.
Župan je včeraj popoldne priznal, da je izgubil potrpljenje, kar obžaluje, čeprav ga je novinarka prikazala kot edinega odgovornega za problematiko železarne. »Stalno me je prekinjala in mi skoraj ni pustila do besede,« dodaja še Cosolini. Prepričan je, da je mestna uprava naredila marsikaj konkretnega tako za zaščito
Med Robertom Cosolinijem in novinarko od Le Iene Nadio Toffo ni velikega »feelinga«
zdravja Škedenjcev, kot za obrambo ogroženih delovnih mest.
Zelo kritičen do Cosolinija je poslanec Severne lige Massimiliano Fe-driga, ki ocenjuje, da je župan po ne-
potrebnem izgubil živce in da je s svojim nestrpnim obnašanjem škodil Trstu. »Obnašal se je arogantno in nespoštljivo do Škedenjcev,« je prepričan Fedriga.
Na slovenski TV o občinski izpostavi na Opčinah
Nocoj bo v okviru petkove rubrike časnikarskih poglobitev slovenskih informativnih televizijskih oddaj RAI »TDD predstavlja« po televizijskih poročilih (okrog 20.50) pogovor Dušana Jelinčiča z odgovornim za občinsko izpostavo na Opčinah, torej na kraškem območju, kjer je slovenska skupnost izrazito aktivna in večinsko prisotna. Govor bo o delovanju občinskih uradov, o tem, kaj ponujajo, o dvojezičnosti in informatizaciji. Pogovor z Markom Lu-pincem kot inovativnem slikarju tako imenovanih foto-grafik, umetniškem grafičnem oblikovalcu ter glasbeniku so preložili na eno od naslednjih oddaj.
Razstava Glorie Tronkar na sedežu Ad Formanduma
Na sedežu zavoda Ad Formandum v Ul. Ginnastica 72 bodo danes ob 18.30 odprli slikarsko razstavo »Rocaille« Glorie Tronkar. Umetnico bo predstavila Elisabetta Bacci, ki je za razstavo izbrala dvajset njenih del večjega in manjšega formata. Obiskovalce bodo pogostili šolarji gostinskega tečaja.
Drama o malem človeku
Gledališče La Contrada ima od drevi v gosteh priljubljenega igralca Massima Dapporta v grenko-sladki komediji Giannija Clementija Ladro di razza. Delo je postavljeno v Rim leta 1943; glavni junak je Tito, ki se preživlja z drobnimi tatvinami in sklene okrasti bogato judovsko vdovo Rachele. Vdovo dolgo zapeljuje in končno mu uspe vstopiti v njeno stanovanje 16. oktobra 1943, na dan, ko so nacisti sprožili racijo v rimskem getu. V težki situaciji nič kaj pogumni Tito dokaže, da je zmožen velikih dejanj. Dramo je režijsko postavil Marco Mattolini; poleg Dapporta nastopata Susanna Marcomenni in Blas Roca Rey; pri oblikovanju predstave je sodeloval tržaški scenograf Andrea Stanisci. Predstava bo na sporedu do ponedeljka, 10. marca.
Pahor v San Marcu
V	kavarni San Marco bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Notte e nebbia Jeana Cayrola, zatem pa bo novinar Alessandro Mezzena Lona vodil pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, medtem ko bo Enza de Rose prebrala nekaj odlomkov iz knjige.
Pomoč pri razvoju podjetja
V	dvorani BIC Incubatori FVG S.p.A. v Trstu (Ul. Flavia 23/1) bodo danes ob 15. uri predstavili sklad za mreže inkubatorjev (Fondo rete incubatori), ki ga financira ministrstvo za gospodarski razvoj in ga upravlja Invitalia - državna agencija za privabljanje investicij in razvoj podjetništva. Sklad je namenjen zlasti novim podjetjem, ki se prvič vselijo v inkubator, tistim, ki so vanj vključena vsaj tri leta in vlagajo znotraj strukture, ter tistim, ki so po opravljenem obdobju v inkubatorju, pripravljena investirati v novo lokacijo. Prošnje za olajšave - do 65% stroškov investicije, do največ 200 tisoč evrov - lahko podjetja vložijo do 3. aprila. Svojo udeležbo je treba predhodno potrditi po elektronski pošti info@incubatori.fvg.it.
Obsojen zaradi kraje
Pripadniki mejne policije so v sredo zjutraj pri Fernetičih aretirali 39-letnega romunskega državljana V.B., ki bo moral v italijanskem zaporu odsedeti štiri mesece zaradi neke obsodbe. Moški se je nahajal na romunskem avtobusu, ki je prihajal iz Slovenije, med pregledom dokumentov pa so policisti odkrili, da ga je iskala policija. Leta 2012 je namreč sodišče v Alessandrii izdalo zaporni nalog zanj, ker je bil obsojen na štiri mesece zapora zaradi kraje, po obsodbi pa je izginil.
6
Petek, 7. marca 2014
UKRAJINA
/
GOSPODARSTVO - Podatki Cgil vzbujajo veliko skrbi
Tržaška pokrajina je od leta 2008 izgubila skoraj pet tisoč delovnih mest
V tržaški pokrajini se je zaradi splošne krize od leta 2008 do danes izgubilo skoraj pet tisoč delovnih mest, je bilo slišati na včerajšnjem pokrajinskem kongresu sindikalne zveze Cgil. V zadnjem letu je število zaposlenih sicer doživelo manjši porast (od 89.900 na 91.000 enot), petodstotni padec izpred šestih let pa predstavlja veliko nezaceljeno rano. Da se kriza zaostruje priča tudi podatek o skoraj 20-od-stotnem porastu ur redne in izredne dopolnilne blagajne v letu 2013.
Tajnik Adriano Sincovich je delegatom in gostom na kongresu predstavil seznam tovarn in obratov, ki se soočajo s krizo. Navedel je primere Wartsile, škedenjske železarne, Sertubi, Siram, Autocrali, Radiotrevisan in Italcementi. Sindikalist se boji, da se bo ta seznam v prihodnjih tednih in mesecih še dodatno povečal. »Doslej so pristojni v glavnem sprejemali obrambne sklepe, ki so ublažili socialne posledice krize, za njeno premostitev pa so nujno potrebni učinkoviti strukturni ukrepi, ki jih žal še ni videti na obzorju,« je v uvodnem poročilu izpostavil Sincovich..
Kot smo že poročali, se je 85 odst. članic in članov največje italijanske sindikalne organizacije na pokrajinski ravni opredelilo za stališča vsedržavne tajnice Susanne Ca-musso, ki bo na bližnjem državnem kongresu skoraj gotovo znova izvoljena. Kongres Cgil v hotelu NH se bo predvidoma končal danes okoli 18. ure, pred tem bo v imenu državnega vodstva sindikata spregovoril Fabrizio Solari.
Žilave istrske članice Spi-Cgil
V prejšnjih dneh smo poročali, da je v predkongresnem soočenju večinska komponenta Susanne Camusso na Tržaškem prejela približno 85% podpore, manjšinska Giorgia Cremaschija pa okrog 15%. Med aktivnimi delavci je slednja še močnejša (med kovinarji je celo večinska), končno razmerje pa se je prevesilo v korist Camussove tudi po zaslugi upokojencev. Prav na izid glasovanja v sindikatu upokojencev Spi-Cgil opozarjata Cremaschijeva somišljenika Alexander Vecchiet in Silvia Di Fonzo. V sklop tržaškega Spi sodijo namreč tudi istrski upokojenci oz. upokojenke, ki so večinoma delale v Italiji pred letom 1947. Povprečna starost je okrog 85 let, kar tretjina jih presega 90 let, navajata podpisnika. Kljub častitljivi starosti je bila udeležba na glasovanju nič manj kot 58-odstotna, rezultat pa pravi plebiscit za Camussovo: manjšinska komponenta je namreč prejela le 3 od skupnih 1052 glasov. Res je, da so volilne skupščine v Pazinu, Poreču, Pulju in Reki vodili funkcionarji večinske struje, ker si (neplačani) prostovoljci manjšinske komponente niso mogli privoščiti stroškov za večdnevno bivanje v Istri, vseeno pa so podatki o izidu glasovanja zelo zanimivi tako za ljubitelje statistike kot iz vidika zmogljivosti istrskih starostnic, pikro zaključujeta Vecchiet in Di Fonzova.
KINO ARISTON - Nocoj prost vstop
La grande bellezza uvaja v novo obdobje
ra
Včeraj danes
S filmom La grande bellezza, ki si ga je pred tremi dnevi po televiziji ogledalo skoraj devet milijonov gledalcev, bo danes zvečer tržaško združenje Cappella Underground v prostorih kinodvorane Ariston uvedlo novo pobudo »'Ndemo in ci-ne« (Gremo v kino), ki povzema naslov po eni najbolj znanih knjig Tullia Kezicha. Za sodelavce tržaškega filmskega krožka bo geslo Gremo v kino tudi odprtje novega obdobja, ko bo prav Cappella Underground upravljala kino Ariston. Z oskarjem nagrajeni Sorrentinov film bo tako uvedel niz filmskih večerov in pobud. Že jutri in v nedeljo bo na sporedu slovensko-italijanska koprodukcija Zoran, moj nečak idiot, goriškega avtorja Mattea Oleotta, ki je prejel nagrado občinstva na pretekli beneški Mostri.
Od danes spet odprti kino Ariston, sta pred nekaj desetletji otvorila prijatelja Mario de Luyk in Piero Percavassi in filmska dvorana na drevoredu Romolo Gessi je kmalu postala referenčna točka predvsem za vse ljubitelje avtorskega, art kina, ki so se v poletnih mesecih preselili na zgornjo odprto areno. Namen novih upraviteljev je ta, da bi v kinu Ariston gostili čimveč avtorskih del, mladih režiserjev, filmsko klasiko, a tudi filme v originalni verziji. Tako kot se je to dogajalo že pred leti prav v organizaciji Maria de Luyka, namerava-
Toni Servillo
ansa
jo v dvorani Ariston gostiti številne režiserje in igralce, ki bodo prišli v Trst, da bi se pogovorili z občinstvom in v živo predstavili filmska dela. Posebne pozornosti pa bodo deležni tudi krajevni, deželni avtorji in seveda režiserji, ki bodo filmske zgodbe postavili na območje naše dežele FJK, ki je v tudi filmu La grande bellezza direktno soudeležena. Ob goriški igralki Aniti Kravos, je doma iz Pordenona tudi Francesca Cima, ki je z Nicolom Giulianom do danes producirala vsa Sorrentinova dela.
Za konec še to. Kar nekaj ljudi si je celovečerec La grande bellezza ogledalo po televiziji in nad njim ostalo razočarano. Pri tem gre gotovo za stvar okusa, ostaja pa dejstvo, da je Sorrentinov film zgodba, ki jo je treba gledati na velikem ekranu. Nocojšnja projekcija v kinu Ariston je zastonj. (Iga)
[I] Lekarne
ACEGASAPS - Vrtni odpadki
Na voljo zabojniki za ločeno zbiranje
Čeprav je po besedah pobudnikov lahko, udobno in brezplačno, se ločeno zbiranje vrtnih odpadkov v posebnih zelenih zabojnikih med Tržačani doslej ni kdove kako prijelo. To ugotavlja podjetje AcegasAps, ki v sporočilu za javnost opozarja, da so doslej dodelili 1930 zabojnikov ravno tolikim prosilcem.
Pri tem podjetje poudarja, da so zabojniki na voljo ob sobotah med 8. in 10. uro na sedežu AcegasAps v Ul. Orsera 4, vrtne odpadke pa je mogoče odpeljati tudi do zbirnih centrov v Ul. Carbonara 3 in na Dunajski cesti 84/a na Opčinah. Če se odločimo za brezplačno najetje zabojnika, dobimo posebni kodi (eno za uporabnika, drugo za zabojnik), za izpraznitev zabojnika, ki poteka v večernih urah, pa je treba predhodno poklicati na brezplačno telefonsko številko 800-955988.
Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza slovenskih kulturnih društevTrst-Gorica-Videm, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS
vabijo na koncert revije
PRIMORSKA POJE 2014
v soboto, 8. marca, ob 20.30
v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici.
Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MoPZ Pobje - Črni vrh, MePZ Vrtojba, MePZ Stanko Premrl - Podnanos.
Turistične kmetije
Danes, PETEK, 7. marca 2014
TOMAŽ
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 11.28 - Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 1.03.
Jutri, SOBOTA, 8. marca 2014
JANEZ, DAN ŽENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
8. MAREC V BARU SIRENA. Za
rezervacije tel. 3336143725
AGRITURIZEM CESARICA pri
Piščancih:
odprto ob sobotah in nedeljah. 040-43992
VINOTOČ PRI KAMNARJEVIH (OSMICA) v Volčjem Gradu pri Komnu
bo odprt v soboto (08/03) in v nedeljo (09/03).
Dobrodošle harmonike!
HI Osmice
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800.
OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 3383515876.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040229270.
U Kino
3D«; 16.30, 20.40, 22.15 »Un ragio-nevole dubbio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 21.10 »12 anni schiavo«; 16.40, 19.00, 21.20 »Sotto una buona stella«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Una donna per amica«; 16.40, 19.50, 22.10 »La bella e la bestia«; 16.10, 18.15 »The Lego movie«; 16.00, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 18.05, 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 16.40, 20.00, 22.15 »Allacciate le cinture«; 16.45 »Tarzan«; 18.50 »Tarzan 3D«; 20.20, 22.15 »Un ragionevole dubbio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »300 - L'alba di un im-pero«; Dvorana 2: 18.00, 21.45 »300 - L'alba di un impero 3D«; 20.00 »Tir«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Al-lacciate le cinture«; Dvorana 4: 22.00 »Una donna per amica«; 17.15, 20.00 »La bella e la bestia«; Dvorana 5: 16.40, 18.30 »Tarzan«; 21.00 »12 an-ni schiavo«.
H Šolske vesti
SLOV.I.K. - Program enoletnega šolanja v Sloveniji za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dijaki imajo možnost, da eno leto šolanja opravijo v Ljubljani in se potem vrnejo na matično šolo v Italijo. Več informacij: www.slovik.org. Organiziran obisk šole in dijaškega doma v Ljubljani (za dijake in starše): v sredo, 19. marca, od 13.00 do 15.00. Prijave zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do sobote, 15. marca.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »II superstite«; 18.15, 20.00 »Registe«.
FELLINI - 16.00 »Blue Jasmine«; 17.45, 21.30 »Tir«; 19.30 »Smetto quando voglio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.10 »Dallas Buyer Club«; 18.20, 22.10 »A proposito di Davis«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«.
KOPER - PLANET TUŠ - 22.00 »12 let suženj«; 19.00, 21.00 »300 - Vzpon imperija 3D«; 18.00, 20.00, 22.20 »300 - Vzpon imperija«; 16.15 »Lego film 3D«; 17.45, 20.30 »Montevideo, se vidimo!«; 15.40, 19.30 »Panika«; 20.15, 21.35 »Pompeji«; 15.30 »Purana na begu 3D«; 17.00, 18.15 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sher-mana 3D«; 16.00, 17.30 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sherma-na«; 22.10 »Robocop«; 17.15, 19.45 »Varuhi zapuščine«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 15.00 »Zveri južne divjine«; 20.00 »Panika«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45 »The Lego movie«; 20.00 »Sotto una buo-na stella«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.30 »Disney's Saving Mr. Banks«; 16.30, 20.15 »La bella e la bestia«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Snow-piercer«; 18.30, 22.15 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 18.30, 22.00 »Gravity«; 16.40 »Tarzan«; 18.30 »Tarzan
www.primorski.eu1
Loterija
6. marca 2014
Bari	11	57	62	42	52
Cagliari	64	16	56	87	17
Firence	29	77	58	67	76
Genova	32	4	58	45	24
Milan	45	21	52	65	56
Neapelj	28	79	52	88	70
Palermo	41	34	65	38	24
Rim	9	86	89	55	52
Turin	43	78	30	83	17
Benetke	79	9	46	36	21
Nazionale	31	66	2	72	54
Super Enalotto Št. 28
15 61 66 67 76	79 jolly 68
Nagradni sklad	6.464.044,04 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
427 dobitnikov s 4 točkami	830,07 €
18.221 dobitnikov s 3 točkami	32,12 €
Superstar	40
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	83.007,00 €
86 dobitnikov s 3 točkami	3.212,00 €
1.460 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
10.075 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
25.445 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 7. marca 2014
7
A
SKD Slovenec
in skupina vezilj Zlata nitka
vabita danes, 7. marca, ob 20.00
v Srenjsko hišo v Boršt
na otvoritev razstave
POROČNE ČIPKE IN LESENE MAKETE
Razstavlja skupina klekljane iz Črne na Koroškem in Jože Božič iz Gornjega Grada. Poje Grajski oktet iz Moravske doline
Ü3 Obvestila
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v marcu: umetnost z uporabljenim materialom. Info na tel. št.040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
ANPI: ob 70-letnici mučeniške smrti Ro-zalije Kos Kocjan - Guličeve bomo danes, 7. marca, ob 10. uri v sodelovanju z O.Š. Franceta Bevka počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo na Opčinah, Narodna št. 28. Priložnostna beseda Katerina Iscra.
INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM - Danes, 7. marca, ob 18. uri v prostorih kluba študentov na Partizanski 15 bodo razvojni program za Slovenijo in EU predstavili Anita Tolic, Aljaž Zupančič, Boštjan Remic in Nika Kovač.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 7. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 9. marca, ob 12. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Erzelju. V torek, 11. marca, ob 20.45 bo redna pevska vaja.
VZPI-ANPI Opčine prireja v sodelovanju s Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, SKD Tabor danes, 7. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Spominski večer ob 70. obletnici mučeni-ške smrti Rozalije Kos Kocjan Guliče-ve. Njen spomin bodo počastili MoPZ Tabor in Kraški dom ter Mladinski zbor srednje šole S. Kosovela. Recitatorji SKD Tabor bodo brali odlomke iz knjige Enza Romanoja »Una donna sen-za volto« ter iz knjige »Io sono l'ultimo«. Priložnostna beseda Stanka Hrovatin.
FOTOVIDEO TRST80 vabi v soboto, 8. marca, na fotografski extempore 47. Kraškega pusta na Opčinah. Zbirališče v Prosvetnem domu, od 13. do 14. ure. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. št.: 329-4128363 (Marko). Vabljeni!
PRAZNIK ŽENA: v soboto, 8. marca, v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju ob 18.30 bodo proslavili Dan žena na pobudo SKP, SIK in VZPI-ANPI. Priložnostno misel bo med družabnostjo podala Bruna Zorzini.
ŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se množično udeležijo smučarske tekme Pokala prijateljstva, ki šteje za tretjo tekmo Primorskega pokala v soboto, 8. marca, v kraju Forni Di So-pra. Vabljeni tudi na Zamejsko smučarsko prvenstvo v nedeljo, 9. marca, v Forni Di Sopra. Info in vpisovanje na tel. št.: 347-0473606 (Tamara).
DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini.
PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici, 9. in 29. marca. Info na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766.
V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 9. marca, po maši od 11. ure počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtiču, ki nosi njegovo ime.
»KONEC Z DIETAMI - Enostavni načini, ki nam pomagajo pri odvečnih kilogramih, sladkorni bolezni in holesterolu«. Društvo Noe' v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin - Nabrežina vabi na konferenco,
10.	marca, ob 20.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Predavateljica: dr. Marta Molinari, dietologi-nja, nutricionistka. Info: noeinfo-noe@yahoo.it, tel. št. 349-8419497.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
KAJ SE DOGAJA V UKRAJINI? V torek,
11.	marca, ob 18.30 v veliki dvorani v Ul. Tarabochia 3 (I. nadstr.) prirejata SKP in SIK razpravo, ki jo bosta uvedla Stojan Spetič in Igor Kocijančič.
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z vinarjem Damjanom Podversičem. Pokušnjo vina bomo izpeljali v torek, 11. marca, ob 20. uri v restavraciji v Miljah (Strada per Lazzaretto 2). Informacije in prijave na tel. 333-9857776 in trieste@onav.it.
ZSKD sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Tržaškem v torek, 11. marca, v prvem sklicanju ob 9.00 in v drugem pa v sredo, 12. marca, ob 20.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, 2. nadstropje).
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca ob 20.00 in drugi v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta.
ZKB vabi cenjene člane in stranke na uradno predajo defibrilatorja openski vaški skupnosti, ki bo v petek, 14. marca, v razstavni dvorani ZKB na Opči-nah ob 18.00. Prosimo, da potrdite prisotnost na tel. št.: 040-2149278 ali cla-nisoci@bcccarso.it do četrtka, 13. marca. Cenili bomo vašo prisotnost!
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do
12.	leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 040-2602395.
AD FORMANDUM - uporaba aplikativne programske opreme: 30-urni uvodni tečaj za spoznanje osnov dela z računalnikom. Več informacij na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Tel. št.: 040566360, ts@adformandum.org.
AD FORMANDUM v Trstu sprejema prijave na tečaje slovenščine na osnovni stopnji ter angleščine in slovenščine v obliki pogovornih vaj v skupini. Več informacij na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Tel. št.: 040-566360, ts@adformandum.org.
AŠZ JADRAN obvešča, da bo organiziran avtobus ob priliki zelo važne in zahtevne košarkarske tekme državne C-lige med »Basket Bassano« in »AŠZ Jadran«, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bassano del Grappa (VI). Vodstvo in ekipa vabita zveste navijače, da se pridružijo ekipi v čim večjem številu, ker bo njihova prisotnost in bučno navijanje spodbudno za ekipo. Vpisovanje in informacije na tel. 338-6985052 (Damian).
CENTER HARMONIJA organizira za otroke in odrasle delavnico slovenščine za predšolske otroke, ki se želijo približati in utrjevati slovenski jezik preko igre in zabave. Potekal bo ob ponedeljkih, od 16.30 do 17.30 na sedežu društva, Ul. Canova 15. Prva poskusna lekcija bo 17. marca. Obvezne prijave in info na tel. 320-7431637, info@bambinieadulti.org.
SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 19. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.15 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto.
Danes jih naš DENIS 33 slavi. Iz vsega srca mu vse najboljše želimo vsi mi!
