Glas zaveznikov Leto II . St. 279 Bnflorm&cijskii medtem ko bodo nekaj dni Pozneje zaslišali italijansko in avstrijsko zastopstvo v vprašanju južne Tirolske. ZA MOČNO VOJSKO VELIKE BRITANIJE London, 17. majR Britanska vlada je pričela s sploSno propagando za prostovoljni vstop v oborožene sile na kopnem, morju in v zraku. Poslanica ministrskega predsednika Attleeja kot ministra za obrambo pravi: eCe želi Velika Britanija izvrSiti svojo nalogo, da zgradi in zajamči svetovni mir, moramo biti v stanju, d-i izpolnimo svoje obveznosti v Prekomorskih deželah in damo Združenim narodom polno podporo. Tega ne moremo storiti, fe smo slabi. Dobri nameni sami po sebi ne zadoščajo. Sile miru morajo bili močne. Močna bromba mora temeljiti na močnih in učinkovitih rednih silahrt. Podtajnik u vojnem ministrstvu J. Laivson je izjavil na tiskovni konferenci, da nameravajo takoj spre-leti ????? m0i v WiSko in letalstvo ZJT \ mornarico- Prevozna razstava, v kateri bodo orožja vojske, bo državo. vse vrste prepotovala vso ODKLONJENA PRELOŽITEV ITALIJANSKIH VOLITEV Rim, 17. maja *t0Vni Urad zavezn*čke komi-. I 2a Hali jo poroča: Na prošnje, * so jih predložili ali poslali zavezniški komisiji, dia bi določila .a® glasovanja o ustavi in volitev, sef komisije admiral Stone izjavil: C5* — 2- Junij — je določila 1-allJanska vlada in ga potrdil kralj 8 Posebnim dekretom, ko jo bil še namestnik. Ker je italijanska vla-a z odobritvijo kralja določila čas, ni Pravilno obračati se name v tej za da ie bri' Viktor MaZ T v Madmu’ S‘r natančno sled' °W nevodila■ da pravo,? Z1 mem Političnim raz- »Zli wm r°r°“ da J,‘ h? so v Mezi z vestfo, začela ro~JlrCd vola!!kim sodiSčem varezu (n Seblltf™ Santia9° Al S0 pred n7kai ianu Zapiralna. Ko raina in AlvarelleSecl Mprli Znpi' sUral pri Španski' J.e .Mallet prote-z°ril da bi imel kakr/JZ 0p0' ukrep proti jetnikoma J?, str°9 vreden učinek na britansl 0^0 mnenje. SKo lavno Razprava proti Alvarezu in ~ Piralnu bo v AlMa de HeJ *£ ter bo javna, v madridskih krogih menijo, da sodllče ne bo SS smrtne obsodbe. lo Spremembo premirja podpisali včeraj v Parizu, danes v Rimu Izjave predstavnikovi/ Sl/lll v Parizu PARIZ, 17. maja — Agencija «Reuter» javlja, da se je sedanje zasedanje konference zunanjih ministrov v Parizu končalo. štirje zunanji ministri so podpisali spremembo premirja z Italijo. Prihodnje zasedanje bo 15. junija, ko bodo obnovili razgovore o načrtih za mirovne pogodbe. Zunanji ministri so se sestali ob 17. uri na zasedanju, ki je trajalo okoli dve uri. Včerajšnje dopoldansko zasedanje, ki je trajalo tri in en četrt ure, so posvetili razgovorom o nemškem vprašanju. Predvideli so Bymesovo posredovanje, ki naj bi Sovjetsko zvezo pripravilo do tega, da odstrani ovire, ki ločijo z gospodarskega stališča vzhodno Nemčijo od britanskega in ameriškega zasedbenega področja. Dosegli niso nobenega sporazuma o Bymeso_ vem predlogu,, da imenujejo izredno komisijo namestnikov za preučevanje nemškega vprašanja. Več kot tri ure so posvetili nemškemu vprašanju, ki ga je v sredo zadel francoski zunanji minister Georgea Bldault. Po Reuterju so obširno in podrobno razpravljali o francoskih predlogih ter o ločitvi Porurja, Porenja in Posaarja od Nemčije, toda agencija ničesar ne poroda o izidu razgovorov- Izglasovali so preložitev konference za mesec dni v upanju, da bodo mogli ministri najti temelj, na podlagi katerega bodo mogli urediti svoja nesoglasja o nadrtlh mirovnih pogodb z Italijo in balkanskimi državami. V odsotnosti zunanjih ministrov bodo njihovi na-mestmkl ostali v Parizu, da skušajo doseči kak napredek pred začetkom zasedanja junija meseca. Svet zunanjih ministrov, piše Reuterjev diplomatski dopisnik, ki je zaključil v popolnem nesoglasju svoje prvo zasedanje meseca septembra v Londonu, so še enkrat preložili, ne da bi se mogli sporazumeti o pogojih mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Bolgarijo, Madžarsko ln Romunijo. Čeprav so Izidi pariškega zasedanja taksni, da vnovič razočarajo svet, ki je končno upal, da bodo uredili bodočnost povojne Evrope, se ozračje, v katerem se zaključuje zasedanje v Parizu, popolnoma razlikuje od onega, v katerem se je zaključila konferenca v Londonu. Tedaj so se zunanji ministri po Tudi mi demokrati - pravi Franco Madrid, 17. maja Ko je otvoril novi Spanski a izvedejo volitve svojih predstavnikov ter države, da Imenujejo zvezni odbor. Nadalje bi bilo potrebno dogovarjanje za pogodbo ms d ustavodajno skupščino zveze in Združenim kraljestvom za določitev nekaterih vprašanj, ki bi UKRAJINCI IZ POLJSKE V SOVJETSKO ZVEZO Varšava, 17. maja Okrog 78% Ukrajincev, ki so bivali v pokrajini Rzesvow v jugovzhodni Poljski, je v teh dneh zapustilo Poljsko ln odšlo v Sovjetsko zvezo. ZAPISKI i. Dve zemljepisni dejstvi obvladujeta vprašanje angleških odno-šajev z Egiptom, piše londonski «Times». Sueški kanal predstavlja življenjsko važno žilo angleškega imperija, dolina reke Nila pa je središče gospodarskega življenja Egipta. Zaradi teh dveh dejstev, poleg tega pa še zaradi želje po ozemeljskem povečanju, ropu in sužnjih, so se Egipčani v prvi polovici prejšnjega stoletja spustili v vojaška avanture v Sudanu, ki leži ob južni egiptski meji. V Khartumu so Egipčani imeli močno vojaško postojanko. Tudi v drugih krajih so poleg vojakov Imeli upravne uradnike. Ta njihova uprava je do. neke mere odprla trgovinska peta v novo deželo. Toda Egipčani niso v nobenem oziru zadovoljili podjarmljenih narodov. Bavili so se s trgovino s sužnji in v tem poslu so jim pomagali Arabci severnega dela Sudana. Sužnje so lovili in kupovali največ v južnem delu dežele ln razumljivo je, da ni prebivalstvo teh krajev s prevelikim veseljem gledalo egiptske zasedbe. Pa tudi na severu