Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 141. Izven Ljubljane 8 vin.
V LlBMIflnl v sredo, 24. iunljo 1914.
Leto XL1I
s Velja po pošti: =3
Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ .. „ 2*20 ta Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo • „ 35--
V L]ubl]anl na dom:
Zt celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ . • » 2'—
1 oprav) prejem» mesečno „ 1*70
— Sobotna izdaja: ==
sa celo leto......T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 T
za dvakrat......15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, sativale. osmrtnice iti:
enosiolpna pelitvrata po 2 J vin.
= Poslano: •
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal ne«
delje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlštvo )e v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Jugoslovansko vprašanje.
V pravkar objavljeni številki »Časa« razmotriva dr. AJeš Ušcničnik v zvezi z nacionalistično idejo jugoslovansko vprašanje. Navajamo jedro njegovih izvajanj v tem oziru:
Jugoslovansko edinstvo — tako uvaja ja tozadevno razpravo — »sanioposebi seveda ni nič absolutno nemogočega. Nekateri splošni pogoji so res že dani: plemensko sorodstvo, sorodnost jezika, zemljepisna skupnost, gospodarski odnošaji. Toda tre-balo bi šc velikega obrata, da bi dobilo to edinstvo dejansko možne oblike. Treba bi bilo predvsem močne sile, ki bi navrnila ves dosedanji razvoj iz smeri diferenciacije v smer asimilacije. Torej najprej žive enotne zavesti in krepke volje. Saj vemo, kako mogočna činitelja narodov sta zavest in volja, Treba bi bilo pa tudi politične sile. Diferenciacija je pač še tako velika, da bi mogla izvršiti zopetno popolno asimilacijo v en kulturni narod le politična skupnost z enotnim šolstvom, enotnim uradnim in književnim jezikom, z enotnimi kulturnimi napravami, sploh s smotrnim kulturnim delom vsega političnega ustroja v smeri edinstva.
Jugoslovansko nacionalistično gibanje bi torej moralo biti predvsem politično gibanje.
»Jugoslavija« res spet tudi to odkrito priznava: »Problem južnih Slovena i kulturni i politični mora se i može se riješiti, cvolocijom ili revolucijom, milom ili šilom«.
Toda ima li to gibanje v tem zmislu šc pravni naslov?
Narodnostna ideja sama kot taka tega prava absolutno ne daje. Sicer ie pa že »Jugoslavija^ sama zapustila stališče narodnostne ideje, ker govoreč o jugoslovanskem edinstvu, popolnoma prezira Bolgare, ki so vendar tudi »južni Slovenk . Za kulturni razvoj pa spet ni treba edinstva vseh, da, to edinstvo bi bilo morda ravno v kulturnem pogledu dvomljive vrednosti ali celo kvarno.
Če pustimo vse dvoumno govorienjc, jc v političnem oziru alternativa jugoslovanskega nacionalističnega gibanja leta: ali v habsburški monarhiji ali v velesrbski državi. Ali — ali! Čim pa se alternativa tako jasno in odkrito pove, je vprašanje etično že tudi rešeno.
Dokler bomo Sloveuci in Hrvati katoličani, dotlej bomo verni tudi katoliškemu načelu, a katoliško načelo zahteva od nas zvestobo. Le če bi brez naše krivde, po krivdi onih, kj jim jc izročena skrb narodov, zgodovinski dogodki raztrgali basbur-
ško monarhijo ter nas vrgli v svetovni metež, bi morda za nas nastalo vprašanje, kam tedaj. To načelo nam lehko nalaga časih tudi težke žrtve, toda katoličani imamo zavest, da je vendarle to načelo ne le dolžnost, ki se ji morajo ukloniti po-edinci in narodi, pa naj si bo še tako težko, marveč da je tudi najboljše jamstvo naše blaginje. Mi verujemo v božjo previdnost, a večni izrek božje previdnosti se glasi: >Blagor ljudstvu, ki je Gospod njegov Bog!«
Toda prav v tem slučaju tudi ni težko uvideti, da se nravni razlog naših načel dobro strinja s sociološko-političnimi razlogi.
Da monarhija Habsbu.ržanov ni samo-slovanska država, to po pričevanju zgodovine in sociologije ni noben razlog, da ne bi mogla biti kulturna država svobodnih narodov. Slišali smo sociologa Gumplo-wicza, ki mu je taka država celo višja oblika v socialnem razvoju. In spei, da je kaka država slovanska, ni noben razlog, da ne bi mogla biti nekulturna država ne-svobodnih ljudi.
Kaj pa ima Srbija za nas?
Srbskemu ljudstvu ljubezen in spoštovanje, a politična Srbija more imeti za Slovencc in Hrvate le malo privlačnosti. Nje ravnanje z Bolgari je naravnost barbarsko. Z ognjem in mečem zatirati narodnost bratskega slovanskega naroda, to sc ne pravi v kulturni tekmi vršiti asimilacije, niti uc s kulturnimi sredstvi pospeševati edinstva. Srbija se zdi da je vzprejela iz bizantinske kulture tudi najslabše elemente in ti bi pač ne bili nobeno oboga-tenje naše kulture. Poleg lega sc pa zelo bojimo, da tragedija balkanska še ui končana in da bo šc kri opirala velike krivde venčanih glav.
Šc mnogo manj inore mamili Slovenec in Hrvate politično edinstvo s Srbijo z versko-kulturnega vidika. V Srbiji se je začelo prečuano mešati nestrpno pravo-slavje z zapadnim svobodomiselstvom. Tako se zdi, da bi prišli mi katoličani med dve sovražni sili. Bizantinsko pravo-slavje bi izkušalo dušiti naš svobodni ver-ski razvoj. Res, da obeta Srbija katoličanom konkordal, a ta konkordat se še ni izkazal in konkordat jc tudi lehko pod legalnim videzom svobode le sužna spona. Saj je tudi Rusija izdala tolerančni edikt, a z raznimi upravnimi in policijskimi odredbami ga je izpremenila za katoličane v pravi zaliralni edikt! Če bi tako oficielno pravoslavje izkušalo tlačili naš svobodni verski razvoj, bi pa obenem svobodomisel-stvo inteligence še svobodnejc širilo svoje sovraštvo do katoliške Cerkve in katoliške kulture. Ali je mar slučajno, da se navdušujejo za jugoslovansko edinstvo najbolj
tisti, ki sovražijo naš verski in kulturni preporod ter oznanjajo pod frazo kleri-kalizma boj zoper katoliško Cerkev? Tudi •Jugoslavija« že v prvi izjavi poudarja, da hoče biti omladina, ki se bori za jugoslovansko edinstvo, radikalno antikleri-kalna«. Če prav presojamo znamenja, izhaja najmočnejša agitacija za to edinstvo v velesrbskem zmislu iz belgrajske — lože. Značilno je, da sega vpliv srbske lože že v Zagreb in da sc jc že tudi pri nas javnost zavzemala za ložo. Prav resno sc jc bati, da bi prišli Slovenci in Hrvati z jugoslovanskim edinstvom le pod jakobinsko gospodstvo lože!
Naše nacionalistično gibanje, če naj bo nravno, resno in smotrno, se mora dej-stvovati le v mejah prava in v mejah pravih kulturnih ciljev. Meje prava so v političnem oziru meje habsburške monarhije. Meje pravih kulturnih ciljev so pa načela krščanske etike in principi katoliške kulture. Le v teh mejah sc moremo katoliški Slovenci in Hrvati zavzemati tudi z<i jugoslovansko edinstvo.«
Škandalozno liubiiansko mestno gospodarstvo.
7.	V katastralni občini Kapucinsko predmestje jc imela občina pred letom 1904. parcelo št. 29/5 in 29/9 in sta bili cenjeni ti parceli po inventarju ob koncu leta 1903 na 17.924 K 80 h. Obe parceli sta bili leta 1904. prodani za izkazano inventarno ccno Antonu Deghen-ghiju. izkazovali sta sc pa kot mestna last še v inventarjih 1. 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908.
8.	V katastralni občini Poljansko predmestje je mestna občina lastnica pod vlož. št. 202 vpisanih parcel štev. 123, 132, 133 in 139 (njive), ki pa v inventarju niso zadostno označene. Označene so le splošno, in sicer: Zemljiške parcelc ob Gruberjevem kanalu.
9.	V katastralni občini Sv. Petra predmestje je mestna občina lastnica posestva pod vlož. št. 392, sestoječega iz hiše v Slomškovi ulici št. 17, pare. št. 233 in vrta pare. št. 197:7. V inventarju je to posestvo izkazano nepravilno, ker jc označeno kot hiša v Slomškovi ulici št. 17. pare. št. 392.
10.	V katastralni občini Trnovsko predmestje ima mestna občina dva travnika pare. št. 1116/1, 1116/2, ki nista vpisana v inventarju med nepremičninami ie katastralne občine. Po izjavi mestnega knjigovodstva ie vrednost teh travnikov vpošteta v vrednosti posestva Podttirnske grajščine v katastralni občini Kapucinsko predmestje.
11.	V' katastralni občini Gradišč' ima mestna občina njivo pare. št. 99/6, k ni vpisana v inventarju med nepremični nami te katastralne občine. Tudi ta njivi jc po izjavi mestnega knjigovodstva vpo šteta v vrednosti Podturnske grajščine.
12.	V katastralni občini B r e z o v i c poseduje mestna občina travnik pare št. 3387, ki ni vpisan v inventarju. Po iz javi mestnega knjigovodstva je ta travni! istotako vpoštet v vrednosti posestvi Podturnske grajščine.