S Izleti
KRU.T vabi na velikonočni izlet na Trentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
81 Prireditve
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinami-čno kmetovanje, organizira biodina-mični študijsko - praktični tečaj na osnovi knjige Rudolfa Steinerja »Znanstveno spiritualni impulzi za razvoj poljedelstva«. Srečanja bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 20.00 do 21.30 v Trstu na sedežu v Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje. Vstop prost. Tel. št.: 333-1118664, 3287012374.
KNJIŽNICA DIVAČA bo na predvečer dneva žena danes, 7. marca, ob 18. uri v svojih prostorih, gostila tržaško pesnico, pisateljico in psihologinjo Alenko Rebula Tuta. Gostja se bo predstavila s predavanjem »Nežne in močne, samostojne in predane: nove poti za ženske danes«.
MIRA, ženski odbor slovenskega centra PEN, in Slovenski klub vabita na literarni večer s književnicami Nežo Maurer, Jolko Milič, Bredo Smolnikar, Tatjano Pregl Kobe, Alenko Rebula, Stanislavo Repar, Barbaro Simoniti, Suzano Tratnik, Ireno Žerjal in Barbaro Korun. Pričakujemo vas danes, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje).
SKD SLOVENEC in skupina vezilj Zlata nitka vabita danes, 7. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave »Poročne čipke in lesene makete«. Razstavlja skupina kle-kljaric iz Črne na Koroškem in Jože Božič iz Gornjega Grada. Poje Grajski oktet iz Moravške doline. Urnik razstave: sobota, 8. in nedelja, 9. marca, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi, ob Dnevu žena, na otvoritev fotografske razstave Sonje Gregori in Sonje Žerjal »Ženska se dela ne boji«, danes, 7. marca, ob 20.30 v društvenem baru n' G'rici.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na dan žena v soboto, 8. marca, ob 19. uri na odprtje razstave »Skrinja ženske ustvarjalnosti«. Večer bosta obogatila s svojima kitarama Laj-la Juretič in Gabrijel Žetko, gojenca GM - Prof. Marko Feri.
LJUDSKI DOM iz Podlonjerja vabi v soboto, 8. marca, od 19.30 na tradicio-
nalni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Priložnostna misel Erika Inendorfer - delegatka Fiom, večerja in glasba z duom Melody.
MLADINSKO ZDRUŽENJE in SKD Lonjer-Katinara prirejata srečanje ob Dnevu žena v soboto, 8. marca, ob 19.30 v prostorih športnega centra v Lonjerju. Toplo vabljene!
PRIMORSKA POJE: ZCPZ - Trst vabi na koncert revije Primorska poje, ki bo v soboto, 8. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MoPZ Pobje - Črni vrh, Župnijski MePZ Šempeter, MePZ Vrtojba, MePZ Stanko Premrl - Podnanos.
SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič - Stojan, prirejata v soboto, 8. marca, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu, ob dnevu žena, predstavitev ponatisa knjige »Iz morja v ponev«. Z avtorico Marjučo Offizia se bosta pogovarjala Martina Kafol in Mitja Tretjak, sledi večerja z družabnostjo. Informacije in prijave na tel. št. 040-2209058.
SDD JAKA ŠTOKA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled igre Ona in on v izvedbi Pa-trizie Jurinčič in Lovra Finžgarja, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD PRIMOREC prireja ob Mednarodnem dnevu žena v nedeljo, 9. marca, dve pobudi: ob 16.30 v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah predstavitev italijanskega prevoda »Alamut«, ki ga bosta predstavila člana Slovenskega kluba Poljanka Dolhar in Massimilia-no Schiozzi; ob 18. uri pa bo v Ljudskem domu predstava orientalskih plesov »Med nebom in zemljo«, ki je nastala v režiji plesalk in koreografinj Alje Shaar in Ines Kočar.
SPD MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Maxa Reala in Petra Milita-rova »Trije vaški svetniki« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mač-koljah.
DSI vabi v ponedeljek, 10. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva št. 3, na srečanje s pesnikom, novinarjem in diplomatom Igorjem Prikovičem. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Program: Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole), pevka Lara Budal s prijatelji, Tatjana Turco (Rita) in Valentina Štrajn (Helena).
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Darinke Vidmar z naslovom »Vezilna nit iz preteklosti v sedanjost«, ki bo v ponedeljek, 10. marca, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Glasbeni utrinek: duo flaut -Nausikaa Concina in Valentina Jogan iz razreda prof. Erike Slama - Glasbena matica Trst. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00 (pon./ned.), do 21. marca.
RICMANJSKI TEDEN: 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave Kulturnega društva za umetnost KONS, glasbeni utrinek harfist-ka Tadeja Kralj; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani triler v tržaškem narečju El »Maggiordomo in giallo«, dramska skupina Proposte teatrali - F.I.T.A., tekst in režija Luciano Volpi; 16. marca, ob 10.00 na različnih lokacijah v vasi (zbirališče pred vaško cerkvijo, v primeru slabega vremena ob 11.00 v prireditveni dvorani) koncert Pihalnega orkestra Ricmanje (dirigent Aljoša Tavčar); 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani ZMePZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec), komični duo Rita in Helena, Tatiana Turco in Valentina Strain.
SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih.
Ob sredah: 12. marca (Dr. Matteo Be-vilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30.
DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD bo v soboto, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni. Nastopajo Pihalni orkester Komen (dir. Matija Tavčar), Pihalni orkester Kras-Doberdob (dir. Patrick Quag-giato) in Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MePZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buffon, Maruška Guštin, sopranistka Sara Jablanšček in har-monikaš Fulvijo Jurinčič.
DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle).
SKD LIPA vabi ob Dnevu žena v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bazovski dom na otvoritev likovne razstave Revolucija barv.
Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116.
IŠČEM DELO kot negovalka starejših ali bolnih oseb. Tel. št. 040-9220305 (v večernih urah).
V	ŠOTORU PRI BRIŠČIKIH sem na pustni torek, 4. marca, izgubila črno torbico Carpisa, v kateri so bili moj fotografski aparat Sony, mobilni telefon NGM in osebni dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na 346-1440046.
V	ŠOTORU PRI BRIŠČIKIH je na pustni torek nekdo po pomoti vzel moje črno jakno znamke Himalaya, v katerem so bili tudi osebni dokumenti. Najditelj naj me prosim kontaktira na tel. št. 340-8789331 ali 040-327053.
Prispevki
Ob plačilu članarine daruje Marija Janka Plahuta 50,00 evrov za Anet.
V	spomin na drago teto Edvino Kosovel darujeta nečakinji Janka in Tatjana 50,00 evrov za Krut.
V	spomin na drago Cveto Kante - Peric darujeta Miro in Nataša 50,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Eleno Gruden darujejo »Amici del sabato« 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Vladimirja Fur-lana daruje družina Marega (Dolina) 15,00 evrov in gospa Ada Počkar 15,00 evrov za AIRC.
V	spomin na prijatelja Bertota Alber-tija iz Boljunca darujeta Silvestro in Walter Coren 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Karlo Jerič vd. Purič darujeta Majda in Milko 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki.
Namesto cvetja na grob Marije Petaros darujeta Nada in Sonja 30,00 evrov za SKD Slovenec.
Ob boleči izgubi dragega
ALDA CINGERLE izrekamo Eriku in družini iskreno sožalje
vsi Volpijevi
8
Petek, 7. marca 2014
UKRAJINA
Če v soboto popoldne ne morete na Opčine,
sledite Kraškemu pustu V ŽIVO
na naši spletni strani www.primorski.eu
Neposredni internetni prenos pustnega sprevoda od 14.00 dalje
KRAŠKI PUST - Vremenoslovci zagotavljajo, da bo openski sprevod jutri obsijalo sonce
Tokrat bo šlo zares
Po preložitvi je končno vse nared še za zaključno poglavje letošnjega 47. Kraškega pusta. Slabe vremenske razmere, ki so prireditelje prisilile k tedenskemu zamiku povorke, bodo jutri po zagotovilih vremenoslovcev prepustile prostor sončnemu in že dokaj pomladansko prijetnemu vremenu.
Uspešno izveden program letošnjega Kraškega pusta se je prejšnji teden prekinil po petkovem morskem de-fileju v dvorani Prosvetnega doma in po razveseljivem nastopu skupine Hackers. Kljub temu, da je uradni pustni teden že mimo, bodo pustarji in gledalci na Opčinah deležni še dodatnega dne veseljačenja. Mogoče bo ta potekal z manjšim navdušenjem, vendar organizatorji obljubljajo, da ostaja napovedan sobotni program nespremenjen.
S pričetkom ob 14. uri se bo z openskega Pikelca kot prvi spustil kraljevi par. Kralju Ludwigu Fajn Besso-fenu in kraljici Rwžci K'rwžci bo sledil voz iz Kolonje, ki se je na pustni torek na tržaški povorki veselil prvega mesta. Manj veseli pa so bili openski pustar-ji, ki so ravno v Trstu izrazili vse svoje nezadovoljstvo zaradi finančne plati, ki se skriva v ozadju pustnega vrveža. Gotovo bo openske zmagovalce po-vorke lanskega Kraškega pusta veselilo dejstvo, da bodo končno pri njih doma končno predstavili svojo letošnjo mojstrovino. Velikega pričakovanja bo gotovo deležna tudi uspešna Štmaver-ska Indija, ki bo startala z 11. mesta. Poleg že omenjenih vozov bodo v isti konkurenci na Opčinah prisotni še Šempolaj, Medjavas, Bazovica, Sovod-nje in Merče.
Prav tako bo pestro med devetimi skupinami, ki so se večinoma že pred dnevi predstavile pustni javnosti
Openski palčki med torkovim pustnim sprevodom v Trstu
fotodamj@n
v Sovodnjah in Tržiču. Iz Gropade in Padrič bodo pustarji Lune Puhne prinesli s sabo svežino biološkega življenja. Gledalci ne bodo pogrešali niti pro-seških in kontovelskih sanj, jamajških olimpijcev iz Križa, ciganov iz Boljun-ca. Večinoma otroške skupine iz Ga-brovca in OŠ Grbec/Stepančič se bosta posvetili avtomobilski in prometni tematiki, osnovnošolci iz Nabrežine pa bodo začarali pogrešane snežinke.
Živahno bo predvsem pred pice-rijo Rino v Dunajski ulici, kjer bo občinstvo zabaval poseben trio povezovalcev. Evgen Ban, Omar Marucelli in Marko Sancin obljubljajo marsikatero zbadljivko in obilo politične satire. Pri-
manjkovali ne bosta niti godbeno društvo Prosek in trebenska godba Viktor Parma. Posebno presenečenje pa bodo zagotovili muzikanti s plapolajočimi zastavami iz Emilije-Romanje, točneje iz vasi Fornovo Taro.
Po mimohodu zadnjih udeležencev se bo dogajanje preselilo na dvorišče openskega Prosvetnega doma. Na odru bo namesto predvidenega ansambla Munda Štajerci nastopila skupina Domači zvoki. V pričakovanju razglasitve zmagovalcev pa bodo v dobro založenih kioskih obiskovalcem stregli člani SK Brdina, pevci KD Tabor in openskega mladinskega krožka. (mar)
VRSTNI RED V SPREVODU
1.	skupina Obč. zabavišče Fonda Savio - ANFAS - Sonce, lastovke, cvetje in metulje, zimo pustimo za nami!
2.	voz Kolonja - Slavni konji (niti ne!!)
3.	skupina Prosek - Kontovel -
Nam ne ustane druzga ku sanjt...
4.	voz Merče (SLO) - Pazi pazipo-zor gasilci
5.	skupina Skedenj - OŠ Grbec-Stepančič - Sem in tja
6.	voz KD Sovodnje - Sovodenjski mundial
7.	skupina Skupina mask iz Škednja - Lalo
8.	voz Opčine - Šus u glavo mona!
9.	skupina Lunapuhna - Padri-če - Gropada - Se j stalo bulše kdr se j stalo slabše
10.	skupina Križ - Jamajški čudež na zimskih olimpijskih igrah
11.	voz Štmaver - Made in India
12.	skupina Boljunec - Free tax
13.	voz Bazovica - Kraški pust nekoč, včeraj in jutri...
14.	skupina Zdr. staršev OŠ V. Šček-Nabrežina - Če snega ni ...ga začaramo mi
15.	voz Šempolaj - Soudi su, ma mi jih ne vidmo, su ku fantasmi!
16.	skupina Gabrovec - Stršna dirka po Gabrouci
17.	voz Medjavas - Plači plači, ki wni godirju !!!
ŽELEZNIŠKI MUZEJ - Jutri niz prireditev na nekdanji postaji sv. Andreja
Praznik ob 30-letnici
Prostovoljci, ki upravljajo muzej, ponujajo ob stalni razstavi tudi ogled starodobnih vozil in fotografski natečaj
Letos mineva 30 let, odkar so na Marsovem polju odprli železniški muzej, ki je nastal po zaslugi železniških delavcev. Ob tem jubileju bo združenje Do-polavoro Ferroviario iz Trsta pripravilo pester program pobud, ki se bodo odvijale jutri v tržaškem Železniškem muzeju. Več o teh je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal predsednik omenjenega združenja Claudio Vianello, ki je spomnil tudi, koliko truda so v treh desetletjih obstoja prostovoljci vložili v ta muzej.
Gre namreč za muzej, ki je začel nastajati konec sedemdesetih let in se končno leta 1984 razvil v manjši muzej na nekdanji postaji sv. Andreja. Ljubitelji tehnološke kulture so na ogled postavili različne lokomotive in makete, v vsem tem času pa so na lastne stroške obnovili marsikatero prevozno sredstvo. Zgodovino železnic pri nas so predstavljali dostojno in s ponosom, saj je bilo njihovo osrednje poslanstvo ohranitev dediščine, ki bi sicer šla v pozabo. Tridesetletnico delovanja bodo zato proslavili z vodenimi ogledi, razstavo starih avtomobilov, avtobusov in motorjev ter s fotografskim natečajem. Vse to pa bo na ogled brezplačno, so včeraj napovedali organizatorji, ki so na svečanost povabili tudi predstavnike oblasti. »Njim želimo povedati, kaj vse smo v teh letih storili sami z bore malo sredstvi na razpolago in kako dobrodošli bi bili tudi njihovi prispevki,« je včeraj poudaril predsednik Vianello. Združenje Dopolavoro ferroviario si namreč prizadeva, da bi na Marsovem polju nekoč stal ambiciozno zastavljen muzej vseh prevoznih sredstev.
In kaj nam bo prinesel jutrišnji 8. marec? Muzej bo mogoče brezplačno obiskati med 9.30 in 13.30 ter med 15. in 18.30, na peronih pa bo na ogled tudi približno 20 zgodovinskih avtomobilov avtomobili-
/
Železniški muzej bo jutri ob 30-letnici delovanja na široko odprl vrata obiskovalcem
arhiv
stičnega kluba Venti all'ora, ki bodo za to priložnost v Trst pripeljali tudi stare avtobuse in motorje. Obiskovalci bodo tako od blizu lahko opazovali celotni vozni park, ki je zaznamoval 20. stoletje, je razložil Francesco di Lauro, predsednik kluba Venti all'ora. Poleg tega pa bodo obiskovalci tudi aktivno sodelovali pri svečanosti. Udeležili se bodo lahko fotografskega natečaja, na katerega pa se je preko spleta (www.mc59.com) treba prijaviti najkasneje do polnoči danes. Fotografije bo strokovna žirija prejemala do 30. marca, avtorje najboljših posnetkov pa bodo nagra-
dili na posebnem srečanju predvidoma aprila. In kaj morajo udeleženci fotografskega natečaja ujeti v svoj objektiv? Fotografirati bo mogoče lokomotive, stare avtomobile in motorje, ob njih pa bodo pozirale manekenke, ki bodo oblečene v obleke iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je včeraj razložil Andrea di Matteo, ki je poudaril, da želijo z manekenkami ustvariti sodobnejše vzdušje.
Zanimiv in raznolik program se torej jutri obeta v Železniškem muzeju, v katerega so vabljeni mlajši in tudi starejši občani. (sč)
OB 8. MARCU
Literarni večer MIRE
Protagonistka bo Jolka Milič
Kaj je ženski odbor slovenskega centra PEN? Kakšne cilje si zastavlja? V Slovenskem klubu so se očitno o tem spraševali, ko so vzpostavili prve stike z ženskim rebrom slovenskega mednarodnega združenja v Ljubljani. Odločili so se, da jih na predvečer dneva žena spoznajo. Na literarnem večeru MIRE, ženskega odbora slovenskega Centra PEN se bodo danes ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/2) predstavile pesnice Barbara Korun, Neža Maurer, Tatjana Pregl Kobe, Alenka Rebula, Stanislava Repar, Barbara Simoniti, Breda Smolnikar, Suzana Tratnik in Irena Žerjal. Prota-gonistka večera bo prevajalka in pesnica Jolka Milič, ki je lani jeseni prejela prvo nagrado tega ženskega odbora. Ženska poezija, spoznavanje pesnic, klepet z izjemno prevajalko in spremljevalko pesniškega sveta, je šče-getljiv dogodek ob dnevu žena!
O ženski kulinarični ustvarjalnosti
Ob mednarodnem dnevu žena prirejata SKD Vesna in sekcija VZPI Evald Antončič - Stojan jutri ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu poklon ženski kulinarični ustvarjalnosti oziroma predstavitev ponatisa uspešnice Iz morja v ponev. Z avtorico Mar-jučo Offizia se bosta pogovarjala Martina Kafol in Mitja Tretjak, sledi večerja z družabnostjo, ki jo bo popestril Evgen Ban (cena 25 € vključno s pijačo). Informacije in vpisi na tel. 040-2209058.
Enakost med spoloma
V	Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni 3 bo jutri ob 10. uri v
okviru evropskega projekta Grundt-vig srečanje »o enakosti med spoloma, brezposelnosti in stalni izobrazbi v Evropi - priložnosti mladih žensk.«
Materinstvo in splav
Tržaške demokratske ženske vabijo danes ob 18.30 na svoj sedež v Ul. XXX Ottobre 19 na srečanje posvečeno materinstvu in zakonu 194. Beseda bo tekla o socialni zaščiti materinstva in prekinitvi nosečnosti, zdravnica Federica Scrimin pa bo predstavila deželno raziskavo o zakonu 194.
Botanični vrt spet vabi
Z jutrišnjim praznikom žensk spet odpira svoja vrata mestni botanični vrt. Prvo pomladno cvetje je že pokukalo na dan in drevesa cvetijo, tako da bo sprehod še prijetnejši. Nekaj je letos tudi novosti, zlasti glede delovnih urnikov: ob sobotah in nedeljah bo odprt od 9. do 14. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. do 13. ure. Vstop je prost (vsak lahko po želji pusti prispevek), saj gre za didaktični center, ki ponuja obiskovalcem oddih sredi mesta.
Besede v muzeju
V	poštnem muzeju na Trgu Vit-torio Veneto bodo jutri ob 10.30 pro-tagonistke ženske, pravzaprav njihove besede. Alida Cartagine (predsednica tržaškega fotografskega krožka), Rosalba Trevisani (generalna tajnice tržaškega centra Unesco), Susan Petri (referentka za projekt Artefatto 2014) in Manuela Acquafresca (otroška pisateljica) bodo ob fotografijah spregovorile o ženskah.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 7. marca 2014
9
ŽARIŠČE
Ob mednarodnem dnevu žena Simfonija ženske duše
Majda Cibic Cergol
Ko zmoremo prisluhniti utripom lastnega srca, ko po naših žilah drhtijo vznemirljivi občutki nevidnih emo-cij, tedaj začutimo enkratno harmonijo in naš ego zaživi v polnosti sreče. Res je, da je simfonija glasbena stvaritev v prepletanju zvokov številnih glasbil, godal, tolkal, pihal, trobil... , a simfonija je tudi splet vseh čustvenih odtenkov in variacij, ki polnijo žensko dušo in jo postavljajo pred mnogotere življenjske izzive ter ji dopuščajo svobodno izbiro pri ustvarjalnih kompozicijah. Taka je pač ženska duša, z vse preveč zavrtimi muzikaličnimi dometi, ki ji nekoč niso dovoljevali izstopa iz lastne življenjske partiture v svet realizacije lastnega notranjega čutenja, saj je bila njena ustvarjalna duša pod budnim nadzorom moškega očesa. Dovolj je, da pomislimo na naše prve umetnice, Luizo Pesjakovo, Jo-sipino Turnograjsko, Pavlino Pajkovo, ki so v sliki, glasbi in besedi s plahost-jo in obzirnim korakom stopale v svet umetnosti, in seveda na Marico Nad-liškovo, ki se je ob številni družini z neizmernim trudom v pisani besedi posvetila prikazu ženskih odnosov v tedanji družbi. Morda je po svoji uporniški in vedoželjni naravi želela spremeniti partituro ženskega življenja le Zofka Kvedrova, a žal je sama kmalu naletela na odklon v slovenski družbi ob koncu 19. stoletja.
Ženski kreativni dosežki, na par-tituri označeni kot molto lento, so torej s premišljenim in dokaj upočasnjenim ritmom stopicali na oder rea-
lizacije njenega odnosa do vsega biva-jočega, do življenja ljudi okrog sebe, do narave in dela. Takšna je bila torej pot njenega vključevanja v svet umetniškega ustvarjanja. Ne bom se tu zaustavljala ob zgodovinskem procesu, v katerega so bile ženske vpete in prek katerega so si morale izboriti svoje dostojanstvo, ponos in enakopravnost na številnih položajih, ki pa so žal še danes postavljeni pod velik vprašaj, in to ne le v državah tretjega sveta, ampak tudi v našem »naprednem« evropskem globaliziranem svetu.
Simfonijo ženske duše bogati torej več glasbenih tem, ki so na njeni partituri označene z različnimi frazami in vsak jih lahko doživlja po svojem nagibu. Seveda si pa ne moremo odmisliti, da je pri njenem nelahkem vzponu v svet umetnosti ne bi spremljala moška naklonjenost, saj le tako se je njena simfonija s svojim skoraj neopaznim, a stalnim crescendom razvila v posebno obliko, v kateri se posamezni stavki - lento - andante - allegro ma non troppo - harmonično prepletajo z izrazno toplino. Prav tako prepričano trdim, da se tudi moški ustvarjalci ne bi povzpeli na sam vrh umetniškega piedestala, ako ne bi ob njih dihalo nežno žensko srce.
