Leto XXm., št. 71 Lfabllana, torek 30. marca 194?XX1 Cena cent. 80 Upravnijtvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 3. TeJefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseracoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon ?t. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št- 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conri. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Ishaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno lir 18.—% sa inozemstvo vključno • »Poaeddjskim Jw troma Lit 36.50. Uredoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. S. telefoo _faev. 31-22. 31-23. 31-24._ Roltopiil n ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pub* bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Violenti contrattacchi ln Tunisia L'azione avversaria duramente ostacolata — Intervento dei veiivoli dell'Asse nella lotta II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 29 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1038: Nei settore meridlonale del fronte tuni-sino nostri violenti contrattacchi, appog-giati da mezzi corazzati, hanno duramente ostacoiato 1'azione avversaria. Sotto la pressione di preponderantl forze nemiche alcunl caposaldi sono stati sgoin-berati. Veiivoli italiani e germanici intervenivano nella lotta; in duelli aerei cacciatori tede-sclii abbattevano due apparecchi. DUCE MED SVOJIMI LETALCI Resnobne proslave ob 20 letnici ustanovitve Kr. letalstva — Visoka Ducejeva pohvala letalcem - Torpedna letala nove konstrukcije Siloviti protinapadi v Tunisu Sovražna akcija mečno ovirana — Poseganje osnih letal v borbo Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 29. marca naslednje 1038. vojno poročilo: V južnem odseku tuniškega bojišča so naši siloviti protinapadi, ki so jih podpirali ©klopni vozovi, močno ovirali sovražno akcijo. Pod pritiskom močnejših sovražnih sil so biie nekatere postojanke izpraznjene. Italijanska in nemška letala so posegala v borbo; v letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili dve letali. Anglosaška raa&cčaranfa v Tunisu Stockholm, 27. marca. s. Objavljeno je bilo pismo, ki ga je general Montgomery poslal Churchillu pred začetkom zavezniške ofenzive. Pismo nedvomno kaže, kakšno ttžko nalogo so si naprtili Angleži in njihovi zavezniki. Montgomerv pravi v tem pismu, da je priprav* Ijen na »zelo trd odpor Rommca in da bo bilka, ki bo najsiloviteiša izmed vseh v kate-rh so se Angleži doslej borili, potekala z menjajočo se srečo«. Ves optimizem, ki so ga londonski krogi v tednu pred pričetkom ofenzive kazali, se ie docela razblinil. Angleški vojaški strokovnjaki p šejo. da zavezniki ne bodo imeli samo opravit z rešitvijo težavne naloge, temveč bo postal izid bitke lahko popolnoma ugoden za Os in bi pomenil pravo katastrofo za Angleže in Američane, če ne bodo postopali z največjo prev dnostjo. »Dailv Mail« piše. da je Rommel vsekakor zbral v Tunisu mnogo vojakov ;n potrebščin ter se popolnoma pripravil na dokončen napad zaveznikov. Vojaki Osi. dodaja list, se borijo kakor tigri. Z vsem tem London inW ashing-ton nista računala in vse kaže, da sta se v svojih računih zopet zmotila. Montgomery je zagrešil napako, da je podcenjeval sovražnika in ni videl, da bo bitka na črti Maretha še bolj huda in krvava za 8. armado, kakor je bila pri El Alameinu. Major Sheppard piše v »Dailv Heraldu« do-slovno: Šele sedaj vemo, kakšne ovire so na naši poti. Marethova črta je mnogo močnejša, kakor so mislila naša poveljništva. B'tka bo zelo dolga in nas bo stala mnogo krvi, toda vsak neuspeh bo vsaj zdravilna lekcija za optimiste, ki preplavljajo našo državo. CIvllssa fcomssas?Iata na Siciliji in Sarslissiji Rim, 28 marca. s. S Kr. dekretom z dne 23. marca so bili pri poveljstvih na Siciliji, in Sardiniji ustanovljeni komjsa-riati za civilne zadeve z nalogo, da vzpo-redijo civilno službo na obeh otokih z ozi-rom na vojno stanje. Za civilna komisarja sta bila imenovana prefekta Testa na Siciliji in Bruno na Sardiniji Povišanje pokojnin in Invalidnin Rim, 27. marca s. Objavljen bo zakonodajni ukrep, s katerim se po navodilih, izdanih ob 20-letnici fašizma, določajo pravila za povišanje starostnih in invalidskih pokojnin in novi ukrepi za davkoplačevalce v svrho kritja izdatkov za to povišanje. S tem ukrepom se vse starostne in invalidske pokojnine povišajo s 1. aprilom za 25J/o. Nadaljnji priboljšek, ki ga prinaša ta dekret, obstoja v povišanju od 300 na 500 lir in od 1000 na 1500 lir najmanjše in največje odškodnine v primerih smrti po 1. aprilu. Ukrep ne bo imel za posledico nobenih višjih dajatev v breme delavcev. Glavno breme bodo nosili delodajalci, ki bodo morali dvojno prispevati k zavarovanju za invalidnost in starost. Večina delavcev bo lahko prejela povišanje pokojnine skupno z obrokom za mesec maj. Večja zaposlitev invalidov v javnih ustanovah Rim, 28. marca. s. V predsedništvu ministra skega sveta se je sestala po6cbna komisija za proučevanje prošenj Nacionalnega združenja pohabljencev in vojnih invalidov in narodne ustanove vojnih invalidov. Prošnje predlagajo večjo zaposlitev pohabljencev in vojnih invalidov, zlasti enih iz sedanje vojne, in sicer v državni upravi in javnih zavodih Komisija je predlagala, naj sc zviša od 20 na 40 odstotkov kvota podrejenih mest. ki naj se poaelijo obvezno vojnim invalidom v državni upravi n v javnih zavodih. Pomožne ustanove s prostimi mesti, ki nimajo še predpisanega števila zaposlenih invalidov, morajo razpisal natečaje in rezervirati po zakonu pripadajoča mesta invalidom. Narodne javne ustanove naj sprejmejo v vsaki pokrajini primerno število invalidov v razmerju z ostalim osebjem, s č>mer naj se prepreči, da bi uradi v velikih mestnih središčih ne sprejeli preveč invalidov v škodo ostalih pokrajin. Komisija je predlagala tudi nekaj nkrepov, ki naj zagotovo vestno izpolnjevanje veljavnih pravil za zaposlevanje pohabljencev in invalidov v javnih ustanoah. Predlogi komisije so bili predloženi Duceju, ki jih je odobril in odredil, naj se takoj izvajajo. * Smrt 17-letnega mladeniča na bojišču V Rimu so te dni proslavili spomin 17-letnega Oskarja Lucangelija, avantgardista n prostovoljnega člana skvadrističnega bataljona »Tevere«. Lucangeli se je narodil v Rimu 30. novembra 1925 ter je živel v naselbini Acilia. Že njegov oče je bil član skvadrističnega bataljona »Tevere« in ko je sodeloval kot prostovoljec v abesinsk. vojni, si je njegov sin želel, da bi tudi sam dorasel za orožje. Ta želja se mu je izpolnila ter je kot sedemnajstletni k odrinil na bojišče, kjer ga je zadela krogla naravnost v srce. Rim, 28. marca. s. Dvajsetletnico ustanovitve Kr. letalstva so proslavili z resnobnimi obredi na letališčih in v letalskih ustanovah. Ob obletnici so izobesili narodno zastavo na rimskem kapitolskem stolpu in j na sor.atorski palači Kr. letalstvo je stra-i žilo v Beneški palači. Duce jc hotel podeliti pesebno svečanost dogodku, ki spominja na ustanovitev njegovega orožja, s svojo navzočnostjo med letalci Ob spremstvu šefa Glavnega stana, šefa štaba Letalstva ter šefov Glavnega stana vojske, Mornarice in Milice, podšefa Glavnega stana, podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika Kr. karabinjerjev je bil Duce sprejet na nekem letalskem oporišču od podšefa Glavnega stana Letalstva ter cd generala, eskadre. generala divizije in generala hrig. Kr. Letalstva. Ob predp:sanih zvokih tromb in pozdravu postrojenih oddelkov je Duce najprvo pregledal častno stražo. ' nato so pa na letališčih dvignili njegov praper. Duce je nato uniformi prvega maršala imperija pregledal oddelke, obsegajoče bataljone Kr. letalstva akadenrje, tečajev oficirskih gojencev, letalskih kolegijev in orctiletalskjh formacij. Poveljnik oddelka je podal rap rt. Godba Kr. letalstva je za-grala Kraljevo koračnico in Giovmezzo, ->be'em pa sta mogočno odmevala pozdrav Kralju in pozdrav Duceju. Po poklcnitvi pred zastavo letalstva, katero so za to priliko prinesli ra letališče, je Duce pregledi postrojene skupine. V popolnem redu so se vrstila letala skup'ne torpednih letal nove k nstrukcije. pripravljene za uporabo. Duce, kateremu sta šef štaba Kr letalstva in poveljnik skupine dajala pojasni- Mude sovražnikove izgube ob Usnenskem in Ladoškem jezeru Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V južnem in srednjem delu vzhodne fronte so bili tudi včeraj samo krajevni boji. Severnovzhodno od Orla je bilo v odseku ene pehotne divizije izmed 8 letal, Id so v nizkem poletu napadla, sestreljenih 7, med njimi 4 letala z znanimi bojnimi letalci. Južno od Ilmenskega jezera in tudi pri Ladoškem jezeru je sovražnik zopet začel napade, ki so trajali ves včerajšnji dan. Bil je s hudimi krvavimi izgubami zavrnjen Tudi včeraj je sovražnik obnovil svoje napade na številnih mestih tuniške fronte in je bil zopet krvavo zavrnjen. V južnem Tunisu so se izjalovili savražnikovi poskusi za obkolitev. Ob odločnem odporu in protinapadih naših gibljivo se borečih čet so nemško-italijanski oddelki v tem odseku fronte po načrtu zasedi nove postojanke. Pri napadih sovražnih letalskih sil na kraje v zasedenem zapadnem ozemlju je imelo prebivalstvo visoke izgube. Med temi napadi in ob norveški obali je sovražnik izgubil 18 letal. Oddelek nemških težkih bojnih letal je preteklo noč ponovno odvrgel na industrijski kraj Norvvjch mnoge rušilne in zaži-galne bombe. Živahno delovanje nemškega letalstva Berlin, 28. marca. s. V dopolnilo k današnjemu vojnemu poročilu se doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, da so boljševiki včeraj zopet napadli južno od Ladoškega jezera, toda samo na omejenem prostoru. Vsi poizkusi sovražnika, da bi tu vdrl v nemške črte. so se izjalovili v ognju nemških čet, ki so prešle v protinapad in zadale sovražniku krvave izgube. Glede delovanja letalstva v nekaterih odsekih vzhodne fronte se doznava iz tukajšnjih krogcv, da so skupine bombnikov včeraj na= padle s smrtonosno učinkovitostjo ofenzivne priprave sovražnika v odseku kubanskega mostišča. Izvedle so tudi uspele napade v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte na važne vojaške objekte in oskrbovalna središča. Med temi napadi so bila zadeta in porušena skladišča, železniške naprave in vlaki. Cilj novega silovitega napada iz zraka je bilo tudi mesto Batajsk in njegovo važno železniško križišče ter kolodvor v južnem odseku fronte, ki ga je letalstvo že prejšnje dni močno bombardiralo. Zaporedni valovi številnih bombnikov-strmoglavcev so se vrstili nad poslopji, med katerimi so bili remiza za lokomotive in važna skladišča vojnih potrebščin. Zelo številne bom* be velikega in največjega kalibra so zadele zgradbe, nad katerimi so se takoj dvignili visoki stebri dima ob oglušujočih eksplozijah. Napad je trajal skoraj dve uri in požari so bili vidni iz velike daljave. Istočasno so nemška letala zopet silovito napadla železniško križišče Svobodo, ki jo že več dni napadajo. Zadetih je bilo mnogo vlakov. Uspešna protiletalska obramba Berlina Berlin, 28. marca. s. To noč so angleški bembniki zopet teroristično napadli Berlin. Prileteli so kasno zvečer, ko se luna še ni po--kazala, v upanju, da bodo ušli nemškim nočnim lovcem. Še preden so bombe padle na Berlin, je bilo sporočeno, da je bilo zrušenih pet sovražnih bombnikov. Vsake četrt ure so potem prihajala poročila iz pristojnega vira o nadaljnjih letalskih zmagah, ki so jih dosegli nočni lovci in silovita obramba protiletalskega topništva. Prvi val sovražnih letali, ki mu je uspelo preleteti obrambni pas glavnega mesta z zapada in juga, je samo deloma dosegel mestno področje. Sovražni piloti so se morali v vsej naglici znebiti svojega tovora bomb in se vrniti. Drugi val je b:l popolnoma razpršen in pognan proti zapadu. Samo majhen odstotek sovražnih letal je lahko preletel zaporni pas in odvrgel rušilne in zažigalne bombe na biva lišča. Povzročena je b'la škoda zlasti v stanovanjskih hišah. Prebivalstvo je z gasilci požre« vovalno sodelovalo pri gašenju požarov in pn pomoči poškodovancem, da škoda ni bila prevelika. Med zadetimi poslopji so tudi bolnišnice in zgodovinska poslopja. Ni še mogoče prikazati popolno sliko škode, vendar sc lahko brez nadaljnjega trdi, da to pot Angleži niso dosegli cilja, ki so si ga postavili. Odbit letalski napad na Francijo Berlin, 29. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je včeraj pozno p. poldne oddelek sovražnih letal preletel področja ob izlivu Sen« v spremstvu lovskih letal. Nemški lovci sc takoj prestregli s;vražni oddelek in ga prisilili v borbo. Po doslej dospelih vesteh so nemški lovci sestrelili eno štirimotomo letalo in 6 lovskih letal tipa »Spitfire«. Sovražni oddelek je bil prs ljen odvreči iz višine svoj fcevor bomb, ne da bi mogel opaziti cilje. Povzročena škoda je nepomembna. Neko drugo sovražno letalo je strmoglavila ob zapadni francoski obali. Razen tega sta bili dve britanski lovski letali sestreljeni včeraj ob norveški obali. Žrtve boljševiškega terorja Rim, 27. marca s. Nansenova komisija je objavila naslednje uradne podatke o tragični bilanci boljševiških žrtev v Španiji in ostalih evropskih državah: Španija: Med revolucijo L 1936 je bilo umorjenih 12 škofov ter 17.500 duhovnikov in menihov. Letonska: V enem letu je bilo ustreljenih 1355 oseb, 32.895 oseb pa je izginilo. Bile so aretirane in odpeljane. Estonska: Umorjenih je bilo 1178 oseb. deportiranih 60.911, 6000 otrok je izgubilo očeta in mater. L. 1940 je bilo obsojenih 1308 oseb, L 1941 5063 oseb, v juniju 1. 1941 je bilo vrženih v ječo 1478 oseb, 1103 osebe so bile pa aretirane. Litva: Umorjenih 1100 duhovnikov, 15.000 Litovcev je umrlo po mučenju. Od 22. do 27. junija 1941 je bilo umorjenih 5000 oseb, od 14. do 21. junija 1941 pa deportiranih 50.000 oseb. Rusija: Ceka je od 1. 1917 do 1923 ustrelila 1,761.065 ljudi in sicer 25 škofov, 1215 duhovnikov, 6575 profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.850 oficirjev, 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov, 42.000 orožnikov, 19.850 uradnikov, 344.250 izobražencev, 815.000 kmetov in 192.000 delavcev. V letih 1922-1923 je lakota zahtevala 10 milijonov smrtnih žrtev, od teh 1 milijon samo v Ukrajini. 