je sovraštvo do «Turkov» rastlo, dokler ni z revolucijo uspelo Sudancem, da izženejo Egipčane Iz svoje dežele. To se je zgodilo leta 1885, ko je nastopil fanatični mahdijevskl re. žim, ki pe se je Izkazal za nesposobnega in barbarskega. Kmalu se je osovražil pri južnih in tudi severnih Sudancih. Tega režima je bilo konec z bitko pri Omdurmanu leta 1899, ko je angleška vojska lorda Kitchensrja premagala fanatične derviše In odprla nove možnosti Sudancem, Kttehenerjeva zmaga je prinesla pokrajinske nekatera težka vprašanja, posebno vprašanje suverenosti nad Sudanom. Leta 1899 »ta se Velika Britanija in Egipt sporazumela, da bosta upravljala Sudan a skupno upravo. Sudan je dobil na pol avtonomno vlado, ki je bila pod nadzorstvom obeh držav. V letih 1924- oblastl. Medtem ko bi ta ustavni organ razvijal svoje delo, bi morala Indija še nadalje imeti vlado, ki bi vodila redne posle; zato je velike važnosti ustanovitev takojšnje začasne vlade, katero bi podpirale glavne politične stranke. Podkralj je že pričel z razgovori ter upa, da bo mogel čimprej sestaviti začasno vlado, v kateri 'bi vsa ministrstva, vključno vojnega, bila v rokah indijskih osebnosti, ki živajo popolno zaupanje Svojega naroda. plavila z ozirom na prenos 1925, ko je prišlo do nesporazumov med Anglijo in Egiptom, »o začeli Egipčani z agitacijo v Sudanu, ki pa jim je prinesla samo izgon njihovih čet lz dežele. Od 1925 dalje je sudanska vlada deželo stalno vodila po poti k civilizaciji. V severnem Sudanu so se kmalu pokazale ugodne posledice dobre uprave, materialnega izboljšanja ln dobrega šolskega ustroja. Domačini so se v vedno večji meri udeleževali upravljanja svojih zadev. (Nadaljevanje prih.) Bodoča ureditev v Palestini Predhodno posvetovanje z zastopniki Zidov in Arabcev LONDON, 17. maja. — Britansko zunapje ministrstvo, Je Izdalo pojasnilo, da britanska vlada ne bs sprejela nobenega sklepa o palestinskem vprašanju, ne da bi se predhodno posvetovala z vlado Zdrute. nih držav ter arabskimi in židovskimi voditelji. Tako postaja vedno jasneje, da bo preteklo še precej časa, preden bo prišlo do odločitve o bodoči ureditvi v Palestini. Posvetovanja z Arabci in Zidl o ustavnih načrtih za Palestino so že prenih načrtih za Palestino so že pred zunanji minister Bevin objavil naloge anglo-amertške preiskovalne komisije. Vendar je sedanja objavh prvo uradno potrdilo, da so dokončno sklenili te razgovore. Zaradi tega bodo pričeli s pripravami. Nekateri zionističn voditelji so*«e v Londonu. Dr. Brodetskl je na pori iz Ju«ne Washington, 17. maja Ameriški senat je poslal po odobritvi predsedniku Trumanu zakonski predlog, ki predvideva nadaljnjih 135 milijonov dolarjev za ustanovo UNRRA, tla bi omogočil nadaljevanje njenega dela. Prvotno so predvidevali nakazilo 600 milijonov dolarjev, vendar so znesek zmanjšali zaradi primanjkljaja v ameriškem preračunu. Predsednik britanskega državnega sveta Herbert Morrison je v svojem radijskem govoru opominjal prebivalce Združenih dižav, da v prvem letu po vojni ogražajo bolezni in trpljenje več ljudi kot vsa vojna leta skupaj. «To ni fantazija — je dejal — to je tragična resnica, ker svet stoji prod največjim pomanjkanjem«, «Ce ljudje umirajo od lakote se to ne godi samo zato, ker Je na razpolago premalo hrane; vprašanje je tudi, kako težavni položaj rešujejo pridelovalci, razdeljevalci, prevozniki in potrošniki*. «Ze dolgo Časa sl je britanska vlada prizadevala, da bi pripeljala Indijo na pot popolne samovlade ln uprayljanja indijskih poslov. Trenotno se trudi v Indiji nekaj ministrov, da bi poskusili uresničiti to veliko nalogo. Indiji grozi popolno 135 milijonin/ dolarjev ustanovi lillliHA Govor Herberta Morrisona ameriškemu narndu uničenje njenega ustroja za razdeljevanje živil, če nam tega ne bo uspelo preprečiti. Indija ne bo zašla samo v stanje ogromnega po. manjkanja, ampak tudi v politični ekstremizem*. Ko je poudaril, da je prehranjevalni položaj kritičen kot še nikoli, Je Morrison dejal: «Dosegamo ne- zadostne uspehe. Lakota vlada v Porenju, Podonavju, ob Gangu in reki Jangce. Sile civilizacije so prizadete huje kot v katerem koli času po Pearl Harbourju ali po bitki za Francijo. Azija in Evropa, uničeni od vojne, gledata s strahom na zahodno poloblo*. »Začasno smo Izgubili pobudo, porabili smo vso svoje zaloge ln nov« so skromne ter prihajajo pozno*. Morrison je zagotovil Američane, da Velika Britanija v sedmem letu racloniranja živil prinaša žrtve za zboljšanje prehrane, ki so znatno težje kot med vojno. Reuter poroča, da so na podlagi razgovora Herberta Morrisona s predsednikom Trumanom v britanskih krogih v Washingtonu oživele nade,. da bodo dosegli uradni an-glo-ameriški sporazum za skupno prehranjevalno politiko za daljše razdobje. Poročajo, da je predsednik Truman podprl Morrisonovo zahtevo, naj povečajo, kolikor Je mogoče, dobave živil Indiji ln Nemčiji v prihodnjih tednih. Vendar je pred končno odločitvijo poslal predlog v presojo izvedencem. Po verodostojnem viru jo Truman naklonjen predlogu, naj Izdelajo skupni načrt za ožjo akcijo obeh držav. Neposredna posledica sporazuma bi bila v tem, da bi bili obe državi skupaj odgovorni za dobave živil v Indijo, Nemčijo in ns Japov.sko, namesto da bi jih obravnavali ločeno kot doslej. Poljedelski minister Združenih držav Clinton Anderson je izdal ukaz, ki prepoveduje do polovice meseca jur ija 1947 porabo žita v gospodinjstvu, da na ta način pomagajo državam, ki Jim preti la-kota. Ravnatelj ameriškega urada za gospodarsko stabilizacijo, Chester Bowles, je dejal na tiskovnem sestanku, da bo zahteval od predsednika Trumana obnovo raeto-niranja kruha, mesa in verjetno tudi žitnih proizvodov, ako bodo v dveh mesecih videli, da brez racio-nlranja