Seveda se mi je ta misel porajala tudi v letošnjem februarskem času, ko smo bili priča visokim kulturnim nagradam, ki so jih bili deležni ustvarjalci in ustvarjalke našega prostora. Ob ganljivih Merkujevih besedah, kako je posvetil skladbo Remembering Martha
svoji pokojni ženi ali pa kako je skom-poniral svojo zadnjo skladbo na besedilo devetletne deklice, je gotovo vsakdo zaznal, da je v avtorjevem uspehu prisotna tudi čuteča ženska duša; prav tako ob izročitvi priznanja pisatelju Rebuli je vsakdo v svoji zavesti začutil, kako ga zvesta življenjska sopotnica spremlja na vsakem koraku in kako globoko doživlja vsako njegovo pisano besedo. In takih primerov je še in še, saj je dih ženske duše gotovo vpet tudi v stvaritve mnogih ustvarjalcev in nagrajencev. Pa naj ta simfonija - kot poklon dnevu žena - dokončno zaživi v umetniških melodijah Bodeče neže, ki ji je naša narodna skupnost ob kulturnem prazniku podelila posebno nagrado: sveži in z elanom prežeti glasovi mladih deklet lahko svojo kompozicijo izoblikujejo v različnih glasbenih frazah in se tako povzpnejo na vidno mesto glasbene scene.
Skratka široka paleta čustev in doživetij, ki v različnih variacijah prevevajo žensko dušo, bodisi kot razu-mevajočo in zvesto spremljevalko, ki vliva božansko energijo moški ustvarjalnosti, bodisi kot kreativno bitje, ki se s svojo samozavestjo vzpenja po življenjski lestvi in s svojimi stvaritvami bogati človeški habitat z variacijami na različno temo.
In ko se bo v teh dneh tako vabljivo širil vonj po rumenih mimozah, ki se bodo ljubeče oprijemale belih ženskih dlani, ne pozabimo, da je to le drobni kamenček, ki sestavlja mozaik bogate ženske duše.
PISMA UREDNIŠTVU ^		
Poročanje o nagradi l||J Darko Bratina	nit	
Spoštovani!
V zvezi s pismom, ki ste ga objavili 5. marca glede našega (ne)poročanja o treh dogodkih, ki so se zvrstili v četrtek, 27. februarja, zvečer v Gorici, bi rad opozoril bralce, da lahko vsakdo na spletnem portalu naše TV ugotovi, da smo po televiziji o Nagradi Darko Bratina poročali isti večer, o predavanju Sončnice naslednji večer, o koncertu ruskega zbora pa v soboto zvečer.
Po radiu je bilo poročil še več, sami Nagradi Darko Bratina pa smo v dneh pred podelitvijo posvetili še dodatno pozornost na TV.
Nepodpisani »redni spremljevalki« naših sporedov lahko kaj uide, tako kot lahko kaj uide tudi nam oziroma ne uspemo postoriti vsega, kar bi želeli spričo omejenega števila časnikarjev in snemalcev. Namigi v naslovu in zadnjem odstavku pisma se mi zato zdijo neutemeljeni.
Ivo Jevnikar glavni urednik slovenskega uredništva RAI
Kultura in multikulturnost
Prebrala sem pismo uredništvu »Kultura in multikulturnost!«, ki je bilo objavljeno v Vašem dnevniku dne 4. marca. Pismo se nanaša na odprtje potujoče razstave »Isonzo senza confini - Soča brez meja«, ki je bila v Kulturnem domu v Gorici. V imenu prirediteljev, oziroma društva Circolo culturale »G. Mazzini« EN-
DAS iz Tržiča, se opravičujem, da je prišlo do neljubega spodrsljaja z navedbami krajev bivanja umetnikov le v italijanskem jeziku. Razstavo smo namreč iz Tržiča prenesli v Gorico in smo v zadnjem trenutku opravili še zadnje organizacijske zadeve. Že takoj po otvoritveni slovesnosti so nas odborniki Kulturnega doma opozorili na neprimernost enojezičnih podnapisov z imeni posameznih avtorjev. A očitno je bilo vse prepozno.. »La frittata e' fat-ta« pravimo Italijani, čeprav smo naknadno skušali zadevo pokrpati. Za razstavo v Tolminu pa je že vse poskrbljeno in upati je z jezikovnega vidika neoporečno.
Vsekakor je moja dolžnost, da se v imenu društva Endas zahvalim Kulturnemu domu v Gorici, najprej, da nam je dal na razpolago tako zgledno urejene razstavne prostore in da je tudi poskrbel, da so bila vabila in razstavni katalog dvojezični. Krožek Endas, oziroma umetniki, tako slovenski kot italijanski in furlanski, ki so sodelovali tokrat na skupinski razstavi, pa si štejemo v čast, da smo imeli možnost razstavljati ravno v galeriji Kulturnega doma v Gorici.
S spoštovanjem.
Maria Grazia Persolja Predsednica krožka G. Mazzini ENDAS - Tržič
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ODPRTA TRIBUNA
Razmišljanja o naši zamejski stvarnosti
Ivan Peterlin
m
Uvodoma moram poudariti, da teh vrstic in misli ne iznašam po neki lastni želji, iz nekega osebnega narcizma, ker bi želel spregovoriti širši publiki, ampak zato, ker so me za to prosili drugi. V naši organizirani družbi - tako pravijo tisti, ki so me prosili za poseg - veljam za človeka, ki noče slepomišiti, za človeka, ki pove, napiše in se tudi podpiše pod svoja razmišljanja. Zato sem sprejel ta izziv, da tudi sam napišem nekaj vrstic o tem, kako gledam na »naše« stvari, kaj si mislim o našem organiziranem vsakdanu, posebno sedaj, ko predsedujem tako močni organizaciji kot je ZSŠDI in sem veliko prisoten na terenu in se veliko pogovarjam z ljudmi.
Stvar bom začel tako: velikokrat se sprašujem, zakaj neki nosimo v naših srcih skoraj kot prirojeno velik talent rušenja vsega, kar ne spada v osebno logiko razmišljanja! Sprašujem se, kako je mogoče, da tako kulturno razgledani ljudje - kot v resnici smo - nismo nikakor sposobni nekega kulturnejšega kre-sanja mnenj, nismo sposobni ustvarjati dialoga, podkrepljenega z argumenti, in da nikakor ne zmoremo tiste osnovne intelektualne ravni, ki omogoča iskren pogovor med različno - tudi nazorsko - nastrojenimi osebki, da bi tako lahko poiskali recepte, formule in sinteze razmišljanj, ki bi lahko vsaj v osnovah zadovoljile vse, ki so zaobjeti v razpravi. Ne! Tega mi nikakor ne zmoremo! Nasprotno! V svoj prav smo tako zaljubljeni, da si
pravzaprav že samim sebi prigovarjamo, da do sinteze med vsemi - tudi različno mislečimi - ne bomo mogli priti po vseh verjetnosti prav nikoli. In tako ostajamo zasidrani na mestu, zakoličeni v svojih prepričanjih, povsem neelastični in konec koncev brez sogovornikov, ker govorimo vedno in samo samim sebi! To, da so se zidovi že zdavnaj porušili, da so se ravnotežja spremenila, da se je tudi politika spremenila (in ni rečeno, da na dobro) vse to je šlo in še danes gre povsem mimo nas. Ta velika nesposobnost prilagajanja novim situacijam, je nekaj, kar iz nas dela ljudi kot šoferje, ki vozijo s potegnjeno ročno zavoro.
V ta razmišljanja me pehajo te naše vsakodnevne blokovske razprtije, ki nikomur in nobeni stvari ne dopuščajo veliko manevrskega prostora pri vsebinsko intelektualni rasti. Mi začenjamo obravnavo stvari vedno z napačenga konca. Ne znamo si razčistiti pojmov prej, kaj sploh želimo! Ne razpravljamo (lahko bi se tudi kregali) o programskih zasnovah. Ne! Mi se skregamo že ob izbiri človeka, ki naj ga postavimo na čelo naših ustanov! In tu se začne kreganje. Naj ta človek pripada »meni« ali »tebi«. Saj res! »Moj« ali »tvoj«. Če sta pri tem oba nesposobna, ni to pravzaprav niti tako važno! »Moj« ali »tvoj«? To so resnično hamletovski dvomi, konča pa se tako, da vsi ostanemo nezadovoljni in stopicamo na mestu z mrtvaško lobanjo v rokah! Hočem reči, da v naših krogih ni bistvene razprave o tem, če je nekdo strokovno bolj usposobljen od drugega in bolj pripravljen ali ne. Ne! Bistvo je »moj« - »tvoj«.
Kaj šele, da bi zmogli spregovoriti o programskih zasnovah! Da bi se vprašali, če je to, kar počnemo in kar nudimo našim ljudem, vsaj cenjeno in če imajo naši ljudje to sploh radi! Ne! Tega vprašanja si ne postavljamo, zato pa je tudi toliko stvari nerazčiščenih in nerešenih. V našem gledališču novih abonen-tov ni, kot mi pravijo tudi naročniki Primor-
skega dnevnika niso v nekem skokovitem porastu, kot tudi pri drugih naših medijih ne; vsebinsko ne znamo in ne zmoremo ali pa nočemo reševati šolske problematike in še in še bi lahko našteval. A glej! Na drugi strani pa zelo dobro uspeva to, kar je »ljudsko« našega: naše gledališke predstave amaterskih odrov so polno obiskane, Prešernove proslave, pa naj bodo še tako izpete, naše ljudi še vedno združujejo in še vedno zmorejo pritegniti tako pozornost, da so dvorane povsod polne, pa tudi na športnih prireditvah in tekmah srečamo veliko ljudi!
Kaj je potem narobe, če nekje vlada praznina, drugje pa je ni? Kje so napake? Sam si stvar razlagam takole: prepričan sem, da si naš človek ne želi več nekih ostrih ideoloških razhajanj in konfliktov in da to že v osnovi odvrača. Ne želi si jih in pri tem tudi srčno trpi, ko zasledi v časopisu ali pa sliši po radiu, da smo si v laseh glede reševanja naših skupnih problematik. Naš človek si misli: »Zmenite se, da bo že enkrat konec!« Ne želi si ostrih polemičnih tonov, ki nas tudi v očeh italijanskega človeka postavlja v grdo luč, ne glede na to, kdo na boljši in bolj prepričevalni način uveljavlja svoj prav. Naš človek si gotovo že v svoji intimi želi predvsem kulturno obarvanih dogovarjanj, želi si diskusij na podlagi programov, na podlagi predlogov, na podlagi mnenj, ki naj se kar krešejo, a naj na koncu postanejo neke vrste našega svetega pisma, katerega se moramo potem vsi pobožno in disciplinirano držati.
Naj navedem kot primer Tržaško knjigarno! Rešujmo jo (če smo res vsi za to, seveda) konkretno, strokovno, programsko in ne pavšalno, z letaki, kjer na veliko zlivamo gnojnico kar na vse, kar pri nas leze in gre! Komu na čast toliko gnoja na račun SKGZ in SSO? Če nam je to všeč ali ne, skoraj vse, kar pri nas leze in gre, leze in gre v okvirih SKGZ in SSO! Očitno je velikanski večini naših ljudi všeč, da se množično včlanjujejo preko svo-
jih dejavnosti v društva, ta v zveze in zveze ali združenja v krovni organizaciji. In kdor danes govori o tem, da sta naši dve krovni organizaciji dva povsem nelegitimna osebka, ki ne predstavljata Slovencev v Italiji, ne ve, kaj govori, ali pa se dela neumnega in skuša iz nas delati neumneže! Naj bo to všeč ali ne, odbore volimo na javnih občnih zborih, vodstva krovnih sektorialnih organizacij in združenj prav tako volimo na javnih občnih zborih in tudi vodstva obeh krovnih organizacij izvolimo na občnih zborih, ki so prav tako javni: vse je v rokah članstva, ki ima pravico do volitev, saj je bilo prav tako izvoljeno na povsem demokratičen način! In to so neovrgljiva dejstva! Da nismo zadovoljni s tistimi, ki nas vodijo? Tudi to se lahko zgodi, zato pa imamo jezik, svinčnik, pero in papir, predvsem pa glavo, razum in roki, da se sami direktno vključimo v dogajanja in postanemo soustvarjalci našega vsakdana! Nič narediti, prav nič svojega žrtvovati, ampak se samo skrivati za nekimi polemikami in povrhu vsega z navajanjem netočnih, izkrivljenih in lažnih podatkov, vse to ni znak neke intelektualne zrelosti, ampak znak načrtnega izpodkopavanja sožitja in še tistega malega dialoga, ki v naši sredini še obstaja.
Vsako zdravo taktično načelo, vsak učbenik o strategiji uveljavljanja nekega osebka, te uči o tem, da razkrojenost nikamor ne pelje, da si veliko bolj močan, če sile združuješ in če si sposoben enotnega in temeljitega nastopa navzven! Učinek je dvojni: tak nastop utrjuje samozavest predvsem tistemu, ki nastopa, tisti, ki posluša pa zadobi vtis, da ima pred sabo sogovornika, ki točno ve, kaj hoče in ga je torej treba spoštovati in se ga po malem tudi bati! Od kod torej razmišljanja, da SKGZ in SSO nimata nobene teže, da ne predstavljata nikogar, da sta dve samovoljni organizaciji, ki skrbita sami zase. Ali se tisti, ki govorijo javnosti v takem stilu, sploh zavedajo, koliko nerešenih problemov naše na-
rodnostne skupnosti sta zmogli - v težkem, a vendarle konstruktivnem medsebojnem dialogu - obe organizaciji razrešiti, stvari, ki jih ni zmogla in znala razrešiti politika, še manj pa neki poedinci, v glavnem čvekači!
Težko verjamem, da bi se že v bližnji prihodnosti lahko SKGZ in SSO spojili v eno samo enoto. Pa me - osebno gledano - to niti ne zanima in v taki opciji tudi ne vidim čudežnega recepta za rešitev vseh naših problemov. Tako SKGZ kot SSO imata dovolj profiliran ideološki obraz in naši ljudje prav točno vedo, kdo so eni, kdo drugi in se mirno lahko opredeljujejo za enega ali drugega, ali - navsezadnje - lahko tudi za oba! In to me prav nič ne moti: nasprotno! Zdi se mi celo imenitno, saj mi daje vsekakor možnost izbire, obe organizaciji pa mi dajeta osnove za lastno samopotrditev in pripadnost. Moti me kvečjemu nekaj drugega: prenizke frekvence dialoga. Da! Na tem področju bo treba v prihodnje delati bolj intenzivno: ko gre za naše skupne dobrine, ne vstanem od mize, dokler nimam sklenjenega dogovora! Prvenstvena naloga je predvsem ta, da našim ljudem dajemo pozitivne odgovore in ne smemo nikdar in nikoli dajati videza razkosano-sti, ker to ne pelje nikamor. Brez dogovora lahko tudi osvojiš prvo bitko, ker včasih lahko prevlada logika številk, a ta zmaga je Pirova zmaga! Zato moramo prenehati z »nagajanji«! Stistniti moramo glave skupaj in ustvarjati prihodnost: vsak zatreskan v svojo identiteto, vsak - tudi ideološko gledano - na svojem bregu, kar je tudi edino pravilno, a v intelektualno in humano uravnanem dialogu, ko iščemo rešitve in recepte za rast naših organiziranih sredin. Imejmo pred očmi neizpodbitno dejstvo, da nam samo te naše organizirane sredine dajejo tako navznoter kot tudi navzven vizitko uspešnosti in življenjskosti. Vse drugo so babje čenče!
Ivan Peterlin predsednik ZSŠDI
10
Petek, 7. marca 2014
UKRAJINA
/
GLASBA - V Tržaškem koncertnem društvu
Prikaz posebnosti Beethovnove glasbe
Roberto Prosseda predstavil in izvedel dve sonati velikana
Zelo težko je z besedami opisovati ali razlagati glasbo, ki presega okvire običajnega in se dviga v smrtnikom skoraj nedosegljive višine: koncert, ki ga je Roberto Prosseda oblikoval za tržaško Koncertno društvo, je poleg glasbe vseboval tudi predstavitev, šlo pa je za dve znameniti Beethovnovi sonati. Nemški genij je letos pogosto prisoten v programih in občutek, da je skladatelj iz čisto drugačnega testa kot večina njegovih kolegov, se ojači ob vsakem snidenju. Težko je povedati, v čem se Beethoven razlikuje: Prosseda je to poskusil, a ne moremo stoodstotno soglašati s trditvami, ki mu pripisujejo manj sposobnosti za kontrapunkt ali melodijo, če ga primerjamo z Bachom ali Mozartom.
Ludwig van Beethoven je bil prežet z ideali, svoboden umetnik, ki se je nekoč v pismu prijatelju pritoževal, kako so mu pogajanja z založniki za honorar mučna in neprijetna: menil je, da bi nekje moral obstajati nekakšen sklad, kamor bi umetnik nesel svoje stvaritve in v zameno dobil to, kar potrebuje za dostojno življenje. Revolucionaren pogled, kot je bil revolucionaren njegov koncept glasbe, ki ni bila več pisana za zabavo in užitek aristokratske družbe, temveč eksistencialna nuja, v kateri je skladatelj izrazil svoje stremljenje po absolutnem, rekli bi po zveličanju ...To seveda ni razvidno od vsega začetka, kajti razvoj je bil postopen in kar velik prepad zija med mladostniškimi in zrelejšimi deli.
Prosseda je predstavil in igral dve sonati, ki ju loči celo dvajsetletje: op.27 št.2, znana kot Mesečina (naslov ji je dal berlinski kritik Ludwig Rell-stab), in poslednja, neverjetna ume-
tega ustvarjalnega naboja, ki se začne in sklene z mirno vdano, božajočo temo, vmes pa jo preobrazi preko vsake meje, tudi s swingom, s skoraj jazz prizvokom, dokaz, da je Beethoven za stoletje prehitel svoje sodobnike. Prosseda je citiral prelepi roman Thoma-sa Manna Doktor Faustus, ki vsebuje zelo jasnovidno analizo te sonate, z interpretacijo pa pokazal, da se je zelo približal absolutni resnici.
Pravilo, da se po op.111 ničesar ne more igrati, je Prosseda prekršil ter se dolgim aplavzom oddolžil z Mendels-sohnom in Chopinom.
Katja Kralj
RAZSTAVA - Sodobno slovensko slikarstvo
Osem sodobnih slovenskih slikark v Galeriji CD
V Galeriji Cankarjevega doma (CD) so predsinoči odprli razstavo z naslovom Sodobno slovensko slikarstvo: Prve generacije po letu nič. Kustos razstave Andrej Medved je za predstavitev na razstavi izbral osem slovenskih slikark mlajše in najmlajše generacije, od Joni Zakonjšek do Suzane Brborovic. S svojimi deli so v Galeriji CD predstavljene Brboroviceva, Ksenija Čerče, Ira Marušič, Ana Sluga, Katja Sudec, Maruša Šuštar, Zakonjškova in Nika Zupančič. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem povedala vodja razstavnega programa v CD Nina Pirnat-Spahic, imajo izbrane avtorice povsem
tnina op.111, ki nepreklicno sklene serijo dvaintridesetih klavirskih sonat. Prosseda je skušal prvi stavek Mesečine osvoboditi od romantičnih interpretacij ter osvetliti nemir in prikrito bolečino, poudariti nasprotje med breznom prvega in tretjega stavka ter navidezno lahkotnost drugega: to mu je kar lepo uspelo, tako z razlago kot z interpretacijo, še lepše pa se je izkazal v zelo zahtevnem izzivu s poslednjo sonato: analiza je bila lepo poglobljena in igra analitično utemeljena, morda brez nadzemskega pečata, ki ji ga znajo le redki interpreti vtisniti - te pa lahko štejemo na prste ene roke -; še najbolj prepričljivo je Roberto Prosseda zaigral čudovito Arietto, katere variacije so pravi kalejdoskop silovi-
Mednarodno priznanje za filozofski simpozij Sorena Kierkegaarda, ki je minulo poletje potekal v Škocjanu in v Ljubljani
V ponedeljek, 3. marca, je prodekanja Filozofske fakultete Univerze Konstantina Filozofa dr. Zdenka Gadušova v Pastoralnem centru v Nitri na Slovaškem v imenu St. Olaf Collegea, ki ima sedež v Minessoti v ZDA in velja za osrednjii center za študij Kierkegaarda v svetu, podelila posebno odličje dr. Primožu Reparju za izjemno organizacijo lanskoletnega filozofskega simpozija ob dve-stoti obletnici rojstva Sorena Kierkegaarda. Slovesnost se je odvijala v okviru predavanj Slovenija in Kierkegaard, kjer so poleg slovenske veleposlanice Bernarde Gradišnik ter prejemnika odličja nastopili tudi slovaški filozofi dr. Peter Kondrla, dr. Martin Štur in dr. Michal Valčo.
Del omenjenih nastopov je bila tudi predstavitev knjig, ki so sad sodelovanja med Slovenijo in Slovaško. Veleposlanica Republike Slovenije na Slovaškem Bernarda Gradišnik je ob tej priložnosti povedala, da lahko zatrdi, da Slovenija in Slovaška odlično sodelujeta v polju filozofije ter še posebej na področju Kierkegaardove misli in da gre pri tem veliko zaslug prav dr. Reparju. Odmevni in nagrajeni Filozofski simpozij Miklavža Ocepka, posvečen 200. obletnici rojstva danskega filozofa Kierkegaarda je na temo Nova oikonomija odnosov: bliž-njik in eksistencialni preobrat potekal junija lani v Škocjanu in Ljubljani.
RoŠa
različna ustvarjalna izhodišča in avtorske poetike, povezuje pa jih izjemna dinamika razstavljana. Poleg tega so se vse izobraževale ali izpopolnjevale v tujini.
Po Medvedovih besedah že naslov razstave aludira na to, da se slikarstvo, potem ko so 20 let vladali novi mediji, vrača, in to, kot je dejal, ne la na Slovenskem, ampak tudi v svetu. V slovenskem galerijskem in kritiškem prostoru se je ponovno uveljavilo od leta 2000. Izbrane avtorice povezuje izjemna kakovost njihovega dela. Na razstavi nastopajo kot generacija, kot nov val nečesa, kar smo že pozabili, je dejal Medved.