13.	V inventarju jc že več let poc katastralno občino Šiška skupno s travni kom pare. št. 450'1 izkazana njiva pare št. 107 kal. občine Kapucinsko predmestje Od teh parcel meri sedaj pare. št, 107 4 h. 1912 m'-', pare. št. 450/1 pa 2 ha 5020 m" Obe skupaj merita 6 ha 6935 m-. Obe par celi sta bili izkazani v inventarjih za leti 1906 do 1911 le v površini 3 ha 1237 m-, . inventarju za leto 1912. pa s površino 3 hj 2247 m". To izkazovanje predvsem ni redu zategadelj, ker bi sc pare. št. 107. kat obč. Kapucinsko predmestje morala iz kazovati v inventarju le pod to katastra! no občino. V drugi vrsti jc navedeno iz kazovanje napačno v tem oziru, da je bilí v letih 1909, 1910 in 1911 izkazana skupni površina le z 3 ha 1237 m- ter leta 1912. 3 ha 2247 m-, dočim jc znašala ob konet vseh teh let več, in posebej od koncu leta 1912. 6 ha 6935 m-. Omeniti jc tudi, da s je leta 1909. od parcele št. 450/1, ki je bil? prvotno enotna, a sc jc pozneje delila dve parceli, to je pare. št. 450/1 in 450/3 odprodala parcela št. 450/3, in sicer Za kotniku v Zgornji Šiški za ceno 19.775 K Kljub temu sc leia 1909. površina parcel« št. 450/1, ki je še ostala last mestne ob čine, skupno s pare. št. 107 kat. občin« Kapucinsko predmestje, ni izkazala manj ša, temuč ravnotako velika, kakor 1. 1906. 1907. in 1908. Leta 1912 pa se je istotakf skupno z njivo pare. št. 107 izkazala š< večja, dasi v tem letu pri obeh parcela'' ni bilo nobene izpremembe.
(Dalje.)
/mamila v Manili.
Vstaši osvojili Elbassan. — Pri Lušni kneževi pristaši zopet poraženi.
* Iz Drača jc 23. t. m. poročal na! uradni brzojav: Tu sem so došla poročila da so vstaši osvojili Elbassan. Vladne čeli z dvema častnikoma so vjeli. »Tribuna* poroča iz Valone: Elbassan je v rokal. vstašev, ki so nad mestnimi vrati razobe sili otomansko zastavo. V osvojenem me stvu so pustili vstaši več sto mož močnr posadko, nato so korakali proti Lušni kjer so zadeli na zbor prostovoljcev. Zače
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
In v Borutovem srcu se je prebudilo hrepenenje. Le enkrat bi še rad videl drago hišico onstran gore, le enkrat bi še rad zrl bele snežnike. Potem pa gre — naravnost v Bistrico k Velimirju gre. Oj, zagotovo ga, sprejme Velimir; vsaj za pastirja... Tako je sklenil Borut. Škofi) je s konja; pobožal ga je po temni grivi, pa mu je govoril: »O dragi vranec, bil si mi dolge clni tovariš v krvavem boju. A zdaj pojdi za mano na. strmo goro. Mene vleče hrepenenje na goro, da vidim še enkrat dragi doni in bele snežnike. Pojdi, vranec!«
Zahrzal jc vranec in se dotaknil z glavo Borutove rame. Borut pa jc od-hitel na goro in vranec jc stopal za njim. Mladce se jc v sedel na vrh, pa je strmel dolgo, dolgo v pkuiinski svet. Razjokal sc je skoro tam gori v silnem hrepenenju. O da bi mogel le še enkrat pogledati v materni obraz in le šc enkrat stisniti roko očetu. O, cla bi mogel! »..Vedno silnejše jc bilo hrepenenje,
ki ga je vleklo doli v zagorsko dolino, in Borut jc naposled vos vztrcpotal. Poskočil je na noge in je izpregovoril na glas: »Pojdem doli, da vidim Se enkrat očeta in mater. Kdo mi more branili to".' Mogoče se je vrnil zdaj tudi Ilazor in biva zda j v svoji votlini. — Potem pa pojdem, naravnost k Velimirju v Bistrico pojdem.«
Tako je sklenil Borut, pa je pohitel radosten in vesel navzdol. Vedno boli so se gostile megle oh gorovju, in Borut ni mogel videti niti enega snežnika. Toda ni se oziral na nobeno stran. Samo hitel je, da pride čimprej na dragi kraj, ki ga ni videl že toliko in toliko dni. Glej, že jc zagledal korensko jezerce, ki je temnelo sredi goščave. Razburjeno jc bilo in je. šumelo pritajeno. Nikjer živega glasu, nikjer človeka. Toda -- ali ni zaklicalo nekaj tam spodaj ob jezeru? Borut jc postal in je poslušal. In čuj — prav natanko je slišal človeški glas, ki jc klical na pomoč. Tedaj pa je privezal konja k smreki in se spustil v tek. Oj, mogoče pride še o pravem času, da reši nesrečneža, pa najsi bo že, kdor hoče, pa najsi tiči v ti ali oni nevarnosti. Jaclrno jc dirjal Borut skozi goščavo in sc je ustavil oh zadnjih grmih kraj jezera. Potuhnil se je tam in je pogledal skozi veje.
Iz ursi sc mu jc skoro izvil glasen,
prestrašen krik. Kajti tam na bregu je videl nekaj groznega. Ležala, staj na trati dva moža, zvezana na rokah in nogah. Kraj njiju pa. sta. stala dva div-ja.ka in sta <c ravno pripravljala, da potegneta jetnika v hladno jezero. Borut, se jc stresel, ko jc pogledal divjaka natanko, in ju je.spoznal. Bila .sta Bedanec in Kosobrin. Borutu je zastala kri v žilah. Videl je jetnika, ki sta sc premetavala po trati, kot bi hotela pretrgati močne vezi. Moj Bog. ali nista to starešina Volčan In očetov sosed Pribignjev? Kako prideta sem? Kako sta ju ulovila razbojnika?
Za trenutek se jc ozrl Borut ob je-zefcu, da bi nc videl lega strašnega prizora. Toda tedaj so sc mu razširile prestrašeno oči, in obraz mu je preble-del. Kaj vidi tam gori oh grmovju? Ali je resnica, ali je strašen sen? Ali ne leži tam gori v krvi starček v dolgi halji mirno in pokojno, kot bi ga bila že objela strašna smrt? Ti sivi lasje, ta dolga brada, ta sveti obraz lvriste usmiljeni, ali ni to svečenik Razor?
Borutu se je zavrtelo v glavi. Za trenutek je omahnil, in zdelo se mu jc, cla mu zastane kri od groze. »Kriste, usmiljeni Kriste, smiluj se!« so mu ponavljale blede ustnice. Toda naenkrat sj je dvignil. Oči so mu zažarelc v divjem gnjevu. Zgrabil jc lok iu puščico
in napel tetivo. Ravno je prijel Bedanec Volčana za. uoge, da. ga potegne v jezero. A tedaj je zasikalo nekaj v zraku. Bedanec jc kriknil; zakrilil je z rokami in sc je prevrnil vznak v šumečo vodo. Kosobrin je obstal začuden; ozrl se jc kroginokrog, a takrat je že. prifrčala puščica in sc mu je zapičila naravnost v prsi. Kosobrin je omahnil in z divjim krikom jc padel za lovari-šeni v mrzli grob. Zašumela je voda za hip in se je vznemirila. Toda kmalu je pljuskala spet enakomerno, kot bi ne vedela, da je pokopala dva razbojnika, dva izvržka rodu Slovenov.
Borut je planil naglo iz grmovja. Urno je prt rezal Slovenoma z ostrim bodailoni vezi, potem pa je hitel k svečeniku, ki je ležal mirno kraj grmovja. Pokleknil ie k njemu in ga prijel za roko.
-Oj, oče. dobri oče Razor!« je klicat mladec obupno. »Le enkrat šc odpri oči, p'i ine poglej! Jaz sem... jaz, tvoj Borut ...«
\ svečenik sc ni gonil. Zaprte so mu hilc oči, in zdelo sc. da je že mrtev. Borut jc o spoznal, pa sc je prijel za glavo. Tedaj pa sta pristopila Volčan in Pribignjev. / vodo sta pričela izpirati svečeniku rano, ki mu je zevala na lovi strani prs. Zavezala sta jo nato z belim platnom. M več curljala kri iz nje, as«
Ick boja je bil ugoden za knezove prostovoljce, a ko so vstaši s tako silo navalili nanje, da so izgubili vladinovci topove, so slednji bežali in zapustili vse svoje postojanke. Razkropljeni prostovoljci so se zbrali v Fieri. Mestni poveljnik je prosil za pomoč v Draču, Valoni in v Beratu, a le iz Berata so mu mogli poslati 50 mož. 24. ali 25. t. m. stoje lahko že vstaši pred Fierijem. Če vstaši Fieri osvoje, je tudi Valona v nevarnosti. Guverner v Valoni je prosil, naj se odpošljejo v Valono avstro-ogrske in italijanske vojne ladje. O boju pri Lušni poroča »Corriere della Sera« iz Valone: Vladne čete so odkorakale v soboto iz tabora na gori Ardenici. Bilo jih je 1000 mož, ki so korakali v treh kolonah proti vstašem pri Lušni. Vstašev je bilo 600. V soboto zvečer se je boj prekinil in se nadaljeval v nedeljo. Kolone, ki sta ji poveljevala Bežim bej in nizozemski častnik Yongh, se je polastila panika; pobegnila je in potegnila s seboj tudi dve drugi koloni. Begunci so prišli v velikem neredu v Fieri. Izgube so zelo velike. O padcu Elbassana se poroča s poučene strani Albanski korespondenci: Elbassan so najbrže osvojili tisti vstaši, ki so zadnje dni iz Peknija čez gore prodirali. Že pred približno dvema tednoma so poizkusili vstaši iz gorovja Kraba zavzeti mesto, a so bili poraženi, 400 mož je posadko v El-bassanu ojačilo. Neprestani boji so morali odporno moč braniteljev zlomiti. Napadi so trajali nad šest tednov. 22. majnika je vjel avstrijski natakar Pakosta v Draču lastovico, ki je imela nogo zavito v papir. Elbassanski župan je na tem papirju pisal, da vstaši mesto zelo napadajo, a da se hoče prebivalstvo braniti do zadnjega moža.