500.000 Nemcev z Volge je bilo deportiranih v S:birijo. Poljska: 1.800.000 ljudi je bilo odpelja-nih v Sibirijo, od teh jih je 1,400.000 izginilo. Turški trsk o angleškem izdajstvu Evrope Ankara, 28. marca. s. Turški tisk zelo pozorno zasleduje zadržanje londonskih političnih krogov, ki vedno bolj popuščalo spričo namer Rusije glede Evrope. Neki čianck v »Ti-mesu« predlaga, naj se prepusti po>ovica Evto pe boljševiškemu vplivu. List »Vakit« piše, da bi tak članek ne presenetil, če bi izšel v moskovskem tisku, ker izraža popolnoma bodočo boljševiško politiko, ker pa je bil objavljen v Londonu, daje povod za resna razmišljanja. V bistvu uničuje vse prejšnje trditve o svobod« evropskih narodov, ki jih je izrekla Anglija. la, je pregledal celotno postnojitev. Posadke vsakega letala so stale poleg svojih letal. Duce je govoril z mnogimi vedji posadk in je stopil v eno izmed letal, kot strokovnjak pregledal naprave ta orožje ter sc izgovarjal z letalskimi specialisti, katerim je zastavljal vprašanja. Od eskadre do eskadre je med Duceje-vim pregledom odmeval pozdrav. Dolgo in podrobno je Duce pregledoval nato naslednje postrojitve letal novega tipa, ki so jih ob tej priliki zbrali na letališču. Duce je hotel, da se v njegovi nazočnosti preizkusi orožje teh letal. Izvedenih je bilo nekaj poizkusov, ki so pokazali izredno moč orožja, konstruiranega v italijanski letalski industriji. Duce se je podal pred hangarje, kjer je bil pripravljen oder, na katerega je stopil s šefom glavnega stana Kr. letalstva. Oddelke, ki so se med tem postrojili v četvero-kotu, je kratko in ponosno nagovoril. Posadke so nato v zboru zapele »Giovinezzo« in himno Rima. Po izkazanih časteh je odšel Duce v neko opazovalnico in prisostvoval vežbam skupin in posameznih letal ter ob koncu izrekel svoje pop>lno zadovoljstvo. Duce je nato odšel z letališča. Oddelki so ga pozdravili s predpisanimi častmi. Potem je Duce sklical k raportu ob navzočnosti podtajnika in šefa glavnega stana Kr. letalstva letalske generale in šefe osrednjih ustanov v ministrstvu, katerim je izrazil svojo visoko pohvalo za njih delo v sedanji vojni. Nato je Duce sprejel italijanske letalske industrijce, kater m je dal navodila za delo ki naj se opravi v svrho ojačenja do mej človeške možnosti proizvajalna sposobnost naroda na področju letalskega oboroževanja. Proslave ob 201etnici letalstva je zaključil državni podtajn k general Fougier s poveličevanjem junaških dejanj letalstva v radiu. Ovekovečenje spomina Itala Balba Ferrara, 28. marca s. Davi se je sestal v vladnj palač: ob prisotnosti ministra Ci-nija odbor za počastitev padlih v Tobruku. Na seji so podrobno razpravljali o obširnem programu za razne pobude, ki se bodo postopoma izvšile za povel čevanje in ovekovečenje spomina Itala Balba. Sklenjena je bila takojšnja ustanovitev ustanove Italo Balbo, ki bo v prvem domu fer-rarskega fašizma zbrala dokumente o mnogoterem udejstvovanju Itala Balba. italijanskega tiska Rim, 28. marca. s. M!nister za ljudsko kulturo se je cb spremstvu državnega podtajnika, direktorja za zunanji tisk, direktorja italijanskega tiska in direktorjev agencij in listov v R:mu popoldne podal v ministrstvo za letalstvo in se poklonil v svetišču junakov letalstva, ob katerem .ie imel častno straž? odrei letalcev. Ministra je sprejel podtajnik Fougier z visokimi letalskimi oficirji. Miojster z ljudsko kulturo je položil velik lavorjev venec na ploščo, v kateri so vklesane imena slavnih padlih, in enak vcnec na ploščo Bruna Mu-ss ljnja s posvetilom: »Brunu, imetniku zlate kolajne — italijanski novinarji.« Eksc. Polverelli in zastopniki italijanskega tiska so ostali zbrani nekaj trenutkov z dvignjeno roko in ? mislijo na padle junake pred spomeniki. Kratek obred v strogo vejaškem slogu se je zaključil s pozdravom Duceju. Dopolavoro za družine letalcev Rim, 28. marca, s. Ob 20 letnici letalstva je Dopolavoro po nalogu PNF poslal v najmanjša in najbolj oddaljena vojna ali zasilna pristanišča junaškem tovarišem letalskega orožja otipljiv znak. misli celotnega italijanskega naroda, predstavlja^ joč ljubko darilo in uro duhovnega odmora. Pokrajinski dopolavoristi so pod vodstvom fašističnih federacij tekmovali med seboj v najrazličnejših pobudah. Niso prirejali samo razvedrilnih manifestacij, temveč so se posvetili tudi ranjencem ter družinam padlih letalcev in sirotama letalcev ter družinam manj premožnih tovarišev letalstva, ki so na najbolj oddaljenih frontah. Organiziranih je bilo na stotine predstav. kinematografskih uprizoritev in loterij ter je bilo razdeljenih na tisoče denarnih nagrad. Fašistične žene so podarile nekemu oddelku letalstva v Genovi prapor. Trje prapori so bili darovani tudi trem oddelkom v pr krajini Taranfco, kjer je pokrajinski Dopolavoro podaril med drugim tudi rad jske aparate. V Goriziji sc prired5tve obsegale tudfi velik športni nastop s sodelovanjem 200 atlete v letalstva. V Veneziji je pokrajinski Dop: 1 avoro razdelil med tovariše letalce znak v spomin na proslavo 20 letnice z levom sv. Marka kot simbolom j>Sp-renissime«. Za spominske slavnosti je OND dok čil nad 4 milijone lir. Na Egejskih otokih in v Grčiji so bTle prireditve posebno pomembne. Predsedništvo OND je znatno prispevalo za boljši uspeh prireditev. V krajih, kjer so nemški oddelki, so b;le prireditve, na katerih so se pobratili z veliko prisrčnostjo letalci Osi Povsod so proslave dale povod za izkazovanje hvaležnosti in ljubezni do Duceja. Gorlngova poslanica Duceju Rim, 28. marca. s. Letalski general eskadre Max vitez von Tohl, nemški letalski ataše pri nemškem veleposlaništvu v Rimu, je ob spremstvu drugega letalskega atašeja, izročil Duceju naslednjo poslanico: »Duce, Vaše slavno sinje orožje lahko na današnji dan s ponosom gleda na svoje 20-letno življenje. Kot prvi državnik ste spoznali važnost močne letalske sile kot avtonomnega orožja ter ste napotili navdušenje in konstruktivne sile svojega naroda za uresničenje te naloge. l*od vodstvom nepozabnega prj-atelja letalskega maršala Itala Balba je bilo ustvarjeno sredstvo, ki je v viharnem zagona kmalu delalo čudeže v svetovnem letalstvu. Polet na 55.000 km podpolkovnika De Pineda leta 1924., brzinski rekordi majorja De Bar-madija in marešala Angella leta 1926% poleti atlantske eskadre leta 1930. in 193*2. in višinski rekord podpolkovnika Pezzija leta 1937. so bili akcije, ki so vzbujale pozornost in so nepozabni mejniki v razvoju letalstva. Med zavzetjem Abesinije in v španski vojni je Vaše letalstvo dokazalo, kakšnih borbenih akcij je sposobno in kakšni junaški duh ga preveva. V borbi za svobodo na našem kontinentu stoje fašistični letalci v zvestem bratstvu v orožju ob strani naših letalcev. Tovarištvo in skupnost v borbi, preizkušeno že v španski vojni# sta dosegli zmago za zmago svojim zastavam ne se vedno znova uveljavljata v skupni borbi za naš obstoj. Dvigajoč misel k padlim junakom pozdravljam danes Vas, Duce, in vse tovariše Kr. letalstva. Vem, da njih letalski duh ne bo nikoli klonil in bo prispeval h končni zmagi. Vaš Goring.« Nov odpor proti Rooseveltovi Obširno gibanje proti ponovni izvolitvi Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav Buenos Aires, 28. marca s. V Zedinjenih državah se razvija značilen politični po-kret, kj skuša posredno preprečiti zopetno izvolitev Roosevelta za predsednika republike. Pokret, ki mogočno odmeva v javnosti, hoče doseči, da bi bila predsedniška doba omejena na največ 8 let. Parlamenti v 5 zveznih državah so z veliko večino glasov odobrili ustavni amandman, ki prepoveduje predsedniku republike zopetno kan-didaturo po dveh štiriletnih dobah pred-sednikovanja v Beli hiši. O predlogu bosta sklepala tudi parlamenta v Visconsinu in Nebraski. Ko bo odobren od treh četrtin Zveznih držav, bo postal avtomatsko ustavni zakon neodvisno od odobritve kongresa. Da se to lahko zgodi, ni izključeno, kajti južne države s pretežno poljedelskimi interesi, so bile strahovito prizadete z Rooseveltovo politiko cen. V tem delu Zedinjenih držav so vedno bolj nenaklonjeni New Dealu. »Saturday Evening Post« je objavil članek guvernerja Lusia-ne, demokrata Sajonesa, ki je napadel Roosevelta in njegovo politiko, ga obdolžil nevednosti in nesposobnosti ter mu naprtil odgovornost za gospodarski in politični nered, ki vlada v državi. Nesposobni so tudi njegovi svetovalci in izvrševalci, kar še bolj stopnjuje krizo. Nered v prehrani ameriškega prebivalstva Buenos Aires, 28. marca s. Iz Washing-tona poročajo, da ni mogoče naraščajoče prehranjevalne krize rešiti niti z racioni-ranjem. ki se bo jutri pričelo, niti z ustanovitvijo prehranjevalnega ministastva. Pri- stojni ljudje trdijo, da je nered v razdeljevanju živil glavni vzrok krize. Mnogo področij v prihodnjih tednih ne bo moglo dobiti obrokov mesa. Najbolj prizadet je Ne\v York. Vse mesarije so skoraj zaprte in mesarji pripravljajo protestno stavko proti vladi. 2.000 mesarjev je organiziralo demonstracije v Broocklinu. Demonstranti so naskočili več motornih vozil, natovorje-nih z mesom. Pomanjkanje delovnih sil v Fordovih tvormcah Buenos Aires, 28. marca, s Zastopnik For» dovih podjetij je sporočil vladi v Washing-tonu, da je potrebno 85.000 delavcev za obratovanje letalskih podjetij v Willewerumu. Nabiranje delavstva doslej ni imek posebnega uspeha in zaradi tega podjetja še vedno niso v obratu. Uničena ameriška pošta Buenos Aires, 28 marca s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bilo zt» radi potopitev ladij na Atlantiku, katere so torpedirale podmornice Osi uničenih 2000 poštnih vreč za ameriške vojake v Angliji in sevemi Afriki, na Islandu in v Egiptu. Nad Švedsko ponesrečeno angleško letalo St°ckholm, 29. marca. s. Angleško letalo, ki je včeraj priletelo nad švedske ozemlje, je strmoglavilo v bližini Ulricha-ma. Posadko, ki je zapustila letalo e par dali, so svedške vojaške oblasti interniraj Neporušno prijateljstvo med Italijo in Japonsko Pomembna svečanost v Bariju — Poslanica šefa japonskega veleposlaništva — Občudovanje za junaštvo naroda in Oboroženih sil Italije Bari, 29. marca s. Včeraj zjutraj je prispela japonska misija pod vodstvom veleposlanika Sozija, ki je zastopal japonskega poverjenika poslov. Misija je bila sprejeta s toplimi manifestacijami simpatije in vzajemnosti do močnega japonskega naroda. Gostje so se poklonili v svetišču padlih fašistov in obiskali sedež federacije borbenih fašijev ter počastili v baziliki Sv. Nikolaja padle v vojni_ in položili lavorjeve vence, nakar so odšli na te-lovadišče GILa in prisostvovali izpitu za atlete inštruktorje. Nato so se podali na Kr. univerzo »Benito Mussolini«, kjer so se udeležili otvoritvene slavnosti sekcije družbe prijateljev Japonske v Bariju. Zupan je prisrčno in prijateljsko pozdraval v imenu mesta zastopnike zavezniške sile. Odgovoril je veleposlaniški svetnik Oriu, ki je prečital naslednjo poslanico vodje veleposlaništva v Rimu: >V duhu sem na otvoritvi sekcije prijateljev Japonske v Bariju in ob tej priliki z veseljem prisrčno pozdravljam vse zbrane Mislim, da je zelo pomembno, da se prav v Bariju, ki je med najvažnejšimi italijanskimi pristanišči, za promet z vzhodom, ustanavlja družba prijateljev Japonske in želim, da bi prav zaradi tega. ker se nahaja v tem mestu Italije, ki je med najbližjimi Japonski zaradi svojega zemljepisnega položaja, prispevala bolj kot katera koli k pospeševanju prijateljskih odnosov med Japonsko in Italijo v bližnji bodočnosti- v, ... Kadar imamo v mislih družbo prijateljev Japonske, bi morda kdo menil, da so samo njegovi člani naklonjeni moji ^državi. Jaz pa mislim, da imam prav, ce trdim, da vseh 55 milijonov Italijanov globoko ljubi Japonsko. Prav zaradi tega čustva Italijanov za veliki narod na vzhodu, ki je prijatelj in zaveznik, čutim okrog sebe. čeprav prebivam v Italiji sele leto dni, ozračje tople in odkrite prisrčnosti, tako da imam prijeten občutek, da živim n asvoji rojstni zemlji. „ Ta sorodnost čustva med obema državama, je več kot naravna, če pomislimo na' številne skupne značilnosti Italije m Japonske. Obe obkroža morje, ozemlje obeh se razširja ob isti hmeridiamh, obe imata gorate pokrajine in čudovite naravne lepote. Tako Italija, kakor Japonska *ta mladi glede na moderno državno ure-SevTobe pa imata čudovito večtisočletno zgodovino, iz katere črpata najlepše tra- Pomen Runmnije za Evropo Bukarešta, 27. marca. s. Ob 251etnici priključitve Besarabije k materi domovini so vsi Usti Objavili članek podpredsednika ministrskega sveta Mihaela Antonesca. Članek je bil objavljen z naslovom »Besarabija - rumunska in evropska zemlja«. V članku pisec ugotavlja, da ima Besarabija funkcijo ravnovesja m ob rambe evropske zapadne omike Barbarske m* vazije piše Antonescu. so se ustavile v stari Daciji Ta bariera je kasneje evropskim narodom omogočila, da so se združili proti vpad- cikom. , . • Ev repa je razumela, kakšnega pomena je ru munika država za obrambo kontinenta Rumunija opravlja evropsko zgodovinsko nalogo, to svetovni vojni leta 1918. se je Besarabija pn* družila mater, domovini s svobodno odločitvi- dicije, umetnost in kulturo, ki jim dajejo pravico do vqj3ilne misije na zapadu, oziroma na vzhodu v svrho reorganizacije sveta na podlagi novega reda, ki naj zagotovi njima in narodom dobre volje, ki z njima sodelujejo, svetlo bodočnost Prav ti zgodovinski, zemljepisni in socialni ideali, pojasnujejo, zakaj sta oba naroda postala najboljša prijatelja, brž ko jima je zgodovina omogočila, da sta se zopet združila. Popolna istovetnost idealov nas je prisilila v vojno, v kateri gre za naš obstoj. Borimo se proti skupni msovražnikom, ki nam zaman skušajo preprečiti reorganizacijo svetovne družbe na večnih temeljih pravice. Italijanski vojaki, ki se hrabro bore na afriški in vzhodni fronti, se zavedajo, da se ne bore samo za zmago Italije, temveč tudi za našo zmago. Italijanskemu borcu gre priznanje vseh nas Japoncev, priznanje, ki se najlepše izraža v spisih malih učencev naših osnovnih šol. Naši vojaki, ki se bore na daljnjih oceanih, tudi žrtvujejo svoje življenje za zmago Italije. Več tisoč kilometrov loči Pacifik od Sredozemskega morja, toda italijanski in japonski borec, oba brata čutita, da se borita drug ob drugem, združena v skupni radosti in še bolj v skupnem žrtvovanju. Odveč je pripomniti, da so duhovne vezi, ki družijo naše v; j ske prav tako globoke med fstiimi ki delajo na notranji fronti naših držav. Važna naloga članov družbe prijateljev Japonske je, da te vezi še bolj ojačijo Zahvaljujem se Vam. ker ste hoteli spontano prevzeti to nalogo., da se ovekove-čijo odnosi med Italijo in Japonsko, dveh narodov, ki bosta deležna iste usode, in to ne sami-' do skupne zmage, temveč zlasti v minem času ki bo zmagi sledil. Pozdravljam italijanski narod, ki prenaša Kakor en sam mož sedanji odločilni trenutek in premaguje vse ovire ter želim vedno večjo srečo hrabremu italijanskemu orožju.« Poslanico s;. navzoči sprejel' z navdušeno ovacijo Japonski. Rektor Kr. univerze profesor Tosci, predsednik novega društva prijateljev Japonske, je pozdravil v imenu univerze in prečital poslanico bar na Alo'-siia, Kr. veleposlanika in predsednika osrednjega društva prijateljev Japonske. Nato je akademik Italije Eksc. Tuzzi govoril o verskem in narodnem duhu Japonske ter uenkovito prikazal tesni odnos med b žjim in človeškim, iz katerega izhajajo junaške kreposti japonskega naroda. Ob koncu so vsi vzklikali prijateljskemu narodu, trojnemu paktu in Duceju. Popoldne je jap nska misija ob spremstvu Eksc. Tuzzijia,, zastopnikov oblast' m krajevnih hie.arhov obiskala podzemeljske kraške j-ime v Castelli. Zvečer so se gostje Joiežili nastopa policijskih agentov ir ga- Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil Hočevar Tereziji v Mali vasi, zakoncema Kožar Alojziju in Jožefi v Novem mestu in zakoncema Adlešič Antonu in Katarini v Aledšičih ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir. Prijave za tekme dela Ljubljana, 29. marca. Tiskovni urad Zveze borbenih fašijev v Ljubljani poroča: . , Rok za prijave likterskim delovnim tekmam je podaljšan do vključno 10. aprila t 1 Prijave sprejema obveščevalni urad na Mikloš;čevi cesti št. 22 pri Zvezi pokrajinskih delavcev. Opozorilo Barjanom Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja prebivalstvo bivajoče v bližini glavnih cdvodni-kov, potokov in jarkov, da ni dopustno odmetavanje smeti, odpadkov in nerabnega materijala v potoke in jarke na Ljubljanskem barju. . Vsa dela očiščevanja in trebijenja v teh jarkih c stare jo brez korsti, kar ni v škodo samo barjanskim posestnikom, temveč vsega prebivalstva Ljubljane, ki je v veliki mer navezano na poljske pridelke tega področja. Glavni odbor je odločen preprečiti v bodoče tako oškodovanje javnih interesov pri čemer pričakuje sporazumno sodelovanje vsega prebivalstva. Rdeči križ poroča V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa avtonomna sckcija Ljubljana. Via Ariella Rea 2*11, se naj med uradnimi urami od 8. do 12. javijo: Diz Ivan, Jevšar Zdenko, Mikuhmc Rudolf, Logar Danica. Veselko Maks, svojci v. u. Zi gena Josipa dalje Siliča Riharda iz Dolnje Lendave. Ipavca Alberta, svojci vojnih ujetnikov v Campu ccmccntramento P. g. 62, P. M 3200. in o&cbc, ki so poslale pakete naslednjim: Vclde Alojz. Sever tranc. Podržaj Janez Pajnič Ivan. Sečnik Jože. Hočevar Ivan. Boh Franc. Muster Jože Zaje Vinko Kozina Ivan, Vidic Stanislav, Vidic Anton, Fink Fianc. Marcnč Martin. Rozmane Andrej Kasi Adolf. Zupančič Švajger Franc. Peterle Alojz Pcršin Gabrijel. Cemič Franc. Zatar Matko. Smol i č Ivan. Arko Anton. Sprccer Ana Stara ša Ivan, Štaniša Jože. Mustar Jože Novina Franc. Sospodarstvo UCi silcev. Židje v madžarski deDvni službi Budimpešta, 27. marca, s Izvajajoč zakon o obvezni delovni službi je minister ze. narodno obrambo odredil mobilizacijo Židov, letnikov 1P06 —1918. Židje bodo delali v zaledju fronte in pri deiih vojaškega značaja v državi. Potres v GrMii Atene. 