Kot je zapisal v razstavnem katalogu, je sodobno slovensko slikarstvo po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla vrhunec v 80. in 90. letih minulega stoletja in ki še traja, zaradi vdora novih medijev v galerije zašlo v krizo, osebnostno in splošno.
Ponovno oživitev slikarstva je na nek način nakazala že pregledna razstava del Zivka Marušiča v Moderni galeriji pod naslovom Slika je mrtva, naj živi slika!, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki pa je sledilo v novem tisočletju. Najprej z zasanjanimi platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka in zatem čistim "tkanjem" na podobah Joni Zakonjšek ter slikami Uroša Wein-bergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič. Nato je vzniknil val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje, meni Medved.
Razstava, ki je nastala v kopro-dukciji CD in Obalnih galerij Piran, bo na ogled do 20. aprila. (STA)
GLEDALIŠČE - V glavni vlogi veteran Mariano Rigillo
Tradicionalna odčitava drame Arthurja Millerja Vsi moji sinovi
Tradicionalno zastavljena gledališka predstava, od scene, ki dokaj realistično prikazuje zastekljeno verando premožne hiše s pogledom na polomljeno drevo vred, do kostumov, ki verodostojno kažejo modo poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja, v katera je postavljeno dogajanje, in zlasti do igre, ki v tonih glasu in gestah realistično, seveda po gledaliških konvencijah, odraža vsakdanjost medsebojnih odnosov: takšna je odčitava drame Arthurja Millerja Vsi moji sinovi, ki je od srede, 5. marca, do nedelje, 9. marca, na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani, in sicer v abonmajskem programu, ki ga Stalno gledališče Furlani-je - Julijske krajine posveča klasičnemu teatru. Delo v produkciji Stalnega gledališča iz Catanie, je re-žiral Giuseppe Di Pasquale, v glavni vlogi nastopa veteran italijanskega gledališča Mariano Rigillo.
Drama iz leta 1947 je osredotočena na lik podjetnika, ki je svoj uspeh zgradil iz niča, z dobro mero nekorektnosti in celo še česa hujšega: kot se v razpletu razkrije, je med vojno naročil dostaviti motorne cilindre z resno napako; ko je po smrti enaindvajsetih pilotov stvar prišla na dan, je krivdo zvrnil na družabnika, kar močno prizadene oba idealistično usmerjena sinova, ko v različnih trenutkih izvesta resnico: starejši skriv-
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
nostno izgine med vojaško misijo, drugi, mnogo let kasneje, od očeta zahteva, da javno prizna svojo krivdo. Zgodba je še dodatno zapletena zaradi ljubezenske vezi med mlajšim podjetnikovim sinom in družabni-kovo hčerjo, ki je bila prej zaročena s starejšim sinom.
Režiser Giuseppe Di Pasquale je pozorno poskrbel, da se zgodba gledalcu nadvse jasno razkrije, da so li-
ki dosledni v svojem ravnanju, prav tako odnosi in razmerja med njimi. Takšni usmeritvi so se prilagodili vsi nastopajoči, ki so svoje vloge marljivo odigrali. Gledalcem v dvorani, ki med premiero v sredo ni bila ravno prepolna, je bila - po dolgem toplem aplavzu sodeč - tako oblikovana predstava brez stranskih podpome-nov in namigov, ki bi oteževali dou-mevanje, še kar všeč. (bov)
Tres
Cabrones
; Melvins
' ■ Sludge, noise rock
Ipecac Recordings, 2013 Ocena: ★★★★★★★
Že spet Melvins! Eden izmed glasbeno najbolj produktivnih bendov zadnjih tridesetih let je novembra lani izdal novo ploščo Tres Cabrones. Možakarje, doma iz Aberdeena, mesteca v ameriški zvezni državi Washington, lahko iz zornega kota glasbne produktivnosti in kreativnosti primerjamo članom norveške zasedbe Mo-torpsycho. Tako eni kot drugi so v dolgi glasbeni karieri izdali nešteto studijskih plošč, glasbenih kompilacij in priredb, sodelovali so z najrazličnejšimi glasbeniki ter bendi, vsakič pa svoje oboževalce, na tak ali drugačen način, presenetili. No torej, Melvinsi so tudi tokrat poskrbeli za novo glasbeno presenečenje. Maja lani ste v Primorskem dnevniku brali o zbirki glasbenih priredb, tako imenovanih cover pesmi, Everybody Loves Sausages, nekaj mesecev kasneje pa je že zagledal luč nov plošček Tres Cabrones! Melvinsi slovijo med drugim tudi po tem, da nastopajo s kar dvema bobnarjema, četverica pa je za tokratno priložnost postala trojica. Kitarist, pevec in ustanovitelj benda Buzz Osborne je k snemanju novega albuma povabil prvotnega bobnarja Mikea Dillarda, Dale Crover pa je na ta račun bobnarske palčke zamenjal z basom. Po dolgih tridesetih letih je glasbeni filing še vedno na višku. Osborne in tovariša so spet posneli nekatere izmed prvih manj znanih komadov, kot na primer krajšo pesem Stump Farmer, štiriminutno sludge metal skladbo Psychodelic Haze in pank rok Stick 'Em Up Bitch. Brez klovnskega humorja pa tudi ne gre, ta pa pride na dan v treh priredbah ameriških narodnih pesmi - Tie My Pecker to a Tree, »idiotski« 99 Bottles of Beer in krajšem rokerskem maršu You're In The Army Now. Poleg teh so omembe vredne še priredba pank rok pesmi skupine The Lewd Walter's Lips, glasbena histerija devetminutnega komada Dogs And Cattle Prods in glasbena srhljivka I Told You I Was Crazy. Sedaj pa me res zanima, kako dolgo bo treba čakati za naslednji plošček: stave so odprte!
/
ITALIJA, SVET
Petek, 7. marca 2014
1 1
ITALIJA - Medtem ko je poslanska zbornica odložila obravnavo volilne reforme
Grillo izključil nadaljnjih pet senatorjev iz G5Z
RIM - Poslanska zbornica ne bo izglasovala novega volilnega zakona pred koncem tega tedna, kot so v preteklih dneh mnogi napovedovali, s predsednikom vlade Matteom Renzijem na čelu. Konferenca načelnikov skupin je namreč včeraj sklenila, da bo obravnava reforme odložena do ponedeljka.
Predlog v tem smislu je iznesla manjša desna stranka Fratelli d'Italia, ki se bo danes in jutri zbrala na kongresu v Fiuggiju, zaradi česar bi se njeni poslanci ne mogli udeležiti obravnave. Predlog je bil naposled sprejet z večino glasov. Nasprotoval mu je edinole vodja skupine Demokratske stranke Roberto Speranza, po katerem bi se obravnava lahko nadaljevala vsaj še danes.
Medtem je v italijanskem političnem svetu včeraj močno odjeknila nova izključitev parlamentarcev iz vrst Gibanja petih zvezd. Gre za senatorje Alessandro Bencini, Lauro Bignami,
Monico Casaletto, Mario Mussini in Maurizia Romanija. Ti senatorji so v minulih dneh objavili odstopne izjave v znak protesta zaradi izključitve iz gibanja štirih svojih kolegov, in sicer Lorenza Battiste, Francesca Campanella, Luisa Alberta Orellana in Fabrizia Bocchina. Prvak Gibanja petih zvezd Beppe Grillo pa je včeraj tudi nje izključil, češ da so se postavili po robu sklepu, ki ga je sprejela skupščina parlamentarcev in so ga odobrili ustanovitelji gibanja, naposled pa ga je potrdil tudi spletni referendum med člani.
Vse kaže, da se s tem v Gibanju petih zvezd razmere ne bodo umirile. Možno je, da se bodo na stran oporečnikov oz. izključenih postavili še drugi parlamentarci ter pripadniki gibanja. Izključeni tržaški senator Battista je dejal, da če bo šlo tako naprej, bosta v gibanju naposled ostala le Grillo in »duhovni vodja« Roberto Casaleggio.
Beppe Grillo
arhiv pd
MARIO DRAGHI
ansa
ljenem obdobju bolj negotove. Na inflacijo bodo vplivale predvsem cene ener-gentov, predsednik ECB pa je omenil tudi tečaj evra. Ta se je od leta 2012 do danes v primerjavi z dolarjem realno okrepil za okoli osem odstotkov in ta krepitev naj bi inflacijo oklestila za okoli 0,4 odstotne točke, je pojasnil. (STA)
EVRO - ECB ohranila obrestno mero
Pozitivne napovedi
o gospodarski rasti
FRANKFURT - Svet ECB včeraj ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki tako od lanskega novembra vztraja na rekordno nizki ravni 0,25 odstotka. Analitiki so možnost novega znižanja sicer še pred časom napovedovali, a so zadnje objave podatkov o inflaciji in gospodarski dejavnosti nekoliko zmanjšale potrebo po pocenitvi denarja.
Nespremenjena pri 0,75 odstotka ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa kljub stalnim ugibanjem o njenem znižanju v negativno območje ostaja pri nič odstotkih.
Svet ECB je včeraj sicer še enkrat potrdil pričakovanje, da bo ključna obrestna mera na trenutni ali še nižji ravni ostala podaljšano obdobje, denarna politika pa ostala ekspanzivna, dokler bo treba. Zaradi visokega deleža neizkoriščenih zmogljivosti v gospodarstvu bo temu tako tudi, ko bo gospodarstvo že začelo močneje okrevati, je povedal predsednik ECB Mario Draghi.
Svet ECB je imel na mizi tudi nove napovedi ECB glede gospodarske rasti in inflacije za letos in prihodnji dve leti. ECB po novem ocenjuje, da se bo bruto domači proizvod (BDP) v območju evra letos zvišal za 1,2 odstotka. Leta 2015 naj bi rast dosegla 1,5 odstotka, kar je enako decembrski napovedi, leta 2016 pa pričakujejo 1,8-odstotno rast.
Še bolj nestrpno pričakovane so bile napovedi za inflacijo. Ta naj bi v območju evra letos v povprečju znašala odstotek, prihodnje leto 1,3 odstotka, leta 2016 pa naj bi se cene življenjskih dobrin zvišale za 1,5 odstotka, pri čemer je Drag-hi še posebej omenil številko za zadnje četrtletje 2016. Takrat naj bi inflacija dosegla 1,7 odstotka. Italijan na čelu ECB je ob tem povedal, da bo inflacija na trenutnih nizkih ravneh, ko ne dosega enega odstotka, ostala še nekaj mesecev. Nato pa naj bi se postopno spet začela približevati srednjeročnemu cilju ECB, ki je blizu a malenkost pod dvema odstotkoma.
ECB je prvič postregla s tako dolgoročnimi napovedmi in analitiki so pozorno čakali predvsem na številke za 2016, da bi videli, kako hitro se naj bi inflacija vrnila na ravni, skladne s cilji ECB. Zdi se, da nove napovedi vsaj delno pomirjajo strahove pred deflacijo. Draghi je opozoril, da so napovedi pri tako odda-
AFRIKA - Sin nekdanjega diktatorja
Niger Libiji izročil Sadija Gadafija
TRIPOLI - Libijska vlada je sporočila, da ji je Niger izročil sina nekdanjega libijskega voditelja Sadija Gadafi-ja, ki je sedaj v priporu. Sadi je v Niger pobegnil po začetku vstaje proti diktaturi očeta Moamerja Gadafija leta 2011. Sadi Gadafi je v ujetništvu Brigade revolucionarjev iz Tripolija, ki jo sestavljajo nekdanji libijski uporniki in sodeluje s tamkajšnjo vlado. Garda je včeraj na Fa-cebooku objavila sliko, ki Gadafija prikazuje v modri zaporniški obleki in med britjem glave.
Interpol je na zahtevo libijskih prehodnih oblasti že septembra 2011 objavil nalog za aretacijo Sadija zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil kot vodja libijske nogometne zveze, a ga Niger, ki mu je istega leta odobril azil, vse do zdaj ni želel izročiti Libiji, ker
mu tam ne bi sodili pošteno.
Libijska vlada se je včeraj Nigru zahvalila za sodelovanje in zagotovila, da bodo Gadafija obravnavali v skladu "z mednarodnimi standardi glede ravnanja z ujetniki". Sadi je tretji od sedmih Ga-dafijevih sinov, od katerih so trije življenje izgubili med vstajo leta 2011. (STA)
KOSOVO - Zaradi ustanavljanja vojske
Srbija se bo obrnila na VS ZN
BEOGRAD - Srbska vlada bo zahtevala od Varnostnega sveta ZN nujno razpravo o odločitvi Kosova o vzpostavitvi kosovske vojske. To je nesprejemljivo in v nasprotju z resolucijo VS ZN 1244, ki jasno določa, da na ozemlju Kosova ne more biti vojske, ampak samo sile Kfor, saj gre za ozemlje pod upravo ZN, je dejal srbski minister za Kosovo Aleksander Vulin.
Vulin je dodal, da bi zaradi napovedi o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil v kosovsko vojsko morala biti zaskrbljena celotna mednarodna skupnost. "Resolucija 1244 predvideva kosovske varnostne sile, ne morejo pa iti severno od reke Ibar (sever Kosova). Kosovske oborožene sile ne smejo obstajati," je dodal.
Vulin je omenjeno sporočil, potem ko je podpredsednik srbske vlade Alek-sandar Vučič, ki je tudi koordinator varnostnih služb, na izredni seji srbske vlade v sredo od Vulina zahteval poročilo glede napovedi Prištine o oblikovanju
kosovske vojske in potem ko na Kosovo v minulih dneh niso mogli vstopiti nekateri srbski politiki v okviru volilne kampanje pred srbskimi volitvami.
Vučič je v sredo tudi napovedal, da se bo glede oblikovanja kosovske vojske pogovarjal z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton.
Predstavniki štirih srbskih občin na severu Kosova so medtem včeraj na skupni seji v Zvečanu prav tako ocenili, da pomeni napovedano oblikovanje kosovske vojske odprto grožnjo varnosti regije in Srbom na Kosovu.
Kosovska vlada je v torek odločila, da bo začela oblikovati kosovsko vojsko, ki bo imela 5000 vojakov in 3000 pripadnikov rezerve. Podlaga bo 2500 pripadnikov lahko oboroženih kosovskih varnostnih sil, ki so pod poveljstvom Kforja. Odločila je tudi, da se bo ministrstvo za varnost preimenovalo v ministrstvo za obrambo, vojska pa naj bi bila polno operativna v petih letih, je poročal kosovski Koha Ditore. (STA)
ZDA - Afera
Cia vohunila za kongresnimi preiskovalci
WASHINGTON - Generalni inšpektor ameriške obveščevalne agencije Cia je sprožil preiskavo obtožb, da so agenti Cie vohunili za kongresnimi preiskovalci, ki so delali na poročilu o zlorabah ujetih terorističnih osumljencev v času administracije predsednika Georgea Busha mlajšega. O preiskavi poročajo ameriški mediji, uradni viri v administraciji pa molčijo. Cia je preiskovalcem senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti dala dostop do njenih računalnikov v zavarovani sobi na sedežu Cie v Langleyju. Agenti Cie naj bi potem temeljito preverili, kaj vse so preiskovalci pregledali, torej so preiskovali preiskovalce in to povsem nepooblaščeno.
Senatni preiskovalci so 6000 strani dolgo poročilo dokončali že decembra 2012, vendar pa še ni javno, če sploh kdaj bo. Čaka se menda na pripombe Cie in potem mora zeleno luč za objavo dati še predsednik ZDA Barack Obama. Če so obtožbe o nadzoru nad preiskovalci senata resnične, bo to jasna kršitev zakona. Cia lahko vdira v računalnike le, če gre za legitimno preiskavo, preiskovanje preiskovalcev pa to ni. (STA)
Tožilci zaradi Ilve zahtevajo sojenje tudi za Vendolo
TARANTO - Javno tožilstvo iz Taranta je včeraj zahtevalo sojenje za 50 oseb in tri družbe, ki so vpletene v preiskave zaradi okoljske katastrofe, povezane z železarno Ilvo. Med njimi je tudi predsednik dežele Apulije Nichi Vendola, sicer voditelj stranke Levica, ekologija in svoboda. Osumljen je korupcije. Enajst izmed preiskovanih javno tožilstvo obtožuje združevanja v zločinske namene, zastrupljanja vode in hrane ter prekrškov proti javni upravi.
Več ranjenih v trčenju dveh vlakov v Kalabriji
CATANZARO - Včeraj popoldne se je v Kalabriji pripetila železniška nesreča, v kateri se je ranilo kakih deset ljudi, od katerih dva hudo. Do nesreče je prišlo v kraju Gimigliano na železniški progi Catanzaro Cosenza, in sicer na enotirnem odseku. Tu sta dva manjša potniška vlaka trčila čelno. Kaže, da eden izmed strojevodij ni opazil rdečega semaforja. K temu naj bi prispeval tudi gost dež.
Karzajev brat se je umaknil iz predsedniške tekme
KABUL - Brat afganistanskega predsednika Hamida Karzaja je umaknil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah in izrekel podporo Zalmaju Ra-sulu. Odločitev nakazuje, koga bi Kar-zaj najraje videl na predsedniškem položaju po izteku svojega drugega mandata. "Jaz in člani moje ekipe se imamo za ključen del novega zavezništva in izrekamo podporo Zalmaju Rasulu," je na novinarski konferenci v Kabulu dejal Kajum Karzaj. Nekdanji zunanji minister Rasul velja za zvest kader predsednika Karzaja.
Umrl Maurice Faur, zadnji podpisnik rimske pogodbe
PARIZ - V 92. letu starosti je včeraj umrl Maurice Faur, nekdanji francoski minister in zadnji še živeči podpisnik rimske pogodbe, ki je predstavljala začetek evropskega povezovanja. Umrl je na svojem domu v mestu Cahors na jugovzhodu Francije. Leta 1957, ob podpisu rimske pogodbe, je bil namestnik francoskega zunanjega ministra. Kot veteran druge svetovne vojne se je zavzemal za združeno Evropo, da bi tako preprečili nove vojne grozote. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.347,51 +329,49 SOD NAFTE
(159 litrov)
108,46 $ +0,65
EVRO
1,374S $ +0,13
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
6. marca, 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 6. 3. 5. 3.	
ameriški dolar	1,3l45	1,3l32
japonski jen	141,22	140,l1
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	2l,363	2l,353
danska krona	l,462l	l,4626
britanski funt	0,82340	0,82110
madžarski forint	309,81	309,48
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1845	4,1195
romunski lev	4,4990	4,509l
švedska krona	8,8300	8,8519
švicarski frank	1,2190	1,2186
norveška kron	8,2265	8,2305
hrvaška kuna	l,6551	l,6545
ruski rubel	49,8920	49,4300
turška lira	3,0256	3,0310
avstralski dolar	1,5162	1,5295
braziljski real	3,1856	3,2156
kanadski dolar	1,5162	1,5190
kitajski juan	8,4128	8,4158
indijska rupija	83,995l	84,8020
mehiški peso	18,1314	18,1949
južnoafriški rand	14,6388	14,1362
1 2 Petek, 7. marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Združenji SOS Rosa in Da donna a donna lani pomagali 366 ženskam
Nasilja nad ženskami vedno več, prijav tudi
Nasilja nad ženskami je tudi na Goriškem vedno več, ravno tako narašča število prijav, ki jih vlagajo žrtve nasilja. Na to opozarjajo prostovoljke goriških združenj SOS Rosa in Da donna a donna, ki so lani nudile pomoč skupno 366 ženskam. Podatke o dejavnosti v lanskem letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta so včeraj predstavili na sedežu goriške pokrajine, kjer so podpisali nov protokol proti nasilju nad ženskami.
Združenje Da donna a donna deluje na Tržiškem; lani je nudilo pomoč 158 ženskam, žrtvam nasilja. Njihova povprečna starost je 43 let, velika večina izmed njih je italijanskih državljank, tujk je namreč le 7 odstotkov. Prostovoljke pojasnjujejo, da je v Tržiču največ priseljencev iz Bangladeša, ki so zelo zaprta skupnost, kar verjetno preprečuje, da bi se Bangladeševke oglašale v njihovem združenju. 96 odstotkov žensk, ki se je lani zateklo k združenju Da donna a donna, je bilo deležnih psihičnega nasilja, v 44 odstotkih primerov je prišlo tudi do fizičnega nasilja, v 35 odstotkih primerov do ekonomskega nasilja in v devetih odstotkih primerov do spolnega nasilja. V porastu je tudi pojav zalezovanja, ki ga je bilo deležnih 28 odstotkov žrtev nasilja. Združenje Da donna a donna v Tržiču upravlja varovano stanovanje, v katerem so lani zagotovili zatočišče petim ženskam in trem mladoletnim osebam. »Zaskrbljene smo, ker se pri nas oglaša vedno več žensk. Glede na leto 2012 je za sedem odstotkov povečalo število obiskovalk, ki so našemu združenju zaupale, da so bile doma žrtev nasilja,« so povedale prostovoljke združenja Da donna a donna, medtem ko so članice SOS Rosa pristavile, da so lani nudile pomoč 104 ženskam, ki so bile žrtev nasilja. Med njimi jih je 66 prvič zaprosilo za pomoč, in sicer 54 italijanskih in 12 tujih državljank. Povprečna starost žensk, ki so se zatekle k združenju SOS Rosa, je 49 let. Skupno je pomoč zaprosilo 89 italijanskih in 15 tujih državljank. Najpogosteje so bile žrtev psihološkega nasilja, 62 je bilo primerov tudi fizičnega nasilja, 23 ekonomskega nasilja, šest pa spolnega nasilja. Osem žensk se je po pomoč zateklo zaradi zalezovanja. Iz združenja SOS Rosa opozarjajo, da je bil v devetdesetih odstotkih primerov povzročitelj nasilja mož oziroma partner. 39 žensk ima mladoletne otroke, 15 od 104 se jih je odločilo, da nasilje prijavi silam javnega reda. Dvema ženskama so zagotovili tudi varovano zatočišče, da bi jima zagotovili varnost. Tudi od začetka letošnjega leta so številne ženske poiskale pomoč zaradi nasilja; k združenju SOS Rosa se jih je januarja in februarja zateklo 38, k združenju Da donna a donna pa že 46. (dr)
GORIŠKA
V Vilešu maline miru
Niz pobud ob dnevu žena
Ob mednarodnem dnevu žena se bo na Goriškem zvrstilo več prireditev in dogodkov. V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bo danes ob 17. uri v okviru pobude »Femminile plurale« srečanje z županjo Silvio Altran in deželno odbornico za delo Loredano Pa-nariti; spregovorili bosta o projektih za zagotavljanje enakih možnosti in za spodbujanje ženskega podjetništva, ki jih podpira dežela FJK. Ob 19. uri bo predstavitev gledališke igre »La Bar-racca«, ob 20. uri pa bodo odprli prodajno razstavo bižuterije »Stardust«. Jutri ob 15.30 se začenjajo razne ustvarjalne delavnice, ob 16. uri bo »Swap party«, med katerim si bo mogoče izmenjati stare modne dodatke in obleke. Ob 18. uri bo »Happy hour«, za katerega bodo poskrbeli dijaki zavoda Pertini, ob 18.30 pa modna revija obrtniških modnih kreacij v priredbi združenja Unique iz Gorice.