Napad na Drač.
Kljub premirju so poizkušali vstaši 22- t. m. ob 11. zvečer napasti mesto in so napadli utrjene postojanke vladnih čet, Gromeli so tudi topovi, a čez pol ure je bil napad odbit. Zvečer 22. t. m. je bilo proglašeno v Draču, da morajo priti 23. t, m. zjutraj vsi mestni prebivalci, ki imajo nože, puške, lopate itd., k utrdbam. Major Kroon namerava pustiti odstraniti grmovje, kjer so se vstaši pred osmimi dnevi neopaženi čez močvirje približali mestu. Vest »Agencc Havas«, da so vstaši Drač že zavzeli, ni resnična.
Premirje se ne drži. — Pohod Prenk Bib Dode.
V soboto so, kakor znano, parlamen-farji sklenili dvadnevno premirje. V sredo naj bi se parlamentarji zopet posvetovali, Iz Debra se pa poroča, da so došli agitatorji. ki novačijo nove vstaše in jih pošiljajo v Šijak. A tudi vlada se ne drži premirja. Prenk Bib Doda prodira dalje, nekaj vasi je podvrgel, druge bombardiral in zažgal. V soboto ponoči je njegov pod-poveljnik Bejram Zuri s 500 možmi poizvedoval iz Slince proti jugu. Na odpor ni zadel, Prek Bib Doda se je nato ob štirih zjutraj dvignil z glavno silo in skupno z Bejram Zurijem zavzel več vasi ter napadel Prežo in Išmi, kjer je zadel na resen odpor, ki ga je pa zlomil. Išmi je zažgal, prebivalci so bežali v Šijak. V ponedeljek je hodža Ahmed Aga došel iz Šijaka v Drač, kjer je proti Prenk Bib Dodi protestiral, ker je med premirjem napadal. Vlada je izjavila, da Prenk Bib Dode o premirju ni mogla obvestiti, ker brzojav ne funkcijonira. Včeraj zjutraj so v Draču videli proti severu stebre dima. Pozneje
pak se je ustavila popolnoma. Stresel se je svečenik in je pogledal začudeno na obupanega mladca.
»Borut, ti si?« je izpregovoril s slabim glasom in se je nasmehijal. Borut je prijel njegovo desnico. »Oj, še živiš, oče Razor!« je govoril ves iz sebe. »Hvala Bogu, da ne boš umrl... oj, ne boš umrl...«
Spet se je nasmehnil svečenik, potem pa so se mu zaprle oči. Nemo sta gledala Slovena ta prizor. Zotem pa se je obrnil Volčan k Borutu. »Ali je še daleč do domovanja tvojega očeta?« je vprašal liho.
»Ne,« je odvrnil Borut. »Komaj pet streljajev.«
»Dobro,« je dejal nato Volčan. »Naredimo nosila, pa ponesemo ubogega ranjenca tja doli.« — Molče so odšli v goščavo, pa so nalomili debelih smrekovih vej. Naredili so iz njih nosila. Razgrnil je nanje'Volčan svoj plaišč. Potem so položili svečenika na nosila. Prijela sta jih Volčan in Pribignjev, in stopali so počasi in previdno navzdol proti lladegostovi domačiji. Žalosten in potrt je odvezal Borut konja in ga je peljal za uzdo. Neprenehoma je gledal nezavestnemu starčku v bledi obraz, in v srcu mu je bilo polno bridkih misli. Evo, iskal je svečenika po širnem Go-rotanu; a zdaj ga je našel, našel blizu smrti.
N?mivno je stopil Borut vštric Vol-čana in ga je vprašal tiho: »Oj, povej mi, dobri starešina, ali res umrje svečenik.'«
se je izvedelo, da je Prenk Bib Doda tam vasi požigal. Čulo se je tudi daljno grome-nje topov. Dopoldne je došel zopet vstaški parlamenter, ki je zahteval, naj knez za-pove Prenk Bib Dodi ustaviti bombardiranje vstaškega ozemlja. Uspeha vstaški parlamenter ni dosegel, dasi so podaljšali premirje do srede zjutraj (danes).
Iz vstaškega tabora.
Nevarno ranjeni vjeti kajmakam v Šijaku, šejk Hamdi Rubieka izjavlja: Vstaši so iz okrajev Debar, Tirana, Pekini, Ka-vaja in Šijak, in sicer jih je do 5500. Zanesljivih je do 3000, ostale, osobito kristjane, so z grožnjami prisilili pridružiti se vstaji. On da poveljuje 1500 možem, na katere se lahko popolnoma zanese. Poveljuje jim bivši turški nadporočnik Kjamil bej El Bassani. Ostalih poveljnikov ni hotel izdati. Svojim ljudem je pisal pismo, da naj se udajo in prosijo kneza za milost. Pismo so odposlali v Šijak.
Albanska državna banka
se, kakor poroča »N. Fr. Presse«, kmalu ustanovi. Pogajanja v Parizu so tako ugodna, da je ustanovitev zagotovljena. Ustanovi se z glavnico 75,000.000 frankov. Prispevale bodo vse velesile enake deleže, Ravnateljstvo se poveri Italiji in Avstriji. Knezu se dovoli predujem 4 do 5 milijonov frankov.
Albanski generalni konzul v Belgradu
je postal bivši turški general Pazil paša Toptani, kflje sorodnik Essad paše.
XXX VELESILE.
Rimski diplomatični krogi izjavljajo, da bodo velesile princa Wieda držale do zadnjega.
ESSAD PAŠA.
Po zatrdilu italijanske vlade se Essad paša nahaja slejkoprej v Neapolju.
CESAR
odpotuje v soboto, 27. t. m., ob 0. zjutraj v Išl, kjer ostane več tednov.
INTIMNO PRIJATELJSTVO.
-Reichspost« poroča iz Trbiža, da je nadvojvoda Friderik, armadni nadzornik in poveljnik domobranstva, v spremstvu deset generalov generalnega štaba inspici-ral Tolmin, Kobarid, Bovec, Rabelj in Trbiž; torej vse utrjene točke ob avstrij-sko-laški meji.
NADVOJVODA PRESTOLONASLEDNIK ODPOTOVAL V BOSNO.
23. t. m. zvečer je odpotoval prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Trst, od tu pa k velikim gorskim vajam, ki bodo od 25. do 27. !. m. južnovzhodno od Sarajeva. Vojaški krogi poročajo, da se vkrca prestolonaslednik v Trstu na vojno ladjo, s katero se popelje do izliva Na-rente, nato se popelje z železnico čez Mo-star v Sarajevo. Poletna eskadra čaka na visokem moriu prestolonaslednika, da izvede vojni manever. Eskadri bo ob pre-stolonaslednikovi inšpekciji poveljeval poveljnik mornarice admiral Haus sam.
BOSENSKA AGRARNA NOVELA PREDSANKCIONIRANA.
Dimovičeva agrarna novela za Bosno-Hercegovino je dobila vladarjevo pred-sankcijo in bo te dni predložena bosen-skemu saboru.
SVETI OČE PAPEŽ PIJ X.
je pričel 23. t. m. dopoldne svoje običajne izprehode v vatikanskih vrtovih. Ob 7. uri
Volčan ga je pogledal, pa mu je odgovoril: »Ni nevarnosti; lahko še okreva. A zdaj mi povej, hrabri mladec, kako prideš sem? Da te ni bilo, bi počivali' zdaj v globočini jezera.«
Narodne igre zo DaSe odre.
»Slovenska Straža« je pričela izdajati zbirko »Narodne igre«. To zbirko bodo naša društva gotovo pozdravila, ker je bila nujno potrebna. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega:
»Vmeščenje Valuka« za gnrotanskega kneza in vojvodo pri Gospe Sveti na Koroškem okoli leta 620.
po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Z uporabo slovenskih, zlasti pa ukrajinskih narodnih obrednih pesmi, sestavil Josip A b r a m. Pevske točke priredil z uporabo ukrajinskih narodnih napevov Vinko V o cl o p i v e c. Igi a je prirejena za velike, pa tudi za manjše odre in ima tozadevno tudi vse potrebne opombe za režiserje. Igra se lahko igra t url i na prostem.
»štempihar.
Zgodovinski igrokaz v treh dejanjih.
Spisal P e t <: r B o h i n j ec.
To je prava ljudska igra, ki se bo gotovo priljubila povsod, kjerkoli jo bodo vprizorili. — Kar je Martin Krpan Notranjiceni. Peter Klepec Dolenjcem, to je Jože Štempihar Gorenjcem. Mati-
30 minut je zapustil v spremstvu svojega zasebnega tajnika monsig. Bressana svoje sobe in se podal na dvorišče sv. Damaza, kjer ga je čakala kočija. Sv. oče se je peljal skozi veliko dupljino in skozi novi predor na vrt. Vozil se je eno uro. Ob 8. uri 30 minut se je papež vrnil nazaj v svoje zasebne sobe in je delil ob 11. avdience.