28 marca s Potresne sunke sn čutili na področju Kor nta O šku.i n nobenih poročil. Natečaf m častnike zbzm javne vernes; Cl. 1 Razpisuje se natečaj za 50 mest kapitanskega čina, 102 mesti poročmškega čina in 102 mesti podporočniškega cina častnikov zbora agentov javne varnosti. Natečaja se lahko udeleže: a) funkcijonarjj javne varnosti ustreza-jočega čina ki so rezervni častniki, borečih se edinic Kr. vojske, Kr. mornarice ali Kr. letalstva; b) aktivni častniki borečih se edinic Kr. jo katero so priznale velike zapadne sile in vojske Kr mornarice. Kr. letalstva. \ ___i„ r ioj.n \e Kila Resarabna navzlic ____- „ „+„^0 K"r nolir iskeaa zl Kr. Japonska Leta 1940 je bila Besarabija navzlic zgodovinskim pravicam in svobodni odločitvi zopet zasedena s silovitim napadom s strani boljševiške Rusije, ki je upala, da bo lahko začela s to zasedbo izvajati svojo ekspanzijo v Evropo. Besarabija ni samo rumunska zemlja temveč je eden izmed stebrov vsega evropskega reda Izliv Donave in Črno morje, kjer hočemo ostati in stražiti latinsko in krscansko omiko, sta bran:k srednje Evrope m sredisce ravnovesja v zapadni Evropi. Nooen zakon in nobena sila na svetu ne moreta preprečiti edinstva naroda. Rumunskemu narodu je treba pomagati zaradi njegove važnosti v današnji m jutrišnji Evropi. . Podpredsednik je nato ocrtal socialni napredek romunskega naroda in omenil, da je bila leta 1918. z vojaško akcijo odpravljena komunistična anarhija, ki je ogrožala omiko zapada. Ob zaključku je prof. Antonescu govoril o sveti vojni proti boljševizmu, s katero je bila Besarabija osvobojena. in opozoril na nemško-rumunsko bratstvo v orožju ter znova proglasil evropski značaj vojne, v kateri se bori Rumunija in brani omiko. Trdna bolgarska vera v zmago Osi Sofija, 29. marca s. Včeraj se je zaključilo 4. zasedanje Sobranja po govoru predsednika ministrskega sveta, ki se je zahvalil poslancem za sodelovanje in za zaupanje vladi med razpravljanjem o vprašanjih zunanje in notranje politike države. Predsednik skupščine Kalfov je podčrtal, da poslanci lojalno podpirajo delo vlade, zavezniki Bolgarije pa se zmagovito upirajo na bojiščih z nadčloveškimi napori in svetlim junaštvom ter branijo novo Evropo in mlade narode, med katerimi je todi bolgarski narod. Predsednik je izrazil svoje prepričanje v končno zmago velikih in junaških zaveznikov bolgarskega naroda. Sovražnikove bedastoče Rim, 28. marca. s. »Daily Sketch« piše pod naslovom »Mussolini gleda v bodočnost«: Prva polovica njegovih spominov z naslovom »Mussolini j evi spomini« je bila že depon rana pri nekem založništvu v Švici. Druga polovica, ki bo obsegala vojno dobo, bo sledila prvi po vojni. Gre za poslovno zadevo, za veliko vsoto denarja, katere četrtina je bila že naložena v neki banki v Bernu. Publikacija je vama investicija za Mussolinija in njegove svojce ob kakršnem koli izidu vojne. Avtorske pravice bodo vrgle ogromno vsoto po vsem svetu. Založništvo se je obvezalo, prevesti delo v vse evropoke jezike. finančne straže in Kr. policijskega zbora Italijanske Afrike, ki imajo ustrezajoč cm za razpisani čin. v . Natečaja se lahko udeleže tudi častniki upravah z navedbo letnih ocen. 7. Sliko v obliki izkaznic, ki je potrjena cd župana ali notarja. 8. Sleherno drugo listino, k: potrjuje študijske naslove, naslove izobrazbe, službene naslove, napove do karier ali civilnih, fašističnih, demografskih ali drugih zaslugah, ki jih lahko predluze v svojem interesu. Kandidati, ki so častniki v posebn h položajih alj v rezervi, morajo zaradi te^a predložiti splošn; kazenski list ali potrddo 1 • i_____ J ,1 4o»i xT 11 ni Irn1 Gospodarske vesti = Nadaljnje povečanje proizvodnje krompirja v Italiji. S krompirjem posajena površina se je v Italiji od leta 1916 do leta 1940. povečala od 295.000 na 389.000 ha, pridelek pa se je dvignil od 1545 na 29.47 milijona meterskih stotov. Tudi v letu 1941. in 1942. se je površina nadalje dvigala. Za letos pa je v obdelovalnem na črtu predvideno novo povečanje posajene oovršine za 34.000 ha. = italijansko-slovaški sporazum o zavarovalnicah. Iz Bratislave poročajo, da je Slovaška sklenila z Italijo sporazum ^ urejuje položaj podružnic velikih italijanskih zavarovalnic na Slovaškem. Sporazum se nanaša na podružnice zavodov Ass:cu-razioni Generali. Riunione Adnatico di bi -urta in Moldavia Generali Sicurta. = Ustanovitev italijansko-rumunske trgovinske družbe. Z glavnico 5 milijonov 'ejev je bila v Bukarešti ustanovljena na-munska izvozna in uvozna d. d. rom«. Pri družbi sta udeležena italijanski n rumunsk kapital. Podjetje se bo pečalo z uvozom italijanskih izdelkov, konleK cije tehničnega in sanitarnega materiala in kolomalnega blaga. Izvažala pa bo v Italijo živila, usnje, lesne _ izdelke, mineralno olje in druge mineraije. = Iz italijanskega gospodarstva. Na glavnico, ki je bila lani povišana ocI 400 ca 500 nrlijenov lir. bo italijanska družba Pirelli (proizvodnja izdelkov iz gT^ja in kablov) plačala nespremenjeno (tovidendo 14 2 r'r. Cisti dobiček znaša za preteklo leto 64.7 mil;jona lir (prejšnje leto 56.9). finančna družba Pirellijevega koncema Ac-comandita Pirelli & Oo. v Milanu bo plačala nespremenjeno dmder.do 16.3% glavnico 36 milijonov lir. - Največja julijanska elektramiška družba Societa Edi-££ v Milanu bo plačala 8.25% dividende (lani 9.25) na glavnico, k«Je bila am p:-višana od 1600 na 2600 milijonov Ur. Cisti dobiček se jc povečal na 192.8 milijona hr, (156.9). = Racionalizacija poslovanja nemških bank. Nemški strokovni list -Bank-Ar-chiv« poroča v svoji zadnji številk, o napredujoči koncentraciji v nemškem ba"c' ništvu. Ta koncentracija je dovcdla do tega, da je število bank ob koncu leta 1942. padlo na 231 nasproti 248 v začetku leta 1938 Pri tem niso vpoštevane banke na ozemlju, ki je bilo od začetka 1938 priključeno. Na tem ozemlju je bilo ob koncu leta 1942 29 bank. Čeprav se je bilančna vsota vseh bank v lanskem letu ponovno povečala od 33.2 na skoro 38 milijard RM. je bilo delo izvršeno z manjšim številom uslužbencev. Leta 1938. so imele delniške banke v Nemčiji 63.222 uslužbencev: ob koncu leta 1941. je število uslužbencev skupaj z onimi, ki so vpoklicani, naraslo na 72.187. pri čemer so vpoštevani tudi uslužbenci bank v priključenih deželah. Sedaj oa se ceni število dejansko zaposlenih uslužbencev bark na 45.000. Le z da-leko-ežnimi ukrepi za racionalizacijo bančnega poslovanja 'e uspelo zmanjšati št°viio uslužbencev v primeri s predvojno dobo za eno četrt'no. čeprav se je obseg poslov povečal. — Novi nemSki patentni nredpisj. Že lani v juliju je bilo z novmi prenpisi ure-eno vpiašanje izumov, kj jih napravijo zelo narasla in je dnes važen čaniteljpri oskrbi Nemčije z zgodnjim in južnim socav-jem. = Nemški siadk°r za Hrvatsko. Kakor je znano, ima Hrvatska samo eno tvormeo sladkorja, in sicer v Osijeku. Zato je na prizadevanje hrvatske vlade lani ustar novljeno novo veliko podjetje »Sladoranac, ki bo zgradilo dve novi tvmici. Ena ten tvcmic bo dograjena še do konca letošnjega leta, zato podjetje že sklepa pogodbe s pridelovalci sladkorne pese. Letos računajo da bo površina posevkov sladkorne pese dosegla 17.000 ha. Navzlic temu bo letos Hrvatska še v znatni men navezana na uvoz sladkorja. Za kntje primanjkljaja bo Nemčija dobavila Hrvatski na p dVgi sporazuma potrebne količine sladkorja. Iz Zagreba P°ročaj£da aote dni prispele iz Nemčije prve k »rja. Hrvatska bo prejela :z tu- di določene količine saharina za obrtn. svrhe. = Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatski državni kreditni zavod, ki je bil ustanovljen v letu 1941. zaradi prevzema poslov bivše Državne hipotekarne banke na Hrvatskem. je v letu 1942. po izkazani bilanca zabeležil 10.8 milijona kun čistega dobicKa (prejšnje leto je znašala izguba 1.7 milijona kun). Dobiček se bo porabil za dotacijo skladov, ostanek pa se izplača državL = Podržavljen je paroplovnih družb ▼ Bolgariji. Bolgarski prometni minister Ra<-doslavov je predložil sobranju predlog zakona. ki predvideva likvilacijo dosedanjih paroplovnih družb v Varni in usbamov.:er/ lastne državne trgovske mornarice. Minister utemeljuje svoj predlog s tem, da se mora bolgarska trgovinska mornarica glede na obsežno obalo v Črnem in Egejskem morju primerno izgraditi, ta izgraditev pa se ne sme prepustiti zasebni iniciativi. = Prepoved izdelovanja predmetov t« zlata na Madžarskem. Pred dnevi smo poročali, da je madžarska vlada izdala ukrepe proti špekulaciji z zlatom in je prepovedala v zasebnem prometu kupoprodaj" zlatih predmetov ki se smejo ponuditi le pooblaščenim trgovcem, ki pa so dolžni nakupi jene zlate predmete izročiti Postni hranilnici. Ta ukrep je takoj učinkoval, ker so pričeli špekulanti ponujati zlato po nižji ceni. Zdaj pa je madžarska vlada prepovedala še izdelovanje predmetov iz zlata (zlatnine) in prodajo takih prelmetov. = Madžarska tekstilna industrija sme izdelovati le tipizirano blago. Po italijanskem vzorcu je Madžarska že lam predpisala za določene vrste tekstilnih izdelkov tipiziran je, vendar so smeli tekstilni obrati poleg tipiziranih tkanin izdelovati tudi druge dopustne tkanine. Zaradi smotrene uporabe razpoložljivih tekstilnih surovin p-a je sedaj madžarsko industrijsko ministrstvo v sodelovanju z oskrbovalnim ministrstvom izdalo nove predpise glede tekstilne proizvodnje, ki bodo stopili v veljavo 1. aprila. Od tedaj bodo smele tekstilne tvornice izdelovati zgolj tipizirano blago, in sicer le 30 vrst raznih tkanin. = Bolgarsko notranje posojilo. Iz Sofije poročajo, da je Sobranje odobrilo načrt zakona o emisiji narodnega pc*sojila. Pri iej prilik; je finančni minister Bošilov podal zaključno poročilo o emisiji prvega _ J J T _ p-.-. M rt v^^-.jv .......-........... velikega notranjega posojila za narodno uslužbenci podjetja. Te dni pa je izšla še obrambo, ki je namesto prvotno predvidenih i v vr Vin a naredba. ki to vprašanje dokon- 18 miijjarde levov dalo 11.3 mlijarde .e- o italijanskem državljanstvu na kolkova nem papirju in primerno legalizirano au po datumu ne starejše od treh mesecev po „atw«g« ~ —.............- - objavi tega oglasa, kakor tud; zdravniško v posebnem položaju in v rezervi, ako so potrdilo na kolkovanem pap:riu za b ur. imeli navedeni čin v aktivni službi. Nate- j izdano od vojaškega zdravnika v aktivni čajniki od b) tega člena, moraio dokazati. službi in potrjeno od pristojne vojaške ..... '-------------nararainrp viš.no kan da so v zadnjih treh letih dosegli oceno, ki ni nižja kakor »dobro s tremi točkami« ali »odlično« in bodo morali doseči da bodo pripuščeni k natečaju, pristanek uprave, od katere so odvisni Tako funkcijonarjj javne varnosti kakor častniki pod a) in b) se lahko udeleže natečaja za" priznanje neposredno višjega čina od sedanjega, ako imajo na dan tega razpisa najmanj 3 starostna leta v tem činu. _ . Za častnike v posebnem položaju m v rezervi se triletna starostna doba nanaša na čin v aktivni službi. Cl. 2. Prošnje k udeležbi pri natečaiu. ki morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 8 lir in opremljene z ustrezaio-čimj listinami, se morajo vložiti pri notranjem ministrstvu, generalna direkcija javne varnosti oddelek F. a. T., v roku 90 dni po objavi tega razglasa v Službenem listu Kraljevine. . Prošnje, ki jih morajo natecainiki podpisati morajo vsebovati točno navedbo bivališča kandidatov, izjavo, da so pripravljeni v primeru imenovanja oditi kamorkoli, kakor tudi spisek priložen1 h listin. Cl. 3. K prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti"- a) kand'dati v smislu čl. 1, a) 1. Prepis potrdila o vojaški službi, iz katerega izhaja njihov čin rezervnih častnikov. Ta prepis mora biti izpopolnjen s pripombami o morebitnih vojnih zaslugah. Bivši bojevniki morajo razen tega predložiti predp'sano dopolnilno izjavo glede na dejansko opravljeno službo v boreči se oddelkih. 2. Prepis morebitne opravljene službe pri drugih upravah z navedbo letnih ocen. 3. Sleherno drugo listino, ki potrjuje študijske naslove, naslove o izobrazbi. službene naslove, naslove po karieri ali civilnih, fašističnih, demografskih in drugih zaslugah, ki bi jih smatrali za potrebne v svojem interesu; b) Kandidati v smislu čl. 1. b) 1. Izvleček iz krstnega lista na predpisano legali-ziranem kolkovanem papirju. 2. Potrdilo o vpisu v Narodno fašistično stranko z datumom ki ne sme biti starejši od treh mesecev od tega razpisa. 3. Pristanek pristojnega ministrstva za pripustitev v natečaju. 4. Prepis o opravljeni vojaški službi s pripombami o morebitnih vojaških zaslugah. Bivši bojevniki morajo razen tega predložiti dopolnilno izjavo o dejansko izvršeni službi v borečih se oddelkih. 5. Potrdilo pristojne vojaške oblasti, ki potrjuje značilne letne ocene. 6. Prepis potrdila o morebitnih službah pri drugih čno in pedrobn • ureja Novi nenički pred pisj izhajajo iz načela, da ima zaščita iz-um t^lja predvsem namen, izpodnujati iz najdluve ljudi v interesu vsega gospodarstva "interes gospodarstva je zaradi tega na nrvem mestu pred interesom izumitelja samega 2e deslej je veljal predpis, da more izumitelj svoj izum pr javiti podjetju, ki ima prednostno pravico, da ga odkupi. To veHa seveda le. če je izum v zvezi s posl van jem podjetja. Ke: je pogosto težko ugotoviti če je izum nastal na podlagi .z kušenj izumitelja v obratu, je z novo naredbo določeno, da mora vsak uslužbenec vsak izum. ki sa napravi za "iasa služre- vov. Za novo posojilo nii neposredne potrebe. To posojilo ima namen absorbirati odvečno kupno moč in ustvariti finančno osnovo za bodoča velika dela. Posojilo je 5% in se bo amortiziralo v 25 letih, med tel ko traja amortizacijska doba prvega obrambnega posojila 15 let. Da se. doseže namen posojila, to je predvsem absorbira-nje kupne moči, ima posojilo deloma prisilni značaj. Vsakdo ki ima preko 100.000 levov premoženja," bo moral vpsali 2% tega premoženja. Pri večjih premoženjih pa se ta odstotek poviša do 8%. Oprostitev premoženj do 100.000 levov bo imela za posledico da bo od bolgarskih kmetov pri- oblast ter navajajoče višino kandidata in potrjujoče, da je kandidat zdrave n trdne telesne konstitucije ali brez kakršnekoli pomanjkljivosti ki b: zmanišala telesne; sposobnost za posle častnika zbora agentov javne varnosti. Uprava si pridržuje, da podvrže kandidate ponovnemu zdravn škemu pregledu in da izloči iz natečaja, ki bi ne bdi priznani za telesno sposobne. Cl 4 Natečajna komisija bo sestavljena v smislu čl. 15. zak. z dne 26. januarja 1942-XX št. 39 Komisija bo na osnovi naslovov vsakega kandidata določila vrstn: red natečajnikov. ki bodo spoznani za sposobne. V primeru enakosti glasov bodo veljali predp:si o vključitvah v smislu ob stoječih določb. Cl. 5. Natečajniki. ki bodo spoznani za sposobne, bodo dosegli imenovanje v čin ki ga hočejo doseči v okviru razpoložlj vih mest Vpisani bodo v seznam po uspehih enotnega reda po zaslugah, ki se sestavi na osnovi ocene, ki jo vsakdo :zmed njih doseže pri funkcijonarjih javne varnosti, ki so že opravljali posle častnikov zbora in so vključeni v spisek častnikov v smislu čl. 12 zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39. Za sposobne priznani kandidati, k' bodo presegli število razpoložljivih mest po natečaju, ne bodo pridobili nobene pravice za imenovanje na mesta. k bi bila kasneje izpraznjena. V primeru pa, da se kandidati, ki bi na natečaju zmagali, odpovedo imenovanju, bo ministrstvo lahko poskrbelo za imenovanje sposobnih kandidatov, k,i so v vrstnem redu takoj za odpoveduj očimi se natečajniki. Cl. 6. Častniki, ki bodo imenovani na osnovi tega natečaja, bodo imeli pravico do stalnih prejemkov in morebitne dodelitve po istem činu v orožju Kr. karabinjerjev. Lahko se bodo zanje tudi uporabile določbe, ki se nanašajo na redno in prednostno postopanje s častniki orožjr Kr. karab njerjev. Lahko bodo povišani v čine vse do čina generalnega majorja inšpektorja po določbah čl. 5 in 6. imenovanega zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39. ... Glede na njihovo upokojitev po prosnr ali po odredbi oblasti bodo veljale starostne in službene meje, ki so za razne čm^ ddočene v čl. 4. istega zakona. . _ CL 7. Notranje ministrstvo si pndrzuie pravicozneje primerih. pa bo izdala lastne bankovce ki bodo imeli = ,z gorenjskega trzinskega re^tra I enako vrednost kakor nemška marka. V Vp sana je bila tvrdka Merkur-Majdič, Pinter & Co., kovinska industrija v Kranju (družba je pričela poslovati 1. januar-ia t 1 in se bavi s proizvodnjo in prodajo železnine, barv. tehničnih in samtaniih naprav in gradbenega materiala; poslovodje: Rihard Bohm industrijec Milena Boh- Vžhodni deželi je valutno vprašanje drugače rešeno kakor v Ukrajini, kjer je že Lani v juliju pričela poslovati novčanična banka za Ukrajino. Ta banka je izdala svoje bankovce, tako zvane karbovance v razmerju 1 rubelj = l karbovanec = 0.10 marke. — Organizacija ostalih denarnih zavodov v m^"roiena*Maidič iz Jarš, Petka Prnter- j Vzhodni deželi je v glavnem zaključena, ^eva roiena Majdič iz Lesc in Deša Palja- Denarni zavod Gemeinschaftsbank Ostland ^ rojena Majdič iz Maribora. posluje sedaj že eno leto kot baneru zavod = Vridelovanje so^Ja v rasteh. — in centra zadi-užnih kre.tmh 2 = Zakasnitev ,radnje cevovoda za nafto TJ^u TL5airieta 1933. 