ne bedo Združene države mogle zadostiti svojim obveznostim za pomoč tujini v času do konca meseca »sptembra. Namestnik južno-afrlškega mi-nistrskega predsednika Hoffmeyer je javil, da bodo v velikih mestnih predelih južne Afrike po priporočilu britanskega svetovalca za prehrano racionirali delitev kruha. Po poročilu lista «New York Herald Tribune* so Nemce na ameriškem zasedbenem področju obvestili, da bodo morali »v bližnji bodočnosti* drastično znižati obroke živil zaradi zakasnitve pošiljk žita iz Združenih držav. General Luclus D. Clay, ameriški vojaški guverner za Nemčijo, naj bi dejal, da je skrajno težko obdržali s-danjo višino obrokov ln bi nadaljnje zakasnitve mogle prisiliti oblasti, da znižajo obroke od 1275 na 1100 ali celo 1000 kalorij dnevno. Indijski prošnji za živila in časopisni paptr bodo delno ugodili ta teden, ko bosta odplula dva tovorna parnika. «Sheaf Holme« in »Em-plre Mombassa*, v Kalkuto in Bombay s tovorom, prvi z 8000 tonami žita in drugi z 2000 tonami časopisnega papirja ter več tisoč tonami raznega blaga. La Guardia je Izjavil, da bodo morali v Združenih državah peci bolj črn kruh in prepovedati izdelovanje peciva. Odstotek mletja bodo povfšall od 80 na 90 odstotkov. La Guardia Je objavil, da so zaklju. čili utovarjanje enega milijona ton dobav ustanove UNRRA ln je Izrazil svoje priznanje odličnemu sodelovanju držav Južne Amerike, Herbert Hoover je sprejel poziv predsednika Trumana, naj obišče Južno Ameriko v prihodnjih 14 dneh, da sl tako zagotovi še nadaljnje sodelovanje Južnoameriških držav. Iz Herforda v Nemčiji prihaja poročilo, da je poveljujta častnik za prehrano britanske vojaške uprave izjavil, da bo nad 9 milijonov ljudi umrlo od gladu v prihodnjem poletju, če ne dospejo dobave žita pred koncem maja. Zaradi popolnega Izčrpanja zalog žita grozi nevarnost, da bodo sedanjih 1050 kalorij prisiljeni znižati na 400 do 500 kalorij dnevno v začetku junija. Brez novih dobav so Nemci prisiljeni uporabljati zasebne zaloge ali blago s črne borze. Toda tudi tako bo obsojeni na počasno smrt Velika Britanja bo poslala na britansko zasedbeno področje v Nemčiji 70.000 ton ječmena, da pomaga premagati težak prehranjevalni položaj. Razen tega lyo poslala Iz svojih zalog 20.000 ton krompirja, čemur bodo sledile še druge pošiljke. Zaradi stavk« ameriških rudarjev Jo dejansko prenehal ves izvoz premoga v Italijo. V najugodnejšem primeru bodo morali čakati do srede julija, preden bodo mogli znova začeti z dobavami. Med tem se ustanova UNRRA trudi, da bi dobila premog v evropskih državah. Za meseo Julij predvidevajo uvoz 134.000 ton premoga iz Porurja, 35.000 ton premoga in 20.000 ten antracita iz Anglije in 18.000 ton iz Južne Afrike. Afrike, kjer je izvršil neko nalogo po ukazu zlonistov. Upajo tu^l, da bo mogel dr. Weizmann v kratkem priti v London. Vrhovni arabski odbor se je tudi pred dnevi sestal v Jeruzalemu, da bi razpravljal, ali je primerno poslati delegacijo v London. Njegovi sklepi še niso znani. Arabski vodi-tej, ki j« S« sklenil čim prej odpotovati v London, je Musa Alani, ki mu je pripisati zaslugo za ustanovi, tov arabskih uradov v Londonu, "VVashingtonu in Jeruzalemu. Zdaj je sklenil osnovati arabsko ustanovo za razvoj kmetijstva. Mus® A-lani ni član vrhovnega arabskega odbora, zato ni verjetno, da bi ga vključili v uradno delegacijo. Ker pa je eden Izmed najbolj cenjenih palestinskih Arabcev, bi utegnila biti njegova prisotnost v Londonu velike važnosti. KAZPUST NEMŠKE VOJSKE NA BRITANSKEM PODROČJU Berlin, 17. maja Na brltianskem zasedbenem področju so razpustili vse nemške vo. jaške sile. Iz statistik, ki jih Je dal urad za nadzorstvo Nemčije in so jih objavili v Londonu, so razvidne sledeče podrobnosti: na britanskem področju so demobilizirali 400.000 nemških vojakov, 400.000 mož so poslali Iz britanskega področja v druga, kjer so jih demobilizirali. 120.000 mož, ki so jih razorožili, so zaposlili z odstranjevanjem min, pri prevozih in drugih delih zaradi pomanjkanja delavcev. Razpustili so tudi vsa nemJkft vojaška po-veljstva. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV KULTUR H3 «RAZGILED1» Danilo Lokar objavlja «Sodnji dan na vasi», reportažno pisani listek, vendar zelo razgiban in zanimiv, dasi večkrat neverjeten (n. pr. ko padeta v vasi dva strela, italijanski tvojaki zdolgočaseno gledajo, eden zazeha*). Opisuje, kako je prilel Mussolini zadnjič v Gorico, kaj je jedel in kako so ga pozdravljali faiisti: «S trga je prihajalo dolgotrajno vzklikanje, ki se je pa kmalu sprevrglo v ritmičen krik, podoben lajanju: Ducel Du-ce! Du-ce!*. Danilo Lokar je v tem svojem spisu, govoreč o vstopu Italije v vojno, podal tudi mišljenje — ki se strinja s sodobno italijansko argumentacijo — da sta vojna ni bila ljudska zadeva. Ljudstvo jo je občutilo kot nesrečno, usodno dogodivščino. Bila je predvsem zade-va klike, ki je vladala in uporabljala večnostna, aktivistična gesla v pusti, majhni vsakdanjostih. Ivan Grbec objavlja poročilo o nNaSih glasbenih prilikah*, ki ima značaj članka za dnevni tisk. Za revijo je to poročilo premalo izdelano. Vsekakor pa je dobro, da se je lotil tudi pisanja o tej kulturni panogi, ki m za časa fašističnega suienjstva na Sega naroda prav nič manj trpela kot druge. Najboljše in osrednjo delo tretje Številke zRazgledov* so pač lita-rarno pisani spomini Franceta Bevka tPot v svobodo*. Izmed vseh dosedanjih sodelavcev zRazgledov* je Bevk edini, ki je zares pisatelj. PiSe v dobrem jeziku, zanimivo, razgibano, izvrstno zajame posamezne postave, njihovo trpljenje in mišljenje. Dobro je zadel tudi opis fašističnega načrtnega gospodarstva, ko popisuje, kako so v krajih brez vode gradili bombažne nasade, pridelovali kot orehe debele paradižnike