RUSIJA IN RUMUNIJA SKUPNO ZA PROSTOST DARDANEL
Rusija in Rumunija, ki sta po izrecnih zatrdilih rumunskih ministrov in politikov samih solidarni v vseh važnih vprašanjih Balkana, sta te dni v Carigradu napravili jako važen korak. Ruski in rumunslci poslanik sta namreč v skupni demarši velikemu vezirju izjavila, da zahtevata v interesu trgovine, da ostanejo Dardanele tudi v slučaju kake vojske z Grčijo odprte. Veliki vezir je ugovarjal, dobil je pa čez nekaj časa odgovor, da bosta Rusija in Rumunija prost prehod skozi Dardanele, če treba, tudi izsilili. Ker posega ta stvar v suvereniteto Turčije, je zelo važna, a Turčija je seveda tu brez pomoči, ker ji tudi ostale velesile ne bodo glede tega nič pomagale. Turčija se je res tudi vdala in preklicala sklep, položiti v Dardanelah mine. Skupni korak Rusije in Rumunije pa dokazuje jako ozko vez, ki se je med njima sklenila.
POLITIČNI NEMIRI NA ŠPANSKEM.
22. t. m. so nastali politični nemiri. V Valenciji so demonstrirali republikanci proti Mauri. Vnel se je revolverski boj. Ranjenih je bilo več oseb.
SRBSKI IZPREVODNIK NADLEGOVAL BOLGARSKEGA KRALJA.
Srbski uradni brzojav poroča: Železniški izprevodnik, ki je nadlegoval bulgar-skega kralja s tem, da je ustavil vlak, ko se je le-ta peljal skozi Srbijo, je za kazen odpuščen. Bulgarska vlada se je o tem obvestila in je v kraljevem imenu izjavila, da je zadovoljna. Izmišljeno je pa poročilo, da so kralja Ferdinanda v Pirotu zasmehovali. Ko je kralj skozi Srbijo potoval, ni sploh nihče znal, da se on v vlaku nahaja.
RUMUNIJA JE PREPOVEDALA IZVOZ ŽITA.
Bukareški dopisnik lista »Brassoi I,a-pok« poroča iz baje popolnoma zanesljivega vira, da je rumunski poljedelski minister razposlal vsem prefektom zaupni nalog, da preprečijo vsak izvoz rumun-skega žita v avstro-ogrsko monarhijo, ker da Rumunija potrebuje žito za svojo armado.
RUMUNSKI VOHUNI NA SEDMO-GRAŠKEM.
»Pesti Naplo« poroča, da se nahaja na Sedmograškem veliko rumunskih vojaških beguncev, ki so pravzaprav vohuni rumun-ske armade. V neki budimpeštanski gledališki družbi, ki je prirejala na Sedmograškem gledališke predstave, so bili baje trije umetniki rumunski častniki.
Slovensko planinstvo.
Slovensko Planinsko Društvo javlja p, n. svojim članom in drugim ljubiteljem slovenskih planin, da so otvorjenc dosedaj že sledeče planinske postojanke:
Kadilnikova koča na Golici (1836 m). Dohod: a) od železniške postaje Jesenice čez vas Planino (1000 m — gostilna pri Kopišariu — ure) ter po nemškem ali
ja Valjavec-Kračmanov je že leta 1849. v »Sloveniji« otcl pozabljivosti nekaj pripovedk.o gorenjskem narodnem junaku, močnem Štempiharju. »Slovensko berilo za II. gimnazijski razred« iz leta 1852. ima Valjavčev sestavek ponatisnjen. Dogodke je Valjavcu pripovedoval osemdesetletni starček iz Po-toč, fare Preddvorske. Ako pomaknemo letnico 1850 za 80 let nazaj, je živel Štempihar sredi 18. veka. Starček je bil riamreč še pastirček, ko ga je Štempihar potrese! za ušesa... Štempihar je bil rojen 20. oktobra 1739 v Olševku h. št. 10, oče mu je bil Primož (t 1777), mati Eva (t 1789), brat Jurij (* 1742, t 1780), Gregor (t 1794) in sestra Meta. Jože Štempihar, naš junak, je umrl 10. novembra 1796 in je pokopan na šenčurskem starem pokopališču. Njegov rod še živi na št. 11 v Olševku. .Pripovedke o Štempiharju, kar jih ni zapisal Valjavec. je pisatelj nabral med ljudstvom, v katerem še živi spomin Štempiharjev. Delujoče osebe v igroka,-zu so skoro vse zgodovinske, največ povzete iz urbarjev brdske graščine. t
Prvi zvezek obsega okoli 130 strani, kljub temu Je cena silno nizka, samo 80 vin. izvod, po pošti lo vin. več.
Vprizoritev obeh Iger je dovoljena, ako se kupi prvega zvezka vsaj 12 izvodov.
Opozarjamo, da se te zbirke v knjigo-trStvu ne bo dobilo. Naročila naj se pošiljajo naravnost na naslov: »Slovenska Straža«, Ljubljana. Razpošilja se kniižica po povzetju.
slovenskem potu na vrh 2\'->—3 ure; ali pa b) od železniške postaje Podrožčica na Koroškem čez planino Kladje 3i/2—4 ure. Obadva pota dobro nadelana in markirana. Zelo priporočljiva lahka partija, brez vsake nevarnosti. Krasen razgled posebno na Triglavsko pogorje in Visoke Ture. Prostorna koča z mnogimi posteljami.
Prešernova koča na Stolu. Dohod od
železniške postaje Žirovnica 4 ure. Do Prešernove koče na Malem Stolu čez Ži-rovniško planino vodi popolnoma varna, izborno nadelana jahalna steza, Na Veliki Stol (2239 m) 14 ure. Razgled s Stola po celi Kranjski in Koroški od tod najpreglednejši in najzanimivejši. Velezanimiv je pot od koče preko Vajnaša po grebenih na Golico,
Dom na Vršiču (1606 m). Dohod po kolovozni cesti skozi divjeromantično dolino Pišenco vrh sedla med Mojstrovko in Prisojnikom od železniške postaje Kranjska gora samo 23/, ure; planinska promenada. — Pristop na Mojstrovko (2332 m) lahek, iy3 ure, na Prisojnik (2547 m) nekoliko napornejši. Sestop v Trento (izvir Soče) 2 uri.
Poleg navedenih so olvorjene že tudi večje stavbe S. P. D., ki se tako po nepopisno krasni svoji legi in zelo ugodnimi dohodi, kot po izborni hotelski oskrbi in postrežbi šc predvsem priporočajo vsem prijateljem narave, izletnikom z rodbinami, društvom itd. Le-ta planinska letoviSča z najpopolnejšo oskrbo, vedno svežimi jedili in dobro pijačo, ki so kaj pripravna in ugodna za daljše bivanje, so:
Bistriška koča ob izviru Kamniške Bistrice iz osrčja Savinjskih alp. Dohod iz Kamnika po cesti kolovozni ali romantično izpeljani, dobro nadelani jahalni stezi (velezanimive tesni potoka Bele) ob naravnem mostu »Predaselj« 2V2 ure. Od tod se ti nudijo premnogi izleti in gorske ture. Najzanimivejše so: Kamniško sedlo (Kamniška koča — že oskrbovana — (1921 m),
ure, Grintovec (2559 m) 5 ur, Velika Planina (koča na Veliki Planini, 1555 m, — že oskrbovana), 3 ure.
Aljažev dom v Vratih (1010 m). Naj'-impozantnejša stavba S. P'. D. — turistov-ski hotel — tik pod 1000 m visoko znamenito Severno triglavsko steno! Dohod od železniške postaje Dovje-Mojstrana (2Va ure) po dobro nadelani cesti mimo prekrasnega slapa Peričnika in po celi divje-romantični dolini »Vrata«, ki slovi kot ena izmed najlepših dolin v Alpah, sploh je planinska promenada brez primere in t/ ostane vedno v hvaležnem spominu.
Turistovski hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. Najnovejša planinska po-stojajaka S. P. D. ob gorenjem zahodnem koncu Bohinjskega jezera — bisera Julijskih alp! Krasne promenade ob jezeru (kopališče, čolnarna). 1 uro od hotela sloviti in mnogoopevani slap Savice. Dohod od železniške postaje Bohinjska Bistrica peš 2i/2 ure; vozni promet (omnibus trikrat dnevno, tja in nazaj). Zahtevajte brošuro, ki jo je ravnokar izdal Osred. odbor Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani!
— Za planince. Najzanimivejši planinski izlet je sedaj v Vrata, romantično dolino v podnožju Triglava. V visokem gorovju ob sklepu doline je še mnogo snega; vsled tega se snežni plazovi udirajo preko sten in grme v globočino. Najlepše sc opazuje ta boj poletja proti letu in snegu v gorah od Aljaževega Doma, ki je sedaj že otvorjen in oskrbovan. Hotel je dobro prezimil in tudi letos sc je pokazalo, da stoji sedaj na varnem mestu. Pač pa je v bližini tudi letos prihrumel velikanski plaz izpod Stenarja, ki je notri do potoka Bistrice odložil ogromne množine snega..
Dnevne novice,
-f- Vodstvo S. L. S. je zborovalo danes dopoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma«.