16.3 milijona v Zedinjenih državah Ze pred vstopom ^ M39 i ie 21.5 milina Zedinjenih držav v vojno so pričeli graditi Z' metrov' K temu je pašteti še 1.5 mili- cevovod za nafto iz vzhodnih držav kjer ona kf^e^ov ^oSšL rastlinjakov v pridobivajo nafto, v države severovzhoda, S AvsSi^el^e površme se je že v kjer se troši največ mineralnega olja. Ta razmerah uporabljal za prldelo- I cevovod bi moral biti dograjen že v lan. ■^S^^ Sn ^a 'soč^ja V se- | skem februarju. Zaradi pomanjkanja mate- anji vojni se je zastekljena površina_rast; , ^ .q je ^ cevovod dograjen §eIe v riala, zlasti cevi, pa se je gradnja zelo za- —v v _______ -4.,, t^p.,, no i vlekla in je sedaj cevovod dograjen šele v irjakov še doSni 550 km od države Texas do dr- e sedaj največji -lel te P™^*. ^^ žave Illinois. Letos v juniju bodo skušali -a pridelovanje sočh^.ker je ^ Fhiladelphije in do •»krasnih rastlrn tp cvetlic zelo omejraa. 1 NgW Jeraev Tako je proizvodnja ao&vja v rastlinjakih I države New Jersey. E. Josin: Stara Ljubljana XXIV. Zanimale bodo marsikoga vojašnice in vojaki v Ljubljani pred 60 in 70 leti. — Na levem bregu Ljubljanice je bila tako zvana šempetrska vojašnica pred katero je bil velik trg za vežbanje vojakov'. Poslopje še stoji, je precej adaptirano, toda ne služi več za vojaške namene. Velik del trga je zavzelo šempetrsko župr.išče. Na desnem bregu Ljubljanice v stari cukrarni so bili po preselitvi tobačne tovarne nastanjeni v poslopju vojaki. Nekaj vojaških oddelkov je imelo svoje shrambe in zaloge v velikih, nizkih barakah ob sedanji Jegl'-čevi cesti; tudi nekaj vojakov je b io vedno tamkaj. Ti prostori so bili znani ped imenom »Meksika«. Kolizej ob sedanji Gosposvetski cesti, last nekega "VVithalma iz Graza, je služil kot vojašnica še pred dobrimi 60 leti. Okoli poslopja proti železnici in Puharjevi ulici je bil prostor za vežbanje vojakov ter za jahal-nico. V sprednjem poslopju v prvem nadstropju je stanoval polkovnik. Enkrat v tednu je koncertirala vojaška godba pred h šo. Vojaki so napravili zvečer mirozov, se ustavili na Gosposvetski cesti ter zaigrali več komadov. Na Rimski cesti je bila i'" ra, dvonadstropna hiša nasproti sedanjih dr. Mundo-vih poslopij. Nastanjeni so bili tamkaj vojaki deželno-brambovskega polka ter rezervisti, ki so bili vpoklicani na vojaške vaje. Hiša se je po potresu podrla ter so pozneje tamkaj sezidali znane Gorupove hiše. Na žabjeku stoji še stara hiša, kateri so rek'i Transporthaus. V tem poslopju sta bili dve stotniji vojaških lovcev, ki so imeli prav čedno zelenkasto uniformo. Komandant tega vojaškega oddelka je bil lovski kapitan. Spominjam se na te vojake prav dobro in sem prav dobro poznal tudi dva narednika, katerim se je reklo »Oberjager«. Eden izmed njih je bil I. Pogačnik, ki je po službeni dobi postal uradnik pri zemljiški knjigi deželnega sodišča. Imel je prav lepo ženko lz Ptuja, ki je prav pridno delovala pn kulturnih in dobrodelnih društvih. Obadva sta že umrla. Drugi narednik Stenta je postal pri okrajnem sodišču kanelist, nazadnje pisarniški ravnatelj, ki je umrl leta 1940. v Ljubljani, star 87 let. — Vojaki lovskega polka so bili v Ljubljani zelo priljubljeni. župnik Kosti, ki je vodil šentjakobsko procesijo na Telovo, je imel pn procesiji za častno stražo vedno lovce. Dve vojašnici v Trnovem Trnovska fara je imela dve vojašnici; eno prav blizu cerkve ob obrežju Gradašči-ce, drugo nekaj oddaljeno za cerkvijo, znano pod imenom Nušakova kasarna. V trnovskih vojašnicah so bili nastanjeni vojaki artilerijskega polka, ki so jim rekli »kanonirji«; bilo je pa tudi včasih nekaj konjenice, dragoncev in ulancev. Prav v dobrem spominu so mri kanonirji: vojaki so b li večinoma veliki in so imeli visoke škornje. Poznal sem stotnika, pozneje podpolkovnika Karla plem. Kastla, ki se je po upokojitvi zanimal za Elizabetino otroško bolnico ter kot član društva marljivo deloval. Njegova vdova, hišna posestnica v Prečni ulici, še živi čila in zdrava ter je lastnica znane Ažrnanove trgovine. Njegova hči Elza plem. Obereigner je priznana sli-karica in kiparica. Prvi pouk je dobila pn slikarju Wettachu in pri kiparju prof. Misu. — Vojaki artilerijskega polka so se vračali proti poldnevu domov po Vegovi ulici. Močno so ropotali vozovi s kanoni in vojaki so trobentah »tra-ra-, tra-ra e, veliko veselje realcev, a v nejevoljo profesorjem, ker so motili pouk. — Moj sošolec Lisec, sorodnik železniškega uradnika Lisca, je znal prav dobro z ustmi oponašati trobentanje. Nekega dne se je predrznil pr: pouku prof. Stauberja z ustmi zatrobiti še potem, ko so že vojaki odšli. Sta^berju je bilo tako všeč. da se je glasno smejal, toda Liscu dejal, naj miruje, ker v šoli je učenec, ne pa vejak-kanonir. Ljubljanski orožniki žandsrmeriia je imela svojo stanico v hiši no sproti gostilne »Pod Lipo«. Dobro se spominjam na žandarmerijskega poročnika Supančiča. Mož je bil za glavo večji ka- kor drugi oficirji. Bil je veliko let poročnik. Pozneje pa je moral hitro napredovati, ker sem pred nekaj leti čital v Ljubljanskem listu, di je umrl v Dubrovniku kot upokojen žandarmerijski general-major. Garniziiska bolnica in vojaško oskrbovališče je imelo svoja poslopja ob Dunajski c°sM do Narodnega doma. Oficirji in moštvo so imeli sdvkaste, pozneje temne uniforme, kakor sanitet.n vojaki. — Vojaki so imeli svoje vaje na travnikih fužinske gmšfine. ki je bila last Paumgartnerjevih dedičev Spominjam se na veliko taborenje vojaštva na teh prostorih pred 70 leti. Oče m? je vzel neko nedeljo s seboj, kjer sem od daleč občudoval šotore in veselo življenje vojakov. Vojaške parade na rojstni dan cesarja Franca Jožefa so bile pred 60 leti v Zvezdi. V sredi drevoreda blizu nekdanj-^a Radetzkega spomenika je bil postavljen oltar; mašo je bral vojni kurat, vojaštvo pa je prisostvovalo izven drevoreda na cestah. General s svojim adjutantom je prijezdil na konju, pregledal najprvo vse moštvo. potem oddal konja slugi ter šel k maši. Godba je igrala, vojaštvo je oddajalo med mašo salve. Po maši je bil defile pred generalom, ki je stal z drugimi oficirji na Kongresnem trgu, blizu sedanje univerze. Na Telovo je bilo zbrano vse vojaštvo na Kongresnem trgu ter pričakovalo procesijo katero je vodil knezoškof. ki se je ustavil na cesti pied deželnim gledališčem ter dal blagoslov. Ker je bilo v Ljubljani j vedno mnogo vojaštva ter premalo prosto- j ra na Kongresnem trgu, so preložili svečanosti na travnike v Latermanovem drevoredu: maša se je darovala v senci drevoreda, vojaštvo pa je stalo na travnikih. Defile je bil potem navadno na sedanji Ulici 3. maja. mm Kip tršfcsgorske Marije Novo mesto, 27. marca. Te dni je bil prenesen v Novo mesto s Trške gore kaimvten kip Marije, ki je tesno povezan z zgcdovjno te naše lepe dolenjske romarske cerkve in važen kulturni spomenik. Kp je nastal takoj po dograditvi trškogorske cerkve okoli 1. 1621. Tedaj se je končala gradnja cerkve, ki jo je dal sezidati tedanji stiški opat Jakob Reinnrecht. Pri zi'VrS'k"h delih je bila zaposlenih tudi nekaj kamnosekov, katerih raloga. je bila med drugim, da izklešejo za okrasitev več figur. Tako je neki kamnosek ki je po vseh videzih sodeč izklesal za trškogorsko cerkev tudi stjšk; grb, izklesal kip Marije, ki je 'imel svojo mesto kot sklepmik v vdolbini nad slavolokom. Vsi sklepniki so po več:ni upodabljali groteskne moške obraze in so zanimivo delo plastike in kct taki zelo pozen odmev grotesknih obrazov, ki jih uporablja gotska umetnost na konzolah in sklepnikih. Ko so pred let* preslikavah notranjščino trškogorske cerkve, se je moral Marijin kip umakniti s svojega častrega mesta in neki Duna:čan, ki je preslikanje cerkve prevzel, ni znal najti pravega mesta za to pomembno delo. Kip sam, ki upodablja Marijo z detet m v naročju, je izredno zanimiv primer še dolgo v 17. stoletju odmevajoče gotske plastike- še v tem poznem času je ohranila Madon/a tako zračilno g't oko »S šale približati njenemu točasnemu rekordu. so skrčili svoj obseg zaradi varčevanja s pa* pirjem. Tudi dnevniki, katerih naklada doseže pol milijona izvodov, se morajo zadovoljiti da« nes s pičlim obsegom dveh strani. Zato so francoski listi že davno opustili uvodnike ter posvečajo večjo pozornost reportaži, pomešani s slikami. Druga stran listov ima na spodnji polovici inseratc. nad njimi pa roman, gledališka poročila, kratko športno rubriko ter dnevne vesti o racioniranih živilih. Iz Hrvatske Nov propagandni šef. Bi v A urednik oat-ješkega časopisa »Hrvatski list« Mijo Toij je bil imenovan za šefa propagandnega odseka glavnega ravnateljstva za propagando. šolstvo na Hrvatskem. V nezavisni Državi Hrvatski je 79 srednjih šol s 1700 učitelji in 39.872 učenci. Učitelj6č je 17 s 193 učitelji in 2470 učenci. Meščanskih šol je na Hrvatskem 112 s 1010 učitelji ln 17.414 učenci, ljudskih šol pa 3942, izmed katerih je 48 zasebnih. V ljudakih šalah poučuje 8852 učiteljev in jih obiskuje 489.072 učencev. Nove hrvatske pisemske znamke. V državni tiskarni na Dunaju tiskajo nove hrvatske pisemske znamke p> 3 iin pol in 12 in pol kune. Osnutek je napravil akademski slikar Ivo Rezek. Znamk po 3 in pol kune bo izdanih 16 milijonov, po 12 in pol kune pa 1 in pol milijona kosov. V nctkladi 500.000 kosov bodo tiskala tudi spominja znamke s podobo narodnih junakov grofa Zrinjskega in kneza Frankopana, v vrednosti 1.2 in 3.5 kune. Tujski pr°met v Zagrebu. Kljub vojni a* tujski promet v Zagrebu stalno dviga. 1» statističnih podatkov mestnega potovalnega urada je retzvidno, da je leta 1938. obiskalo Zagreb 71.459 tujcev, ki so imeli 158.464 nočnin, naslednje leto je prišlo v hrvatrfa* prstolnico 7.984 tujcev s 159.053 nočnina-mi. Leta 1940. je število tujcev nazadovato na 68.516, nočnine pa so se dvignile na 160.317, predlanskim so zaznamovali nar-daljnji padec tujih gostov na 67.591, nofl-nine pa so spet porasle na 187.411. L?ni se je število tujcev močno dvignilo na 82.388, z 267.841 nočninami. Jadralnemu letalstvu se na Hrvatskem posveča velika pozornost. Iz podatkov »Hrvatskega naroda« je razvidno, da je jor Jralna delavnica doslej izdelala 24 letal vrste salamander, 23 vrabcev, 6 komarjev in 1 kavko. Na dovršitev čaka 16 saloanan-drov, 17 vrabcev in 2 komarja. Tako bo imela jadralna šola pri Sveti Nedelji dovolj jadralnih letal na razpolago. Pretekle dr* so v Zagrebu izvršiii tudi visokoeposobno jadralno letalo po načrtih inž. Czervinsfce-ga. Razpon kril meri 19 metrov, dolžina pa 7.25 metra. Letalo teht» 185 kg in dopuSSa največjo brzino 200 km na uro. KULTURNI PREGLED Braccova »Prava ljubezen" v Drami Kdor bi presojal pomen Roberta Bracca za italijansko dramatiko po ign »Prava ljubezen«, ki smo jo videli te dni na odru našt Drame, bi delal krivico piscu in njegovi literaturi. Brac-co. ki je vstopil v slovstveno življenje že leta 1894, je bil eno izmed osrednjih 'men italijanske dramatike v letih pred prvo svetovno vojno, ko so njegove komedije mnogo igrali tudi na inozemskih odrih. Tega slovesa pa mu niso prinesli komadi, kakor je »Il pcrfetto amore«, pri nas »Prava ljubezen«, marveč dela nekoliko izvimejšega značaja in ostrejših pogledov na problematiko človeškega življenja (zlasti »La piccola fonte«. »Sperduti in buio« in »II piccolo San to«) Po »Pravi ljubezni« bi nepoučen gledalec težko uganil da je Bracco neposreden dedič ibsenovskih vplivov v Italiji, eden izmed predstavnikov »dramatskega psihologizma«, ki je bil v verigi slovstvenega razvoja zadnji člen pred Pirandellovimi dramatskimi odkritji. »Prava ljubezen«, ta »dialog v treh dejanjih«, kakor je pisec sam označil svoje delo, se ni* kakor ne odlikuje po izredni izvirnosti zaplet-tjajev in ne po bujni domiselnosti svojega sicer na zunaj duhovitega in sočnega dialoga. Človeku ae zdi ob tej igri, kakor bi bil odprl star letnik humor stičnega lista in čital dovtipe, ki jih je slišal že zdavnaj. Toda Bracco je tudi v tem našel posnemovalce: spomnimo se samo pri nas uprizorjenega »Poročnega darila» (trik z avtomobilom i. pod.) Igra nas poučuje, kdaj je ljubezen prava: takrat, ko se plamteča moška strast združi z žensko čistostjo. Bracco nas pripelje do Helen ne poročne noči po dol» gem ovinku prvega zakona ki pa ni bil kon-sumiran in vdovstva ki mu Hugo le trudoma otipije »pravo žilico«. Če je pot spoznavanja in zbliževanja med Heleno in Hugom dramat-sko doka i shojena (1. dejanje), če je Hugovo zapeljevanje Helene v sobi zakotnega podeželskega hotela re&da zabavno a umetniške prav nič značilno (2. dejanje), so prizori po poroki v zakonski spalnici (3. dejanje) zaradi tiste zgodbe z nevrasteničnim prvim možem tem manj prepričevalni, čim bolj se bliža 'gra zaključku. Priznati je treba, da je kljuD vsej ne= izvirnosti in raznim pomanjkljivostim delo zabavno in vzbuja s svojimi kdaj pa Kdaj pikantnimi trenutki in z živahnim dialogom prijetno zanimanje ne preveč zahtevnega občinstva. V igri predvsem pogrešamo nekaj več notranje upravičenosti in dramatske pomembnosti, tistega, kar bi nam ostalo tudi tedaj, ko se ie spustil zastor nad hotelskimi sobami ;r zakonsko spalnico; tedaj, ko je minila lahkotna za» bavnost posameznih prizorov in se vprašujemo po globljem smislu vsega dogajanja. »Pravo ljubezen« je pred mnogimi leti uvedel k nam Valo B r a t i n a in jo igral s pokojno Bukšekovo; tudi sedanja uprizoritev se naslanja na Bratinov prevod in njegovo sceno prirejeno z dobrim okusom. Igralski je igra prav hvaležna, čeprav nemalo zahtevna, saj je vsa pozornost gledalcev skozi tri dejanja osredotočena na Heleno in Huga, kar bi pri količkaj slabi igri utrujalo in dolgočasilo. Dramatik, ki ume ves večer z dvema osebama zaposliti pozornost in fantazijo poslušalcev, je polno--krven dramatik četudi ni brezpogojno izviren ter miselno in etično pomemben. In nekaj tiste čisto teatralne kvalitete je ostalo Braccu tudi v tej njegovi lažji in površnejši igri. — »Pravo ljubezen« je zrežiral Jože Kovič, in sicer v slogu zabavnega konvcrzacijskega komada, pri katerem je poglavitno pravilo gladek, neprisiljen potek. Dvojica, Helena in Hugo, je zasedena prav srečno: V. J u v a n o v a in S. J a n dajeta »Pravi ljubezni« ves tisti vzgon, ki bi se brez njega igra razlezla kakor voda po pesku. Helena je prebrisana ženska, ki zapeljuje v