in gradili hleve za več glav živine — v kraju, «kjer od pomladi do jeseni ne najdete toliko trave, da bi nakrmili enega samega kunca*. Tako je gospodarila Jašu stična država — prav za prav tako gospodari vsaka klika oblastnikov, ki vzame državo v brezplačni zakup. Marija KrlU nadaljuje s «Proble-matiko socialno političnega dela v coni A*. Njene enostranske ocene seveda niso prepričevalne, ker s< pač. enostranske. Ponatis sNačelnih pripomb < vprašanju Trsta*, ki jih je svoje■ časno napisal polkovnik Stefan Mitrovič, je s tretjo Številko sRazgle-dov* zaključen. Posebno so zanimivi njegovi podatki o zadržanju voditeljev italijanskega delavskega gibanja glede Trsta. France Bezlaj poroča o vCeSki književnosti danes*. V spisu pove, da Cehi med vojno niso poznali kulturnega molka, saj je Jožef Kopta sprevaril nemSko cenzuro*, Rezač pa je celo ssmel pisati tudi med vojno, čeprav ni bil kolaboracionist*. Iz tega je razvidno, da 40 se začeli bistriti pojmi tudi na tem področju in da bo morebiti prenehalo dajanje kolaboraciontsttčnega epiteta vsakemu političnemu nasprotniku brez razlike. Zgodovina je že itak dala pravično sliko o vsakomur, kajti nihče se m mogel v tej vojni skriti in vsakdo je moral z barvo na dan. Cehi so očividno pojme že točno ločili. Nekaj pesmi objavljajo Andrej Budal, Milan Bekar, Miha Klinar, Adolf Šinkovec in neimenovani. V ^Obzorniku* poročata o novih publikacijah Danilo Lokar in Andrej Budal, gledališče ocenjuje Jože Pahor, glasbeno življenje pa G. DemSdr. vRczgledi* so mesečnik, vendar ne izhajajo točno. V maju je komaj izšla marčna Številka. V tem pogledu bi želeli večjo točnost. Razumemo pa, da zaradi uredniških in Se bolj tehničnih težav to verjetno Se ni mogoče. Čeprav je revija Sele na razvojni stopnji in jo zato ocenjujemo z vso dobrohotnostjo, smo vendar zadovoljni že samo z dejstvom, da sploh izhaja. Dolžnost. slovenskih Primorcev, katerim je revija namenjena, je, da «Razglede•» podpro z naročevanjem. eRazgledi* stanejo na leto 300 lir, v Jugoslaviji 150 din, posamezna Številka 30 lir. Dobite jih v Trstu, via Ruggero Manna 29. 17. maja 194( 1 zanimivosti Pridobivanje soli Po poročilu BBC je avstralski minister za priseljence Caldioell naznanil, da bo vlada preučila možnost gradnje ladij za prevoz priseljencev p Avstralijo. Izjavil je, da zasebne pomorske družbe ne bo-do mogle v dovolj hitrem času prepeljati okoli 70.000 priseljencev, ki bodo postopoma prišli v Avstralijo, ko bodo stopili v veljavo načrti za priseljevanje. * • * V zlatih rudnikih pri Irkutsku, v bližini mesta Bodaivo, severovzhodno od Cajkanskega jezera, so naSli 1.600 gr težko zlato kepo. • * * Pretekli teden so s topovskimi streli potopiti 17 japonskih podmornic, in sicer med otokoma Shiko-ku in Kyusu, P.S.: Tiskarski Škrat je v včerajšnjem članku napisal, da «smo se Slovenci narodnostno prebudili Sele v drugi polovici 18. stoletja*, namesto «19. stoletja*. P. B. V nemSkih osnovnih Šolah — na ameriškem, francoskem in britanskem področju — bodo uvedli nove čitanke, ki so jih sestavili v Združenih državah nemSki avtorji, ki so zapustili Nemčijo, ko je prevzel oblast Hitler. Nove čitanke piSejo o kulturni, gospodarski in socialni zgodovini nemSkega naroda. * . * P Ameriki bodo kmalu začeli izdelovati v množinah najnovejSe ra-dlotelefone, s katerimi bodo Šoferji v zvezi s svojim domom in uradi, ne da bi zapustili avtomobil, v katerem potujejo. Nove aparate so postavili tudi v vlakih. Ameriški in japonski psihiatri so ugotovili, da je Okinaiva, eden izmed glavnih japonskih vojnih zločincev duSevno bolan; zaradi tega so razpravo proti njemu preložili in ga, postavili pod zdravniško nadzorstvo. Okinaiva Je tisti mož, ki je na začetku razprave proti vojnim zločincem povzročil senzacijo s tem, da je ponovno udaril generala Tojo. Britansko vojaSko sodiSče v Line-burgu je odsodilo nemSkega generala Študenta na S let ječe. Obtoženec se je moral med dfugim zagovarjati zaradi ukaza, da so bombardirali vojaSko bolnišnico na Kreti. « * • Tajnika odbora indijskih kon-gresistov P. B. Seala so pooblastili, da poskrbi za publikacijo dveh knjig Subhasa Chandrea Boseja. Ena teh knjig je Bosejeva biografija, druga pa «Boj Indije». JUL. KRAJINA Javno obvestilo št. 11 Prijava zemljiftč posejanih s žitom Trst, 17. maja Zavezniška vojačka uprava je izdala javna obvestilo št. 11: Na podlagi ukaza, ki Je v pripravi, bodo morali vsi poljedelci in pridelovalci Žita na področju «A» prijaviti zemljišča, ki so Jih posejali z Žitom. To prijavo Je treba narediti do 5. junija t. 1. in nasloviti na občinski urad kmetijskega odseka (U.C.S.E.A.), in sicer na posebnih obrazcih, ki jih izdaja omenjeni urad. Proti tistim, ki ne bodo vložili točne prijave, bodo ravnali v smislu določb novega ukaza. ŠPORT Drobna namizna sol je bila med vojno silno redka udobnost. Tako ni bUo samo pri nas, marveč povsod po svetu. Zdaj je proizvodnja skoraj povsod spet prišla v redni tek. Izdelujejo jo z izparevanjem slanice. V Angliji je glavno srediSče proizvodnje srednji Chcshire. Slika prikazuje obsekavanje in čiščenje solnih kvadrov v sušilnici solarne v Neu> Cheshire-Nortivich. TEKME ZA DAVISOV POKAL JUGOSLAVIJA PREMAGALA EGIPT Beograd, 17. maja Jugoslavijo, ki je leta 1939 zmagala v evropskih izločilnih tekmovanjih za Davisov pokal, bodo zastopali v drugem kolu, ki bo koncem maja, proti Češkoslovaški trije teniški igralci, zmagovalci iz leta 1939, ki so letos premagali Egipt v prvem kolu. Jugoslavija je že prej zmagala v obeh igrah pošdincev in v dvojicah, v sredo pa je v zadnjih dveh igrah premagal Mitič Schaf-feva s 8:0, 6:1, 6:3, Palada pa je porazil Mayerja s 6:0, 6:1 in 6:2. V drugem kolu tekmovanja za Daviacv pokal se bedo sreča'e: Francija-Svica, KitSJska-Belglja, Svedska-Irska in > Jugoslavlja-Ce-škoslovaška. Takme morajo biti odrigrane do 28. maja. TRST Slikarska razstava A. Černigoja V soboto 18. t. m. bodo v galeriji S. Giusto odprli slikarsko razstavo A Černigoja, na kateri nam bo umetnik prikazal vse svoje delo, ki sega več let nazaj. S tem bo prikazana razvojna pot in smer, ki jo Černigoj zastopa daaes. Razstavljenih bo okoli 38 del, motivov iz: tržaškega okolja, večinoma oljna tih slik. Razstava bo odprta do 1. junija, t. 1. Upravni okrožni ukaz št. 21 Podpolkovnik J. C. Smuts, okrožni komisar za tržaško področje, je z upravnim okrožnim ukazom št. 21 določil, da izpadejo iz komisije za izdajo trgovskih dovoljenj in iz komisije za izdajo de. lavskih knjižic v občini Sv. Kacjan ob Soči, naslednje osebe: Aloisio Luigi, Gregorin Giovaont, Gregorin Vaieric in Colombi Giuseppe; odredil je imenovanja naslednjih oseb, in sicer v komisijo za izdajo trgovskih dovoljenj in komisijo za izdajo delavskih knjižic: Jannisa Luigia, Giovannij Battista, Bertogna Vittoria, Zorzina Itala, Tonuina Antonia. PREHRANA na Japonskem NETOPIRJEV RADAR - ČUDO NARAVE Netopir, ki plahuta v temi ujame žuželko s čudovito natančnostjo. Ce leta v zatemnjenem prostoru, najde svojo pot, ne da bi se kam zadel. Kako je to mogoče? Netopir nosi a seboj zvočni čut, nekakšno radarsko napravo, ki ga vodi. Radar deluje s pomočjo Izžarevanja elektro-magnetskih žarkov, ki jih predmet, na katerega nalete, odbija. Nato se vračajo k radarskemu sprejemniku. Valovi, ki jih netopir oddaja in nato odbite spet^ sprejema, so zvočni valovi. Ti so tako kratki, da jih človeško uho ne more dojeti. Zaradi tega jih imenuje jo supersemične valove. Tl valovi pa niso njegova edfna oprema. Netopirji oddajajo štiri različne vrste zvočnih valov. Dr. Hamilton Hartridge, član britanske znanstvene akademije jih označuje: 1) brenčanje, ki ga poslušalec ne more slišati, dokler ni popolnoma blizu; 2) signallzacijski glas, ki Ima okoli 7.000 ciklov in traja približno četrt sekunde; 3) supersonični glas, ki ima le redko manj kot 30 000 ciklov na sekundo, običajno pa leži med 40.000 in 68.000 'ciklov na sekunda To je vodilni glas in netopir ga lahko oddaja bodisi v e-nem sarrem utripu, ki traja približno stotinko sekunde, ali pa v večih utripih, ki se večajo od 5 do 10 na sekundo, če netopir miruje, od 20 do 30, ki začenja polet in za kratek čas tudi na 60, če je neposredno pred njim ovira. Četrti glas, ki ga oddaja netopir, je podoben zvenečemu udarcu, ki ga je mogoče slišati povsod v majhnem prostoru. Signallzacijski glas, ki Ima približno 7.000 ciklov na sekundo, odbijajo vsi predmeti; netopir ga u-porablja enako kot vodilni supersonični glas takrat, kadar hoče biti obveščen, čemu se je treba izogniti. Netopir ga lahko oddaja samega, lahko pa ga spremlja tudi supersonični vodilni glas. Supersonični glas je v svoji učinkovitosti v pogledu določanja pred-, ieAov, od katerih se bo odbil, odvisen od kračine svojih valov. Su-personlčna naprava pa pozna še neko omejujočo okoliščino, to je sposobnost netopirja samega, ali bo sUšal odbiti glas, kar se seveda zmanjšuje z njegovim letom po zraku. Za dober uspeh je torej najkoristnejša frekvenca okoli 50.000 ciklov m ta račun so potrdili poizkusi v majhnem prostoru, kjer so morali netopirji letati v temi. Netopir ima vsekakor sposobnost, da se izogiba zavesam ali žici, ki je napeljana po sobi ln da opazi razliko med takšnimi predmeti ln žuželkami, ker se žice izogiba, zaleti pa se proti žuželki. Njegova sposobnost mu daje natančne podatke, ali je ali ni pred njim prosta pot, oz. če pot nadaljuje, ali ni pred njim nevarnosti. Netopir bo seveda izgubljen, če naleti na drobno mrežo ali kopico finega materiala, za katerim je trden predmet, kot n. pr. na lase na glavi neke osebe, v katero se lahko zaleti. Toda šesti čut zadostuje za vse pogoje, na katere naleti v naravi. V naravi netopir lahko oddaja nepretrgan glas, signallzacijski glas približno 7000 ciklov, ali pa ga lahko oddaja poleg visokovalovnega supersoničnega glasu. Se več, netopir lahko prekine supersonični glas. Prekinitev je lahko namerna in število ciklov netopir lahko izpre-minja. Zviša jih, kadar so pred njim ovire in ziranjša, ko je ovire že presodil. Korištni namen Je v ocenjevalnju odboja, ki se odbija od obdajajočih ga predmetov brez prestanka. Ti odbojni zvočni valovi so mnogo šibkejši od valov, ki jih oddaja netopir. Posebno šibki so, če prihajajo na netopirjeva ušesa od majhnih predmetov, kot so n. pr. žuželke, ali pa od drugih predmetov, izmed katerih navajamo kot poizkusni primer žico. Ce bi netopir poleg tega stalno oddajal supersonični glas, bi se utegnilo zgoditi, da bi preslišal šibkejše odbojne valove, posebno ker je netopirjev oddajnik — usta ali nos — zelo blizu njegovih ušes — njegovega sprejemnega organa. Nasprotno pa prihajajo šibki odbojni glasovi do netopirjevega ušesa med oddajnimi utripi supersoničnih valov, to se pravi v intervalih tišine. Verjetno je, da mora netopir oddajati glasove odsekano in da mora število prekinitev povečati, kadar se razdalja do ovire zmanjšuje oz. kadar postaja potrebno povečano ugotavljanje prostora. Ne- topirjeve slušne sposobnosti so mnogo večje konrelušne sposobnosti člo- veškega bitja. Človek lahko posluša glasove, ki imajo od 16 do 16.000 ali 20.000 ciklov na sekundo: slušna meja za netopirja pa je od 30 do 98.00A ciklov na sekunda Pri človeku slušna sposobnost pri 5000 ciklih na sekundo že pada, pri netopirju pa je pri 60.000 ciklih še vedno močna. Primerjava med supersoničnim glasovnim valom, ki ga oddaja netopir in ired elektromagnetskim kratkim valom radarja je naslednja. Najkoristnejša frekvenca netopirjevega predomega supersoničnega vala