-f- Jezikovno vprašanje na železnicah. V seji koroške trgovske in obrtne zbornice dne 22. junija je stavil zbornični svetnik Keuschnigg nujen predlog proti izdajanju dvojezičnih voznih listov na celovškem glavnem kolodvoru in proti slovenskim napisom na postajah od Vetrinja proti jugu. Utemeljeval je svoj predlog z vso nemškonacional-no nesramnostjo in trdil, da je popolnoma nepotrebno izdajati na ljubo »nekaterim s Kranjskega došlim ljudem« dvojezične vozne listke, zlasti ker so koroški Slovenci (Windische) popolnoma zmožni nemškega jezika in so z nemškimi voznimi listki popolnoma zadovoljni, in celo novoslovenskih imen, kot n. pr. »izhod« niti ne razumejo, kakor mu je pripovedoval neki koroški slovenski kmet. Pri celi stvari ne gre za ničesar drugega kakor za nov »slovenski napad«, ki izvira celo od nekaterih državnih železniških uradnikov. Obstoja celo >:nevarnost«, kakor trdijo zanesljive vesti, da se bodo na progi južne železnice pričeli izdajati dvojezični vocni
listki. Zato naj zbornično predsedstvo posreduje pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, pri želzniškem ministrstvu in pri ravnateljstvu južne železnice na Dunaju; istočasno pa naj se opozore nemški državni in deželni poslanci, da se onemogoči tozadevni slovenski napad. — Iz vsega je razvidna vsa zlobna neumnost nemškega nacionalizma. Zato torej, ker razumejo koroški Slovenci nemško, se ne bi smeli izdajati dvojezični vozni listki in odstraniti slovenski mvpisi, kjer sploh obsio-je. Z enako pravico smemo potem na Kranjskem zahtevati, da se odstranijo na železnicah vsi nemški napisi in dvojezični vozni listki, kajti kranjski Nemci razumejo vsi slovensko.
-f Kako sodijo pravi Nemci o narodnostnem hujskanju? Hamburška preizkusna komisija mladinskih spisov je o »patriotič-nih« mladinskih spisih založbe za ljudsko literaturo in umetnost (Verlagshaus fiir Volksliteratur und Kunst) v Berolinu v založbi »Mignon« v Draždanih izreklo ostro kritiko, ki je dala založnikom povod za tožbo. Prva tožba je bila vložena pri sodišču Berlin-Lichterfelde, druga pa pri sodišču v Kielu. V obeh slučajih je sodišče odklonilo glavno razpravo. Sodišče v Ber-linu-Lichterfelde je v svoji utemeljitvi izreklo, da je bila kritika upravičena. Vzklic-no sodišče je to razsodbo potrdilo. S tem je bilo uradno priznano, da zaslužijo neki spisi »O nemški zvestobi«, »Pod nemško zastavo« itd. priimek šundliterature. Sodišče v Kielu pa je v svoji utemeljitvi razsodbe o nekih spisih z naslovi »Pod zastavami in prapori«, »Pod nemško zastavo« izreklo sledeče: »Obtožencem se je dokaz, da so v zbirkah: »Pod nemško zastavo« in »Pod zastavami in prapori« objavljene pri-povesti dejansko to, za kar so bili označeni, posrečil. — Vse povesti so take, da so vstanu, namesto pomirjevalno vplivati, zbujati in gojiti sovraštvo narodov. Obdolženci so pa popolnoma prav storili, da so ožigosali pogub-ljivi vpliv teh spiso v.« — Tako obsojajo uradno v Nemčiji nacionalno huj-skarijo. In pri nas? Zglede imamo na Koroškem.
—	Ljubljanska okolica se pripravlja pozdravit koroške brate. Z Viča smo prejeli; Kakor lansko leto na katoliški shod, tako bodo Vičani tudi dne 5. julija skupno v slovesnem sprevodu prikorakali v pozdrav tlačenih sobra-tov Korošcev v Ljubljano. Prejšnji teden smo imeli v ta namen posvetovanje v Domu. Vse, zlasti cenjeno ženstvo, je zelo navdušeno za ta bratski nastop. Zbiranje udeležencev 5. julija bo pred župno cerkvijo sv. Antona. Tu naj se blagovole zbrati dne 5. julija ob pol 7. uri zjutraj udeleženci iz sosednjih župnij: Dobrove, Brezovice, Polhovega gradca itd., da bomo tudi letos v dolgi vrsti za društveno godbo pohiteli v Ljubljano. Ta oddelek gre k sprejemu Korošcev na državni kolodvor v Spodnjo Šiško, nakar se ob pol 9. uri zjutraj uvrsti v določene skupine.
—	Narodne noše. Od Kranjske deželne zveze za promet tujcev določena tvrdka F. M. Regorschekov naslednik priporoča pravilno blago zal narodne noše. Glej današnji inserat.
— Orlovski zlet kamniškega okrožja v Komendi dne 21. junija ravno ob petletnici blagoslova društvenega doma se je izvršil jako lepo ob prav ugodnem vremenu. Orlovska godba iz Polja je spremljala navdušene čete. Pozdravili so jih pri slavoloku: predsednik domačega Orla, potem župnik komendski in župan občine Kaplja vas. Po cerkvenem opravilu je velika množica pred cerkvijo poslušala gg. govornike na taboru. Govorili so: domači župnik o napredku orlovske organizacije, deželni poslanec in kanonik-dekan Iv. Lavren-čič o značajnosti, prof. Puntar iz Ljubljane o pomenu Slovencev. Popoldanske orlovske vaje so se prajv dobro posrečile; privabile so mnogo občinstva tudi iz sosednih župnij, pa iz Kamnika in nekaj iz Ljubljane. Po srečolovu je na gostilniškem vrtu g. A. Mejača nastopil deželni odbornik g. dr. Pegan ter pojasnoval namen in značaj orlovske organizacije v primeri z vero žaleči-mi in neolikanimi nastopi naših nasprotnikov. Vsem blagomislečim Ko-mendčanom, kateri se zavedajo velikega pomena v katoliškem in domoljubnem duhu organizirane mladine, ostane sijajna prireditev te nedelje v najboljšem spominu, zlasti, ko vidijo, kje ic prava izobrazba in da se mladina razveseljuje lahko tudi brez plesa.
—	»Sub auspiciis Regis« bo 27. t. m. na zagrebški univerzi promoviran za doktorja prava g. Rudolf Eckert, kon-ceptni praktikant pri hrvatski deželni vladi, »Domagojec«, tudi med katoliškimi Slovenci znan kot odličen boritelj za naše skupne ideale.
—	Iz učiteljske službe. Za ravnatelja na c. kr. rudniški deški ljudski šoli v
Idriji je imenovan dosedanji tamošnji učitelj in c. kr. okr. šol. nadzornik v Kočevju Josip Novak, za začasnega šolskega voditelja na isti šoli pa učitelj Rafael G o s t i š a. V višje plačilne razrede so pomaknjeni: ravnatelj Josip Novak v I., šolski voditelj Rafael G o s t i š a v II. in učiteljica Marija Plcskovič-Er-č e k v III. razred. Za stalno učiteljico je imenovana Loti pl. K o s c h i n.
—	Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje so dobili uslužbenci tvrdke P. Ladstátter & Sinovi v Domžalah, Jožef Cotman, Anton Kleinlcrchner, Terezija Plevel, Alojzij Šme in Jakob Šme.
—	Iz Lesee. Tu se je pretekli mesec vršilo vsakoletno državno premovanjc za kobile in žrebice pinegavskega plemena. Prignanih je bilo 39 žrebetnih kobil, 13 tri- in štiriletnih ter 33 eno- in dvoletnih. Razdelilo se je skupaj 780 K, in sicer 650 K državnega darila, 100 K so dale občine ter 30 K konjerejski odsek. Načelnik premovalne komisije c. kr. major Pfeiffcr se je nadvse pohvalno izrekel o vseh prignanih lepih eksemplarih, zlasti je pohvalil kvaliteto. Po kvaliteti zavzema naša gorenjska konjereja pinegavske pasme prvo mesto v vseh kronovinah, le glede okostja so morda nad nami na Solnograškem in Nižjem Avstrijskem. So pač naši Gorenjci ponosni na svoje lepe živali, ki so jim pri gospodarstvu poleg govedoreje gotovo prvi vir dohodkov. Pri komisiji pa jo, kakor navadno, c. kr. živinorejski nadzornik g. Alojzij Pavlin zopet zelo osorno nastopal. Proti temu funkcionarju se čujejo od povsod pritožbe in marsikateri konjerejec zaradi njega ne prižene živali na premovanje. V Lescah je g. Pavlin celo na svojega somišljenika in prijatelja, župana in člana konjerejskega odseka ter predsednika konjerejske zadruge v Lescah, g. Žarka, vpil. G. Žark je namreč gosp. nadzornika mirno opozoril, da se neka kobila, ki je bila brez žrebeta, v zmislu razglasa ne sme premovati. Takrat je g. Pavlin zavpil nad njim: »Vi nimate nič govoriti, mi bomo že sami določili.« G. Žark mu pa ni ostal dolžan in se je g. Pavlin iz razglasa podučil, da smejo biti premirane kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno. G. nadzornik, malo več uljudnosti napram našim gorenjskim živinorejcem!
—	Radeče pri Zidanem mostu. Pri nas v Radečah imamo Sokole. Nalepili so te dni plakat za vsesokolski zlet. Tega so pa javni organi odstranili in sicer zato, ker učeni juristi pri Sokolu niti toliko niso vedeli, da imajo preje, preden kaj plakatirajo, prositi županstvo, da isto določi prostor, kam se naj pri-leplja. G. župan jih je poučil, da je vendar prvi prostor na sokolski telovadnici. To pa imajo ti stebri matere Slovenije v nemškem hotelu, kjer nimajo niti slovenskega časopisa naročenega. Tu pa niso imeli poguma svoj plakait razstaviti, ker bi še potem najbrže prijateljstvo med Sokoli in Nemci skrhalo.
—Dijaki, ki so dovršili najmanj spodnjo gimnazijo ali realko, in absolventi meščanske šole, ki nameravajo stopiti v kako višjo kmetijsko šolo, dobe vsa tozadevna pojasnila pri »Društvu slovenskih agronomov« v Moedlingu pri Dunaju. Pismu je priložiti franki-rano kuverto z natančnim naslovom vprašalčevim. Dopise je naslavljati do 1. julija na; Ivan Andrejevič Posavski, Modling bei Wien, Wiesengasse 15., od 1. julija dalje pa na: .Tanko Dolinar, agronom, Smlednik 56 pri Medvodah. — Uvaževanja vredno je pri tem, da je pritisk v višje kmetijske šole vedno večji in se mora zato vsakdo za časa pobri-niti za sprejem.