hipu, ko se na vso moč utrjuje zoper vsakršen napad in ki preizkuša Huga z vsemi mcgo> čimi triki, dokler ga končno ne spozna Hugo je v Janovi interpretaciji mlad malce lahkomiseln. zabave in uživanja željen mož. pustolovec, kakor sam priznava; v ljubezni do Helene pa notranje dozori, se zresni m postaja prototip bodočega dobrega zakonca. Obe vlogi sta igralsko živi, prikupni in toliko prepričevalni, kol:kor je v tem primeru le mogoče Poleg omenjene dvojice nastopajo v epizodiuh v logah še V e r d o n ; k kot natakar. K r a 1 j e s v a kct krčmarica in K o s i č kot šofer. Posebej je treba omeniti Kraljevo, ki v teh nekaj minutah, kar jo vidimo na odni. pove z gre več kakor je sam pisec položil v besedilo njene vloge, kar je najboljši znak nadpovprečne odrske stvaritve. Gostovanje Zlate Gjtangjcnac Po uspešnem nastopu v »Traviati« je ga. Zlata Gjungjenac gostovala še v »Evge-niju Onjeginu« in »Thais«. Gledališče je bilo polno oba večera. Občinstvo pač še ni pozabilo njene dolgoletne in uspešne dejavnosti v ljubljanski Operi. Vlogi v operi Čajkovskega (Tatjana) in Masseneta (Thais) imata to skupno značilnost, da zahtevata več igralskih sredstev in pravega dramatskega izraza, kakor prenekatera druga, prvenstveno pevska vloga. Kakor je v Tatjani dramatično dognan kontrast med mlado sanjarko. ki ponuja Onjeginu svoje čisto srce in zrelo ženo, ki po napetem boju s prebujenimi čustvi zavrne Onjeginovo pozno ljubezen, je v vlogi Afroditine svečenice in kurtzane, poznejše krščanske spokornice Thais zajet in s poljudno učinkovitimi poudarki izoblikovan spoprijem med dvema svetovoma. Zato je vsaka izmed obeh vlog dvojna in zahteva od pevke precejšnjega dramatičnega napora. če jo hoče izčrpati v njeni nedvomno Domembni vsebini. Uvažujoč ta dokaj očitni moment, smo mogli v obeh vlogah slediti močnemu in v premnoge odtenke dognanemu drama- tičnemu izrazu priljubljene pevke, ki je v iskanju ravnovesja med čisto pevskim in Čisto igralskim partom podredila pevski delež igralskemu. Ga. Gjungjenac je bila vedno, tudi v časih, ko je v tem odnosu prevladoval pevski delež, dobra igralka, obdarjena s finim čutom za pristno dramatično vsebino posameznih vlog. Njen glas — zdi se — ni več tako zelo predoren in tako bleščeč v vseh stopnjah svoje tonske skale, kakor je bil pred leti. ostala pa mu ie njegova ubrana izglajenost in vse njeno prednašanje razodeva slej ko prej tanko muzikalnost in krasno estetsko linijo. Kaže. da se je v tem razvoju samo še poglobila izraževalna moč njenega igranja, ki tako trdno podpira pevski delež in tolikanj pronica vanj. da imajo njene vloge obeležje redke stilne dovršenosti in obenem vzlic vsej opernj narejenosti znak nečesa življenjsko pristnega. To se je moglo občutiti v posameznih značilnih momentih pri Čajkovskem in še bolj v doživljajsko bogato niansirani vlogi pri Mas-senetu. Pohvalno je treba omeniti, da Je umetnica našt udirala Thais v slovenščini nalašč za gostovanje v Ljubljani in se je — čeprav brez skušenj — krasno včlenila v celotni ritem naše predstave. Občinstvu, ki zvesto obiskuje naše gledališče, je nudilo gostovanje ge. Gjungjenac v treh znamenitih vlogah, ki jih sicer pojeta ge. Vi-dalijeva in Heybalova. možnost spominske primerjave, ki nikakor ni bila neugodna za obe pevki; zlasti Tatjana in Thais ge. Heybalove sta s svojimi pevskimi in igralskimi kvalitetami potrdili tudi v luči te primerjave svojo kvalitetno višino. Občinstvo je go. Zlato Gjungjenac navdušeno pozdravljalo in je dobila tudi precej cvetja. »Evgenij Onjegin« je kazal na četrtkovi predstavi nekaj več vzgona in notranje sile, kakor na prejšnji. Poleg ge. , Gjungjenac se je zlasti odlikoval V. Janko, kot Lensk:j pa je dovolj uspešno nastopil i Sladoljev. Kakor pri vseh predstavah pri- ljubljene opere »Thais«, je tudi v tej t la poleg naslovne vloge v ospredju Prim®-žičeva kreacija puščavnika Athanaeta. Obsežna zgodovina latinskega slovstva Eden najpomembnejših italijanskih poznavalcev klasičnih jezikov in kultur, profesor florentinske univerze Ettore B i g -n o n e je pripravil za Sansomijevo založbo velikopotezno zasnovano delo »Storia defla letteratura latina«. Nedavno je izSel prvi zvezek obsežnega spisa, ki ga je učeni pisec pripravljal desetletja. V tem zvezku obravnava Bignone začetke latieskega slovstva, oblikovanje rimskega duha ter epiko in gledališče v prvem razdobju republike. Drugi zvezek, ki izide še leto«, obravnava slovstvio <šo konca republike, tretji bo odmerjen Avgustovi dobi in četrti literaturi cezarske dobe po Avgustu. Big-nonovo ie c bo izpolnilo veliko vrzel, saj niti Italijani niso imeli doslej tako velikopotezno zasnovane, znanstvene in v vsakem pogledu sintetičro izoblikovane zgodovine latinske literature, dela, ki bi upoštevalo vse dosedanje raziskovalne izsledke in obravnavalo rimsko literaturo z metodami sodobne literarne vede, upoštevajoč ne samo — kakor stare znanstvene šole — biologijo, marveč tudi estetiko ia sociologijo slovstva. Ettore Bignone ima za sestavo takega dela vse pogoje: poleg obsežne znanstvena izkušenosti v klasičnih jezikih in literaturah tudi pesnški čut, ki ga je pokazal s odličnimi prevodi gršk h in latinskih pesnikov. 2e 1. 1916 je izdal obsežno (668 str.) delo o Empedoklu, 1. 1920 je obdelal Epikura in prevedel njegove sp-'se, leto dni pozneje je izdal Zbirko pesniških prevodov »D libro d'amore della poesia gre-ca«, spisal študijo o grškem epigramu TO jo 'zda! skupaj z izborom epigramatske grške poezije, prevedel je vsega Scfokleja in Eshila, dalje Teocritove 'dile, spisal db-sežoo znanstveno podnetno kritično dala ška ♦ 600.000 lir za trgovske sotrudnlke. Duce je sprejel nar. sv. dr. Geanarda Gano, predse Inika bolniške blagajne za trgovske sotrudnike. Gano je poiočal Duceju o razvoju zavoda, ki mu predseduje ter mu izročil v imenu upravnega sveta bolniške blagajne 600.000 1 r, ki se bodo po Duceje-vih navodilih razdelile med trgovske sotrudnike, prizadete po sovražnih letalskih napadih. • Smernice za »Dan tehnike«. Duce je sprejel te dni ministra za narodno vzgojo, ki mu je poročal o pripravah za proslavo Dneva tehn ke« v 21. letu režima. Duce je potrdil program ter poudaril, da sa m .va manifestacija vršiti v čim večjem obsegu. •.Dan tehnike« bo letos na dan 2. ma,a. • Publikacija o letalstvu. Za dvajseto obletnico ustanovitve Kr. letalstva dne 28. aprila je sklenilo letalsko ministrstvo izdati kolorrano publikacijo, ki bo obsegala doslej še neizdane in neobjavljene slike, predstavljajoče junaška dejanja letalskih sil Kraljeve Italijanske Vojske na raznih bojiščih. * Dar za žrtve letalskih napadov. Predsednik italijanskega Zavoda za kred t je dal Duceju nia razpolago pol milijona lir za podporo i>sebam, ki so v sedanji vojr.i prizadete zaradi sovražnih letalsk.h napadov. * Dar za sirove padlih letalcev. Založba Zarichelili je izrcčila vojvodinji d'Aosta vsoto 45.000 lir, katero je iztržila za knjigo Vojvode Amadea A/stskega, ki popisuje svoje doživljaje v Afrils. Vojvodinja je po-alala denar kot podporni prispevek za sinove padlih italijanskih letalcev. • Podelitev zlate kolajne. Z zlato spominsko kolajno je bil odlikovan podpolkovnik Massimilliano Custozza iz Rovere pri Mantovi, ki je padel na ruskem boji Jču pri Klinovij Cervani dne 21. februarja 1942. * Smrt vzornega vojaka. Na ruskem bojišču je padel junaške smrti pehotni major Cesare Pešce. Pokojnik ni hotel uživati udobnega življenja doma, čeprav se mu je za to nudila prilika. Ponovno je prosil, naj ga dodelijo oddelkom na bojišču, kamor je odrinil lani v novembru. Z bojišča je pisal sinu, ki je bil tedaj gojenec vojaške akademije v Modeni, vzpodbudno pismo, naj se tudi sam javi prostovoljno na fronto. • Kardinal Pellegrinetti smrtno bolan. Kardinal Pellegrinetti, ki leži na kirurški kliniki v Rimu, je navzlic skrbni zdravniški negi tako bolan, da so izgubili zdravniki vsako upanje v njegovo zdravstveno izboljšanje. Kardinala so že prevideli z zakramenti za umirajoče; je pa še pri popolni zavesti. » Spomenik v spomin mučeniške smrti škofa Montalbettija. V Reogtu Calabriji so dali pobudo za postavitev marmornega spomenika škafu Enricu Montalbettiju, ki je umrl kot žrtev sovražnega letalskega na-pada. » 2.000 novorojencem je pomagala na svet. V Invoriju pri Aroni je umrla 841etna babtica Rosa Preti, vdova Colombo. Nad pol stoletja je izvrševala babiške posle in je ▼ tem času pomagala na svet okoli 2.000 novorojencem. * 1501etnica mestne knjižnice v Triesto. Letos bo obhajala 1501etnnco obstoja mestna knjižnica v Triestu. Ustanovil jo je leta 1793. patricij Pompej Brigido, ki je bil takrat guverner mesta Trieste. Brigida je v njegovi pobuda podpiral posebno Giuseppe Coleftti, tiskar, novinar in pesnik. Leta 1796. je prešla knjižnica v mestno last in je Obsegala tedaj 2.750 del v 4.265 zvezkih. Leta 1817. je bila v Triestu osnovana akademija, ki je osnovala svojo lastno biblioteko in tedaj je Brigido va knjižnica prešla v last mesta. Danes šteje knjižn ea 185.000 zvezkov ter ima na leto povprečno 2S.000 obiskovalcev. • Nagrada za delo na riževih poljih. Rimska vlada je izdala okrožnico o odškodnini za delavce na riževih poljih. Delavci, zaposleni pri tem delu, imajo za vsak dan svojega dela pravico di. enega kilograma riža. V Rimu upajo, d-r, bo na podlagi tega ukrepa uspeh žetve na riževih poljih dosegel najvišjo stopnjo. ♦ Prepovedan časopis. »Frankfurter Zeiitung« poroča, da je bil« glasilu pušči-častih križarjev na Madžarskem »Pesti Ujsag« prepovedano nadaljnje izhaganje. Prepove! je bila utemeljena s tem, da se je Časopis pregreSil proti zakonu iz leta 1939. o varstvu državnih interesov. * General predava o Rusiji. Na pobudo Kulturnega združenja »Leonardo da Vinci« je predaval v Firenzi armadni general F. S. Grazioli o Rusiji. Predavanje so spremljale skioptične slike. * Nov zavod v Benetkah za južnovzhodno Evropo. Na pobudo pofa Volpija se je ustanovil pri univerzitetnem zavodu Fo-scari v Benetkah poseben oddelek za južnovzhodno Evropo in za Levant. Nova ustanova bo začela s svoj ion delovanjem v prihodnjem akademskem letu ter ima v programu ustanovitev posebne dvoletne šole z jezikovnimi, gospodarskimi in tehničnimi tečaji. * Oče hoče nadomestiti sina. Oče vojnega prostovoljca Hamleta Pontina, ki je kot konjenik padel v bitk; pri Balavski na vzhodnem bojišču ter je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno, je poslal Zveznemu tajn ku svojega okraja pismo, v katerem ga prosi, naj mu dovoli, da stopi na sinovo mesto ter odrine kot prostovoljec na bojišče, da se bori za fašizem proti boljševizmu. * Zavarovanje uradnikov v novih provincah. Uradni list rimske vlade objavlja ministrski dekret, ki določa norme za obvezno zavarovanje uradnikov novih provinc proti boleznim. Tem uradnikom je zagotovljeno zdravljenje, ki traja lahko naj-delj 180 dni. * Rojstna hiša skladatelja Palestrine. Hiša, v kateri je bil rojen italijanski skladatelj Giovanni Pierluigi Palestrina leta 1525., je bila po odredbi minstrstva za kulturo proglašena za narodni spomenik. Skladatelj Pierluigi, ki je privzel ime Palestrina po svojem rojstnem kraju, je splošno znani obnovitelj katoliške cerkvene muzike v Italiji, njegov slog je stoletja veljal za vzor cerkvene glasbe. * NI se zanesel na Sanje. Kmet Pasqua-lo Giacovelli iz Castalane pri Bariju je sanjal da mu je nekdo svetoval, naj stari v loteriji na številke 2, 50, 80 in 17. Giacovelli pa je šel v loterijsko poslovalnico in stavi' na druge številke. Nekaj dni nato je žalosten ugotovil, da mu je ušla kvaterna, ker so bile izžreban? e številke, katere so mu bile na svetovane v sanjah. * Očetu je kradel kokoši in jih poklanjal zaročenki. 62-letni kmet Costante Casa-grande iz Orte je že delj časa opazoval, da izginjajo iz njegovega kokošnjaka kokoši in piščanci, ponos njegovega gospodarstva. Poostril je pažnjo nad tatovi in je nekega dne v ranem jutru zasačil svojega sina An-selma, ki je bil pravkar ukradel domačo kokoš z namenom, da jo odnese svoji zaročenki. Oče je sina' primerno kaznoval, ovadil pa ga je zaradi tatvine tudi policijskim oblastem. * Nesreča pri prevozu s čolnom. Pri Cre-moni se je hotelo šest lovskih tovarišev prepeljati čez rečico Addo s čolnom, pri tem pa so imeli smolo, da se je čoln sredi vožnje prevrnil, pri čemer sta dva lovca utonila, štirje ostali lovski tovariši so s pomočjo reševalcev dosegii breg. * Nenavadna smrt. V Veroni se je skril 371etni Alberto Nordacci v klet svojega gospodarja, da bi se ponoči napil vina. Ko se ga je navlekel, je hotel zlesti iz kleti skozi zamreženo okno, toda glava in ena roka sta mu obtičala v omrežju in naslednje jutro so ga našli v tem stanju mrtvega. Najbrže se je zadušil. * Porod na cesti. Iz Francolina so te dni telefonirali v Ferrairo po rešilni voz, ki naj bi odpeljal 401etno Maro Pasqualini v porodnišnico. Komaj so Pasqualin-jevo naložili na. vozilo, pa je začutila porodne bolečine in je sredi pota med Francolino im Fer-raro povila zdravega sinčka. * žrtev splašenega konja. Delavec Pietro Bulzoni je srečal na cesti splašenega konja. Ker je pogumen mož, je hotel žival ukrotiti. Konj pa je Bulzonija podrl na tla in ostavil s težkimi ranami na cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. * Razlastitev v Borovnici. Vsi razlaščenci v Borovnici se po tem potu obveščajo, da je okrajrao sodišče na Vrhniki preložilo narok za cenitev zemljišč, ki je bil določen za 29. t. m,, na nedoločen čas. * Smrt hčere Aleksandra Dumasa. Iz Švice poročajo, da je po kratki bolezni umrla gospa Marija d'Hauteville. hči Aleksandra Dumasa, siina, in vnukinja pisatelja »L'Aristotele perduto e la formazione fi-1'rsofica dt Epcuro«, izdal zbirko razprav in esejev »Studi sul pensiero antico«. Njegova knjiga »II libro della letteratura gre-ca< je ena najboljših knjig te vrste, kar jih je izšlo v novejšem času ne samo v Italij'; tu je Bignone podal prerez grškega slovstva, pokazal pravo mojstrstvo v označevanju struj, pojavov, del in osebnosti ter pridružil študijam o posameznih dobah ali imenih izbor iz obravnavan'h pesnikov tn pn*Eaistov v lastnem prevodu. »II libro della letteratura Greca« je izšel 1. 1940 in je dosegel letos že četrto izdajo — pač redek primer pri knjigah, ki so oddaljene sleiirni aktualnosti. Videti je, da še d\ St. Leben nadaljuje predavanje o slovstveni kulturi v Italiji zgodnjega srednje-:i vc-'.a. takisto nadaljuje Lecturo Dantis in predavanja o Balzacu kot stvaritelju »Človeške komedije«. V oddelku za germansko filologijo nadaljuje ordin. dr. J. Kelemina predavanja iz historične slovnice nemškega jezika in zgodovino nemškega slovstva, M. A. Josjp Sodja obravnava fonetične in druge slovnične probleme, red. prof. dr. Drag. Oštir pa gotske tekste. V oddelku za klasično jezikoslovje predava izr. prof. dr. Franc Bradač o grški in rimski metriki, doc. dr. Milan Grošelj o rimski drami, dr. Oštir pa o historični slovnici latinskega jezika. Isti profesor predava tudi o primerjalni slovnici sans-krta. grščine, latinščine. »germanščine in slovanščine. V oddelku za primerjalno književnost obravnava doc. dr. Ocvirk moderni evropski roman, v oddelku za umetnostno zgodovino pa red. prof. dr. Vojeslav Mole umetnost zgodnjega srednjega veka na Bližnjem vzhodu in izr. prof. dr. Franc Stelč Zgodovino za-padnoevropske umetnosti in ir. Razen tega vodi lektorica dr. Valerija Rorato-Grohar jezikovne vaje iz i t a 1 i j a n š č i-n e, dr. Janko Kotnik predava o glavnih predstavnikih francoske romantike, dr. Nikolaj Preobraženskij predava i j p k j jezik in njegovo novejšo zgodovino, lektor Boris Urbančič pa č e š č i n o. Iz SrMfe Odmev pristopa bivše Jugoslavije k trojnemu paktu. Preteklo soboto je bilo na Ko-larčevi ljudski univerzi zborovanje, na katerem je govoril beograjski župan Jovanovič o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu in nato sledečem prevratu. Z vso odličnostjo je obsodil pučiste. ki so spravili srbski narod v nesrečo. Obletnica usodnih dni je našla svoj cdmev tudi v srbskem časopisju. Vse sodbe soglašajo v tem. da je bil pristop k trojnemu paktu velika državniška modrost, nato sledeči puč pa največja pustolovščina. Za drugo oblet n^o puča je v srbskem rad:u govoril ministrski predsednik Nedič. V svojem govoru je obtoževal Anglijo, pučiste in jugoslovansko vlado. Navedel je 10 točk. Nato je dejal srbskemu narodu: »Vojna lahko še dolgo traja in srbski narod je navezan sam nase. Da si bo priboril dostrjno mesto v Evropi, mora hrabro prenašati posledice vojne in podpirat! tiste, ki žrtvujejo svoje življenje za obrambo Evrope pred rdečo nevarnostjo.