V palači Locatelli v Krminu bo jutri ob 18. uri srečanje o zakonih, ki so prispevali k emancipaciji žensk v Italiji; spregovorila bosta župan Luciano Pa-tat in Paola Schiratti iz združenja »Donne resistenti«. Pred marketom Ipercoop v nakupovalnem središču Tiare v Vilešu bodo jutri ob 10.30 predstavili delovanje zadruge Zajedno-In-sieme iz Bratunaca v Bosni, ki prodaja domače marmelade iz malin. Spregovorili bodo predsednica zadruge Rada Žarkovič, deželni odbornik Gianni Torrenti in goriški pokrajinski odbornik Federico Portelli. Od 15.30 dalje bo v informativnem središču pokrajine v nakupovalnem središču Tiare pravljica za otroke, ki jim bodo nato ponudili malico z omenjeno marmelado miru.
O komuniciranju žensk bo danes ob 16. uri v dvorani Toniolo v Ulici San Leonardo v Ronkah predavala publicistka Paola Prizzi Merljak. V Kinemaxih v Gorici in Tržiču si bodo ženske jutri lahko ogledale film Fer-zana Ozpeteka »Allacciate le cinture« po znižani ceni (4 evri); če se bodo v kino odpravile z otroki, jim bodo poklonili popovke. Na pokrajini v Gorici pa bo v petek, 21. marca, ob 16. uri nagrajevanje zmagovalk literarnega natečaja Glas ženske.
5c danes rnaïen vpis abonmaja KdUniga 2014
START KOMIGO 2014
0G1UJO3
QUANDO LE DONNE ERANO Dl SINISTRA
Terzo Te a kg - KcAfjj: Mtrimf famcUi
Dan es , pcîek 7, marca 2014 ob 20.30 Kulturni dom Gurica - ill. I. Brass, 20
Nasilja nad ženskami je vedno več
Irina Graničeva RAZSTAVA V GORICI
Iz Rusije v Gabrje
Ob dnevu žena bodo jutri ob 17. uri v galeriji goriškega Kulturnega doma odprli razstavo likovne umetnice Irine Graničeve, ki je po rodu iz Rusije in se je v Italijo preselila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Živi in ustvarja v Gabrjah v sovo-denjski občini. Razstavljala je po Italiji, v Avstriji, Franciji, Rusiji, Ukrajini in že trikrat v ZDA. Odprtja razstave se bo udeležila tudi Rada Žar-kovic, predsednica zadruge Zajed-no-Insieme iz Bratunaca v Bosni.
GORICA - Občina
Sporni Piscopo odstopil eno uro pred nezaupnico
Z mesta koordinatorja je odstopil eno uro pred zasedanjem komisije, na dnevnem redu katerega je bila le ena točka: razprava o njegovi nezaupnici, ki jo je zahtevala leva sredina. Občinski svetnik liste Popolo di Go-rizia Francesco Piscopo ni več koordinator občinskih komisij za kulturo in okolje; odstopil je včeraj ob 15.30, in sicer le eno uro pred zasedanjem občinske komisije za kulturo. »Razpravljati bi morali le o Piscopovi nezaupnici, ki smo jo predlagali svetniki leve sredine. Pred tremi tedni smo med zasedanjem pozvali Piscopa, naj pojasni svoje težave ali pa naj odstopi. Takrat je trdil, da ni ničesar kriv, zdaj se je njegov položaj morda spremenil? Ničesar ne vemo razen tega, kar smo brali v časopisih. Piscopo je zaposlen pri finančni straži, zoper njega pa naj bi sprožili disciplinski postopek, ker naj bi si vštel nekaj nadur, čeprav jih v resnici ni opravil,« pojasnjuje načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in opozarja, da je celotna zadeva groteskna, še zlasti seveda Piscopov odstop eno uro pred glasovanjem o njegovi nezaupnici. Da bi moral Piscopo že zdavnaj odstopiti, je prepričan občinski svetnik SEL Livio Bianchini. »Že pred tremi meseci sem mu svetoval, naj odstopi, vendar se nasveta ni držal in je svoj položaj le še poslabšal,« poudarja Bianchini.
Piscopov odstop pa je hvalevreden po oceni župana Ettoreja Romolija. »Piscopo je s tem zaključil polemiko, tako da se lahko spet lotimo problemov mesta,« poudarja Romo-li. Piscopo sicer še naprej ostaja občinski svetnik, čeprav bi moral po mnenju levosredin-ske opozicije čim prej zapustiti tudi občinski svet. (dr)
RONKE - Cettulova jo je izročila deželnemu odborniku Torrentiju
Slovenska spomenica
Ronška občina prosi za pomoč deželo tudi v zvezi z gradnjo slovenskega šolskega pola v Romjanu
Ronška občinska odbornica Elena Cettul je v torek izročila deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju spomenico o prisotnosti in dejavnostih slovenske narodne skupnosti v Ronkah. V spomenico je vključila podatke o vrtcu in osnovni šoli, o kulturnih društvih in pobudah, s katerimi si Slovenci v ronški občini prizadevajo za ohranjanje svojega jezika in kulture. Po njihovi zaslugi in s pomočjo krajevnih uprav so Ronke v zadnjih letih postale pomembno kulturno središče za Slovence iz Laškega, ravno tako pomembna je seveda vloga, ki jo opravljata tamkajšnja vrtec in osnovna šola s slovenskim učnim jezikom.
Elena Cettul je že med obiskom opozorila Torrentija, da so slovenski vrtec v Ronkah odprli leta 1979, danes pa ga obiskujejo 104 malčki. Izreden porast števila vpisanih je v zadnjih letih doživela tudi romjanska osnovna šola. Odprli so jo leta 1980, danes jo obiskuje 130 otrok.
Cettulova je pristavila, da vrtec in šolo obiskujejo tudi številni otroci iz sosednjih občin, saj njena privlačnost že leta presega občinski okvir. »Šola je tako privlačna tudi zaradi storitev, ki jih vodimo v občinski knjižnici, in sploh zaradi številnih spremnih dejavnosti, ki jih ponujata društvo Jadro in Združenja staršev iz Romjana,« je opozorila odbornica in pozvala deželno vlado, naj podpira ronško občino pri njenih prizadevanjih za krepitev šolske ponudbe v slovenskem učnem jeziku in sploh vseh pobud, s katerimi si krajevni upravitelji prizadevajo za ovrednotenje slovenske prisotnosti.
V spomenici je omenila tudi težave, ki jih v Ronkah imajo z gradnjo novega slovenskega šolskega pola. Nazadnje so jo krajevnim upraviteljem zagodla omejevalna določila pakta stabilnosti, zaradi katerih je gradnja nove šole doživela že več zastojev. Občina ima za novo šolsko poslopje na razpolago 1.800.000
evrov, vendar zaradi pakta stabilnosti s tem denarjem ne more razpolagati v celoti, zaradi česar prihaja pri gradbenih delih do stalnih prekinitev. Elena Cettul je zato apelirala na deželo, naj ji pomaga preseči dosedanje težave s koriščenjem že razpoložljivih sredstev, saj novo šolo ne potrebujejo le otroci iz Ronk, temveč tudi iz drugih okoliških občin, iz katerih se dnevno vozijo v Romjan, da lahko spremljajo pouk v slovenskem jeziku.
l'xtcjinbu: rfdri-C	r.nitinii t: N.îhj
GORICA
Ministrico bodo pričakali z letaki
Ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin bo jutri ob 10. uri v pokrajinski sejni dvorani spregovorila na srečanju na temo čezmejnega zdravstva in pravic pacientov, ki ga prireja stranka Nuovo Centrodestra. Ministrico bosta pred pokrajino pričakali dve skupini protestni-kov, ki sta glede čezmejnega zdravstva na povsem nasprotnih stališčih. Občinski svetnik Svobode, ekologije, levi-
ce (SEL) Livio Bianchini bo s svojimi somišljeniki zahteval ustanovitev čezmejnega zdravstvenega okoliša, v katerem bi goriško in novogoriško zdravstvo dopolnjevala. Proti vsaki obliki čezmejnega sodelovanja pa bodo manifestirali predstavniki gibanja Movimento po-polare degli Italiani in hkrati občinski tajnik stranke Fiamma Tricolore Franco Bertin ter še nekateri njegovi strankarski kolegi. Goričani so po njegovem mnenju Italijani, zato se morajo še naprej rojevati v Italiji, ne pa v Šempetru, k temu dodaja, da goriškega zdravstva ne gre izprazniti v korist slovenskega.
Slovenska sekcija ronške knjižnice
/
GORIŠKI PROSTOR	Petek, 7. marca 2014 1 3
GRADIŠČE - Predstavili so ga med pokrajinskim kongresom
Sindikat CGIL z odškodnino ustanovil sklad v spomin na žrtve azbestnih bolezni
Podpirali bodo raziskovalno dejavnost, preventivo in sploh vse pobude v pomoč obolelim za pljučnim mezoteliomom in drugimi azbestnimi boleznimi. Delovanje novoustanovljenega sklada Ubaldo Spangero so predstavili med včerajšnjim uvodnim delom pokrajinskega kongresa sindikata CGIL, ki se bo danes v Gradišču nadaljeval in zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva.
Sindikat CGIL je sklad ustanovil s 75.000 evri, ki so jih prejeli kot odškodnino ob zaključku prvega goriškega »maksi« procesa o smrtih delavcev, umrlih zaradi vdihovanja azbesta med delom v trži-ški ladjedelnici Italcantieri - danes Fin-cantieri. Sklad so poimenovali po Ubaldu Spangheru, nekdanjem delavcu tržiške ladjedelnice in sindikalistu CGIL, ki je bil
med prvimi žrtvami smrtno nevarnih vlaken. Na včerajšnji predstavitvi sklada so spregovorili Ubaldov sin, Gabriele Spang-hero, pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva, direktor Marino Visintin in Giancarlo Moro iz znanstvenega odbora.
»Sklad se noče spuščati v polemike, ki še vedno ovirajo boj proti azbestu. Da bi bili pri našem delu čim bolj uspešni, smo v znanstveni odbor sklada povabili razne izvedence z upanjem, da nam bosta njihova podkovanost in strokovnost odprli pot do novih finančnih sredstev,« poudarja Paolo Liva, medtem ko pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Thomas Casotto opozarja, da je ustanovitev sklada zelo pomembna, ker gre v prihodnjih letih pričakovati številna nova obolenja. Kot znano se znaki az-
bestnih bolezni kažejo veliko let po izpostavljenosti smrtno nevarnim vlaknom, zato pa bo na žalost v goriški pokrajini v prihodnjih letih še veliko ljudi potrebovalo zdravniško in pravno pomoč.
Pokrajinskega kongresa sindikata CGIL se udeležuje 80 delegatov, ki predstavljajo 16.500 vpisanih delavcev in delavk. Iz sindikata pojasnjujejo, da se število njihovih članov v zadnjih letih ni znižalo kljub gospodarski krizi, zaradi katere so mnoga podjetja in tovarne zaprli tudi na Goriškem. Na podlagi podatkov statističnega zavoda Istat je od leta 2008 do leta 2013 v goriški pokrajini bilo izgubljenih 3700 delovnih mest, od katerih kar 2900 med lanskim letom. Lani se je na ozemlju pokrajine nabralo za 3.200.000 ur dopolnilne blagajne, kar je sedem od-
Včerajšnji prvi kongresni dan
stotkov manj kot leta 2012, hkrati pa dvajset odstotkov več kot leta 2008. Najbolj zaskrbljujoč je vsekakor podatek, da je v pokrajinskih uradih za delo na seznamih za brezposelne preko 10.700 ljudi.
Pokrajinski kongres se bo danes v vinoteki Serenissima nadaljeval ob 9. uri
bumbaca
z razpravo. Ob 14.30 se bodo spomnili Renata Papaisa, ob 17. uri je predviden sklepni govor Fausta Duranteja iz državnega tajništva sindikata CGIL. Ob 18. uri se bo kongres zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva CGIL.
GORICA - Peterin zahteva razobešanje pred višješolskim središčem
Še slovenska zastava
»Ovrednotimo posebnost našega prostora. Postavitimo slovensko zastavo pred slovenski višješolski center v Gorici.« To je poziv, ki ga je predsednik pokrajinske konzulte za Slovence David Peterin naslovil na predsednika goriške pokrajine Enri-ca Gherghetto.
»Posebnost našega teritorija je prisotnost več kultur in jezikov. V preteklosti je bilo to večkrat kamen spotike, danes v združeni Evropi je to bogastvo. Prej je bil naš teritorij na robu držav, danes je v središču EU. Dodano vrednost, ki jo ima naš prostor, gre zato primerno ovrednotiti ob vsaki priložnosti. Glede tega so tudi simboli nadvse pomembni,« utemeljuje svojo pobudo Peterin: »Goriška pokrajinska uprava je že izkazala pozornost do tega vprašanja s postavitvijo večjezičnih cestnih znakov. Pozornost pa je treba sedaj preusmeriti na mlajšo generacijo, zato da bo že od mladih nog ta prostor doživljala kot enotnega, pomembnega, središčnega v EU, kjer ne bomo več eni Slovenci in drugi Italijani, temveč enostavno sodržavljani. V doslednem nadaljevanju poti naproti tem skupnim ciljem predlagam postavitev slovenske zastave pred vhod v slovenski višješolski center v Ulici Puccini v Gorici, kot je predvideno po zaščitnem zakonu 38/2001. Ob italijanski, evropski in zastavi pokrajine naj plapola še slovenska zastava in tako simbolno naka-
zuje, katera sta posebnost in bogastvo naših krajev. To bi bilo čisto normalno nadaljevanje po poti normalizacije, ki smo jo začeli pred leti in ki je, med drugim, privedla do izobešanja slovenskih zastav na pročeljih nekaterih županstev v naši pokrajini.«
K temu Peterin še dodaja: »Zadnji dokaz, česa smo sposobni, ko delamo skupaj, sta zlati kolajni, ki ju je zmagala Tina Maze na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Čestitke gredo seveda v prvi vrsti šampionki, a tudi Goričanu Andrei Massi, njenemu trenerju. V njenih dveh zlatih zmagah je tudi del Gorice. Naj končno postanejo tudi zastave simbol bogastva, znak skupnih zmag našega teritorija in ne več ločevanja. Simboli utrjujejo našo večplastno pripadnost, tako je nadvse primerno izobešanje državne zastave, zastave EU in zastave pokrajine. To zadnjo bo, po mojem mnenju, primerno obdržati ne glede na preureditev javnih uprav z morebitno ukinitvijo pokrajin. Saj zastava ne predstavlja le ustanove, temveč teritorij, kateremu pripadamo. Za slovensko zastavo bo tako potrebno dodati četrti drog. Dobro se zavedam finančno težkega trenutka. Če je strošek problem, predlagam, da se uporabi del sredstev, ki jih je predsednik iz svojega budžeta vedno namenjal projektom pokrajinske konzulte za slovensko jezikovno manjšino. Naj bo to naš skupen projekt.«
Slovenski dijaki v Ulici Puccini septembra lani
GORICA - Sporni prispevek na zavodu Cossar-Da Vinci
Prostovoljen ali obvezen?
Z ravnateljstva pozvali družine, naj plačajo osemdeset evrov - Cingolani: »Zašli so v hudo protislovje«
Prostovoljni prispevek je postal ... obvezen. Načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani opozarja, da so starši dijakov goriškega višješolskega zavoda Cossar-Da Vinci prejeli sporočilo, s katerim jih šola poziva k plačilo 80 evrov »prostovoljno-obveznega prispevka«. Po Cingolanijevih besedah so z ravnateljstva omenjene šole 3. februarja poslali vsem dijakom in njihovim staršem dopis, v katerem so zapisali, da je »prostovoljni prispevek za tehnološke inovacije na šoli, vreden 80 evrov, v resnici obvezen, saj zadeva stroške, ki jih šola ima za dodatno zavarovanje, za dijaško knjižico, za didaktični material za laboratorije, za fotokopije, za vzdrževanje didaktičnih naprav
in sploh za vse, kar je potrebno za zagotavljanje primernega delovanja naprav, ki jih profesorji uporabljajo med učnimi urami«. Cingolani poudarja, da so na šoli zašli v hudo protislovje, saj prostovoljni prispevek ne more čez noč postati obvezen. »V dopisu z ravnateljstva so iz nepojasnjenih razlogov združili stroške, ki so med sabo zelo različni. Družine morajo kriti le stroške za dodatno zavarovanje, za nakup dijaških knjižic in za material, ki ga porabijo v laboratoriju; nikakor pa ni mogoče zahtevati od staršev, da prispevajo h kritju ostalih postavk, ki so jih vključili v dopis,« poudarja Cingolani; po njegovih navedbah so na šolskem ministrstvu marca leta 2012 pojasnili, da šola lahko zaprosi za prispevek starše za obogati-
tev učne ponudbe, vendar je le-ta lahko le prostovoljen. Zaradi tega je načelnik svetniške skupine DS v občinskem svetu prepričan, da so na zavodu Cossar-Da Vinci kršili navodila z ministrstva, zato pa je njihova odločitev nična, saj enostavno ne smejo prostovoljnega prispevka spremeniti v obveznega. Cingolani še pojasnjuje, da so na zavodu oprostili plačila družine z nizkimi dohodki, kar pa ne velja za dijake, ki ponavljajo razred. Štiričlanska družina je na primer oproščena plačila le, če njeni dohodki ne presegajo 13.160 evrov. »Ze res, da so v zadnjih letih izredno skrčili prispevke za šolski sistem, vendar to še ne pomeni, da lahko šole tako nepravično pobirajo denar družinam,« zaključuje Cingolani.
GORICA - Vtisi in izkušnje
»Veliko ljudi še vedno v zadregi, ko pomislijo, da bi šli v Slovenijo«
Ponedeljkova okrogla miza na temo »Upravljanje kulture v zgornjem Jadranu - Kulturne dejavnosti v avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini in zaščita kulturnih dobrin ter arhivov v Sloveniji in Hrvaški« je veliko obetala. Pripravilo jo je goriško središče videmske univerze v sodelovanju z goriškim odsekom vsedržavnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo in LimEs klubom iz Pordenona, Vidma in Benetk, s prispevkom deželne uprave in pokroviteljstvom goriške občinske uprave. Pravzaprav je neposredna prirediteljica bila študijska skupina Historia iz Gorice ob ponatisu knjige o arhivih v Zadru in Šibeniku. Poročevalcev naj bi bilo devet in naj bi poleg vljudnostnih pozdravov imeli osem vsebinskih posegov. V resnici ni potekalo vse po načrtih: eni niso prišli, drugi so zamudili in se je dnevni red spremenil. Tudi sicer so nekatera poročanja izpadla kot posredovanje vtisov in spominov bolj kot predavanja. Oprijemljiva je bila informacija o novem deželnem zakonu, ki ureja kulturne dejavnosti v naši deželi in predvideva razne oblike prispevkov zanje.
Deželni svetnik Rodolfo Ziberna je poudaril raznolikost kulturne ponudbe v FJK, potrebo po njenem ovrednotenju, po
Predavatelji na okrogli mizi, ki je potekala na goriškem sedežu videmske
bumbaca
spoznavanju, ker le-to odpravlja strahove in nezaupanje. Zgražal se je nad pojavom, ki ni še povsem izginil, da je veliko ljudi v zadregi, ko pomislijo, da bi šli v Slovenijo. Tudi struktura EZTS, tako na Goriškem kot na Tržaškem, bi morala bolj upoštevati kulturno ustvarjalnost našega ozemlja. Pretirano pa je izpadlo mnenje, da je EZTS v Gorici zgled uspešnega delovanja. Prej in vmes se je razvila razprava o prednostih, ki naj bi jih imeli tako opredeljeni »veliki dogodki« ali nasprotno vrsta razdrobljenih pobud na celotnem deželnem ozemlju.
Grazia Tato iz Mednarodnega inštituta za Arhivske znanosti za Trst in Maribor je obrazložila nastanek svojega zavoda. Pobudo za tesno institucionalno sodelovanje je dal mariborski arhiv leta 1986 in po uspešnem delovanju, ki je zaobjemalo arhive tudi drugih bivših jugoslovanskih republik, Avstrije in Nemčije, je prav tako iz Maribora dospel predlog, da se inštitut preseli v Trst, ki je primernejša točka za širitev sodelovanja, odprtega do Afrike. Pozitivni razvojni rezultat je vsakoletna jesenska šola za funkcionarje arhivov iz dvanajstih držav, ki je namenjena visokemu izobraževanju.
Osemdeset študentov, po vsem videzu prisotnih zaradi »fakultetne lekcije« - odraslih oseb ni bilo niti za prste ene roke, če odmislimo predavatelje -, je bilo ob priložnost, da bi slišalo poročanje z naslovom »Kultura in slovenska manjšina«; predavanje je tik pred zdajci odpadlo zaradi odsotnosti poročevalca. Prireditelji so bili zadovoljni, ker je tako urnik bil manj natrpan ... (ar)
14
Petek, 7. marca 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA - V 66. letu starosti
Umrl je znani psihoterapevt Bogdan Žorž
Po dolgotrajni bolezni je včeraj zjutraj v 66. letu starosti preminil Bogdan Žorž, slovenski psiholog in psiho-terapevt. Poznan je bil tudi med slovenskimi sredinami na italijanski strani državne meje, kjer je več let sodeloval zlasti s skupnostjo družin Sončnica in z Mladinskim domom v Gorici.