—	Za obrtno razstavo v Kolinu je dovolil deželni odbor nekaj potovalnih štipendij po 200 K, ki jih bo razdelil zavod za pospeševanje obrti. V poštev pridejo izključno le samostojni obrtniki mizarske, kovinske in umetnostrokov-ne obrti, od katerih je pričakovati, da bodo pridobili v razstavi nekaj koristi za splošni napredek v svoji obrti. Potni stroški bodo presegali navedeno vsoto in se bo moral vsak prosilec udeležiti razstave deloma na svoje stroške. Ne-kolekovane prošnje za potovalno štipendijo je prijaviti najzadnje v soboto, dne 27. t. m., dopoldne v zavodu za pospeševanje obrti.
—	Iz Rosalnic se nam piše: Železniški madžarski upravi v pojasnilo, kje da se nahaja postajališče »Rosalnice«: Ob hrvaški meji 2 km od postaje Bubnjarci nahaja se na kranjski strani prijazno postajališče »Rosalnice«. Na voznih listih, ki imajo nemški ter madžarski napis, pa stoji natiskano: »Rosalnitz Bubnjarci via Mott-ling«. — Kje si predstavljajo, da jc postajališče Rosalnice, ne vem, mislim pa, da kje med Gradac—Črnomljem kali, kajti voz-nina iz Rosalnic do Bubnjarcev (dva kilometra) znaša 40 vin., voznina iz Rosalnic do Gradaca (11 kilometrov) tudi 40 vin. —
Rosalnice so zadnje postajališče na Kranjskem, kakor sem žc gori navedel in je od glavnega kolodvora v Bubnjarcih le 2 km oddaljeno. — Javnost zahteva, da sc v to poklicani faktorji zavzamejo, da se napaka via Metlika, če se iz Rosalnic v Bubnjarce pelje, popravi ter Madžari pouče, kje leži njih sosedno zadnje postajališče na Kranjskem, da ne bodo stranke škode trpele.
—	Za hrvatsko romanje v Sveto deželo sc sprejemajo tudi Slovenci in jc sedaj zadnji čas za priglašenje. Stroški za tretji razred (vožnja, hrana, prenočišča in sploh vse romarske potrebščine) znašajo 300 K. Priglasc sprejema in daje vsa podrobna navodila: Vodstvo I. hrvatskega romanja v Sv. deželo, Zagreb, frančiškanski samostan.
—	XXI. svetovni mirovni kongres se vrši letos od 15. do 19. septembra na Dunaju. Predsednik častnega odbora, v katerem so vsi avstrijski ministri, je zunanji minister grof Berchtold. Zborovanja se bodo vršila v prostorih poslanske in gosposke zbornice.
—	Vladar o polomu karlovške hranilnice. O priliki poklona hrvatskega sa-borskega predsedništva vladarju Francu Jožefu na Dunaju se je vladar obrnil na drugega podpredsednika dr. E. Lukiniča z vprašanjem: »Vi ste iz Karlovca? Ondi imate sedaj mnogo velikih neprilik radi poloma hranilnice?« Dr. Lukinič je pritrdil in opomnil, da se z vsemi silami dela na saniranje in odvrnitev katastrofalnega konkurza, ki bi potegnil za sabo najširše sloje. Na nadaljno vladarjevo vprašanje, kako sedaj stoji stvar, je dr. Lukinič pojasnil, da imajo sedaj že za znaten del primanjkljaja pokritje, manjka le še 2 milijona kron, za kar se pa. tudi nadjajo najti pokritje. Vladar je nato rekel: »Prizadevati si treba, da se izogne konkurzu ter je želeti, da se stvar privede k povoljnemu zvršetku in odvrnejo vse težke posledice.«
—	Volitev rektorja na zagrebškem vseučilišču se bo morala vršiti še tretjič, ker je dr. Mijo Kišpatič tudi po drugi izvolitvi odklonil izvolitev.
—	Zopet pustolovci v Zagrebu. V Zagrebu so tc dni napravili konec dvema nadaljnima pustolovcema Rostoharjevega kova in prijateljstva. To sta neki Ivan Gr-čar in Rudolf Hauster - Hadebusch. Oba sta zahajala v dijaške družbe in se izdajala za pesnika, slikarja in pisatelja. V resnici sta pa za policijo vohunila med di-jaštvom in bila agenta-provokaterja. Razne »dijaške zarote« in bojda nameravane »atentate« sta »odkrila« ta dva individua. Sedaj je njunih lepih zagrebških dni konec. Grčarja je policija izročila državnemu pravdništvu, ker ima marsikaj na vesti, kar se ne strinja s kazenskim zakonom, Hauster-Hadebuscha, ki je pristojen v Kra-pino, je pa izgnala iz Zagreba.
—	Huda najemnica. Pri Kati Ivan-čič v Vinemvrhu, občina Belacerkev, je v najemu neka osobenkarica Kacig. Ta ženeska je zelo huda. Kadar se razjezi, pobije vse. Tako se jc zgodilo tudi pretočeni teden. Ko jo je gospodinja opomnila radi plačila najemnine, je začela vpiti in ko ji je zagrozila s sodiščem, je žalila cesarja. Zato pride pred sodnike.
—	Nepoboljšljivi tat. Neki Langar iz Trške gore, star okoli 40 let, je presedel že vsega skupaj 20 let ječe, in vse radi tatvine. Šestletna ječa, katero je prestal v Gradiški pred mesecem dni, mu ni popolnoma nič pomagala. Začel je zopet krasti. Prišel je v Novo mesto k peku Grmu. Tu jc ukradel prodajalki denar in delavcem neke malenkosti. Ko so ga zasačili, je dejal, da ne ve, jeli vzel ali ne, ker mu včasih »tako pride«. »Č.e sem, pa sem, samo v Gradiško me ne dajte, kamor hočete drugam, v Gradiški jc zame nezdravo. Saj vem, zdaj mi pa ne manjka zopet nekaj let. No, saj smo notri dobro postreženi, zunaj se me itak vsak boji in ne dobim grižljaja.« Mož je zopet pod ključem in pride kot tat iz'navade pred poroto.
—	Lojze Drganc, znani potepuh in tat, je iz ljubljanskega zapora prišel v Novo mesto. Tu se je nekaj časa potikal po podih in slednjič, ker je uvidel, da oko postave vedno nanj preži, vstopil v službo pivovarne »Union«. V tej službi je bil le par dni in začel kraesti kakor sraka. Najraje je imel pivo v steklenicah. Teh se je nabasal po celem životu, da ni bilo opaziti tatvine. Ko je pa peljal pivo v kavarno »Central«, si je tudi tu preskrbel več škatelj sardin, ko jc v ledeno omaro natrosil led. Ker so ga pa opazili, so ga dali aretirati.
—	Vlom. Dne 13. t. m. so obiskali neznani tatovi na samem stoječo hišico vdovca Naželja v Novem mestu. Mož živi in obdeluje obširno polje žc dokaj let s svojo hčerko. Vsak ga ima za zelo premožnega. Star je že. Spati ni mogel. Slišal je okoli dveh ponoči, da je nekdo pri oknu. Vstati pa ni mogel, morebiti so ga vlomilci preje omamili. Pobrali so mu vse obuvalo, dežnike, obleko in tudi po denarju so stikali, ta pa je bil pod njim v postelji in ga zato niso dobili. Tatovi so bili ciganje.
—	Mladi krojaški pomočnik. Stanko Zorič se je izdajal za krojaškega pomočnika in vstopil v službo Mikoliča v Novem mestu. Tu pa jc bil le malo čar sa. Vlomil je v sobo, odtrgal ključavnico in vse preiskal. Kradel pa je, ker ni drugega našel, samo električno luč, Fanta so zaprli.
—	C. kr. ravnateljstvo državne želez« niče v Trstu odda v Pulju via delle Vignc naslednja dela proti pavšalu: 1. stavbena dela za zgradbo dveh stanovanjskih poslopij za uslužbence s postranskim poslopjem in jamo za smeti, 2. Dela za instalacijo plina in vode ter dobavo in postavitev, straniščnih in kopalnih oprav za to novo-zgradbo. Ponudniki stavijo lahko svoje ponudbe za obe razpisani deli ali lc za eno istih. Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. bodo razvidni iz ene prihodnjih številk časopisov »Lieferungsanzeiger«, »österr. Wochenschrift für den öffentlichen Baudienst«, » Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt«, »Wiener Zeitung«, »Laibacher Zeitung«, »Zeitschrift des österr. Ingenieur und Arhitektenvereines«, »Osservatore Trie-stino« in »Avvisatore Dalmato«. Predmetna pojasnila dajeta tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Pulju.
Slovenci! Zanetite povsod na naši zgodovinski slovenski zemlji velike kresove v soboto dne 4. julija na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Kresovi naj bodo znak naše stare pravde!
Štajerske novice.
— Slov. katol. akad. društvo »Zarja«
v Gradcu ima v petek, dne 26. junija, svoj četrti in zadnji redni občni zbor v XXVIII. tečaju v hotelu »Zur Kaiser-krone«, Farbergasse 6, s sledečim sporedom: a) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; b) čitanje zapisnikov občnih zborov bratskih društev »Danica« in »Dan«; c) poročilo odborovo; d) volitev revizorjev; e) slučajnosti.
š Razpust graškega občinskega svetn. Graški listi poročajo, da se danes graški občinski svet razpusti. Občinske posle bo vodil dvorni svetnik Underrain, ki je že tudi pred dvema letoma bil enkrat vladni komisar na graškem rotovžu.