« Totalna mobilizacija. Gereralni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je cd vojaške oblasti dobil polnomoč, da sme ukrepe za totalno mobilizacijo, ki so bili uvedeni v Nemčiji, uporabiti tudi na srbskem ozemlju in jih prilagod"'ti posebnim razmeram. Delovna služba v Banatu. Tudi za Bana.t je bila uvedena splošna delovna služba. Vsi moški in ženske od 16. do 60. leta starosti, čijih delovna sila ni popolnoma izrabljena v domačem gospodinjstvu ali podjetju, so dolžni poprijeti za delo v drugem gospodinjstvu ali podjetju. P°letnt čas tudj v Srbiji. Po poročilu beograjskega nemškega dnevnika so tudi v Srb;ji v neči na 29. mereč pomaknili ure za eno uro naprej. C°lin ROss predava v Beogradu. Na Kolarčevi univerzi bo 31. marca predaval o svetovno politični berbi v Afriki znani nemški publ:c*st Colin Ross. Konjske dirke v Beogradu. Preteklo nedeljo je bilo na topčiderskem konjskem dirkališču prvo jahanje. K prireditvi so voz'li posebni vlaki. Poslovi je tudi to-talizator. Giuseppe Ungarctti v Zagrebu. Minule dni se je mudil v Zagrebu nedavno imenovani član Italijanske Akademije, eden izmed pred3taviteljev sodobne italijanske poezije Giuseppe Ungarettl. Priredil je dvoje predavanj: »Zg^dovinsld pomen Pe-trarce in »Leopardi kot začetnik sodobnega pesništva«. 8. številka mladinskega mesečnika »Nai rod« prinaša črtico Ljenka Urbancica »Domotožje«. pesem Anice Cernejeve »Moj prijatelj Jani«, narodno pravljico iz kram-ske okolice »Od kdaj so mravlje kruljave«, pesmi B. S. »Za kruh« m »Gabri«. Vida Jelšana potopisno povest »Skrivnostno srečanje«, pesem Gregorja Strniše »Zahod v planinah« in Srečka »Naš preši-ček«, pripovedko »Opeharjen; brahman«. poučno prozo »Kako raste drevje« in članek dr. Janka Lokarja »O ptičjem letu«. Ob koncu so drobne zanimivosti. Tudi ta številka je primerno ilustrirana. »Naš rod« izdaja v redakciji Ivana Tavčarja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Tiepolo. V zbirki »I Grandi Artisti Iia-liani« je izšel Antonia Morassija zvezek, ki je odmerjen velikemu beneškemu slikarju G. B Tiepoli (1696—1770). Sestava tega pregleda Tiepolovega dela je bila zaupana enemu najbolj poklicanih, sai je Morassi z dosedanjimi razpravami in študijami pokazal, da je zanesljiv poznavalec Tiepoiove umetnosti. Kritik »Meridiano di Roma« sodi o tej knjigi, da prikazuje »novega« Tiepolo. dokaj drugačnega, kakor so ga pokazale dosedanje študije. Tiepolo ie tu osvetljen z novimi argumenti in s podatki iz nekaterih še neobdelanih virov. Morassi sklepa, da je veliki Benečan, eden izmed predstaviteljev baročnega slikarstva, premagal v svoji umetnosti bar »k in se dvignil preko njega k vrhovom nadčasovne umetnosti. Postal je v nekem smislu klasik. kakor so klasičl Duccio. Giotto. Ca-ravaggio, Bernini. Kritik rimskega lista sodi, da je Morassi podal zelo dobro sintezo Trepolovega življenja in dela. Obsevano mleko Dobra mešana hrana in zadostno obsevanje s sončnimi žarki sta popolnoma sposobna povzročiti, da se rahitična bolezen v organizmu riti ne izcimi, kaj šele razvije. Dojenček, ki ni d.ležen teh dveh dobrot, pa je vedno v ne-v.irnosti, da se ga pohoti »angle'ka« bolezen. Značilno je, da narava sama na sebi nima zaščitnega sredstva zoper rahitis. Zdravniško do-gnano je. da materinsko mlekc ni dovolj krepko. da bi izločilo niti slabotne stopnje rahitisa. Otroku, ki ga napade ta bolezen s polno silo. ti rej ni mogoče pomagati zgolj z materinim mlekom. Toda tudi kravje mleko ni zadostno za "čitno sredstvo p~ot: rahitisu Vendar pa 'ma kravje mleko v sebi v zadostni meri snovi, ki lahko pomagajo otroku, s katerimi pa človeški organizem v dobi. ko je premalo sonca, ne more obvladati rahitisa Da bi te snovi ne glede na letno dobo vzbudili k učinkovitemu življenju, so začeli zadnje čase odvajati pro-vitamine v pristne vitamine, in sicer v mleku, preden ga dobe dojenčki za hiano To mleko obsevajo na poseben način s kremenčevo lučjo ali višinskim soncem. Ideja sama na sebi ie zelo preprosta, tcda tehnično obvladanje problema je vse prej kakor enostavno. V preteklih letih so zgradili razne aparate, ki zvišujejo v mleku količino vitamina D. Za velike mlekarne so morali v ta namen skon-stmirati popolnoma nove naprave, ker so se pokazale naprave v manjših obratih tako v tehničnem kakor tudi v gospodarskem pogledu *a nezadostne. Predvsem je bilo treba skrbeti za to, da se čas obsevanja skrči, ker se je pokazalo, da povzroča delj časa trajajoče obsevanje v mleku ckus, ki spominja na ribje olje ter postaja zaradi tega nekaterim otrokom zo-pern. Nove konstrukcije za obsevanje mleka skrbe zaradi tega predvsem za zadostno dovajanje zraka, kar ne odstranjuje samo ozona, temveč ščiti tudi mleko, da se preveč ne segreje. Mleko, pripravljeno za obsevanje, mora namreč obdržati čimdelj časa eno in isto temperaturo. Najprimernejša temperatura je med 1 in 4 stopinjami Celzija". Da mleko obdrži čim večjo antirahitično aktivnost, pa je treba izpolniti celo vrsto pogojev, katere je dosegla znanost šele po dolgoletnih raziskovanjih. Mleko najprej spuste na gladke pieskve, kjer je deležno kratkega obsevanja, ki traja po navadi še manj kakor eno sekundo Najboljši učinek se pri tem doseže s popolnoma tenkimi mlečnimi ploskvami. Poleg trajanja obsevanja je važna tudi razdalja svetlobnega telesa, moč Svetlobe in refleksija žarkov, ki vpliva na površno mlečne kožice. Da 60 tudi sestavine mleka v tem procesu velikega pomena, je razumljivo samo po sebi. V Frankfurtu na Nemškem imajo stroje, ki obsevajo v eni sam; uri 16 do 18 tisoč litrov mleka. Za ta proces porabijo 60 kilovatov električnega toka. Mleko teče pn tej proceduri skozi vodoravno ležeče cilindre, ki imajo ob straneh kremenčeve luči. Mlečna plast je pn ttm proccsu debela od 2 do 5 mm in se pomika naprej s takšno naglico, da jc mleko izpostavljeno žarkom povprečno pol sekunde. Frovitamim D so maščobne substance Stopnja mleka, ki gre skozi naprave za obsevanje, pa ni treba, da vsebuje določeno stopnjo maščobe. Z obsevanjem mleka dosežemo v njem zgostitev snovi D. Antirah t;čna učinkovitost mleka se bistveno pomnoži. Tako dobimo živilo, ka n3m nudi popolno zaščito proti rahitisu. Pred nedavnim časom st ugotovil da sc obsevanje mleka z ultravijoličnimi žarkj močno popravi ter se njegova živilska vrednost zviša. Isto velja tudi za posneto mleko, ki je v stanju, da že razviti rahitis zanesljivo ozdravi Strokovnjaki menijo da so poskusi pokazali, da vsebuje mleko kot aktivne činitelje nc samo mlečno maščobo, temveč tudi beljakovine, v prvi vrsti lactalbumin. Moda in dom lUMBIIMWWMWMWWIBIIWHIlWWIIBIIIIIUIIllHn? ....................................................r Moderna dolga jopica Pomladni kostum nam lahko nadomesti navadno temno krilo, ki mu priključimo dolgo svetlejšo jopico. Seveda dandanes s VVILKIh COLLINS 1 Nezadosten dokaz | Od zapada proti v skozi Azifo Pod tem naslovom sta izšli v zadnjem času dve knjigi, katerih avtor je finski maršal Karel Gustav Mannerheim. Vrhovni poveljnik finske vojske se je podal dne 6. julija 1906, ko je bil še v ruski vojaški službi, na dolgo> potovanje 'trt pot ga je najprej peljala skozi Rusijo v Baku. Od tam je nadaljeval pot čez Kaspiško morze v Krasnovodsk ter naprej v Samarkand in Taškent od koder si je vzel za spremstvo dva kozaka z Urala. Šel e čez Tcrek-davan, to ic čez prelaz, ki veže ruski in kitajski Turkc-stan, ter prispel na tej poti v Ka^gar Kotan. Maralbaši. od tam pa je nadaljeval potovanje čez Aksu Kuldja, Urumči. Turfan Hani, Anši. Suhov, Lanhov, Siam, Kajfeng. Taj-Juan-Fu. Kvej-hvating in Kalgren ter dospel naposled v Peking, kjer je bilo njegovo več let trajajoče potovanje zaključeno. Mannerheim je prehodil na tej poti 14.000 kilometrov pota skozi dežele, ki so b'le doslej svetu boij ali manj neznane. Ruska vlada je določila Mannerheimu nalogo študiran ja razmer t notranji Kitajski in Mannerheim je pridno zbiral statistčno in drugo gradivo, obenem pa reševal določena vojaška vprašanja, k' so bila s tem v zvezi. Razen vsega tega je imel nalogo voditi meteorološki dnevnik ter izvrševati an* ticpološke meritve, kakor tudi dajati pobudo za arheološka raz skavanja Ko sc je vrnil domov-, je prinesel- Mannerheim poleg svojih zapisnikov bogato skladovnico fotografskih posnetkov, namreč 1500 fotografij, ki so predstavljale pokrajint mesta, svetišča, spomenike, utrdbe, stražne stolpe mostove in vsakovrstne ljudske tipe. Med njmi ie bilo posebno mnogo posnetkov cerkvene umetnosti in lamaističnega rituala V tej stvari je bila sreča potniku posebno naklonicna kajti v Utaj=Sianu. svetem romarskem kraju larnai-stev. je lahko študiral ne samo lama;sbčne obrede, temveč tudi zaključil svoje potovanje z obiskom pri Dalaj-lami. ki je bil takrat v nekem samostanu v Pekingu, kamor je bil prišel na svojem potovanju. Znani poznavalcc Azije Sven Hedin sodi o Mannerhe-imovem delu. da je to naravnost vzor potopisa in opisa ter nudi znanstveniku in laiku ogromno zanimivega gradiva za študij notranjeazijskih ljudi in plemen. ni'hr>vih šeg in običajev. Čeprav je bilo to delo dovršeno že pred 37 leti, ni izgubilo nič svoje svežosti in je aktualno še danes. Baeloniranjje sia švedskem Tudi Švedska ima, kakor mnoge druge evropske države, svojo posebno shemo za razdeljevanje živil in drugih življenjskih potrebščin. Dodelitvene dobe za živila in druge predmete so sicer drugačne kakoT v Nemčiji in drugih evropskih državah, ki so v vojni vendar je zanimivo vedeti, kako se Švedi, ki niso v vojni, prebijajo skozi čase vojne furije Za gostinske obrate imajo na Švedskem uvedene posebne znamke, katenh izmenjava pa je precej komplicirana. Švedski načrt za racioni» rana živila vsebuje pri povprečnem odraslem človeku poseben pogojni dodatek Vsak teden ima človek, ki živi na Švedskem pravico do 20 gramov kave ali 8 gramov čaja. Vendar je pogoj za tistega, ki reflektira na kavo odnosno na čaj, da nc kupuje tobaka Kdor ima tobačno karto in kupi cigarete ali cigare si ne more nabaviti niti kave niti čaja. Mošk-' nka al nov vezen o/ratnik. I Vse te, na prvi pogled tako nepomembn. podrobnosti, nam pomagajo, da začnemo novo »sezono«, kaker če bi res imele novo obleko! Koristna kopriva čeprav je kopriva že po naravi ena izmed najmanj prijetnih rasti n. kar jih poznamo pri nas — že zaradi opeki n. ki jih pušča na koži, in zato, ker jo tako težko izkoreninimo iz tal. kamor se j. vselila, je vendar bolje, da jo pustimo rasti na krajih, kjer ni v škodo kulturni!, rastlinam, kakor pa da b. tam rasel kakšen nekoristen ali celo strupen plevel. Koprivo lahko uporabljamo kot hrano za pre. šiče, a tudi perutnino lahko krmimo z njo. Za prešiče koprivo skuhamo in primešamo k pomijam. Prešči zelo radi jedo to mešanico, ki je zanje zelo zdrava in rcdilna. Za perutnino pa koprivo drobno naseklja-mo in jo pomešamo z ostalo hrano. Iz koprive pa lahko napravimo tudi izvrstno pomladno prikuho. k: nam v polnj meri nadomešča špinačo. Razen tega nam služi kopriva tudi kot zdravilo. V ljudski medicini jo poznajo kot izvrstno sredstvo proti izpadanju las in raznim drugim bolezenskim nadlogam. Zdravilo zoper izpadanje las si napravimo jz odcedka iz kopriv, ki ga pomešamo z vinskim kisom, in si potem s to tekočino vsak večer drgnemo kožo na glavi. Tudi pri revmatizmu si olajšamo bolečine, če s svežimi koprivami udarjamo po bolečih mestih. Kopriva je torej zelo koristen plevel, ki ga v teh težkih časih lahko s pridom up:rabimo. Kekaj nasvetov Iz raznih pralnih praškov lahko napravimo uporabno milo, če nasujemo praška v malo vrele vode, ki ji po možnosti dodamo nekaj kapelj toplega mleka, nato vse skupaj dobro premešamo in nalijemo v ška tlo od cikorije, dokler se ne strdi. Ko je tako pridobljeno milo trdo, ga takoj lahko uporabimo za pranje. Iz pokvarjenih jajc dobimo izvrstno sredstvo za gnojenje geranij in drugih cvetlic. če jih razredčimo v malo voue. Presne kosti, ki jih nekaj dn, želimo ohraniti sveže, da ne dobijo duha. damo za nekaj minut v vročo pečico, da se po-suše. Majhne ostanke mila dajmo v steklenico. zaljjmo z vodo in dobro pretresimo in premešajmo. Takšno razstopino mila lahko uporabimo kot šampon za pranje las ali kot tekoče milo. Sodobna kuhinja Nasitljiva jed iz makaronov. 22 dkg makaronov skuhamo v slanem kropu in odce-dimo. Hkratu skuhamo bel fižol (fižolico) ali pa pogrejemo ostanek včerajšnjega fižola. Na kožici razbelimo na dobri žlici olja drobno nasekljano čebulo in dosti peter-šilja, dodamo 2 žlici paradižnikove mezge j in primešamo temu prežganju najprej fižol, potem pa še makarone. Jed dobro premešamo, pustimo še nekaj minut na štedilniku, potem pa jo serviramo. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! i Ako bi ga drž. pravdnik videl, ko sem mu povedal zdravnikova naročila, mislim, da ne bi imel nikdar poguma obtožiti ga zločina, da je umoril svojo ženo. Med preiskavo sem se približal mizi ob obtoženčevi postelji, da uradniki ne bi našli pisem in dnevnika, kajti kakor obtoženčeva mati, mislim tudi jaz. da je krivično smatrati dnevnik kot dokazilni materijal. Dnevnik je vselej izraz najslabših in najbrezupnejših trenutkov v človekovem življenju in največkrat so to le osebni izlivi, ki jih pisec ne bi upal pokazati nikomur razen samemu sebi. Star obtoženčev prijatelj sem in mirne duše izjavljam, da nikdar ne bi verjel, da piše take neumnosti. On, da bi ubil svojo ženo! On da bi postopal s svojo ženo trdo in grobo! Upam si reči, iz dvajsetletnih izkušenj, da ni v tej dvorani človeka, ki bi bil bolj nesposoben zagrešiti kak zločin. »Vem, kaj je izpovedala bolničarka Kristina Ormsay o pokojnici in moram ji oporekati. Gospa Macallan je bila ne glede na svoje majhne nedostatke najplemenitejša ženska, kar sem jih kdaj srečal. Imela je najboljšo vzgojo, ljubila je glasbo, prekrasno je pela. Pogovori z njo so bili izredno zanimivi, bodisi ženskam bodisi moškim. Trditi, da bi utegnila biti taka ženska najprej zanemarjena, nato nečloveško zastrupljena od človeka, ki je tu pred vami, bi bilo isto kakor trditi, da sonce ni svetlo. Gospa Macallanova je bila po naravi sa-njarka, ki se je rada mučila, kajti nobena ljubezen na svetu ji ni bila dovolj izbrana. Nekateri ljudje so rojeni, da bi bili nesrečni, in ena izmed teh je bila tudi gospa Macallanova. Sodni zbor ne sme pozabiti, da bi morala s finančne strani smrt gospe Macal-lanove pomeniti — in tudi pomeni — izgubo za njenega moža. Ko se je oženil z njo, je vztrajal pri tem. da se postavi v ženitbeno pogodbo postavka, da preide ženino osebno premoženje po njeni smrti nazaj v roke njenih staršev. Dohodki tega premoženja so se vsakokrat uporabljali za vzdrževanje lepe graščine, kajti osebne obtoženčeve rezerve. ne glede na materine, ne bi zadostovale za potrebščine, z ozirom na ogromne izdatke ki jih zahteva vzdrževanje tako sijajne graščine. Jaz. ki poznam položaj, lahko rečem, da je mož izgubil po smrti svoje žene dve tretjini dohodkov. »Nikdar nisem opazil ničesar, kar bi utegnilo upravičiti ženino ljubosumnost. Da bi utegnila mojemu prijatelju bolj ugajati gospa Bcauly kakor njegova žena. mi je nedoumljivo, tem manj. ker ni nikdar izgubil razuma. : Kar zadeva arzen, lahko ugotovim neko dejstvo, ki morda zasluži pažr.jo sodnega dvora. Bil sem v kabinetu državnega pravdnika, ko so proučevali papirje in druge predmete, najdene v skrinjici v Gle-ninehu, kjer so se nahajale pokojničine toaletne potrebščine. Lahko sem opazoval državnega pravdnika, ko si je ogledoval vse te predmete. S svojim izredno dobro razvitim tipom sem odkril na pokrovu nekaj, kar me je napotilo, da sem si natančneje ogledal konstrukcijo skrinjice. Posledica I tega je bilo odkritje majhnega skrivališča med lesom in podlogo, kjer sem našel tole stekleničico.