Rojen je bil v Dornberku. Po končani gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na študij psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Več let je nato delal na novogoriškem Centru za socialno delo, ki ga je kasneje tudi vodil, kot psiholog pa se je ukvarjal predvsem z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopni-štvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Iz gestalt psihoterapije je zaključil drugo stopnjo podiplomskega izobraževanja. Bil je član Evropske zveze za gestalt terapijo in predsedoval slovenskemu istoimenskemu društvu. Poznan je bil po tem, da je razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom.
Leta 1998 je v Čepovanu skupaj z ženo Zdenko ustanovil zasebni zavod, ki se ukvarja z otroki, mladostniki in družinami v stiski. Začetki delovanja zavoda segajo v leto 1992, ko je Žorž s soprogo v okviru Centra za socialno delo začel z izvajanjem projekta Mladinski dom Čepovan - odvijal se je v stavbi tamkajšnjega nekdanjega dijaškega doma. Zavod se je v Svetovalnico Tabor preimenoval leta 2008, ko se je Bogdan Žorž upokojil. Med letoma 1992 in 2006 je Mladinski dom Čepovan nudil strokovno pomoč več kot 500 otrokom in mladostnikom v okviru izvendru-žinske obravnave z bivanjem v domu v Čepovanu in vsaj dvakrat toliko mladim in njihovim staršem v svetovalno-am-bulantni obliki. Žorž je kljub upokojitvi še vedno vodil svetovalnico Tabor in s predavanji gostoval po vsej državi.
Bil je tudi pisec strokovnih in poljudnih člankov in knjig. Zelo poznano je njegovo knjižno delo »Razvaje-nost, rak sodobne vzgoje«, ki je pri
Bogdan Žorž
fotol.k.
Mohorjevi družbi izšlo leta 2002 in je bilo že večkrat ponatisnjeno. V svojih delih je opozarjal tudi na sodobne oblike zasvojenosti in poudarjal vlogo družine pri vzgoji otrok in mladostnikov. Glede tega je na enem izmed predavanj v Gorici dejal: »Vzgoja ni znanost, prej umetnost, zato ni mogoče vzgajati samo z recepti, treba je nekaj več.« (km)
GRADEŽ - Z deželno podporo
Terme sodijo v novo turistično strategijo
Gradež bo dobil terme, zagotavljajo na deželi Furlaniji Julijski krajini. Deželna uprava je namreč pobudnica strategije za nov turistični razvoj, ki bo slonel tudi na termah. Danes lahko Gradež računa le na inštitut za talasoterapijo, ki že nudi vrsto termalnih storitev.
»Aktivirali smo se, zato da odpravimo posledice neučinkovitih ukrepov, ki so jih uvedle bivše deželne uprave. Med temi so tudi zakonski členi, ki so predvideli ko-misarsko upravo in ki jih gre razveljaviti,« trdita deželna svetnika Alessio Gratton (SEL) in Diego Moretti (PD). Gratton je med drugim predsednik svetniške komisije, ki je s soglasjem vseh članov odobrila zakonski predlog o podpori proizvodnim dejavnostim. »V zakonski predlog - pojasnjuje Gratton - je bila vključena norma, ki zadeva načrtovanje, uresničitev in upravljanje gradeških term. Do tega rezultata smo prišli z dialogom in večtedensko obravnavo problematike v stiku z deželnim odbornikom Sergiom Bolzonello in njegovimi uradi. Udejanjili smo cilj, ki smo si ga zadali: poenostavili smo postopke, ki bodo omogočili uresničitev term.«
Gratton še navaja, da razpis za določitev izvajalca mora biti izpeljan do konca letošnjega leta, zaradi česar bo razpisana javna dražba. Vzporedno pa se bo na deželi začelo načrtovanje v sodelovanju z agen-
NOVA GORICA - Želja po pomoči ali predvolilna poteza?
Bik kamen spotike
Novogoriški mestni svetnik Tomaž Belingar je pred nekaj dnevi v imenu Liste Gregorja Veličkova na novogoriško mestno občino naslovil pobudo o odkupu bronastega bika, simbola blagovne znamke Mip. Umetniška skulptura Janeza Boljke stoji pred Mipovim kromberškim obratom, ki je pred petimi leti šlo v stečaj. »Do 25. aprila je možno odkupiti Boljkovo skulpturo, denar od prodaje pa nameniti nekdanjim delavcem Mipa,« utemeljuje pobudo Be-lingar, za katero župan Matej Arčon pravi, da je nerealna in nepravična. V njej vidi tudi potezo predvolilne kampanje.
»Občina bi bronasto skulpturo ohranila kot mestno in regijsko kulturno zapuščino in s tem delno pripomogla k zaključku fantomske razprodaje družbene lastnine. Bronasti bik je bil namreč že večkrat naprodaj po vrtoglavi ceni slabega četrt milijona evrov. Kdo naj se zavzema za občinsko zapuščino, če ne njeni sami upravitelji in občani?« se v pobudi sprašuje Belingar, županovo stališče pa je drugačno: »Menim, da so vse občanke in občani mestne občine enakovredni. Če bi se me-
KROMBERK
NLB ukinja poslovalnico
Banka NLB z aprilom zapira 22 poslovalnic po vsej Sloveniji, med enotami, ki bo prenehala s poslovanjem je tudi NLB-jeva poslovalnica v Mer-cator centru v Kromberku. Na več kot sedemdesetih lokacijah po vsej državi postopoma umikajo tudi večje število nedonosnih bankomatov. Banka je že v preteklem letu sprožila proces temeljite reorganizacije. »Spremembe so nujno potrebne zaradi prilagoditve strukture in obsega poslovanja gospodarskim razmeram na slovenskem bančnem trgu in predstavljajo enega izmed ključnih ukrepov za zniževanje stroškov poslovanja in dolgoročno vdržno konkurenčno sposobnost in donosno poslovanje,« sporočajo iz NLB, kjer imajo v poslovni mreži sedaj 143 poslovalnic in 638 bankomatov. (km)
stna občina odločila za ta način pomoči delavcem nekdanjega Mipa, bi to pomenilo, da bi enako pomoč morali nuditi tudi vsem ostalim delavkam in delavcem iz naše občine, ki so izgubili zaposlitev. Kako bi sicer lahko opravičili dejstvo, da smo delavcu Mi-pa pomagali, nekomu drugemu pa ne?« Po županovih podatkih je sodna izvedenka vrednost bronastega bika ocenila na 200.000 evrov.
»Bik se prodaja posebej, gre za umetniško delo, ki je bilo posebej ocenjeno. Napovedana je že dražba in nezavezujoče zbiranje ponudb,« je pred dnevi napovedal stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in dodal, da je za poplačilo terjatev delavcev potrebnih 3 milijone evrov.
Župan pojasnjuje tudi, da predlagani način pomoči delavcem ne sodi med pristojnosti lokalne skupnosti, s katerimi bi lahko ukrepala v primerih izgube zaposlitve občanov. »Obenem bi s ponavljajočim tovrstnim reševanjem presegli finančno vzdržnost proračuna, iz katerega zagotavljamo vsa ostala potrebna sredstva za področje sociale, predšolskega in šolskega iz-
obraževanja, civilne zaščite, infrastrukture itd. Brezposelnim v mestni občini pomagamo na številne druge načine: sofinanciranje dela preko javnih del (v letošnjem letu do sedaj preko 80), vsakoletne neposredne finančne pomoči za nove zaposlitve (ravnokar smo objavili nove razpise), podpora Primorskemu tehnološkemu parku za nastajanje novih podjetij in novih zaposlitev (poseben razpis in aktivnosti), sofinanciranje izobraževanj, zaposlovanje na projektih s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev (We are the planet, Solum, Pumas, Gotrawama), investicije v občini (rolkarski poligon, ureditev in prenova kolesarske infrastrukture, prenova središča mesta, projekt izgradnje osrednje čistilne naprave itd.), v okviru katerih dobijo delo številni občani,« našteva župan, ki dodaja, da se zaveda težkega položaja delavcev ter da si tudi sam s pomočjo gospodarske diplomacije prizadeva na Goriško privabiti investitorja, ki bi bil pripravljen ohraniti Mip kot celoto, skupaj z blagovno znamko in opremo ter ponovno nuditi zaposlitev delavcem.
Katja Munih
Bronasti bik pred kromberškim obratom
GORICA - Restavrirali ga bodo na pobudo društva GAS
Hidroplan bo spet letel
Najprej bo na vrsti restavriranje kril in motorjev, nato bo poletel v Grosseto za zaključek lepotilnega posega
Britanski hidroplan Grumman Gosling bodo obnovili, da bo lahko spet letel. Letalo že kakih trideset let zapuščeno sameva na goriškem letališču, zdaj pa bo zanj poskrbelo društvo GAS - Gorizia Automoto Storiche. »Društvena vrata so odprta vsem, ki bi radi restavrirali staro prevozno sredstvo; pa naj gre za kolo, go-kart, traktor, avtomobil in seveda tudi letalo,« sporočajo iz društva in pojasnjujejo, da se za resta-vriranje hidroplana ogreva njihov član Maurizio, ki mu bo pomagala trojica toskanskih ljubiteljev starih letal. Iz društva napovedujejo, da so restavratorska dela komplicirana in bodo trajala nekaj let. Najprej bodo restavrirali krila in motorje, ko jih bodo spet namestili na hidroplan, pa bodo pridobili potrebna dovoljenja, da bodo z njim lahko poleteli do Grosseta, kjer se bo restavriranje nadaljevalo na trupu letala in nato zaključilo. Pri društvu GAS se tako že veselijo, da bo čez nekaj let hidroplan, zgrajen leta 1952, spet letel po zraku.
Začetek restavriranja hidroplana
Vhod v današnjo termalno strukturo
cijo Turismo FVG, ki bo prišlo v poštev, če se razpis ne bo iztekel po pričakovanjih. V obeh primerih bo s finančnimi sredstvi upravljala agencija Turismo FVG.
»Naša obveza je - zaključuje Alessio Gratton -, da bo dežela izvajala nadzor nad celotnim postopkom načrtovanja in nad deli ter da bo posegla vsakič, ko se bodo pojavile težave ali ovire. Prepričani smo namreč, da ne gre več zapravljati časa in da je Gradež že predolgo čakal.«
Z gasilci na briškem pohodu
Rekreacijski krožek goriških gasilcev prireja v nedeljo, 9. marca, pohod po Brdih. Udeleženci bodo lahko izbirali med dvema trasama, ki bosta dolga 7 oz. 13 kilometrov. Zbirališče bo pred gostilno La mora del Gelso v Ulici Blanchis v Mošu ob 9. uri, start bo ob 10. uri. Vpisnina znaša 5,5 evrov.
Kolesarjenje in zdravje
Učinki kolesarjenja na zdravje bodo tema javnega srečanja, ki ga danes ob 18. uri prireja združenje Amici della bicicletta. V dvorani na goriški železniški postaji bosta predavala zdravnika Luigi Donatoni in Rolando Berte.
Razstava in koncert
V	kavarni Hic ob pevmskem mostu v Gorici bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Ženske in cvetje«, ki jo prirejata kulturni center Tullio Crali in združenje Amici dellArte Felice. Razstavljali bodo Anna Maria Fabbroni, Marta Mal-ni, Caterina Trevisan Mulitsch, Adriano Velussi, Silvia Wehrenfennig, Bruno Ci-vran, Bruna Albertin, Roberta Bighetti, Lucia Clausero, Lia del Buono, Gabriella Frandoli, Anna Gargano, Thea Geromin, Edes Frattallone, Emilja Mask, Liliana Mlakar, Karmela Rusjan, Grazia Russo, Giuseppe Scek, Luisa Schleindler in Silvia Stantic. Ob 19.30 bo glasbeni kritik Giuliano Almerigogna predstavil zgoščenko »Il Fauno di Marmo«, nato pa bodo zaigrali Luca Sterle, Valerio Colella, Francesco Bonavita, Alberto Ballare in Lu-ca Carboni.
Krn v objektivu Karla Pflanza
V	knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili zbirko fotografij, ki jih med prvo svetovno vojno avstroogrski vojak Karl Pflanz posnel na Krnu. Zbirko je uredil Paolo Seno, s katerim se bo pogovarjal Pierluigi Lodi.
Polna dvorana za Cristicchija
Za goriško uprizoritev predstave Simoneja Cristicchija »Magazzino 18« so že prodali vse razpoložljive vstopnice. Uprizorjena bo v četrtek, 13. marca, ob 20.45 v goriškem gledališču Verdi. Že v sredo, 12. marca, ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi Tullio Svetini predaval o ekso-dusu iz Istre.
GORIŠKI PROSTOR	Petek, 7. marca 2014 1 5
/
GORICA - Drevi
Komigojev start v duhu dneva žena
Vse je nared za nocojšnji začetek trijezičnega gledališkega festivala Komigo, ki ga letos prirejajo »po narobe«. Narobe je namreč svet, ki nas obdaja in ga takšnega doživljamo v svojem vsakdanu, zato ne more biti drugače na odru. Dosedanji odziv priča o tem, da je program komedij vabljiv in da je festival vraščen v krajevno kulturno sceno. Do včeraj so namreč že vpisali 212 rednih abonmajev in dve desetini »mini abonmajev«. Glede na število abonmajev je Komi-go v sami špici na tovrstni goriški lestvici, pravijo organizatorji.
Nocojšnji dogodek, ki uvaja v enajsto izvedbo festivala, je prilagojen 8. marcu - mednarodnemu dnevu žena. Komedija Marina Zanettija z naslovom »Quando le donne erano di sinistra« (Ko so ženske bile levičarke), ki je nastala v produkciji združenja Terzo Teatro, je posvečena goriškim ženam iz prvih povojnih let, ki so držale ne le tri, ampak štiri hišne vogale. Začetek predstave v dvorani Kulturnega doma bo ob 20.30. Cena redne vstopnice znaša 10 evrov, znižane pa 8 evrov. Vpis abonmaja za festival Komigo 2014, ki se ga drži geslo »Rešitev za vašo sprostitev«, je možen še danes, in sicer pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288); za redni abonma je treba odšteti 50 evrov, za abonma po znižani ceni pa 40 evrov (upokojenci, študentje, brezposelni).
ZDRAVŠČINE - Predstavitev knjige
»Stoletje Borisa Pahorja« ob pisateljevi prisotnosti
Kraj dogodka le lučaj od nekdanjega taborišča za politične ujetnike
V Zdravščinah bo jutri predstavitev knjige Tatjane Rojc »Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja«, ki se je bo po napovedih udeležil tudi tržaški pisatelj. Z začetkom ob 17.30 bo potekala v župnijski dvorani Bommarco na pobudo kulturnega krožka iz Zdravščin, ki že vrsto let spodbuja spoznavanje slovenskega jezika in kulture skozi jezikovne tečaje, predavanja in izlete. Pomenljivo je, da je kraj jutrišnje predstavitve oddaljen le nekaj sto metrov od poslopja, kjer je bilo med drugo svetovno vojno eno izmed zbirnih taborišč za politične ujetnike, zlasti Slovence.
Tatjana Rojc, ki je že bila gostja krožka iz Zdravščin, bo predstavila svojo monografijo o Borisu Pahorju. Slovenski izvirnik »Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja« je izšel ob pisateljevi stoletnici pri Cankarjevi založbi, medtem ko je založba Bompiani iz Milana decembra lani izdala obogaten italijanski prevod z naslovom »Cosi ho vissuto - Il secolo di Boris Pahor«. Prevod je nastal po vo-
Tatjana Rojc
Boris Pahor
lji urednice založbe, Elisabette Sgar-bi, za katerega se je odločila ob intervjuju s Pahorjem med snemanjem celovečerca »Il viaggio della signori-na Vila«. Knjiga vključuje tudi omenjeni intervju ter prevod odlomkov iz Pahorjevih del in še neobjavljenih dnevniških zapisov. Tako slovenska monografija Tatjane Rojc kot italijanski prevod vsebujeta Pahorjevo življenjsko zgodbo, ki se vije okrog tragedij dvajsetega stoletja. Udeleženci srečanja v Zdravščinah bodo imeli priložnost, da prisluhnejo tudi pisateljevi pripovedi v živo.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
~M Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7. marca, ob 20. uri avtorski projekt igralke Nevenke Vrančič z gosti »Mlinček melje zlato zelje« (Marjan Tomšič, Neda Štok Vojska). V soboto, 8. marca, ob 10.30 »Ločujem, planet rešujem« (Maja Gal Štromar); ob 18.00 »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«. Dvorana 3: 17.20 »Tarzan«; 19.00 -21.30 »12 anni schiavo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 18.00 - 21.45 »300 - L'alba di un impero« (digital 3D); 20.00 »TIR«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 »La bella e la bestia«; 22.00 »Una donna per amica«. Dvorana 5: 16.40 - 18.30 »Tarzan«; 21.00 »12 anni schiavo«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Avioni« (Filmski vrtiljak).
Razstave
V	GALERIJI ANTICHE MURA v Ul.
Rosselli v Tržiču bo danes, 7. marca, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »La Donna« v organizaciji kulturnega krožka Mazzini Endas.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Bevkovem trg 4 bo danes, 7. marca, ob 19. uri odprtje kuratorske razstave kuratorice Alice Ginaldi z naslovom »Four to the floor«; na ogled bo do 28. marca od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00.
V	GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v soboto, 8. marca, ob 17.30 ob 100-letnici 1. svetovne vojne odprtje razstave z naslovom »Le nostre Chiese prima, durante e dopo la Grande Guerra«.
V	TRGOVSKEM DOMU na Korzu Verdi 52 v Gorici je v okviru nagrade »Darko Bratina - Poklon viziji« na ogled avdiovizualna instalacija »Eu-ropamemoria« avtorice Ruth Beckermann; do 28. marca četrtek, petek in sobota 16.00-19.00, za dopoldanski ogled skupin tel. 0481-531733.
Koncerti
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na
Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 7. marca, ob 20.45 v sklopu niza »Jazz in progress« koncert «Astral In-terchanges«, igrata Francesco De Luisa, klavir in Giovanni Maier, kontrabas; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 8. marca, ob 20.15 bo sedemčlanska klapa Berulia z Ma-karske Riviere dan žena obarvala z značilnim petjem, mandolino, kitaro ter gostom Tedijem Spalatom; pred-prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013).
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 10. marca, ob 20.45 bosta nastopila orkestra Opera gio-cosa FJK in zbor Canzoni d'autore iz Gorice s »Pierino e il lupo« in »Pi-nocchio... senza il lupo«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: 13. marca ob 18.30 bo nastopil Trio Terminus in uculu; vstop prost.
9 Šolske vesti
SLOVIK - Program enoletnega šolanja v Sloveniji za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dijaki imajo možnost, da eno leto šolanja opravijo v Ljubljani in se potem vrnejo na matično šolo v Italijo. Več informacij: www.slovik.org. Organiziran obisk šole in dijaškega doma v Ljubljani (za dijake in starše): v sredo, 19. marca, od 13. do 15. ure. Prijave zbirajo na naslovu info@slovik.org do sobote, 15. marca.
S Izleti
NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence avtobusnega izleta na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova), da bo avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.15 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 7.20, v Doberdobu ob 7.30 in v Ronkah pri pi-ceriji Al Gambero ob 7.45; organizatorji sporočajo, da je še nekaj prostih mest na avtobusu; informacije in vpisovanje pri Milošu (tel. 380-4203829).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za Goriško sporoča udeležencem izleta v hrvaško Istro, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 ob 6.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jam-ljah in Štivanu. Udeleženci morajo imeti veljaven osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.).
KRUT vabi na velikonočni izlet na Tri-dentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trento in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
H Čestitke
Danes na Oslavju, v Koštaboni in v Štandrežu naši trojčki Dario, Loredana in Daria praznujejo okroglo obletnico. Iskreno jim čestitajo Edes, Dario, Carol, Evelyn, Igor, Viviana in vsi s Koštabone.
□ Obvestila
DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz
Podgore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk, ki ga bo vodila Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava do 15. marca po tel. 0481-390788 (Luciano) ali 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu. KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v prvem sklicu v nedeljo, 9. marca, ob 8. uri in v drugem sklicu v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 v Tumovi dvorani KB Centra v Gorici.
0 Prireditve
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda).
»PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 7. marca, ob 18.30 srečanje s pisateljico Federico Man-zon. Do 28. marca razstavlja v atriju avditorija fotograf Luciano Mania; več na www.comuneronchi.it. »OD PREŠERNA DO MIMOZE«: umetniški poklon ob dnevu žena bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu. Sodelujejo otroška recitator-ska skupina, dekliški pevski zbor Kraški slavček. Razstavljajo Maša Lancner iz Vrtojbe, Nikol Kerpan iz Štandre-ža, Monia Perissinotto in Chiara Za-go iz kraja Motta di Livenza. Priložnostno misel bo imela Luisa Gergolet. SPAZIO METROPOLITANA iz Gorice vabi na sedež v Ul. San Michele 42 v Štandrežu »Incrocio_3 installazioni confine« v soboto, 8. marca, ob 18. uri na srečanje s kolektivom RAP.G z naslovom »Outsider Art: sentieri colo-rati«, sledil bo pogovor z Riccardom Redivom in pesnikom Ivanom Cri-com na temo življenjskega opusa pesnice Alde Merini z naslovom »So-no una femmina vellutata e triste«. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na dve predstavitvi knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mer-cina: v sodelovanju s Katoliško knjigarno v ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici in v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka (na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici) v četrtek, 13. marca, ob 18. uri. Pogovora z avtorico bo vodil urednik knjige Marko Tavčar.
NOV URNIK TAJNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI
OD PONEDELJKA DO PETKA 10.00-15.00
OB SOBOTAH 10.00-13.00
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfi-ne« v ponedeljek, 10. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo čustvenega poslikavanja, vodi Serena Ferletti.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in z Goriško Mohorjevo družbo vabi ob praznovanju dneva žena na predstavitev knjige »Domače slaščice
-	131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic« v torek, 11. marca 2014, ob 18. uri v občinski knjižnici v Sovodnjah.
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo 18. marca ob 17. uri pravljična urica za otroke v pravljični sobi; 11. in 25. marca ob 17. uri ustvarjalni delavnici za otroke na oddelku za cicibane in 19. marca ob 17. uri ustvarjalna delavnica za odrasle pri klavirju; več na www.ng.sik.si.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 11. marca, ob 18.30 ob dnevu spomina na žrtve mafije srečanje z naslovom »Mafija v naši deželi«. Sodelovali bodo Antonio Svezia, master za mafije v FJK, Roberto Declich, glavni inšpektor Digosa v Trstu ter strokovnjak za mafijska vprašanja v FJK, Silvia Stener, nečakinja Eddija Cosine, ki je bil ubit v mafijskem atentatu leta 1992 v ulici D'Amelio in Marina Osenda, koordinatorka združenja Libera v FJK. Moderator srečanja bo Matteo Roiz iz Gorice, odgovorni za Goriško združenje Libera.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 19. marca p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kram-li »Močni starši - stabilni otroci«.
PRIMORSKA POJE 2014: v petek, 21. marca, ob 20.30, Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap., nastopajo: Duhovni MePZ Slovenski dom - Zagreb, MePZ Brni-stra - Sv. Anton, MePZ Mačkolje, Ce-MePZ Zvon - Ilirska Bistrica, ŽeVS Vi-nika - Medana, CeMePZ Sv. Jernej -Opčine, ŽeVS MPZ Barkovlje, Komorni zbor Ipavska - Vipava. Soprire-ditelj PD Štandrež. Nedelja, 23. marca, ob 17. uri, v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MoVS Kantado-re - Brezovica, MePZ Rečan - Grmek, MePZ Senožeče, ŽePZ Ivan Rijavec -Črni Vrh nad Idrijo, MePZ Haliaetum
-	Izola, MoPZ Vasilij Mirk - Prosek Kontovel, MePZ F.B. Sedej - Števerjan. Soprireditelj mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Prirejajo ZSKP Gorica, ZPZP, ZSKD, ZCPZ Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cer-vello« med 17.30 in 19.30: 25. marca Se-rafino Reali o psihozdravilih za otroke; 22. aprila Lia Gregoretti na temo depresije; 27. maja Marco Bertali »Ma-lattie mentali o dolori dellAnima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.20, Alfredo Te-zolin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 11.30, Maria Ulianich vd. Lucigrai (iz bolnišnice v Spilimbergu) v kapeli pokopališča in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 14.00, Adriano Cechet (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču.
1 6 Petek' 7 marca 2014
W
APrimorski
r	dnevnik
Udrih končno zaigral, junak pa je bil Noah
NEW YORK - Slovenski košarkar Beno Udrih, ki se je nedavno razšel z ekipo v ligi NBA New York Knicks, je po treh tednih dočakal krstni nastop v dresu Grizzlijev. Na gostovanju v New Yorku je Memhis Grizzlies izgubil proti Brooklyn Netsom s 94:103. Udrih je igral deset minut, dosegel pa dve točki in dodal dve podaji. Krog lige NBA je zaznamoval Joakim Noah, ki je za zmago svojega Chicaga proti Detroitu s 105:94 dosegel trojni dvojček, zbral je deset točk, 11 skokov in 11 podaj.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Si
Prandelli vpoklical tudi igralce B-lige
RIM - Na tridnevni zbor italijanskih nogometašev med 10. in 12. marcem je selektor Cesare Prandelli vpoklical 31 mladih nogometašev, med katerimi je 22 A-ligašev, devet pa jih nastopa v B-ligi. To so: Bardi, Leali, Mirante, Perin, Scuffet; Biraghi, Brivio, Cam-porese, Ceccherini, Darmian, De Silvestri, Murru, Romagnoli, Ru-gani; Baselli, Bellomo, Benassi, Bernardeschi, Bertolacci, Bonaventura, Dezi, Gagliardini, Marrone, Soriano, Viviani; Cerri, Comi, Gabbiadini, Paloschi, Sau, Zaza.
ALPSKO SMUČANJE - Ženski veleslalom v Areju je osvojila Anna Fenninger
Tina preveč previdna
Tina Maze
ARE - Po prvi vožnji veleslaloma v Areju je kazalo, da olimpijski prvakinj v veleslalomu Tini Maze šeste stopničke v sezoni ne morejo uiti. Najboljša slovenska alpska smučarka je namreč po prvi vožnji vodila, v finalu pa je smučala bolj zadržano, tako da se je z zaostankom 64 stotnik sekunde morala zadovoljiti s petim mestom. Zmagala je Avstrijka Anna Fenninger, ki je napredovala s sedmega mesta in se je tako še približala vodilni v skupnem seštevku Hofl-Riesc-hevi. Od Nemke zaostaja zdaj samo še 67 točk. V Areju je bila druga Francozinja Anemon Marmottan, tretji pa sta bili Avstrijka Eva-Maria Brem in Švicarka Lara Gut. Od Italijank je bila na koncu najboljša Federica Brignone na 9. mestu, Nadia Fanchini, ki je bila po prvi vožnji na visokem 2. mestu, pa je po napaki zaostala za najboljšimi.
»V drugi vožnji je Tina smučala slabo, zadržano. Ne vem, kaj se ji je zgodilo, saj sem jo komaj videl v cilju,« je za STA povedal vodja ekipe Tine Maze, Andrea Massi,
ansa
a poudaril, da je njegova varovanka vseeno pokazala, da je prava. »Danes je bila z naskokom v ospredju v prvi vožnji, drugo vožnjo je slabo interpretirala, kar se ji včasih zgodi. Bolje, da se je to zgodilo v Aareju kot pa v Sočiju,« je še povedal Massi.
Vodilna v skupni razvrstitvi Hofl-Riescheva je bila šele 21. Mazejeva je v skupnem seštevku četrta z 859 točkami, za tretjo, Tino Weirather iz Liechtensteina, ki zaradi poškodbe v tej sezoni ne bo več tekmovala, zaostaja za 84 točk. Do konca sezone je še šest tekem. Danes bo v Areju še drugi veleslalom (ob 14.00 in 17.00), jutri pa še slalom.
Izidi: 1. A. Fenninger (Avt) 2:26,39; 2. A. Marmottan (Fra) 2:26,60 +00,21 1:13,71 1:12,89, 3. L. Gut (Švi) in E. Brem (Avt) +00,39; 5. T. Maze (Slo) +00,64; 6. J. Lindell-Vikarby (Šve) +00,82; 7. K. Zettel (Avt) +00,96; 8. M. Pietila-Holmner (Šve) +00,98; 9. F. Brignone (Ita) +01,05; 10. M. Molgg (Ita) +01,27.
seminarji za
odbornifcs 2014
TsšM
EELQdiiöTOi saminir
Dijaáki don t Trstu
22. marca 2t>14
*****
Dvodnevni semin §r
Dijaški dom t Postojni TS,-30. aprila 2014
ALPSKO SMUČANJE - 53. pokal Vitranc
V Kranjski Gori za kristalni globus
Kranjska Gora bo ta koncu tedna gostila tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev za 53. pokal Vitranc. Obeta se zelo zanimiv boj za veliki kristalni globus. Marljivi gorenjski prireditelji opravljajo še zadnja dela na poligonu in v ciljni areni tekmovanja, na katerem se bodo za poslednje stopničke pred sklepnim dejanjem sezone v Lenzerheideju merili alpski smučarji v veleslalomu in slalomu. »Kljub pretoplemu vremenu smo trenutno brez skrbi, kajti baza snega, ki je bila narejena že pred desetimi dnevi, je toliko trda, da bo omogočala dobre pogoje za tekmo-
valce,« je napovedal prvi mož tekmovalnega odbora Aleš Vidic.
V ospredju tekmovalnega zanimanja bodo nosilci olimpijskih kolajn, prav tako pa se bo odvijal tudi boj za odločilne točke v skupnem seštevku za veliki kristalni globus. Prednost Norvežana Aksla Lund Svindala pred drugouvščenim Avstrijcem Marcelom Hirscherjem znaša 77 točk, vitranška statistika pa je bolj v prid Avstrijcu kot Norvežanu.
Od slovenskih smučarjev bosta gotovo nastopila Kranjec in Velenčič, pridružili pa se jim bodo še štirje smučarji. Imena bodo znana danes.
Na domačem terenu Faku in Gregorinovi ni uspelo
POKLJUKA - Švedski biatlonec Bjoern Ferry in avstrijska biatlonka Katharina Innerhofer sta zmagovalca sprinterske preizkušnje svetovnega pokala na Pokljuki. Oba slovenska favorita je pokopalo streljanje: Jakovu Faku se je po prvih petih tarčah nasmihala zmaga ali vsaj zmagovalni oder, nato pa je zaradi zgrešenih strelov moral v tri kazenske kroge. Čeprav je bil na progi najhitrejši med vsemi, je bil na koncu 15. Zelo dobro pa je streljal Klemen Bauer, ki pa je počasneje smučal in bil na koncu 17. V ženski konkurenci pa je bronasta na OI Teja Gregorin nastop končala na 21. mestu. Odločno je začela, bila v boju z najboljšimi, na drugem streljanju pa je podobno kot Fak grešila. Juž-notirolka Dorothea Wierer je osvojila 5. mesto.
PARAOLIMP. IGRE
Od danes do 16. marca za 72 kolajn
SOČI - V Sočiju se bodo danes začele paraolimpijske igre, ki bodo trajale do 16. marca. Slovenija bo imela enega udeleženca, alpskega smučarja Gala Jakiča, italijanski dres pa bo obleklo 34 »azzurrov«, osem alpskih smučarjev, štiri biatlonci, pet smučarskih tekačev in 17 igralcev hokeja. Na letošnjih igrah bo, potem ko se bodo začele s slavnostnim odprtjem na stadionu Fišt, v devetih tekmovalnih dneh na voljo 72 kompletov medalj v različnih disciplinah in kategorijah v petih športnih panogah: alpskem smučanju, hokeju, biatlonu, smučarskem teku in curlingu na vozičkih. Prvič bodo na paraolim-pijskih igrah nastopili tudi de-skarji, a bodo dve tekmi izvedli pod okriljem smučarskih tekem. Nastopilo bo 575 športnikov iz 45 držav, med njimi so tri novinke (Brazilija, Uzbekistan in Turčija).
BERLUSCONI - Tudi lastnik nogometnega kluba Milan Silvio Berlusconi je zanikal govorice o prodaji kluba.
REKORDER - Portugalska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi s 5:1 nadigrala Kamerun, Cristiano Ronaldo pa je dosegel dva gola. Tako je za reprezentanco dosegel že 49 golov in je zdaj sam na vrhu lestvice najboljših portugalskih strelcev vseh časov.
V IZRAELU - Evropska plavalna zveza (Len) je sporočila, da je izvedbo evropskega prvenstva v 25-metrskih bazenih za leto 2015 zaupala Izraelu, ki bo tekmovanje pripravil med 15. in 18. januarjem 2015 v mestu Netanya. Izrael bo prvič gostil tako veliko plavalno tekmovanje.
UNION OLIMPIJA - Union Olimpija se je z ameriškim organizatorjem igre Cedricom Jack-sonom dogovorila o sporazumni prekinitvi pogodbe.
ROKOMET - Play-off
Tržaški
rokomataši
poraženi
TRST - Tržaški rokometaši Palla-mano Trieste so v prvi tekmi končnice A-lige izgubili na domačih tleh proti Pressa-nu s 19:20. Po medlem začetku so Trža-čani povedli v začetku drugega dela na 12:9, naleta pa niso ohranili do konca, saj so od druge polovice drugega polčasa vajeti igre prevzeli nasprotniki. Še minuto pred koncem so vodili za tri gole, nato pa so Tržačani zmanjšali zaostanek na gol. Trst je imel tik pred koncem še zadnjo možnost za izenačenje, a se je izjalovila. Zaradi poraza je zdaj malo verjetno, da bo Tržačanom uspelo osvojili željeno drugo mesto v skupini.
EA7 premagal prvake
PIREJ - EA7 Milano je v povratni tekmi končnice evrolige (top 16) še drugič premagal Olympiacos, lanske zmagovalce prestižne lige s 86:88. Olympiacos je sicer igral brez Spanoulisa, odosten je bil tudi Begic. Ostali: Barcelona - Fenerbah-če 93:73 (Nachbar 12, Lorbek 6); Partizan - FC Bayern 70:55; Žalgiris - CSKA 86:88.
ATLETIKA - V poljskem Sopotu
Od danes dvoransko SP
Od danes do nedeljo bo v poljskem Sopotu 15. dvoransko atletsko svetovno prvenstvo. Skupaj je prijavljenih 587 nastopajočih, 310 atletov in 277 atletinj. Med njimi štirje slovenski predstavniki, Marina Tomič (60 ovire), Maruša Mišmaš in Mitja Krevs (1500 m) in skakalka Tina Šu-tej, ki ima tudi največ možnosti za uvrstitev med prvih šest, saj si deli sedmo mesto po izidih sezone v skoku s palico. Normo sta v roku izpolnila tudi Snežana Rodič in Žan Rudolf, ki pa zaradi slabše form ne bosta nastopila. Od deveterice italijanskih atletov ima največ možnosti za visoko uvrstitev skakalec v višino Marco Fassinotti, novopečeni italijanski rekorder (2,34 m). Višje cilje imajo še dobitniki kolajn na celinskem prvenstvu v prejšnjih sezonah Paolo Dal Molin (60 ovire), Chiara Rosa (krogla) in Fabio Cerutti (60 m).
Atleti in atletinje se bodo potegovali za skoraj 2,5 milijona dolarjev. Od 2.464.000 dolarjev (1,79 milijona
evrov) bo 40.000 dolarjev (29.100 evrov) dobil vsak svetovni prvak, 50.000 dolarjev (36.400 evrov) pa je predvidenih za svetovni dvoranski rekord.
Današnji končni odločitvi: 20.05: krogla (m); 20.10: 800 m, zadnja tekma peteroboja (ž)
Pogled na dvorano
ansa
/
ŠPORT
Petek, 7. marca 2014
17
KONEC TEDNA DVE SMUČARSKI TEKMI
Konec tedna bo smučarski center Forni di Sopra tudi epicenter rekreativnih tekem. Jutri bo SK Devin organiziral tretjo tekmo Primorskega smučarskega pokala - 26. Pokal prijateljstva treh dežel. Start bo ob 9.30 na progi Cima-cuta, ogled proge pa bo od 8.30 do 9.15. Točno število udeležencev bo znano šele danes popoldan, vselej pa so organizatorji napovedali, da se bo tekme udeležilo več klubov iz Slovenije in tudi člani ŠD ŠT Janž iz Koroške.
V nedeljo pa bo na isti progi 32. Pokal ZSŠDI - Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo v organizaciji SPDG. Prijave zbirajo do jutri do 12. ure. Vremenoslovci napovedujejo, da bo čez vikend sončno.
MED NAJBOLJŠIMI V KOPRU TUDI SLOVENCI IZ ITALIJE
V ponedeljek so v koprskem gledališču nagradili najboljše športnike, ki so v lanski sezoni dosegali kolajne na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Prireditev sta priredili Mestna občina Koper ter Športna zveza Koper. Med nagrajenci je bil tudi lonjerski hi-trohodec Fabio Ruzzier (na fotografiji), sicer član AK Koper, ki je dobil posebno priznanje za vrhunske dosežke v hitri hoji med veterani, nagrado za najboljšo ekipo leta pa so prejele odbojkarice Luke Koper, ki jih vodi slovenski trener iz Trsta Marko Kalc. Nagrajevanja se je udeležil tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin.
JUTRI KAR PET EKIP NAŠIH DRUŠTEV (TUDI VESNA)
Jutrišnji dan bo nogometno pester. V elitni ligi bo repenski Kras gostoval v Miljah. Domača Muggia se bori za obstanek, tako da rdeče-beli ne bodo imeli lahkega dela. Jutri bo igrala Vesna v promocijski ligi. Plavi bodo v Križu gostili zadnjeuvrščeni Isonzo. Igral bo tudi tretjeuvrščeni Zaule, ki bo gostoval v Terzu (ob 15.30). V 1. AL bo v Dolini na sporedu derbi med Bregom in Primorcem. V Gorici pa se bosta spopadla Pro Gorizia in Sovodnje.
ZSŠDI - Predsednik Ivan Peterlin o seminarjih
Izobrazba je investicija
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo marca in aprila organiziralo seminarja za športne delavce. Seminarja so razdelili na dva dela: za odrasle in za mlade. Prvi bo v soboto, 22. marca, v Dijaškem domu v Trstu. Drugi, dvodnevni pa, v soboto, 19. in v nedeljo, 20. aprila, v Postojni.
»Tako smo se odločili, ker smo želeli na ta način razdeliti odbornike na tiste bolj izkušene in na tiste, ki se šele uveljavljajo. Starejšim, ki imajo manj časa, bomo posvetili bolj težke oziroma specifične in poglobljene teme. Mladim pa bomo skušali vse skupaj prilagoditi na tak način, da jih bomo hkrati tudi motivirali. Tudi predavatelje smo prilagodili tako, da bosta prišla na svoj račun oba 'targeta' skupin,« nam je povedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki si je izobraževalne seminarje in programe zamislil še pred samo izvolitvijo na čelo krovne športne organizacije Slovencev v Italiji. »Ko smo snovali nov odbor, smo si kot enega izmed poglavitnih ciljev postavili, da po dolgem času znova organiziramo seminarje za kadrovanje športnih delavcev. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja so bili seminarji ZSŠDI na dnevnem redu. Šli smo v Planico, Mozirje in drugam po Sloveniji. Seminarje pa smo organizirali s pomočjo takratne ljubljanske Fakultete za Šport. Tudi v zadnjih letih smo pravzaprav imeli neke vrste seminarje, ampak le v sklopu skupščin predsednikov in podobno,« se spominja Peterlin, ki si želi, da bi se prijavilo veliko število odbornikov, predvsem novih obrazov in predvsem mladih. »Mlade moramo najprej navdušiti nad tem delom, saj neradi pristopijo v društvene odbore predvsem zaradi različnih generacijskih mišljenj. Mladim silam treba zaupati in tako da-
Mladih odbornikov (na arhivskem posnetku Marko Bandi na klopi nogometašev Brega ob trenerju Lorenzu Cernuti) ni nikoli dovolj. Na sliki zgoraj predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin
arhiv
jo vse od sebe. Morajo tudi sami priti do besede, predlagati in aktivno sodelovati.«
Prvi seminar, ki bo 22. marca v Dijaškem domu v Trstu, bo nekoliko bolj specifičen. »Za bolj odrasle in izkušene slušatelje smo izbrali bolj specifične teme, s katerimi se soočajo pri vsakodnevnem opravilu v društvu. Izbrali smo kakovostne in strokovno podkovane predavatelje, ki imajo kar nekaj izkušenj in kilometrine na tem področju,« je še povedal Peterlin in dodal, zakaj so seminar za mlade športne delavce organizirali ravno na dan velike noči. »Enostavno zato, ker takrat ni prvenstev in so mladi prosti. Velika noč je letos pozno, 20. aprila, tako da tudi smučarski konec tedna ne pride v poštev. Za mlade smo organizirali dvodnevni seminar, tako da
SEMINAR ZA ŠPORTNE DELAVCE Sobota, 22. marca, v Dijaškem domu v Trstu
Zjutraj: 9.30 prihod in prijava udeležencev; 10.00 Šport kot instrument ohranjanja slovenstva (Ivan Peterlin); 10.30 razprava; 10.45 prvi sklop delavnic: statutarne, administrativne in davčne obveznosti pri vodenju amaterskega društva (Adriano Kovačič); pedagoška usmeritev pri delu z mladimi in najmlajšimi (Biserka Cesar); trženje v športu (Damjan Pintar).
Popoldne: 13.30 drugi sklop delavnic: organizacijski in pravni vidiki športa (Samo Sancin); prganizacija športne prireditve (Boban Popovič); nastopanje v javnosti -komunikacija, vodenje pogovorov, reševanje konfliktov (Ladi Vodopivec); 15.00 tretji sklop delavnic: šport in mediji (Mario Čuk), zdravstvena problematika (Irena Tavčar); motivacija, oblikovanje ciljev (Tatjana Kobau); 16.30 konec seminarja.
SEMINAR ZA MLADE ŠPORTNE DELAVCE Sobota, 19. in nedelja, 20. aprila v Postojni
SOBOTA: 10.00 šport kot instrument ohranjanja slovenstva (Ivan Peterlin); 11.00 2 delavnici: organizacija športne prireditve (I. Peterlin), kako promovirati društvene dejavnosti (Albert Voncina); 14.30 2 delavnici (kot zgoraj); 16.00 2 delavnici: življenje in rast športnika v pravih okvirih (zdravnik); ohranjanje zgodovinskega spomina, društveni arhiv (Vili Prinčič); 20.00 spletanje skupinskega duha (Tatjana Kobau). NEDELJA: 9.00 2 delavnici: nastopanje v javnosti, komunikacija, vodenje pogovorov, reševanje konfliktov, odnosi s starši (Tomislav Omejec); motivacija, oblikovanje ciljev (Janez Mekinc); 14.00 okrogla miza: vrhunskost ali amaterstvo v zamejskem športu? (Vera Balzano, Borut Ban, Edvin Carli, Ambrož Peterlin; 16.00 zaključki.
KOŠARKA - V D-ligi tudi Kontovel
Danes Sokol »za biti ali ne biti«
bo to pravi 'full immersion'. Zvečer bomo debatirali in prepričan sem, da se bo rodila marsikatera nova ideja. Pa še med seboj se bomo še bolje spoznali. Poskrbeli smo tudi za tiste bolj verne, saj se bodo lahko na dan velike noči zjutraj odpeljali do bližnje cerkve, kjer bo sveta maša.«
Predsednik ZSŠDI si želi, da bi seminarji postali stalnica. »Potrudili se bomo, da bomo tudi v prihodnjih letih or-ganiziralipodobne izobraževalnepobu-de. Predvsem mladim moramo posvetiti več pozornosti in vanje več vlagati. Skrbeti moramo za našo bodočnost. Delovanje v športnih društvih postaja vse bolj zahtevno. Potrebujemo kakovostne in izobražene odbornike.« (jng)
Celoten program, informacije o predavateljih in prijavnice dobite na www.zssdi.it.