š Nemško delavsko društvo »Ger« manija« so, kakor smo že poročali, ustanovili ptujski nemškutarji zadnjo nedeljo v Ptuju. Kakor se iz raznih govorov, ki so se govorili na ustanovnem zborovanju, da posneti, bo društvo imelo namen, delovati samo v prid nemšku-tarstvu, kaj malo ali skoro nič pa ni bilo slišati o koristih, ki jih bodo imeli delavci od tega nemškutarskega' društva.
š Celje. Vpisovanje v prvi razred c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo i. julija in 16. septembra t. 1., od 8. do 10. ure do-.poldne. Učenci naj prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
š Socialnodemokraški generalni štrajk v Gradcu. Pred graškimi porotniki je bil oproščen sodrug Mattaschitz, ki je za časa krojaške stavke izvršil atentat na socialno-demokraškega voditelja stavke. Socialni demokratje, ki sicer slave vsakega napadalca, ako napade kako kronano ali vsaj »klerikalno« glavo, sedaj besno napadajo porotnike in napovedujejo kol znak protesta proti izreku porotnikov za petek generalni štrajk delavstva v Gradcu.
š Baronica Zois pred porotniki. V znanem procesu proti baronici Zais pred porotnim sodiščem v Gradcu so bili vsi soobtoženci oproščeni razen baronice Zois, ki je obsojena zaradi prestopka §§ 461. in 497. kaz. zak. na dva meseca strogega zapora, ki ga pa jc prestala že v pfeiskavi.
š Pionirske vaje na Dravi. V času od 6. do 25. julija se vršijo deloma na levem, deloma na desnem bregu Drave med Mariborom in Ptujem pionirske vaje.
š Za župana izvoljen je v Pušincih pri Ormožu g. Matija Masten.
š Umrla jc v Laporju učiteljica gospa Milena Kopriva, rojena Pavlič, v 34. letu svoje starosti.
š Na škrlntici je v Mariboru bolnili okrog 20 oseb.
š Truplo svojega otroka je potegnil iz vode. Iz Ormoža poročajo: 20. t. m. se je kopalo več otrok ondotne ljudske šole v Dravi, Neki deček je prisilil drugega dečka, da je vrgel klobuk v Dravo in da je skoči v valove za klobukom. Ker deček ni znal plavati, jc takoj izginil v valovih. Oče ponesrečenega dečka za nesrečo ni
vedel in je mirno delal ob svojem posestvu ob Dravi. Nakrat vidi, da valovi neso neko otroško truplo, skoči v vodo in potegne truplo na suho. Bilo je truplo — njegovega sina . Lahko si mislimo, kako je bilo očetu.
Primorske vesti.
p Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Danes zjutraj s prvim brzovlakom južne železnice je dospel v Trst prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Takoj po prihodu se je vkrcal na dreadnought »Viribus unitis<', ki je v ta namen včeraj popoldne pri-plul iz Pulja v tržaško luko. Prestolonaslednik odpotuje v Dalmacijo, kjer prisostvuje, koncem tega tedna se vrše-čim velikim pomorskim izkrcevalnim manevrom ob izlivu reke Neretve. Za manevrsko bazo je izbrano mesto Met-kovič.
p Nadvojvoda Leopold Salvator v Trstu. Včeraj zjutraj je iz Pulja v Trst dospel generalni artiljerijski inšpektor, nadvojvoda Leopold Salvator. Kot protektor avstrijske antarktične ekspedicije si je natančno ogledal ladjo »Oesterreich«, ki je vsidrana v tržaški prosti luki ter odplove krog prvega avgusta proti severnemu tečaju. Severna ekspedicija ima geografično-znastven značaj. Ekspedicijo vodi dr. König. Danes zjutraj se je nadvojvoda Leopold Salvator z brzovlakom državne železnice odpeljal proti Beljaku.
p Bombni atentat na Slovence. Policijska in sodna preiskava na licu mesta je dognala, da je bila bomba pripravljena in opremljena z vsemi potrebnimi apai'ati. Policija ima v rokah več kosov bombe in vso pripravo za metanje. Dolgost bombne cevi se ceni na 20 cm, širina pa na 6 do 8 cm. Popolno eksplozijo je preprečilo to, da je bomba padla na zemljo in ne na ktumen. Tudi ni eksplodirala proti veseličnemu prostoru, ampak proti ograji in bližnji gostilni. Bomba je bila zaprta z vijakom topovske granate. Tudi ta del ima policija v rokah. Policija je izvršila več preiskav in par ljudi aretirala.
pPrvega morskega volka v letošnji kopališčni sezoni so minolo nedeljo opazili v bližini Malega Lošinja. Ropa-rica je bila do 5 metrov dolga. Moštvo motorskega čolna »Neptun« je večkrat ustrelilo na volka iz revolverjev, a ga ni zadelo.
p Umrla je v Reki gospa Katarina G i u s t i n i roj. Burgstaller v 94. letu starosti. Pokojnica je bila vdova po zadnjem papeškem poslaniku v Reki — Berto Gi-ustiniju, ki je bil na svojemu mestu do 20. septembra 1870., ko so Garibaldinci zrušili cerkveno državo.
p Ravnateljstvo »Slovenske trgovske šole s pravico javnosti v Trstu« (ulica Stadion 21, I. nadstr.) naznanja, da se otvori na šoli s prihodnjim šolskim letom I. tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se tega števila ne doseže, se uvrste učenke, kakor v tem letu, kot ho-spitantke v deški tečaj. Tozadevne prijave sprejema ravnateljstvo od 1. do 4. julija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne, katero da tudi natančna pojasnila glede sprejema. — Vpisovanje učencev (dečkov) pa se vrši dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne in od 3, do 6. ure popoldne.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 6. julija 1914, ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v I. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Stuča/nosti.
Odbor.
Ljubljanske novice.
lj Nov stolni kanonik. Cesar je imenoval spirituala uršulinskega konventa v Škof ji Loki č. g. Ignacija Nadraha za stolnega kanonika deželnoknežje ustanove v Ljubljani.
lj Marija Strozzi angažirana za kinematograf. Ljubljančanom dobro poznana pevka hrvaškega kralj. dež. gledališča v Zagrebu Maja p 1. Strozzi je izstopila iz hrvaškega gledališča ter je angažirana v gledališču za kinematografe Pathe v Parizu.
lj Ljudsko šolstvo. Na mesto obolelega nadučitelja Jožefa Cepudra je imenovana za suplentinjo na 3. mestni deški ljudski šoli Amalija Cepuder in na mesto obolelega učitelja Jožefa Ambrožič je imenovana za suplentinjo na 1. deški ljudski šoli Ana Likozar.
lj Kitajski krošnjarji so že par mesecev z raznimi izdelki krošnjarili po našem mestu in bližnji okolici, ne da bi imeli v to svrho kako dovoljenje. Slednjič jih je oblast pa le prijela in so se na njeno odredbo 291etni Tschang Tse Tschin, 261etni Shu Tee San ter 25 letni Schii Tse Tse danes morali na lastne stroške odpeljati v Trst. V Zagrebu so enake kitajske usiljivce pred nekaj časom istotako polovili ter jih prisilnim potom izgnali iz Hrvaške.
lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Smole, poduradnikova vdova, 66 let. — Simon Dolar, bivši delavec, 88 let.
lj Na današnji semenj je bilo prignanih 161 glav, in sicer 6 volov, 1 bik in 154 prašičev za rejo.
lj Nezgoda. Strojni delavec Ivan Er-bežar je rezal te dni pri stiojni žagi pri Toenniesu deske ter prišel pri tem z desno roko v stroj, kateri mu je odtrgal mezinec pri drugem členku.
lj S trga. Danes je bilo nekaj precej lepih jedilnih gob na trgu, katex-e je občinstvo vzlic. pretiranim cenam na-i?lo pokupilo. Majhna merica je vpeljala 50 vinarjev. — Vsled vlažnega leta utegne biti letos mnogo gob in to še posebno, ker jih je bilo lani in predlanskim izredno malo.
Po sveto.
Plemenit narodni dar. Znameniti profesor na newyorškem vseučilišču gospod Mihael Pupin, rojen banaški Srb, je te dni poslal srbski kralj, akademiji znanosti v Belgradu 80.000 dolarjev t. j, krog 400.000 dinarjev v svrho ustanovitve fonda za podpiranje revnih dijakov iz Nove Srbije. V poklonilnem pismu piše med drugim: to ustanovo želim izraziti hvaležnost moji materi, katera me je pod bremenom težkih žrtev iz vaške šole poslala na višjo mestno šolo, dasi sama v svojem detinstvu nikdar ni videla niti vaške šole, niti je kdaj imela prilike naučiti se čitati in pisati. Prepričan sem, da. je danes v novoosvobojenih krajih veliko število takih srbskih mater in zato si rad pritrgam od ust, da jim nekoliko olajšam breme za šolanje njihovih sinov.«
Krakovski nadškof knez Sapieha ponesrečil. Dne 23. t. m. se je podal krakovski nadškof knez Sapieha v krakovsko okolico, da blagoslovi neko kapelico. Nad-škofovo kočijo so spremljali kmetje na konjih z zastavami. Dva konja sta se plašila, en konj je vrgel nekega jezdeca s sebe. Nadškof je skočil iz kočije, da pomaga ponesrečencu, a konj je kneza sunil s kopitom v trebuh. Kljub velikim bolečinam je nadškof kapelo blagoslovil. Po cerkveni slavnosti so šele poklicali zdravnike, ki so odredili, da mora nadškof v posteljo.
Pisatelj usmrtil pesnika. V Atenah je pisatelj Kulovatos z bodalom zabodel na cesti pesnika Skipisa. Morilca so zaprli.
Sufragete položile v cerkvi bombo. V cerkvi Sv, Marije v Readingu so položile sufragete bombo, ki so io še našli in zaplenili, predno je razpočila.
Odpošliite naročnino 3 K za »Vesto'k« S. K. S. Z. ali pa vrnite poslano 3. številko.
Zidale vesti.
Z DRŽAVNIM ZBOROM NE BO NIČ.
Praga. Cehi so na nemški predlog glede sklicanja državnega zbora odgovorili, da morajo Nemci privoliti v razpis novih deželnozborskih volitev na ČeSkem in konstituiranje deželnega zbora. Ker Nemci tega ne bodo sprejeli, s parlamentom pred koncem oktobra ne bo nič
VSFSOKOLSKI ZLET.
Praga. Obstoja upanje, da se vse-sokolski zlet v Ljubljani z omejitvijo na Sokole iz monarhije dovoli.
ZOPER SVOBODOMISELSTVO V ŠOLAH.
Brno. Deželni šolski svet je ugodil ugovoru katehetov zoper izobešanje Hussovc podobe po šolah.
LEX KOLISKO.
Dunaj. Ministrski predsednik grof Stürgkh je danes deputaclji nemškona-cionalnih poslancev, ki je zahtevala, naj se lex Kolisko izvede, izjavil, da vztraja vlada glede na to vprašanje slejkoprej na svojem stališču, kajti lex Kolisko stavi nepremagljive ovire, ker nasprotuje državnemu ljudskošolske-mu zakonu. Razgovoru je prisostvoval tudi naučni minister Ilussarek.
PRAVDA RADI SOGOSLUŽNEGA JEZIKA.
Rovinj. 25. aprila 1913 se je učitelj Izidor Knailitsch, Lahon, v Sovinjaku
v buzetskem okraju, s šolarji in drugimi dekleti nalašč pridružil procesiji, da je odgovarjal litanijam latinsko. »Ora pro nobis« namesto »moli za nas«, kakor je običaj. Župnik Zorko Klun in verniki so se seveda zelo zgledovali. Učitelj je bil obtožen motenja verskega obreda, a je bil v Rovinju oproščen. Najvišje sodišče pa je razsodbo zavrglo in odredilo novo razsodbo, ki se je vršila 23. t. m. zopet v Rovinju. Tudi to-pot je bil učitelj oproščen, češ, da namen učiteljev obred motiti ni dokazan, raba latinščine pa je oficielna v katoliški cerkvi in se zato ne more nobeden nad njo upravičeno spodtikati.
ZAVRNJENA PRITOŽBA.
Dunaj. Kasacijski dvor je zavrnil ničnostno pritožbo delavca Jul. Tavčarja, ki je bil obsojen pri deželnem sodišču v Trstu vsled pregreška po § 303. (žalitev zakonsko priznane cerkve) na 10 dni zapora.
GRŠKO - TURŠKI KONFLIKT OMILJEN.
Atene. Grška vlada je sprejela turške predloge glede beguncev. Nadalje je kupila ameriški križarki »Mississip-pi« in »Idako«. Reprezentacijska zbornica je kup odobrila. Vsled tega se sodi, da do vojske ne pride.
VOJVODA PUTNIK V AVDUENCI PRI KRALJU PETRU.
Belgrad. Generalissimus vojvoda Put-nik je bil danes poklican h kralju v avdi-jenco. Avdijenca je trajala nenavadno dolgo in ji pripisujejo radi tega v političnih in vojaških krogih veliko važnost. Kralj je naročil Putniku, naj zastavi ves svoj vpliv, da odvrne častniški zbor od pogubonos-nega vtikanja v dnevna politična vprašanja. Opozoril je vojvodo, da ti srbski častniki z vtikanjem v politiko le škodujejo na velikem ugledu, ki so si ga pridobili s svojim patrijotičnim delom na bojiščih. Častniki naj posvečajo pozornost le vojaškim vprašanjem in nalogam. Kakor se zatrjuje, je dal vojvoda Putnik kralju Petru zadovoljiva zagotovila, vsled česar je smatrati spor med civilnimi in vojaškimi oblastmi v Srbiji sedaj tudi formalno za poravnan.
SRBSKA SKUPŠČINA RAZPUŠČENA.
Belgrad. Danes jc bila razpuščena srbska skupščina. Nove volitve se vrše 14. avgusta. Nova skupščina bo sklicana k izrednemu zasedanju 23. septembra.
KRALJ NIKOLA OBIŠČE CARA.
Peterburg. Črnogorski kralj Nikola obišče letos cara.
REPUBLIKA SAN MARINO — PRIBEŽALIŠČE ANARHISTOV.
Rim. Veliko pozornost vzbuja med italijanskimi političnimi krogi beg za anarhista Malateste iz Jakina v republiko Marino, ki se nahaja v bližini Rima. Mala-testo so začele oblasti preganjati zaradi zadnjih jakinskih dogodkov, kajti on je bil med prvimi anarhističnimi agitatorji, ki je ščuval množico na sobotažo in splošni po-kolj. Proti temu anarhistu je sedaj pet kazenskih obravnav visečih. Anarhist Henrik Malatesta pa mirno sedaj živi v ma-
rinski republiki, dočim italijanske oblasti z vso vernostjo in strogostjo preiskujejo njegovo jakinsko stanovanje, kjer so našli mnogo zanj obtežujočega gradiva in imenik najvažnejših mednarodnih anarhistov. Na podlagi leta 1897. med republiko in Italijo sklenjeno konvencijo se preganjanega anarhista Malatesto ne more izročiti italijanskim sodiščem, edino le v tem slučaju, če ga proglase za bandita, POGREB ŽRTEV V FISCHAMENDU.
Dunaj. Povodom današnjega pogreba devetih -žrtev zrakoplovne nesreče v Fiscliamendu je priplulo iz Asperna 20 aviatikov, ki se udeležujejo letalnega tedna, s črnimi zastavami na letalnih strojih nad osrednje pokopališče, na katero so spuščali iz višine rože in vence s črnimi trakovi na zemljo.
VELIKANSKA KATASTROFA NA KITAJSKEM.
Canton. Velike povodnji so v Kvan-tunu uničil vso riževo žetev. Okoli 10.000 oseb je utonilo. Voda je podrla vse jezove,
STAVKA PISMONOŠ V PARIZU.
Pariz. Pismonoši v Parizu so pričeli danes zjutraj stavkati, ker ni ugodil senat njihovim zahtevam. Danes niso bila v Parizu nobena pisma in nobeni časopisi dostavljeni. Ako bo stavka trajala dalje časa, namerava vlada uporabiti vojaštvo za raznašanjo pisem.
40 MILIJONOV ROŽ!
London. Ob priliki rojstnega dne kraljice Aleksandre se vrši danes tu cvetlični dan. V to svrho so nakupili 40 milijonov Aleksandra-rož, ki se danes razprodajajo.
BITKA MED ROPARJI IN KARA-BINIJERJI.
Rim. V sardinskem pogorju Nurro je prišlo do pravcate bitke med roparji in karabinijerji. V boju je padlo več roparjev, med njimi tudi njih glasoviti poglavar Succo in pa dva vojaka. Succo je bil naj-glasovitejši razbojnik v Sardiniji in so ga oblasti zasledovale že več let zaman.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mali, gospa
Katarina vdova Smole
po dolgi mučni bolezni, danes v sredo ob '/, na 9. nro dopoldne, večkrat jrc-videna s tolažili sv. vere v 66. letu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bode v četrtek dne 25. junija ob 7. uri zvečer iz hiše žalosti Mestni trg 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporoča se v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 24. junija 1914.
Ivana, Mira, Josipina
Iičere.
Franc, Ignacij, Alojzij, Mavricij, Izidor
sinovi.
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolile obrnili na ivrd^o
A §• S. Sfaberne,
Ji a debelo in drobno/
Me Sini trg tO. obstoji od leta 1883.
) redno nhke cene/
St. 12001.
Razpis
ta
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potom
zgradbo St. PetersKega mostu y Ljubljani.
V smislu predpisov sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem kuvertu z napisom „Ponudba za zgradbo Št. Peterskega mostu v Ljubljani" do 10. julija do 12. ure opoldne pri mestnem stavbnem uradu Lingarjeva ulica št. 1, II. nadstropje, soba št. 3.
Predno še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znašajoč 5% ponudbene svote; ponudnik, kateri dobi zgradbo, mora tekom 8 dni po oddaji dela zvišati imenovani znesek na kavcijo, ki mora znašati 10o/o ponudbene svote. Podlage in pripomočki za razpis oziroma za ponudbeno obravnavo so do preje omenjenega dneva na vpogled v mestnem stavbnem uradu, soba št. 3 v uradnih urah od 9.—12. ure dopoldne ; ravnotam se dobe proti plačilu 25 K razpis, stroškovnik, splošni in posebni pogoji in podrobni načrti. Proti plačilu nadaljnih 25 K se onemu, kateremu bo delo oddano, elaborat spopolni.
Ofertu je priložiti:
1.	Ponudbo.
Glede roka izvršitev del se opozarja na določbo posebnih pogojev.
Za slučaj, da ponudnik ni opravičen stavbo samostojno izvrševati, mora v ponudbi navesti ime in bivališče svojega usposobljenega zastopnika, kateri bode imel odgovorno vodstvo pri zgradbi.
2.	Stroškovnik in
3.	potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik položil vadij.
. Ponudbo in priloge je pravilno kolekovati, ter oskrbeti s podpisom podjetnika, in, če je treba, s podpisom tvrdkinega pooblaščenca, oziroma odgovornega voditelja zgradbe.
Podjetnik mora v stroškovniku vstavljene enotne cene, za katere ponuja prevzeti izvršitev del, izpisati tudi z besedami.
Mestna občina si pridržuje pravico oddati zgradbo mostu ne glede na višino ponudene svote.
2lie
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. julija 1914,