« Zdaj je bilo zasliševanje za trenutek prekinjeno, da si je sodni dvor ogledal stekleničico in jo primerjal z onimi, ki so se nahajale v skrinjici. Te. ki so bile iz lepega kristala, izredno lepe oblike, niso bile niti najmanj podobne oni. ki jo je Dexter našel v skrivališču. Pač pa jo je spoznal drugi lekarnar, ki je izjavil, da je podobna ste-kleničici, v kateri je predal arzen, in stotinam drugih stekleničic. ki rabijo lekar- narjem sleherni dan. Ker ni imela nobenega napisa, ni mogel reči, ali je to ista stekle-ničica, ki jo je bil on prodal. Tako je branilec izgubil poslednje upanje, da bi lahko dokazal, da je bil arzen, ki ga je kupil mož, v ženini posesti. Knjigo, ki govori o uporabi kmečkih olepševalnih sredstev, ao našli med drugimi pokojničinimi knjigami in je bila uporabljena kot dokazni materijal. Zmečkan papir z zrnci belega prahu je spoznal lekarnar. V zmečkanem papirju je spoznal lekarnar ovitek, v katerem se je nahajal arzen. Toda kako dokazati, da je gospa Macallanova uporabila vsebino? Vse se je omejevalo le na predpostavke, dokazi pa so odločno manjkali. Nadaljevanje zasliševanja Miserlmusa Dexterja ni bilo več zanimivo. Ena sama stvar je omembe vredna »če se ne motim, gospod Dexter,c Je dejal nekoliko ironično prokurist, »imate vi neko svoje prepričanje o smrti gospe Ma-callanove.« »Možno je, da imam svojo misel o tej stvari, kakor o marsičem drugem,« je odvrnila priča, »a sodni dvor naj mi dovoli, da tudi jaz nekaj vprašam: Ali sem prišel sem zato, da bi razlagal svoja prepričanja, ali zato, da bi izpovedal stvari, ki so ml znane ?« Odgovor gospoda Dexterja ml je ugajaL Njegove misli so bile očitno misli resničnega prijatelja mojega moža, povrh pa ideje nadpovprečno bistrega človeka. Utegnile bi imeti zame neizmerno ceno, ako bi ga mogla pripraviti do tega, da bi mi jih zaupal. Ko je govoril o gospe Beaulyjevi, je napravil name globok vtis; v njegovem glas« je bilo čutiti toliko zaničevanja, da sem mislila, da ima gotovo kak vzrok za sovraštvo do nje in da ji ne zaupa Zame M utegnilo biti srečanje z Dexterjem jako važno; skušala bi pojasniti to, kar se sodnemu dvoru ni zdelo oportuno poglabljati. Ko je bilo zasliševanje končano, se je mož s svojim vozičkom vrnil po isti poti, po kateri je bil prišel ter se izgubil v nekem kotu dvorane. Državni pravdnik se je dvignil, da prebere obtožnico. Ko sem jo prebrala, sem bila tako ogorčena, da sem iztrgala strani, ki so vsebovale obtožnico in jih zmečkala. Peti dan procesa je bil določen za zagovor. Kakšna razlika med podlostmi, ki jih je nagrmadil državni pravdnik v svoji obtožnici ter zgovornim in ganljivim razlaganjem branilca. Zato, ko je prišel do predsednikovega povzetka, je moral ta Izjaviti sodnikom, da ni mogel dobiti zadostnih in prepričljivih dokazov, temveč le pogojne dokaze. Po eni uri brezkoristnih razprav v posvetovalnici. je sodni dvor izrekel nedoločno obsodbo v skladu s škotskimi zakoni: NE. ZLOČIN NI DOKAZAN. Po dvorani se je zaslišalo slabo ploskanje. Jetnik, ki so ga oprostili, je počasi odhajal, kakor človek, ki ga teži globoka bol, povešene glave, ne oziraje se na nikogar, ne da bi odgovarjal vsaj prijateljem, Id so se obračali do njega. Nesrečnež je dobro vedel, kako ga bo ta obsodba vse življenje težila. In tako bi bilo... da nlaem prišla jaz. Petnajsto poglavje VIDIM SVOJO POT Svitalo se je že, ko sem zaprla knjig« o procesu svojega moža. Nisem čutila utrujenosti. Kljub dolgim uram branja ln razmišljanja mi ni bilo do postelje in spanja, čudno, zdelo se mi je. da sem se Sele ta trenutek prebudila, poživljena z novim sklepom. KA\J VEM? KAJ ZTNAM? 151. Koliko ničel ima kvadrilijon? 152. Na kolikšen del svoje prostornine se da stisniti veda? 153. Kako se imenuje belgijska denarna enota ? 154. Krog. V zgornjem krogu je treba postaviti namesto točk v radialnih vrstah 32 črk tako. da dobimo v vrsti: 1—5: označba za verz. 2—6: označbo za del celote, 8—4^ tujko za »istoveten«, 7—3: označbo za igranje s kartami. Vsaka beseda ima devet črk, če upoštevamo srednjo črko T, ki je vsem skupna in že postavljena na svoje mesto. • • • Rešitev nalog 27. t. m.: 147. Tri mošnje (burse) so Mi* grb begate rodbine van der Burse v BrOggeju, M so se v njeni hiši vršili sestanki za da-bičkarske posle. To je bil začetek modernih borznih poslov. 148. Ezopove basni se nam niso ohraitfle v izvirniku, temveč v latinski obdelavi Grka Fedra. 149. Izohipse so črte, ki vežejo k-aje ena. ke nadmorske višine. 150. Križanka. Vodoravno: 1. kost, 4. vaja, 8. vrt, 10. cel, 11. akademija, 12. goe, 13. tul, 17. episkopat, 20. raj, 21. oko, 22. dtaa, 23. Hov. Navpično: 1. kvas, 2. Ork, 3. Slavonija, 5. acimut, pol, 6. jej, 7. Alah, 9. Reoi 14. Verd, 15. ako, 16. atov, 18. pal, 19. ako.* Križem sveta Italijanščina v birmanskih šolah. Iz Rangoona prihaja vest, da je v birmanskih (snovnih šolah japonščina obvezen predmet, poleg tega pa se poučujeta tudi italijanščina in nemšč na, ki pa sta obvezni šele v višjih razredih birmanskih sredi-jih šol. 93Ietnik se vozi vsak dan z bic.kljem. V San Giovanniju in Persicetu pri Bologni živi 93letni Alfomso Cotti. Mož je državni upokojenec in se vsak dan pelje z b"cikljem na sprehod. Kljub svoji starosti ima naravnost sijajen spomin ter rad pripoveduje dogodke iz svojega življenja. Tele s petimi nogami. V Moncalvu blizu Astia je nekemu kmetu krava povrgla teleta s petimi nogami. Odvišno nogo ima žival na zadnjem delu telesa ter je prav nič ne ovira pri hoji. ženin je pobegnil. V Colornu pri Parmi je doživela neka 221etna gospodična huio razočaranje. V družbi svatov, prijateljev in znancev je pričakovala ženina, da jo odvede v cerkev pred oltar. Toda ženina ni bio od nikoder. Da bi ga spomnili na obljubo, so poslali ponj z avtomobilom. Toda tudi avtomobil ga ni pripeljal, kajti zalo se je. da je ženin, med tem ko je vesta drhteče čakala nanj, izgini brez du. Kacionirana potrošnja gaJskem. Gospo larski minister portugalske vlade je izdal uredbo^ ki pravi, da se je treba prilagoditi raizmeram, ks jBi je povzročila vojna ter zaradi tega uvaja ra-cioniranje mesa v večjih mestih. Na kakšen način bo potrošnja mesa rackmvBaa, še ni znano. Uredba bo uveljavljena zaenkrat samo v načelu. Kinematografski posnetek bo prttenJ pred sodiščem. V Oesfchamerju na Švedskem je neki lastnik kinematografske kamere posnel avtomobilskega vozača jn nekega delavca, ki sta se spopadla na oeotL Nek pesant je 3 fotografsko kamero dogodek posnel na ploščo. Mož je zdaj puavan za pričo pred sodišče, kjer je predložil filmski posnetek iz katerega bodo rekonstruirali potek dogodka. Menda bo to prvi primer na švedskem, da nastopa film kot ma priča v procesu med ljudmi. ŠPORT Generalne skušnje so končane Ponovni nastopi ljubljanskih nsgametašev pred pričetkom domačega prvenstva Zdaj bo pa le zares z ljubljanskim nogometom, tako so govorili po Ljubljani, posebno od petka ali sobote dalje, ko so se pojavili po ulicah barvasti lepaki z oznanili za prijatelljsko tekmo tam in tam. Ti letaki so vabili v šiško, mi posebej pa smo vabili še v Zeleno jamo in tako smo v precej živahnem nogometnem razpoloženju preživeli še zadnjo nedeljo generalnih skušenj. Spored je bil prav gotovo več kakor pester, saj je prišlo na zadnji ogled kar šest enajstoric izmed vseh osmih, ki bodo od prihodnje nedelje dalje že pričele tekmovati v pravem okviru. Najprej še enkrat za določitev četrtega udeleženca v I. diviziji, potem pa takoj dalje za točke in naslove med seboj. Glavno prizorišče današnje prijateljske prireditve za žogo je bil Hermesov stadion v Šiški, ki je svoj letošnji otvoritveni dan doživel v skoraj mogočnem okolju. Okrog igrišča se je zbralo prav gotovo t'.o 1000 gledalcev, kar je nov dokaz, da šport in tudi nogomet posebej Se nista izgubila svojih pristašev, feprav moramo reči, da je bilo med nedeljsko publiko v šiški tudi precej priložnostnih obiskovalcev, ki jih je pot zanesla tja kar tako zaradi prostega popoldneva. Toda ne glede na to so prireditelji lahko veseli tega dobrega začetka, moštva pa potrjena v prepričanju, da imajo kljub izrednim časom le še svoj stalni krog pristašev, ki jim bo gotovo ostal zvest tudi v skorajšnjem prvenstvenem tekmovanju. In ta zavest je tudi del zadoščenja, ki ga potrebuje športnik, da kljub nekaterim težavam sedanjega časa vztraja na svojem mestu. Manj bučna in zunanje navdušujoča je bila prireditev na nezagrajenem travniku ob Ljubljanski cesti v Zeleni jami, toda tudi tam se je zbralo nekaj sto ožjih pristašev obeh nastopajočih, ki so pridno delali račune o razvoju bodočega prvenstva, sem in tja pa tudi utegnili prisluškovati viharnim odmevom nogometnega dvoboja daleč gori v šiški, ki je vsekakor potekal vse bolj ognjevito kakor pred njimi samimi. O tekmah samih, o katerih smo že dejali, da so bile zadnji poskusni nastopi pred startom v borbo za točke, ne mislimo biti podrobnejši, ne samo zato, ker so izidi sami precej zgovorni, temveč tudi zaradi tega ker so tnajstorice prav za prav prišle na igrišča samo v deloma popolnih ssstavah — ali pa morda tudi prihocnjič ne bodo prišle drugačne — in je v bistvu šlo le samo za resnejše treii nge na odprtem odru. Ne glede na to pa je prišlo na dan, da sta moštvi Ljubljane in Marsa _ ker je bil Hermes v rokah pive — le Torino se drži Livorna Kako je minila zadnja (XXVI.) prvenstvena nedelja v Italiji? Kdor je v nedeljo čakal presenetljivih izidov iz italijanskega nogometnega prven stva, je prišel na račun bolj kako kdaj poprej. To velja najbolj za pristaše udeležencev iz divizije A, od katerih so kar štirje zmagali izven doma, pa tudi po številu golov spada zadnja nedelja med najizdatnejše. Doseženi izidi se slabo ujemajo z napovedmi in računi v naprej, toda res pa je tudi, da gre tekmovanje že h kraju in je nekaterim moštvom skoraj prav vseeno, kaj se jim bo še primerilo v teh zadnjih nedeljah. To velja za Atalanto, ki se je dala poraziti od Venezie, enako tudi za Bologno, ki ji je obe piki odnesla Vicenza ali tudi za Fiorentino, ki je pustila ves izkupiček v Bariju. Seveda sta si pri tej igri s pikami zadnja dva iz tabele opomogla tako, da spet gojita nove nade. Boli neprijeten je poraz, ki ga je Ambrosiana doma spravila v tekmi z Romo in zaigrala vse, medtem ko sta vodilna Livorno in Torino zmagala oba in sta zdaj tesno drug ob arugem še edina kandidata za naslov novega prvaka. Naša soseda iz Triesta je morala v Torino, kje jo je Juventos odpravil z najtežjo razliko v tej sezoni; zdaj je nevarnost zanjo še vse bližja, za odhod v nožjo divizijo. Podobni izidi XXVI. kola v tej diviziji so bili naslednji: v Genovi: Torino—Liguria 3:2, v Ber_ gamu: Venezia—Atalanta 2:1, v Rimu-Lazio—Milano 4:2, v Bologni: Vicenza— Bologna 2:1, v Bariju: Bari—Fiorentina 4:2, v Milanu: Roma—Ambrosiana 2:0, v še zmerom oni solidni garnituri, ki lahko vsak čas in tudi po dolgem odmoru ter tudj v zasilnih kombinacijah opravita svoje delo bolj ali manj po pričakovanjih. Seveda s tem nočemo trditi, da bi ono staro pravilo o okrogli žogi za naprej ne veljalo tudi za oba ta dva! O sporedu v podrobnem torej toliko: Lju&ljana 5, Hermes 1 Prvi letošnji dvoboj med staiima riva-loma v ljubljanski nogometni družini se je končal s precej visoko in prav tako zasluženo zmago Ljubljane s 5:1 (3:0). Belo-ze-leni — tako jim pravimo zdaj kar tako. ker se ponašajo z imenom našega mesta — so bilj v nedeljo v vseh pogledih boliši nasprotnik, tako da šiškarji prav za prav nikoli niso ogrožali njihove zmage. To je zgovorno pokazal že izid prve polovice jgre in pri tem je ostalo tudi prožneje. Tudi častni gol Hermesa je našel pot v mrežo vse prej kakor po smiselnih piipravah. V celoti je enajstorica Ljubljane zapustila najugodnejši vtis, tako da ji je tudi to pot lahko prerokovati bolj ali manj lagodno pot do sedaj dosegljivega cilja. Moštvo se je deloma preuredilo, stebri moštva pa so ostaJi Lah, Kroupa, Hacler, šercer, Peljcon itd. Tekmo je sodil g. Makovec Mars 8, Dopolavurs t. t« 3 Marsovci, ki so si dali pred 10 dnevi iz. puliti nekaj peres na šišenskem stadionu, so tudi predvčerajšnjim naleteli na poletnega partnerja in vse je že kazalo tako, da" bodo še enkrat potegnili krajši konec. Do odmora je Dopolavoro vodil s 3:1 in nič ni bilo oporekati tej razliki, kolikor ni bilo važno, da se ie ta čas veliki Herman sprehajal med gledalci. Po odmoru je vskc čil še on in Mars je potem razpel jadra s tem večjim uspehom, ker je bil veter zanj tudi ugoden. Tobakarjem je začeio zmanjkovati sape in volje in iz d^lge vrsti napadov — »kupnih in posameznih — s* je izcimil zanje čudni in precej končni poraz 3:8. Moštvi tako na splošno nista mogli prav razviti smotrne igre, toda Mars je bil s svojo razigrano napadalno vrsto --kljub dobremu vratarju na nasprotni Stranj — v drugem delu igre ves čas v ofen. živi. Doberletova četa ima za seboj mnog.-, izkustva, ta vrlina je včasi že sama odločilna. Tekmo je sodil g. Kos. Ostale tri tekme te nedelje generalnih skušenj so se končale takole: Mladika—Korotan 5:0 (2:0), Vič—žabjak 2:0 (1:0), Vič jun.—Hermes jun 3:1 (3:0). Livornu: Livorno-.Genova, 3:1 in v Torinu: Juventus—Triestina 6:2. Po točkah ie zdaj položaj naslednji: 1) Livorno 37, 2) Torino 36, 3) Juventus 33, 4) Ambrosiana 32, 5) Genova 30, 6) Bologna 28, 7) Milano 27, 8) Lazio 26, 9)-10) Atalanta in Fiorentina 25 11) Roma 24, 12) Bari 21, 13) Vicenza 19. 14)-15) Liguria in Triestina 18, 16) Venezia 17 točk. Modena še vodi sama V diviziji B sta gneča in borba v njej za prva mesta še vse bolj ogorčena kakor v višjem razredu, ker je udeležencev več in jih je vsaj ena tretjina toliko enako-viednih, da vsaka izgubljena točka pomeni celo premoženje. To pot si že drugič zaporedoma kuje dobro srečo Modena, ki je spet zmagala nad Sieno in vodi zdaj sigurno sama s 35 točkami pred šti: enajstcricami z dvema točkama manj. S-cer pa je pot do konca med temi partnerji še nekoliko daljša in glede narsikaterega še ni bila izrečena zadnja beseda. Izidi zadnjega termina so bil; naslednji: Pescara: Pescara—Pisa 1:1. Savona: Pro Patria—Savona 2:0, Cremona: Cremo-nese—Novara 2:0, Videm: Udinese—Ales-sandria 2:0, Siena: Modena—Siena 4:1, Palermo: Palermo—Brescla 0:0. Ancona: An. conitana—Fanfulla 0:0. Rim: Mater—Spezia 0:0, Padova: Napoli—Padca 2:1. Stanje v tabeli: Modena 35 točk, Napoli, Pisa, Spezia in Pro Patria 33, Brescia 32. Fanfulla in Cremonese 28, Padova 26. An-conitana 25, Novara 23, P^™ra 22. Udinese 21, Mater IS, Alessair a iS Palermo. Siena in Savona 17 točk. INSERIHAJTE V „JUTRU"! Iz Novega mesta n— življenje ln smrt. v zadnjem četrtletju je bilo v župniji Mirna peč rojenih 40 otrok, od tega dva para dvojčkov, dva mrtvorejenčka in 17 deklet. Poročili so se: Saje Anton in Muhič Jožefa, ter Siovin Franc in Kramar Ana. — Umrli pa so: 8 mesečni Pust Jože, 32 letni Žagar Franc, 37 letni Lokar Anton. 38 letni Strgar Jože, 38 letni Bevec Ignacij, 77 letna Keše Neža, 3 letna Hrastar Justina. 89 letna Ilaikar Marija. 