V deželni D-ligi bosta Kontovel in Sokol odigrala danes zadnji krog rednega dela. Izredno pomembna tekma čaka igralce Sokola, ki si morajo obstanek in posledično mesto v play-offu šele priboriti. V Nabrežini jih ob 21. uri čaka CBU, ki ga morajo nujno premagati, če se hočejo izogniti play-outu. Med tednom so trenirali v okrnjeni postavi, vendar kljub temu trener Lazarevski računa, da bodo igralci iztisnili iz sebe vse, kar bo potrebno za zmago. Gotovo ne bo Piccinija, Ferfiglie, Potočnika, poškodovanega Umka in Semoliča, na razpolago pa bosta izkušena Štokelj in Visciano.
Kontovel, ki je v bistvu že dosegel obstanek, pa bo danes lovil zmago, da si pribori v končnico najboljše izhodišče. V gosteh se bo pomeril s Santosom (ob 21.15): če mu uspe ve-
liki skok, bo play-off začel na 5. mestu.
DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran - UBC 50:102 (7:35 18:28 8:22 17:17)
Jadran: Furlan 2, Tul nv, Ušaj 10, Crismani 15, Zidarich 2, Fonda 4, Giacomini 8, Daneu 6, Coloni 3. Trener: Vatovec. SON 8, 3T Crismani 1.
Kadetska ekipa Jadrana je doma visoko izgubila proti prvouvrščenim. Jadranovci so slabo začeli, nezbrano so odigrali v obrambi in slabo v napadu. Ekipi sta igrali izenačeno zgolj v zadnji četrtini, ko tekma je bila že zdavnaj odločena in zapečatena.
REPREZENTANCA - Na včerajšnji trening deželne reprezentance, ki deluje v sklopu projekta Az-zurrina, so vpoklicali turi tri pole-tovke: Nastio Daneu, Gaio Orel in Maro Taučer.
KOŠARKA - Pogovor z mladimi jadranovci
Kje so prijatelji?
Prestop iz mladinskih v članske ekipe je največkrat mladim v ponos in hkrati priznanje za trud in delo, ki so ga v mladinskih ekipah že vložili. Mesta v članski ekipi si nikakor ne zaslužiš mimogrede, vloga, ki jo potem tam igraš, pa je različna, odvisna od sposobnosti, vselej pa jo moraš sprejeti. Med mladimi jadranov-ci, ki dopolnjujejo člansko ekipo, so vloge jasne in tudi povsem sprejete. Novinec je letos samo Lamberto Leg-hissa, mladinec, ki se je po več letih igranja pri tržaški Azzurri vrnil k Jadranu. »Čutim, da sem predvsem pobiralec žog, vendar me ta vloga ne moti, saj sem šele prvo leto v članski ekipi. Za nastope še nisem pripravljen, še veliko se moram naučiti,« priznava italijansko govoreči igralec, ki nekaj slovenščine razume. Zelo omejeno minutažo ima tudi študent prava Andrej Žerjal, ki redno trenira že dve sezoni s člansko ekipo, a ve, da bo moral še trenirati, da bo dosegel raven ostalih soigralcev. Kljub temu da z Lambertom manj igrata, je njuna vloga na treningih nezanemarljiva. Tudi onadva omogočata, da dosegajo na treningih višjo kvalitetno raven. Stalna člana ekipe, ki tudi redno nabirata minute na igrišču, sta Matija Batich in Martin Ridolfi. Batich, najstarejši med mlajšo garnituro igralcev, trenira pri članski ekipi tretje leto in ima v ekipi že svojo vlogo. Ridolfi si minute mora še zaslužiti, na vstop na igrišče je si-
cer vedno pripravljen, ne glede na to, če mu trener zaupa dve minuti ali kaj več.
Da bi v članski ekipi prevladoval zakon starejšega, so mladi zanikali. Najmlajši člani ekipe morajo vedno po vodo ali kaj podobnega, vendar nalogo opravijo brez ugovarjanj: »Pač, tako je, ko si mlad,« potrjujejo vsi štirje in se strinjajo, da je do mladih najbolj zahteven starosta ekipe Peter Franco. Razumejo pa, da si on predvsem želi, da se na treningih potrudijo. »To se mi zdi pravilno. Ni važno, če zadeneš ali ne, amapk da tečeš in braniš, skratka, da daš vedno vse od sebe,« razlaga Ridolfi. »Prav je, da zahtevajo, saj bi morali biti mi tisti, ki imajo največ energije, največ prostega časa, saj smo najmlajši,« dodaja Andrej. Kljub temu vlada v ekipi odlično vzdušje: zaradi starostnih razlik se sicer združujejo tudi po treningih predvsem tisti, ki še nimajo družinskih obveznosti, čisto vsi pa skrbijo za dobro vzdušje v slačilnici.
Jadranova članska ekipa, ki je vrh piramide, je bila že od malih nog cilj Martina Ridolfija, ne pa končna postaja. Rad bi šel še dlje, ali se mu bodo želje uresničile, pa tačas niti ni važno. Morda pa bi lahko dlje šel kar z Jadranom? Slavna zgodovina Jadrana, ko je tržaška športna palača pokala po šivih, je mladim poznana: Matija je tisto obdobje spoznaval prek mame, strica, bivšega
člana zlate generacije, Martinu so pripovedovali o tistih letih starši, Andrej pa ima očeta, ki je bil del tiste uspešne zgodbe. Študent prava na tržaški univerzi višjih športnih ciljev nima: rad bi doštudiral, ob tem pa toliko tehnično napredoval, da bo pridobil večjo minutažo. Matija Batich se je pri Jadranu (v mladinskih kategorijah je igral pri Azzurri, dozorel pa je pri Boru) znašel v bistvu po spletu naključji, z izbiro pa je zelo zadovoljen. Ker se je komaj zaposlil, dolgoročnih načrtov še nima.
Da bi pri mladih pogrešali tekmovalnost, se ja-dranovci ne strinjajo. Matija je vselej prepričan, da je pri mladih prisotna želja po nastopanju s člansko ekipo: »Mislim, da je pri mladih cilj, da prideš na čim višjo stopničko.« Kljub temu pa se na tekmah članske ekipe ma-
lokrat zbirajo mladi. »Na tekmah je predvsem veliko starejših, mladih, ki nastopajo v mladinskih ekipah, pa je res zelo malo. Ko je igral Jadran pri Briščikih, nas je bilo res veliko, cele mladinske ekipe so navijale za člane. Openska telovadnica pa je zdaj prazna. Težko je igrati doma, ko v bistvu doma sploh ne čutiš. Če bi bilo več navijačev, bi bilo zagotovo lepše,« je na glas razmišljal Ri-dolfi. Nekaj prijateljev, ki so košarkarji in igrajo pri drugih ekipah, sicer pride, ob sobotah pa pride vselej prej zabava, poudarjajo, zato tudi težko prepričajo prijatelje, da bi si tekme ogledali. (V.S.)
Na fotografiji fotodamj@n (z leve) Lamberto Leghissa, Andrej Žerjal, Matija Batich in Martin Ri-dolfi
126	Torek, 11.	marca 2014
Sumeči pust veselih ust
Grozno, nismo več ozdravljivi: tudi na pustno soboto s Primorskim dnevnikom v roki ... Kot pustne sceme smo se podali v Briščike na lov 100 odtenkov kapanona. Ostale slike si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Kdo je ne sliki oziroma zakaj se noče nasmehniti za šumeče pustne sceme?
*
* K vo
v dobi socialnih omrežij so tudi pustne maske vedno bolj iznajdljive: VVhatsApp
Pustni trenutki v dvoje
Je ljubezen res lahko večna? Morda že, morda pa ne. Za pust pa je važno, da je predvsem srečna. Med našim mimohodom kapanona smo v objektiv zajeli trenutke sreče v dvoje oz. (khm khm) tudi prave strasti ... Ostali pa nič strahu: nominacije za najlepši par še sprejemamo: Šu-mova redakcija, Ul. Montecchi 6.
T^e ta lepotica, ki ima tako očarljiv pogled? Kdorkoli ima informacije o tem, naj nas prosim obvesti. Zelo smo radovedni.
Ob uspešnem zaključku triletnega univerzitetnega študija čestitamo
Šumovki Vesni
in ji želimo še nešteto šumečih uspehov!
Šumovci
... kdo ga bo v uredništvu Primorskega dnevnika prepoznal?
7^v^j¡lÍ^ledne kulturnike ...
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 9. marca 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja
21.05	Sprehodi
22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
6.40 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Tg2 - Punto di Vista
^ Rai Tre
t»
0.00 FiIm: Occhi neIIe tenebre
Canale S
menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Il meglio dell'Italia 23.35 Tv7
21.10 Film: Immaturi - II viaggio (kom., It., '12) 23.35 Talk show: Matrix
O Italia 1
6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 18.00 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpso-novi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 23.00 Nad.: Revolution
La l
6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.15 I Dieci Comandamenti
u Rete 4
6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Film: L'uomo venuto dal Kremlino 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado
* Li
Mm
^ Tele 4
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre-
17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.35 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Ples v temi 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Tai-pan 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: B&B 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Pogovor pod murvo 20.00 Na Postojnskem 20.45 Spomini na Goriško 21.45 Izdelovanje prunel 22.15 Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersa-glio mobile
6.00 Risane in otr. Serije 7.00 13.00 Serija: Naša mala klinika 7.50 12.05 Serija: Prenovimo sobo 8.15 12.35 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.4016.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.55 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.50 Serija: Nepremagljiv dvojec 14.45 Nad.: Downton Abbey 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Showtime (kom., i. R. De Niro, E. Murphy) 22.15 Film: Marija Antoinetta (dram., i. K. Dunst) 23.05 Eurojackpot
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 11.00 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.05 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 12.00 Sveto in svet 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Otroški program: OP! 16.10 Muzikajeto 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub
Jr Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.30 Na obisku 13.55 Alpe-Donava-Jadran 14.35 Osmi dan 15.10 Migaj raje z nami 15.40 Alpsko smučanje
-	SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 16.40 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (m), prenos 18.40 Alpsko smučanje
-	SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 19.35 Atletika - SP, vključitev v prenos 21.30 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014 - otvoritev, pon. 22.30 Nan.: Sodobna družina 22.50 Nad.: Materin sin 23.40 Film: Skrivna srečanja
Jr Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.25 20.00 Aktualno 8.00 Seje delovnih teles:98. seja Odbora za zadeve EU, prenos 9.00 Seje delovnih teles: Odbor za finance in monetarno politiko, prenos 13.30 Prvi dnevnik
6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani izziv 13.25 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.20 Film: Nedložen 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Da Vincijeva šifra (krim.) 22.45 Film: Talci na srednji šoli
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved;

Petek, 7. marca La 7 d, ob 23.05
VREDNO OGLEDA
Brokeback Mountain
ZDA 2005 Režija: Ang Lee
Igrajo: Heath Ledger, Jake Gyllenha-al, Michelle Williams Randy Quaid in Anne Hathaway
V poletnih mesecih leta 1963 se v Signalu, v Wyomingu spoznata Ennis Del Mar in Jack Twist. Obadva namreč iščeta zaposlitve pri tamkajšnjem ran-
čarju Joeu Aguirreju. Njuna prihodnost se zdi preprosta in gotova: redno delo, poroka, družina. Aguirre pošlje mlada pastirja na goro Brokeback in kmalu se med njima razvije ljubezen.
Ob koncu poletja se vrneta v dolino, a vsak gre po svoji poti. Ennis ostane v Wyomingu in se poroči z dolgoletno prijateljico Almo. Jack se odpravi v Teksas, kjer se zagleda v rodeo kraljico Lureen Newsome. Poročita se in imata otroke. Štiri leta kasneje Ennis prejme razglednico: v njej Jack naznanja obisk v Wyo-mingu. Ob njegovem prihodu je v trenutku jasno, da se je njuna navezanost z leti še okrepila. V naslednjih letih skušata Ennis in Jack ohraniti skrivno zvezo, nenehno se soočata z vprašanji o zvestobi, ljubezni, zaupanju.
10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.40, 18.00 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odprti termin za glasbo.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Nedelja, 9. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom je ciklonsko ' območje, ki se počasi polni. Nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje doteka od vzhoda precej vlažen zrak.
Povsod po deželi bo zjutraj prevladovalo pretežno jasno vreme, več oblačnosti pa bo popoldne. Ob morju bo čez dan pihala zmerna burja, ki bo ponoči in zjutraj močnejša. Zjutraj bo na območju Trbiža možna kratkotrajna nizka oblačnost.
Danes bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v vzhodnih krajih tudi pretežno oblačno. Veter bo nekoliko oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 8, v alpskih dolinah s snežno odejo do -4, najvišje dnevne pa od 8 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C.
Povsod po deželi bo jasno	Jutri bo precej jasno, predvsem v'
vreme; ob morju bo pihala	vzhodni Sloveniji bo zjutraj in do-
zmerna burja, ki bo ponoči in v	poldne še pretežno oblačno. Na
jutranjih urah močnejša v Trstu,	Primorskem bo pihala šibka do
čez dan pa bo nekoliko oslabela.	zmerna burja, ponekod v notran-
Zjutraj bo na območju Trbiža	josti pa severni do severovzhodni
možna kratkotrajna nizka	veter. oblačnost. Tekom dneva se bo nekoliko pooblačilo v hribih.
; ¡2 Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 a Dolžina dneva 11.28
Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 1.03
Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, predvsem bo vreme slabo vplivalo na zbranost in delovno storilnost, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni.
Danes: ob 0.05 najvišje 33 cm, ob 7.22 najnižje -25 cm, ob 13.16 najvišje 1 cm, ob 17.39 najnižje -7 cm. Jutri: ob 0.25 najvišje 24 cm, ob 8.35 najnižje -19 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
Kanin - Na Zlebeh . . .670
Vogel ................347
Kranjska Gora.........50
Krvavec..............187
Cerkno................80
Rogla ................130
REKA
8/16
JUTRI
Piancavallo . . . . . . . . . .480
Forni di Sopra .......300
Zoncolan............450
Trbiž .................327
Osojščica ............160
Mokrine .............450
V Pekingu poškodovali portret Mao Zedonga
PEKING - Portret nekdanjega komunističnega voditelja Mao Zedonga, ki visi na Trgu nebeškega miru v Pekingu, so včeraj poškodovali. Japonska tiskovna agencija je namreč objavila fotografije delavcev, ki poskušajo s portreta odstraniti črne madeže. Pekinška policija dogajanja ni komentirala, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Spletna stran za človekova pravice Tianwang je včeraj poročala tudi o protestih na trgu, kjer portret visi, ni pa znano, ali so škodo na sliki povzročili protestniki. Portret so sicer skušali že večkrat poškodovati, po uradnih podatkih nazadnje aprila 2010, ko je protestnik vanj vrgel črnilo. (STA)
Fotografiranje »pod kiklo« v Massachusettsu ni kaznivo dejanje
BOSTON - Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Massachusetts je v sredo sklenilo, da Michaela Robertsona, ki je poleti 2010 s telefonom slikal potnice na podzemni železnici v Bostonu pod njihovimi krili, ne morejo obsoditi, ker ni kršil zakona, kot je ta napisan. Robertsona so aretirali avgusta 2010 v okviru posebne akcije, ker so se Bostončanke pritoževale nad čudakom, ki jim pod krila moli telefon in jih fotografira. Robertson je tožil in zahteval, da se obtožnica zavrže. Vrhovno sodišče mu je na koncu dalo prav in zavrnilo prizivno sodišče, ki je obtožnico potrdilo. (STA)
Image copyright Mariyana Misaleva, 2013 used under license from shutterstock.com
CAPITALE
7.-1Q. MARCA 2014
Trst - Pomorska postaja
www.oliocapitale.it
8. SEJEM TIPIČNIH IN KAKOVOSTNIH EKSTRADEVIŠKIH OLJ
VODENE DEGUSTACIJE STOTINE BLAGOVNIH ZNAMK KUHARSKA ŠOLA
URNIK:
7.-8.-9. marca 10.00-19.00 10. marca 10.00-14.00
ZNIZANA VSTOPNICA
Namesto 6 evrov
Predložitev tega kupona na blagajni omogoča vstop po znižani ceni
PETEK, 7. MARCA 2014		SOBOTA, 8. MARCA 2014
KUHARSKAŠOLA		KUHARSKAŠOLA
• 12.00-19.00 Kuharska šola,organizira Emilio Cukv sodelovanju z Nacionalno zvezo kuharjev		• 12.00-19.00 Kuharskašola, organizira Emilio čuk v sodelovanju z Nacionalno zvezo kuharjev
•	12:00 -12:45 IALBAR -Aperitivi z olivnim oljem -Mano Frausin, barman
•	13:00-13:45
Vitola - Restavracija II Faro-Tipična kalabrijska kuhinja: od predjedi do sladice z olivnim oljem
•	14:00 -14:45 Hajdur Abdughadar - Restavracija Suban -Juha iz bobičev 2014
•	15:00 -15:45 Stefano Blasotti - La Risorta - Radič v olju, uporabljenem za kuhanje, ssipinim hamburgerjem
•	16:00 -16:45 IgorTeresian - Restavracija Etna, Slovenija -Telečji pate s surovimi šparglji in hrustljavim polnozrnatim kruhom z oljem
•	17:00-17:45 SimoKobal-GostilnaCobjetvava
- Krasna
•	18:05 -18:20 Mojster Germano Pontoni - Zajec
•	18:20-19:00 Mojster GermanoPontoni-Postrv -ERSAzMarisoCepach
VODENE DEGUSTACIJE
»DVORANA VUICANIA 2
• 14.00 -14.45 ■ Namizne oljke v ospredju
Kratek tečaj za degustacijo namiznih oljk Sladko-grenka realnost italijanske proizvodnje Govornik: Paola Fioravanti, Predsednica UMAOO Predstavitev nagrade Monna Oliva za najboljše namizne oljke - Prva izvedba -september 2014 organizira: UMAOO - Mediteransko združenje okuševalcev olja in Nacionalno združenje žensk olja
»DVORANA VUICANIA 2
•17.00 NAUČIMO SEUMETNOSTI OKUŠANJA
Kratek tečaj degustacije - vodena degustacija Natečaja Olio Capitale - Ljudska žirija (olja z rahlo sadno aromo), organizira 0NA00 - vpisovanja na recepciji OIL BAR-Dvorana Nordio
• 10.00-19.00
Vodene degustacije vseh olj, predstavljenih na sejmu, podvodstvom izkušenih okuševalcev 0NA00
•	12:00-12:45 MiranLagouvardos-Restavracija TimeOut-Grška kuhinja:Tiropitakia in Kreatobeurekakia
•	13:00 -13:45 Emanuele Felluga -Ai Tre Magnoni -Tipična sicilska kuhinja
•	14:00 -14:45 Alberto Simonit -Toskanska kuhinja: Ribollita
•	15:00-15:45 Roberto Ubaldini - Restavracija EGO -Tortelin z žafranom in lignjivčrni omaki,zeleni brstični ohrovt in polpeta z bisqué rdečega raka
•	16:00 -16:45 Marc Pavel - Restavracija II Posta -Hamburger z olivnim oljem
•	17:00 -17:45 Michele Grandi - Pepe Nero Pepe Bianco -Tortelini z divjimi zelišči in skuto, rakiin sezamom
•	18:00-18:45 Walter aarich - Restavracija Posta -Sardinska kuhinja: Malloreddus z artičoki in bottargo
VODENE DEGUSTACIJE
»DVORANA VUUCANIA 2	^
•	17.00 NAUČIMO SE UMETNOSTIOKUŠANJA
Kratektečaj degustacije -vodena degustacija Natečaja Olio Capitale - Ljudska žirija (olja s srednje sadno aromo) v organizaciji 0NA00-vpisovanja na recepciji OILBAR-DvoranaNordio
•	10.00 -19.00 Vodene degustacije vseh olj,
predstavljenih na sejmu, pod vodstvom izkušenih okuševalcev 0NA00
NEDELJA, 9. MARCA 2014
KUHARSKA ŠOLA
•	12.00-19.00- Kuharskašola, organizira Emilio čuk
v sodelovanju z Nacionalno zvezo kuharjev_
•	12:00-12:45 ClaudioRosso-Kuhinja Apulije: »Pancotto« z vršički repe
•	13:00 -13:45 Ezio Zanon -Tipična sicilska jed:Testenine z Muddhico in sladica Pandolio ter monumentalne oljke iz Ficarre
•	14:00 -14:45 Andrea Starz -Tipična kuhinja Ladja, Frosinone: Kruhovajuha in fižol
•	15:00 -15:45 Luca Gioiello - LArco di Riccardo -Testenine,aromatizirane z limono in polnjene s patejem črnih oljktertortica s sardelami
•	16:00 -16:45 Daniele Valmarin -1 Tre Magnoni - Okus z Okm
•	17:00-18:45 MarcoGelato-Sladoledzolivnim oljem; Antonella Varotto - Čokolada z olivnim oljem; Alessandro Giudici - Sladica z olivnim oljem
VODENE DEGUSTACIJE
»DVORANA VUUCANIA 2
• 11.00 -12.00 - Bilaterala Italija-Hrvaška, vodena degustacija vorganizaciji Marca Oreggie in v priredbi Flos Olei z Draženom Miloložo - Croatian Chamber of Economy
»DVORANA VUUCANIA 2
»OIL BAR - Dvorana Nordio
• 10.00 -19.00 - Vodene degustacije vseh olj,
predstavljenih na sejmu, pod vodstvom izkušenih okuševalcev 0NA00
PONEDELJEK, 10. MARCA 2014
KUHARSKAŠOLA
Kuharska šola, organizira Emilio čuk v sodelovanju z Nacionalno zvezo kuharjev
DEGUSTACIJE
» OIL BAR - Dvorana Nordio • 10.00-14.00
Vodene degustacije vseh olj, predstavljenih na sejmu, pod vodstvom izkušenih okuševalcev 0NA00
• 17.00 NAUČIMO SE UMETMOSTI OKUŠANJA
Kratektečaj degustacije -vodena degustacija Natečaja Olio Capitale - Ljudska žirija (olja z močno sadno aromo) v priredbi 0NA00 - vpisovanja na recepciji
Y I
ICe MARcop&Lo Easysnap *
dim dl Coimarclo
j H PROVINCIA y ™ " TRIESTE