je 50.000 ciklov. Frekvenca radarskega elektromagnetskega vala pa Je 30 milijard ciklov. Dolžina supersoničnega vala je 7 desetin centimetra, dolžina elektromagnetskega vala pa je 1 centimeter. Elektromagnetski utrip traja 1 milijoninko sekunde. Netopir oddaia utripe, ki se gibljenjo med 16 do 60 na sekundo, elektromagnetski utripi pa znašajo 200 ali več na sekundo. Sprejemnik na letalu, ki sprejema odbite elektromagneta^ valove, je v teku oddajanja ut-i-pov neobčutljiv za sprejemanje; u-šesa netopirja so enako v teku oddajanja supersoničnega glasu neob-čutljiva. Netopir pa ima pred radarjem to naravno prednost, da sliši oddane valove. Ima dvoje ušes m glas, ki jih doseže ob različnem času in sicer zaradi razdalje enega ušesa od drugega, usposablja netopirja, da bolje ugotavlja njih vir. Da smo poučeni o teh in drugih vprašanjih proizvajanja in mehanizma netopirjevega radarja, se moramo zahvaliti dr. Hamiltonu Hartridgeju. Ce izvzamemo zveneči udarec, ki smo ga navedli kot četrto vrsto zvočnih valov, ki jih oddaja netopir, smo videli, da oddaja ta čudovita žival poleg tega še tri druge vrste glasov z različno frekvenco. Ker so te frekvence tako različne, je komaj verjetno, da bi jih oddajal isti vibracijski zvočni mehanizem. Supersonični in signallzacijski glas, ki ga oddaja netopir, lahko proizvaja isti organ. Ta organ je v netopirjevem grlu. Zdi se, da nekateri netopirji lahko proizvajajo oba glasova naenkrat. Nekatere vrste netopirjev imajo lahko morda celo tri čeprav so u-gotovili, da imajo dve oddvojeni napravi. Ta dva organa, ki sta običajno ločena, se pri požiranju združita. Združena sta tudi takra^. kadar Jih drži skupaj dih m sicer zaradi močnega mišičnega giba. Kako oddaja netopir supersonični glas; skozi nos ali skozi usta, s pomočjo enega izmed teh organov, ali z obema? Eden izmed namenov netopirjevih poletov je, da zbira med nočnimi žuželkami s široko odprtimi usti svojo hrano. Ozadje ust mora biti zaprto, sicer bi lahko žuželka ali pa nje del prišla y netopirjeve dihalne organe In povzročila kašelj. Usta torej niso uporabna za dihanje ali za oddajanje supersoničnega glasu, kadar netopir lovi hrano. Netopir torej diha In oddaja te glasove z nosom. Loveči netopir diha skozi nos. (E. S. Grew - The Illustrated London Netvs) Japonci so imeli nedavno prve zares demokratične volitve, pod nadzorstvom generala Douglasa MacArthurja. Volilo je okoli 30 milijonov volivcev; med njim prvič tudi žene. Udeležba je bila visoka: 72.3%. Prvič v zgodovini Japonske so se svobodnih volitev lahko udeležili tudi komunisti. Volitve so potekle v redu, brez incidentov in. brez prevar. Pred volitvami je vsaka stranka sme;a delati volivno propagando. Levičarji so n. pr. med demonstracija, mi celo zasedli palačo ministrske, ga predsednika Kijuro Sidehare. Japonci so se pri svobodnih volitvah odločili, da volijo desničarje. Razmerje v novem parlamentu je: desnica je dobila 368 sedežev, levi. ca pa 97. Po strankah so mandati razdeljeni: 141 liberalci (v stvari konservativci), 91 naprednjaki, 82 neodvisni, 38 manjše stranke in 16 zadružniki; 92 socialni demokrati iti 5 komunisti. Izmed 2.781 kandidatov je bil prvi izvoljen Yukio Ozaki, 86-letni »bog usiavne politike*, ki je bil poslanec vseh 57 let japonske par. lamentarne zgodovine. Na pol slep in gluh se ni udeiežil volivne propagande, toda njegov volivni okraj ga je spet izvolil, kakor vedno. Izvoljenih je bilo skupaj 33 poslancev starega japonskega parlamenta in več žena, katerih može so komisije za čiščenje zavrgle kot kandidate. Vsega so izvolili 465 poslancev, er.o mesto pa še ni zasedeno, ker socialno demokratski kandidat, ki je zmagal, ni dobil zadostnega števila glasov, ki bi mu po zakonu upravičilo dosego poslanskega mesta. Voditelji strank, ki so bili izvoljeni, so naslednji: Liberalna stranka: Ičiro Hato-yama je dobil 106.000 glasov. Socialno demokratska stranka: Tetsu Katayama, 58-letni glavni tajnik stranke, je dobil 187.000 glasov. Naprednjaki: Tako Saito, dolgoletni član parlamenta, ki ga je leta 1940 izključil, ker je nastopil proti japonski zasedbi Kitajske, je dobil 122.000 glasov. Komunisti: med petimi poslan, ci sta tudi oba voditelja: Sanji Nozaka, ki je preživel 15 let v begunstvu, zaradi «nevarnih misli*, in Kyuiči Tokuda, 51-letni odvetnik, ki je leta 1922 ustanovil ja. ponsko komunistično stranko. IZ SLOVENIJE Razdeljevfoije mleka. Ob sobote 18. pa do 30. maja bodo razdeljevali naslednje količiti* mleka' 1) umetno hranjenim otrokom po 12 škatel izhlapelega -r/ieka; 2) bolnikom po 6 Šketa; izhlapelega mleka; 3) pot»c»nIkom od 4 do 65 let po NA gr mleka v prahu; 4) delavcem zaposlenim pri nevarnih dušljivih delih po 500 gr mleka v prahu-Cena mleku v prahu 58 lir za kg iti izhlapelemu mleku 19 lir za škatlo. Zaradi demonstracij Včeraj popoldne se je mor* pred Zavezniškim vojaškim sodi ščem zagovarjati Ivan Cuk, ct> tožen, da so ob priliki aretacij* 1. maja našli pri njem veliko pal co. Obtoženec je izjavil v svoj* obrambo, da mu je neki stanovale* v hiši dejal, da namerava nek* neka skupina demonstrantov at pasti njegovo stanovanje, kjer J< s imel izobešene jugoslovanske J* f stave. Zato je odšel s palico •*, cesto, da bi se prepričal o nevaf nosti. Predsednik sodišča, p« ročnik Miller, ga je spoznal kiju' zagovoru za krivega in ga je ob sodil na pet dni zapora, ki jih j* C.uk že odsedel. Drugi obtoženec je bil Iva« Krifman, ki so ga videli oborož* nega z nožem, ob priliki aretacij* pa so naši! pri njem naboj za saj mokres. Križmana so obsodili #* 16 dni zapora. V Ljubljani so nedavno pričeli s tekmovanjem za amatersko šahov, sko prvenstvo Slovenije. Udeleženci turnirja igrajo vsak dan v ka. varni Evropa in imajo za prvih 40 potez na razpolago 2 url ln pol. Doslej so odigrali tri kola. V okviru razstave «OF v domovinski vojni* so odprlj reprezentativno razstavo slovenske upodabljajoče umetnosti, ki napolnjuje vse prostore Jakopičevega pavljona. Na razstavi sodeljuejo skoraj vsi slovenski slikarji in kiparji, vsak z dvema do tremi deli. Ministrstvo za trgevino in preskrbo LRS je sklenilo, da bo izdalo posebne obrazce, ki bodo služili po. plsu kmetijskih gospodarstev zaradi odkupa m oddaje krušnega z ta v gospodarskem letu 1946-1947. Obrazci so že v tisku. Popise kmetskih gospodarstev bodo morali sestaviti krajevni ljudski odbori in j h do konca tega meseca poslati okrajnim odborm. r.ant Jaka Avšič je napisal «Naš prvi pohod v Beneško Slovenijo*, Kateremu je napisal uvod dr. Fran Zwltter. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Ljubljani ja razpravljala proti naslednjim vojnim dobičkarjem: Svečarna Pax, Kopač in Stele, Celovška cesta (129.393 din); Konsumna zadruga za ljubljansko okolico, sv. Jerneja c. (37.014 din); »Alpeko*, gradbeno industrijska družba. Tyrševa c. *1.332.468 din); Opeka, d,z , o.z., M klošlceva 6 (269.932 din). Dekanat pravne fakultete lju. bljanske unverze javlja, da bo imel univerzitetni docent dr. Lev Svetek v teh dneh nastopno predavanje o predmetu: »Nove smeri našega delovnega prava*. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Šiški v Ljubljani je razpravljala proti naslednjim voj-r.m dobičkarjem: Kalinsku Joži, trg. s čevlji, Celovška cesta; Pirnatu Leopoldu, čevljarju, Jernejeva ul.; Terlepu Matiji, kovaču in kolarju, Jernejeva. Tekmovanje je postalo delovni s:ftem slovensk.h rudarjev, pravi »Ljudska pravica*. Kljub temu, da so v prvomajskem tekmovanju dosegli lepe uspehe, so sklenili, da bodo pozvali vse rudarje ljudske države na nadaljnje trimesečno tekmovanje pod geslom »Premog je kri obnove*. Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal novo knjigo Juša Kozaka »Blodnje* (125 strani, cena 60, oz. 80 din). Knjiga vsebuje eseje in je razdeljena na dva, med seboj povezana dela: »Blodnje za neznanim* in »Blodnje za lepoto*. Delo pomeni mikavno izpoved, ki jo je pisec napisal o sebi in o svojem duhovnem razvoju. Znemtveiu inst tut je izdal 4 r.ove brošure, ki obravnavajo vprašanje Slovenskega Primorja. Nova ‘dela so: dr. Anton Melik »Trst ln severna Jugoslavija*; isti avtor je napisal brošuro »Gorica*; dr. Bogo Grafenauer prikazuje v brošuri »Kanalska dolina* etnografski razvoj tega področja; generallajt- Za konec preteklega meseca so izšle prve štiri števiike »Novega Konec razdeljevanja. Sepral opozarja vse potrošnike, da poteče z jutrišnjim dnem rok za nabavo koruzne moke, graha in paradižnikove mezge; to velja za pokrajino. V mestu In pokrajini se bo končalo razdeljevanje testenih in riža. Dve oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov yčeraj sta se morala pred i * rednim porotnim sodiščem zagovarjati bivši vojak Gianpiero Tru® co in bivši jetniškt paznik Giusep pe Rovello; oba je sod šče oprostil*! zaradi pomanjkanja dokazov. Trueco se je moral zagovarjal zer.adi obtožbe, da je ovadil ko* partizana dva svoja tovariša, ki st* služila v istem polku kot on; Nem-! ci so enega obsodili na smrt, drN' gega pa na 5 let prisilnega dela. Nato je sledila razprava pro!' Rovellu, ki je bil obtožen, da je p® kazal zloglasnemu Collotiju neK’ listič, ki ga je v poslani slaščic1 skrila Cecilija Batičeva, z nam« nom, da bi ga dob i njen zaprti brat S tem dejanjem je Rovello povzr* > čil, da so Batičevo Nemci odpeljal J v internacijo. GledaltSče Fenice Danes zvečer bo ob 20. uri v gl* dallšču Fenice velika varietejsk* predstava, v priredbi 7 Welf* re Entertainmentsa; predprod* ja vstopnic pri gledališki blagajni1 Odlikovanje ravnatelja tednika 88. divizie sveta*, centralne t pizirane sloven, eke revije, ki jo za- Društvo slovenskih književnikov izdaja Državna založba Slovenije. Za uredništvo odgovarja Juš Kozak. Nova centralna revija je nadomestila tradicionalni »Ljubljanski Zvon*, »Sodobnost*, »Dejanje* ter »Dom in Svet*. V Dolžalah se je prostovoljnega cestnega dela udeležilo 190 prostovoljcev, članov sindikatov, AFZ in ZMS. Opravili so 1306 delovnih ur in prekopali 239 kub. metrov materiala za razširitev cest. Pri valjanju cestišča so posul; 205 kub. metrov gramoza. Umrli so: Zinka Knez-Modic, inž. Marjan Koželj, Pavel Pintar, glav. ni postajni blagajnik, vsi v Ljubljani; Ludovik Mesel v Pramu, Jože Svetina v Koroški Bell. PULJ UPNIKOM DRUŽB KI SO V LIKVIDACIJI Puljsko finančno predstojništvo obvešča v zvezi z obvestilom, ki so ga že objavili v nekaterih krajevnih dnevnikih 10. oktobra 1945, da je rok za predložitev prijav terjatev do razpuščenih fašističnih organizacij in ostalih tvrdk, ki so v lik. vidaciji, po ukazu St. 12 ZVU za izjemne primere končnoveljavno podaljšan do 30. junija. Po tem roku ne bo mogoče več upoštevati nobene prijave. Včeraj zjutraj je bila na trgu Crispi, pred glavnim stanom 88. anveriike divizije, kratka slovesnost, ki ji Je prisostvoval tudi general I«. C. Japnes, načelnik ameriškega štaba za Sredozemlje. Med slovesnostjo so odlikovali a rane glasbe; 20.40 angleška lekcij«; 21.05 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Igorja Markovič«’ 23.25 nočno zabavišče. Sobota, 18. maja 7 glasba za dobro jutro; 7.55 Pe' stra jutranja glasba; 11.30 pr«®®* iz Vidma; 12 orkester Nicelli; 12", predavanje v slovenščini; 13;1 športna poročila; 13.30 P?«,, glasba; 14 predavanje v ital; l*-1 pregled vesti. Glavni uredniK: PRIM O 7. B. BRDNIK Izdaja L. I. S. P. G. WODEHOUSE 29. NimiMR PSIIITH »To se pravi*, je priznal Psmith, «povzetek večernih dogodkov. Toda radi bi vas prosili, da bi bili tako dobri, da nam spet najdete prijatelja Repetta in da ga prisilite, da mi kupi nov klobuk*. »Poiskali ga bomo*, je prizanesljivo dejal eden izmed policistov. »Toda ravnajte vljudno ž nj.rn*, se je priporočil Psmith. »Zdi se ml, da je prijatelj Ropetto zelo občutljiv*. Drugi policist je izrazil mnenje, postaja Jack Repetto vedno da bolj iznajdljiv. Tretji policist mu je priznal: »Jack*, je pripomnil, «je bil tudi v preteklosti precej živahen*. Razloiil je svojim poslušalcem, da po njegovem mnenju Jack greši, če misli, da so newyorčki policisti razbrzdani. »V zadnjem času sp preveč izpostavlja*, sta priznala njegova prijatelja. Zdelo se je, kot da bi bili visoki uradniki, ki grajajo delo kakšnega mladega in novega uradnika, ki sedi v uradu s klo- bukom na glavi. Res se ta-le Jack obnaša nepravilno. «Strogost zakona je res strašna*, je komentiral Psmith. »To- rej, zanačamo se na vas; zdaj pa gtunjo ali s svojim bratcem; toda bi vas prosili, da nam pokažete, kje je najbližja postaja podzemske žaleznice. Zdi se mi, da je to, kar si najbolj želim v tem tre-notku, vesele luči Velike Bele ceste*. xvn 'GVERILJA’ Tako se je zaključil prvi del sovražnosti; zmaga je bila, po splošnem mneuju, na strani 'Lagodnih trenotkov’. Vendar je Biily W!ndsor skomizgnil z ramami, kot da ne bi bil dodobra prepričan, ko je Psinith govoril o zmagi, »Rezultat mi ni dal posebnega zadoščenja*, je dejal. «Zmaga», je komentiral Psmith »ni bila brez krvi. Uho prijatelja Bcadyja, moj klobuk... Niso neumnosti. Vsekakor se mi zdi* da smo se dobro izmuznili. Odstranitev prijatelja Repetta ima svojevrstni pomen. Ne poznam veliko takšnih ljudi, ki jih ne bi rad srečal v samotni ulici. Rodil se je z navado, da mlati svoje brate z vrečico, napolnjeno s peskom. Morda se je prepričal o tej svoji nadarjenosti le po malem. Morda se je izvežbal v tem športu s kakšnim članom svoje družine, tako da je poizkušal, če je dovolj spreten: n- pr. s pe- potem se ni mogel več odreči poklicu. Vrečica s peskom je postala njegova najboljša prijateljica; nato je nadaljeval s takšnim delom, ker mu je bilo potrebno. Prava tolažba je zame, če pomislim, da bo prijatelj Repetto vsaj za nekoliko časa ostal v ozadju*. «Zakaj pa mislite, da bo tako?*. «Mislim, da ga bo zakon prisilil za nekaj časa v kakšno celico*. «Ni mogoče!* je vzkliknil Billy. «Imel bo alibi*. Fsmithu je padel monokel z očesa. Ponovno ga je vrinil v očnico in začudeno ^pogledal Billyja. «Alibi? Kako je mogoče, če smo trije, ki lahko pričamo, da smo ga videli na onem mestu?*. «Toda našel jih bo trideset, ki bodo prisegli, da Je bil pet kilometrov daleč!*. »In sodišče mu bo verjelo?*. »Seveda*, je odgovoril Bllly- «!**' so ljudje, ki bi mogli škodovati takšnemu 'gangsmanu’, razen č* jih ne bi spravili z ramami ob zi . Politiki nočejo takšnih zločincev obsoditi na ječo, posebno zdaj. ko se bližajo volitve za novega župana. Ali ste slišali kdaj govoriti o Monku Eastmanu?*. «Mislim, da nisem še nikdar sli. šal tega imena; prijatelj W!ndsor; vsekakor, četudi sem bil kakšen-krat prisoten, ko so ga izgovorili, sem pozabil. Kdo je ta gospod?*. »Bil je poglavar tolp«, ki se imenuje East Side, prej ko je prešla pod Kida Twista». »Res?*. «Mnogokrat so ga prijeli, toda vedno se je rešil. AH veste, kaj je rekel nekoč, ko so ga prijeli zaradi nekega umora v New Jerseyu?». »Bojim se, da ne vem, prijatelj ■VVindscrr. Povejte mi TBe, do pičice*. «Rekel je: ’Le aretirajte me! Toda pazite, kaj delate; Imam znance, v tem mestu. Več kot polovica newyorških politikov’ mi je dolžna, če io jih izvolili!'. Tako je rekel*. «Njegov govor* je dejal Psmith »priča, da uporablja lepe izraze. In kaj se je zgodilo potem? Ali so ga vrnili prijateljem in sorodnikom?*. »Gotovo! Kaj mislite, torej? Vse. kakor Jack Repetto ni Monk Eastman, toda podrejen je Spideru Reillyju. A Reilljr ima stike z da-lckosežnlmi ljudmi. Zato bodo Jacka oprostili*. «Kot se mi zdi, prijatelj*, je zamišljeno dejal Psmith, »bo moje bivanje v tem mestu zahtevalo celo premoženje, zaradi klobukov*, Billy je dobro prerokoval. Policija je ukrenila, kar je mogla. Nekega dne je aretirala gospoda Repetta, ki je prišel pred sodišče. Toda kakšen ganljiv prizor bratske ljubezni in prijateljstva! Enajst mladeničev s temnimi očmi in * maziljenimi lasmi, nežni ho jagnjeta, toda odločni, so drug za drugim pričali In prisegli, da je takrat, ko so neznanci izvršili napad, bil Jack v njihovi družbi ln vsi skupaj so bili v nekem lokalu, kjer so se veselo zabavali. Sodnik jo obtoženca oprostil. Ko je Re. petto pozneje srečal na ulici Bil-lyja tu Psmitha, ju Je osorno pa. gledal. Billy se mu je prlhllžal. «OprostiH so vas, dobro*, J« jez-po dejal; «toda, če ne izginete takoj m če mislite, da me boste še dolgo časa gledan tako, vam P®-vem, da boste končali ob zidu. O®' kurite!*. Repetto jo je res odkuril. Tako se je zma£a spremenila ' poraz in BillyJeva brada J® P08*®' la še bolj voglata ln oči so se m® Se bolj svetlikale; pohlepno je č«' ; Kal na prihodnji spopad. In re«- * napovedali so 'Lagodnim trenot' kom takšno gveriljo, kakršne "j pomnil Se noben drugi nevvvoršh1 list j Wheeler, ki je bil ravnatelj upr”; ! ve 'Lagodnih trenotkov’, je pr,flC se! prvo vest Wheler je bil čl za katerega vse, kar se je dog«Jal° na svetu, med tem ko je uradu, ni imelo nobenega P01”!” na; njegov posel je bil, da j« zoroval tedenske izdaje lista. yL Bili6 gova vsebina ga ni zanimala. - ^ v službi, od začetka, toda nikoli n! prečital niti besedice 'Lagc^ft trenotkov’. Delal je z zavoji. da. bi bili milo. Učeni članki spoda Wilberflossa, humor ^ spoda B. Hendersona Ashcr^( nežna svetovanja Luell Grahv ^ Watermanove, so bile zadev®’ f0 so mu‘bile popolnoma tuje potekale izven njegovega ur« ^ Bil je izdajatelj in potem izdajal. (Nadaljevanje prihod^