83 letni Jerač Janez, 79 letna Ko-lenc Frančiška, 33 letni Rus Jože, 76 letni Pate Janez 85 letna Hegler Marija, 36 letni Stemberher Alojzij, 55 letni Sukovič Alojzij, 65 letna Pirnar Marija, 56 letna Rajšel Apolonija, 431etni Zoran Jože, 231et-ni Gerdenc Anton, 37 letna Zoran Terezija, 32 letna Muhič Marija, 24 letna Pekol Rožah ja 29 letna Bobnar Neža, 43 letna Kovačič'Alojzija, 21 letni Jane Jože. 34 letni Pate Alojzij, 32 letni Grabnar Janez, 32-letni Krs Franc, 40 letni Zupančič Franc, 1 letna Krevs Matilda, 69 letna Hrovat Marija, 551etni Zupančič Ježe, 2 dni stari Dre-nik Alojzij in 19 letni Povše Jože. n— Sestanek namestitvenih uradnikov. V sredo je bil v prcstorjh novomeškega glavarstva sestanek namesrt/tvenih uradnikov novomeškega okrožja. Sestanku je prisostvovl tudi inšpektor Cav. Uff. Adri-ano Petronio, šef borze dela Vončina in njegov namestnik Golouh, obolelega okrajnega komisarja pa je nadnmestoval njegov tajmk Varini. Na sestanku je inšpektor Petronio dal uradnikom podrobna navodila o delovanju občinskih namestitvenih uradov. V svojih izvajanj;h je predvsem naglasil, da se morajo vsi nezaposleni delavci prijavljati pri namestitvenih uradih svojega bivališča ter da morajo odslej delodajalci sprejemati delavce le po namestitvenem uradu. n— Prašičji sejem. Ponedeljski vsako-tedensk1' prašičji sejem na Loki je bil slabše založen s prašiči kot so bih zadioji sejmi. Zaradi velike ponudbe in malo blaga se je iznova pokazal porast cen ter so stali do 8 tednov stari prašiči za rejo od 1500 do 1800 lir. Kljub zvišanju cen so bili vsi praš či takoj razprodani. Največ pra- j š'čev je bilo pripeljanih iz Orehov'.-" Ko- i stanjevice ln št. Jerneja. se tako dobro izkazali, da ao dobffl takoj povabilo za gostovanje v Celju. Nesreče. 461etna Terezija Celcerjeva iz Ruš je padla po domačih stopnicah in si zlomila več reber. Z reševalnim v*zom so ponesrečen k o prepeljali v mariborsko bolnišnico. — 141etni sin poljskega delavca iz slalkogorske okolce Alojz Peklar je padel in si zlomil desnico. — Levo nogo si je pri padcu zlomila 41etna hčerka strugarja Antonija Zorkova. Šofer Vinc. Kramberger iz Maribora je vodil traktor in s sprednjim kolesom zavozil v kanal, pri čemer se mu je zJomilo krmilo. Kramberger si je zlomil desno nogo v stegnu in dobil še druge poškodbe. — Z vrelo vodo se je oparil 6 letni sinček ključavničarja Jožef VVirt iz Maribora. Z vrelim čajem se je oparil 42-letni zidar Jožef Zeke iz Tezna. 40-letr.a pomožna delavka Emilija Drozgova iz Maribora je padla z lestve in si poškodovala nogo. Levo roko si je zlomil 6-letni sinček posestnika Vincenc Mlakar iz Partinja. Na Koroški cesti v Mariboru je padel z voza 76-letni viničar Karel šunko, ki so ga z reševalnim vozom prepeljali na dom. Desno roko si je zlomil pri padcu 621etni posestnik Franc Kolar iz Gornje Polskave. Start letalskih modelov. Pretekli četrtek je bil v Mariboru start letalskih modelov, ki jili jc zgradila mladina. Udeležilo se je prireditve nad 70 dečkov. Navzoč je bil tudi zvezni vodja Steindl. Zmagovalci v posameznih skupinah so bili: VVarakmiiller, Skok, Ver\veger. štrukelj, Domajnko Adolf in Domajnko Franc ter Jelenič. Radio Ljubljana TOREK, SO. 3. 1943-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Priljubljena glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščiii. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Sinfonična glasba. 14.25: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Prenos iz zavoda za romansko učenje: Glasbeniki romanske filharmomične akademije. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi. 20.00: Napove! časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 21.10: Operna glasba na ploščah. 21.30: Pesmi za vse okuse; vodi dirigent Segurini. 21.55: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 22.15: Koncert violinista Arviga Se-rato-ja, pri klavirju Lidija Proietti. 22.40: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. S&adar prodajaš, pre- ?lef »Jiftrove« oglase? asi Kdor lfifte službo plača ra tb&Ko DeeeOo L —JO. ea <11*. ta prot. takso —M, n dajanje naslova ali iilro L 2.— Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve to dopisovanja Je plačati n vsako besedo L 1,—, ze vb« druge oglase L —.60 ta besedo, sa drž. to prov. takso L —-6G za dajanje naslova ali Slfro L 3.— Najmanjši iznoe za te oglase Je L 10— Spodnja štajmka Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v visoki starosti 82 let zasebn'cia Marija Mali ein z. nadalje sta umrli 30-letna v Sv. Ož-boltu rojena podjetnica Marija Leebcva in 60-letna"bolniška strež-ica Marija Pische-tzova. V Teznu pri Mariboru je umrla 75 - letna učiteljeva soproga Roza Se- j rajnikova, rojena Spritzei. V Msiriboru je j umrla hčerka pomožnega delavca Ana Kranjčeva iz Nove vasi pri Ptuju. V Lju-bečni je preminila 70Ietna ga, Marija So-dinova, vdovljena Koželjeva, rojena Mast- ( nakova. V Št. Jakobu ob Savi je umrl i Ivan Ručiga.j. — V Slivnici pri Celju je po daljšem bolehanju 3. t. m. umrl veleposestnik g. Matija Selič — Vebrov ata. star 86 let. Rajni je bil vseskozi poštenjak in velik dobrotni*. Njegova izredno gostoljubna hiša je slovela daleč okrog. Mnogi, ki so našli v dijaških letih pa tudi pozneje, pri njem vclno topel sprejem n obilno obloženo mizo, se ga s hvaležnim srcem spominjajo. Naj mu bo domača zemlja laiika! Smrt na bojišču. Dne 7. novembra je padel zapadno od Alagira poročnik v oklop-nem polku Otfried Prinz iz Ptuja, star komaj 20 let. V neki zasilni vojni bolnišnici je dne 3. marca umrl boinčar Juiij Eft-kowsky. Za mrtve proglašena, šef civilne uprave na Spodr jem štajerskem je uvedel postopek za proglasitev za mrtvega v Veliko Nedeljo pristojnega Franca P.flaka, ki je julija 1915. odšel na itaiijansko fronto in ga od leta 1917. pogrešajo. Nadalje je uveden postopek za proglastev za mrtvega v Rečico pristojnega Ferdinanda Oplotnika ki je baje leta 1915. padel v ckoiici Cer-novic. Iz Konjic poroča mariborski dnevnik: Kakor povsod na Spodnjem štajerskem so tudi v Lavričevi tovarci za usnje od 15 do 18. marca delali dnevno po dve uri več. — Dne 16. marca so pokopali v 93. letu starosti Franca Tmovška. Rajnki je v aprilu leta 1894. vstopil kot prvi delavec v Lavričevo tovarno za usnje in bil usluž-ben do leta 1937. — Naslednji dan so pokopali ključavničarskega mojstra ir posestnika Henrika Dobnika, ki je umrl na Dunaju. Pogreba se je udel"ž;la tudi konjiška požarna bramba in odposlanstvo štajerskega Heimatbunda. Ob grobu se je poslovil od pokojnika župan Avgust Radič 80Ietn'ca rojstva, V Mariboru je praznovala v ponedeljek v krogu svojih sorodnikov 80letnico rojstva ga. Ana Smodejeva. Prvi nastop gledaliških diletantov v Laškem. V okviru Heimatbunda je bilo v Laškem kot deseto v celjskem okrožju ustanovljeno gledališko društvo, kj je v razprodani dvorani prvič na.it"pik z Anzen-gruberjevo igro »Slaba vest«. Igralci so Htšni posu iščejo službe Pridno dekle išče kakršne koli zapivlitve. najraje k otrokom, ramo za čez dan Poizve se Šm.vf.n ska 26. 5173-1 Hišm pasli dobi f o službo Iščem postrežnico za enkrr na teaen in pran e jierila. Naslov v vseh posl. Jutra. 5171-la Iščem kuharico pojolnoma sair."St<\nn. k mali družini. N.islov v vseh posl. J litra. 5133-la »Hamnionia« parketno čistilo je pri spelo — poskusite. Jt odlična tekočina, čist* le po. temeljito hitro m p< ceni HAJUMON1A čist /arkete pohštvo lino eum t^umi folge umet na m kamemta tla — C»!avna zaloga »PETRO NAFTA«. - LJubliana eiweisov8 cesta 35a J 175bM t Gramofon n plošče si izposod te proti mah odškodnini pri tt »Everest nova 44. Prešer 212 M J Prekle za fižol sc dobijo pri Mo-letu, Bcugrad, Staničeva ulica 17. 4937-6 po Naslov Ugodno prodam --------— st u-k , nihalno uro. žejno Pridno dekle I »Um'ga« uro zapeetno An ker, kuhana in moško in damsko uro. jedilni p;'bor za 6 oseb. skoraj novo di ško obeko (13—14 let), dobro ohranjen smoking. več parov olročjih čevljev 34— 36 št., in druge predmete. Ogle-dn se lahku vsaki dan. Zaloška c. 51-1, pol g šol" Mo. rte. 5166-6 in pošti .'u. zmožn v-fh lršnih ilil spre in m v dobro službo Sastnp t.iko; aH dogovoru. Plača 3j1 lir. v?'h posl. Jutra. 5!6t!-:a Frizerko ?nre'mem 'altoj -a s'alnn ni-m«šr.en:e. Pa'nn »Mita-. T/nb-1'ana. Cesta Ane'le Rm 510-Ma Frizerska vajenka pridna in poštena ?e sprejme. Ovsen nk Mihael s.al m »Ivanka'. B!eiweisova 13. 3172-44 Nogavice perem iu kr|tim. pridem po dslo ni dom. Ponn ibe na ogl. odd. Jutra pod »Nogavice«. 5156-3 Naslanjače za bri.rke stole, kupim tako. 2 ali 3 kom. Ponu :be na naslov Jereb. Židovski C. 5'.67-7 Srebrne predmete in stare kovance kupim. Plačam najvišjo ceno ter pridem ogledati na dom. — Ponu ibe na ogl. odd Jutri pod »Sre-bro«. 5163-7 Zložljivo posteljo in ;a;per.'-ek kupim di vza mi m v najem, l onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po-te-Ijac. 5164-7 Oblatil* Ženski kostum ne preveč obnošen za večjo postavo, kupim za svojo nečakinjo' proti eventuelni za-menjcvl za praienfki krompir. Naslov v vseh posl. Jut-n. 515S-13 29 ha gozda 40 let starega nasajenega smrekovega gozla. bujne ras:i. naprodaj, informacije dtije: A. Ka:fež Florijanska 4 v Ljubljani. 4S04-20 Vilo t vr.om. knntn takoj nepo srnino. P^iudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 500.000«. 4790-20 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, Ujiorabci kopalnice, oidam takoj eni ali dvim osebam. Naslov v vseh posl. Jutra. 5173-23 Opremljeno sobo lepo, s u;«rabo kopalnice in posebnim vhodom, od lam stalnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >300c. 5160-23 Hraua — osamljen j aoorci Mtuirao. siare.ši iute ligeni. veselega značaja, išče j družabnost, oskrbo in domačo i hrano ;brez stanovanja), pri | fini .simpatični dnnr srednjih let. Pripomorem k gospodin - i s:vu. center mesta zaželjen. 1 aienze izključene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Tu "i osamljena«. 5157-14 Kupim delnice Trboveljske premokopne družbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dclnicc«. 4791-16 Prazno sobo s pos-biiiiii v ho oni. i->'" mati in hčerka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 5161-2Ca Pridelki Konjsko seno n'kaj vagonov ima zopet raz-l<'ložljivih Gospodarska zveza. Bleiweisova 29. 5032-33 Čebulo ;«. 2.60 lir 1 kg dobite po-ubno količine v bivših me sirskih stojnicah na Vodniko-cem trga. 4769-33 Bela psička z rujavo liso na glavi se je izgubila. Sliši na ime »Mišo«. Prosimo, da s* jo vrne v Flori,ansko ulico 30, pritličje. 5174-27 Izgubljeno Zapestna ura damska., srebrna. Tavarnes. izgubljena v Wolfovi ali v bližini. Oddati proti nagradi v upravi Jutra. 5170-38 Izgubil sem v nedeljo dopoldne skozi Tivoli do Rožnika moški pa« iz blaga temnosive barve. Ljubeznivega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v upravi Jutra. 5168-28 Moški čevelj novi. levi sem izgubil od > er-dijeve do Bleiweisove iJk-e. najditelja prosim, da ga odda [iroti nagradi v upravi Jutra. 5139-28 Damski klobuk sem izgubila od Hotel Slona do Rimske ceste, pošten naj-telj naj ga oMa prot! nagradi v upravi Jutra. 5155-38 Mroji Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim. Ponuditi: A Kovačič. Prešernova 44. 211-M-J Razno Vloge in prošnje V italijanščini, prepise, informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne asluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. 0§C¥iRJ£ IZDELUJE SPECIALIST KLEIN iMfOLFOVA UL 4 A. ALEXANDER: P0ZABUE MflPEV ROMAN Oba sta planila na cesto in videla, kako je mnogo ljudi prestrašenih bežalo vsaksebi, med tem ko so se drugi mimogredoči radovedno zgrinjali na kup. Nekaj redarjev se je s težavo prerivalo skozi gnečo proti avtomobilu z razbitimi šipami, ki je stal ob robu pločnika. Hearn je stopil k enemu teh stražnikov, ki ga je spoznal in se vzravnal v pozor. »Kaj se je zgodilo?« ga je vprašal. »Debelušen moški s črnimi brki je ustrelil po lastniku avtomobilu baš v trenutku, ko je stopal vanj. K sreči ga ni zadel; a tudi nam se na žalost ni posrečilo prijeti napadalca. Izginil je med množico, kakor bi trenil. Če Bog da, nam morda napadeni kaj pove...« Ta mah se je začul iz notranjščine avtomobila vreščeč starčevski glas in izza razbite šipe je pogledal nagubančen obraz, ki mu je čelo neposredno prehajalo v plešasto teme. »Sramota!« je kričal starec, ves zaripel od jeze. »Pride takle razbojnik in strelja po meni. Policija gleda, nič ne stori in ga pusti, da uide. Zdaj pa zadržuje mene, ki sem bil napaden!... O, to jih nabrenkam ministru notranjih zadev!...« »Poznate tega gospoda?« je kapetan Hearn polglasno vprašal redarja. »Da, ali. ..« »Pustite ga, naj sp odpelje!« je ukazal kapitan. Stražnik je mahnil z roko, in redarji so se neute-goma odmaknili. Obraz razjarjenega starca je izginil od okenca, avtomobil je potegnil in odbrzel. Hearn je zamišljeno gledal za njim, dokler ni izginil v množici, nato pa je vprašal: »Kdo je bil ta gospod?« »Frederick Manhattan, znani multimilijonar,«^ je odgovoril stražnik. z vsemi znaki velikega spoštovanja. Kapetan je zažvižgal skozi zobe, se počehljal po bradi in zarr.rmral: »Hudimana! Kakor kaže, utegne stvar postati zanimiva.« 2. poglavje Dogodek na mnogoljudni Peti Aveniji ni bil minil neopažen: obrtniki in pomočniki so stali med vrati svojih prodajaln, na cesti pa se je gnetla množica radovednežev in le nerada ubogala redarje, ki so opominjali pešce in voznike, naj gredo svojo pot in ne ovirajo prometa. Tudi gospod Ciuppik, veliki bogataš, lastnik »Steel Trust Company« in generalni ravnatelj več drugih trustov, je bil planil k oknu, ko je zaslišal strel. Kakih pet in petdeset let mu je bilo, toda na oko je bi! še kar dobro ohranjen. Srednje rasti, čokat, čvrst in vzravnane postave, je zbujal vtis prezgodaj upokojenega kapitana. Njegove moške, izrazite črte so bile videti trde, posebno še, ker ni nosil naočnike, da bi jih zakrival. Kratki, meh Ki brki so mu senčili zgornjo ustnico, ne da bi mogli ublažiti izraz tega obličja. Da ni bil nagnjen k obil-nosti, bi bil predstavljal pravi vzor suhega, hladnega, spretnega in brezvestnega Američana. Ta mah pa je bilo njegovo vedenje doccla nasprotno tistemu, ki bi si ga bil izbral resničen >.yankee<: ostal je pri oknu svoje zasebne pisarne, si s koncem svinčnika zamišljeno praskal glavo, pokrito z redkimi sivimi lasmi, in nekaj minut molče gledal na cesto. Dora Elrrhurst, njegova mlada, še ne dvajsetletna tajnica., je presenečeno vzdignila glavo. Da bi se gospod Ciuppik med narekovanjem važnega pisma zamotil, je bilo nekaj redkega. Z gibčnimi prsti na-red na tipkah pisalnega stroja je nepremično upirala oči v šefa in čakala. »Naj govore kar hočejo,« je zagodrnjal Ciuppik in v skrbeh zmajal z glavo, »varnostne razmere, ki v njim živimo, so vse prej kakor vzorne! O belem dnevu sredi mesta streljajo na avtomobile. Kmalu se človek ne bo več upal na ulico!« Naglo se je odločil in stopil k telefonu, da pokliče glavnega prokurista. »Allan, povprašajte nekoliko, kaj se je zgodilo na cesti. Najbolj me zanima, po kom so streljali.« Dora je bila vsa osupla, in Ciuppik, ki je opazil njeno presenečenost, se je ponižal ter ji pojasnil: »Voz je bil razkošen, veste? Pomislite, da bi s® utegnilo tudi meni zgoditi kaj podobnega. Ali mar ne?« Dekle je prikimalo. Zdaj je razumela, za kai gret gospod Ciuppik se je bal atentata in je bil očitno v skrbeh za svoje življenje. »Vaša skrb se mi zdi povsem upravičena,t je odgovorila polglasno in nekam posiljeno, zakaj oesede, ki so nasprotovale njenemu pravemu prepričanju, ji niso šle nikoli rade z jezika. > Jelite?« je živahno rekel Ciuppik. »Morda bi me kdo imel za strahopetca, kaj ne, gospodična... gospodična? ...« »Elmhurst,« mu je priskočila na pomoč. »Točno! Gospodična Elmhurst: že ondan ste ml povedali... A tu ne gre za strahopetstvo, verjemite mi, da ne. V življenju sem zmerom pripravljen izgubiti, čeprav vse; samo v izgubo življenja ne privolim. Imejte to rireprosto načelo na misli, gospodična ... gospodična ... sicer je pa vse eno, kako se pišete! Večina ljudi se vede tako, kakor da imajo po pol tucata življenj, ki jih lahko izgube, in potem še menijo, da je to pogum... Jaz pa pravim, da je neumnost, da, kretenstvo!... Ali niste tudi vi mojih misli, gospodična..-?« »Mhm!« je rekla Dora, ki ni bila videti nič kaj prepričana. Telefon je pozvonil. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran — L& mseratnj deJ je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani