Poštnina plačana v grtwW Ste v. 174 V Ljubljani, četrtek t. avgusta 1940 Leto V škof dr. Gregorij Rožman 10 let vladika ljubljanski „ „ Ljubljana, 1. avg. Danes Je poteklo deset let, odkar je zasedel stolico svetega Maksimina škof dr. Gregorij Rožman. Obdarjen z vsemi vrlinami, ki jih zahteva od cerkvenega kneza viharni čas, v katerem živimo, je znal modro voditi slovensko ljudstvo skozi vse nevarnosti, ki jih dandanašnji množicam nastavljajo strupene brezbožne ideologije. Po njegovi pobudi se je pri nas mogočno razmahnila Katoliška akcija in versko življenje se je poživilo prav povsod, po mestih, v trgih in po vaseh v vsej škofiji. Dve najlepši in najsijajnejši manifestaciji, ki sta v stotisočih utrdili dojem, da je Cerkev živa, trdna in mogočna ter da se je slovenski narod, raztresen po ravninah in hribih svoje lepe domovine, tudi dandanes povsod oklepa z isto neomajno zvestobo, kakor so se je bili oklepali dedi — dve pretresljivo veličastni prireditvi, jugoslovanski evharistični shod leta 19j5 m mednarodni shod Kristusa Kralja leta 1939, sta razgibali narod in krščanski svet v dobi njegovega, na vseh področjih verskega življenja tako uspešnega pastirstva. Po njegovem prizadevanju je vzraslo novo poslopje bogoslovnega semenišča, odkoder bodo leto za letom prihajali novi pastirji slovenskih fara, vneti po goreči ljubezni za zveličanje duš, požrtvovalni in neutrudljivi delavci za blagor zaupanega jim ljudstva. Bog daj vladiki-jubilantu še mnogo, mnogo let, daj mu zdravje in moč, da bo še s tolikšnimi uspehi delal za obnovo verskega življenja med slovenskim narodom, kakor je delal doslej! 9 -* • w - •- - , Zanimive nemške, italijanske in angleške izjave o času in značaju odločilnega udarca: ^ Napad na Anglijo — odložen? Italijanski tisk pravi, da bosta Nemčija in Italija Anglijo skušali izčrpati z manjšimi neprestanimi akcijami Berlin, 1. avgusta, o. DNB poroča: Po sklepu premirja s Francijo se zdi. da je Nemčija obrnila vso svojo pozornost na politično delovanje in da vojaški ukrepi in koraki proti Angliji ne stoje več na prvem mestu. Toda to je samo na videz. V resnici Nemčija vojno proti Angliji nadaljuje prav tako odločno in sistematčno, kakor jo je prej proti Poljski in Franciji. Seveda pa je značaj te vojne zdaj različen, zaradi posebnega položaja Anglije. Na nemški strani se te vojne more udeleževati nekaj tisoč ljudi. To so posadke podmornic. torpednih čolnov in letal. Njihovo delovanje je kakor konica meča, ki ga drže premišljene roke. Na vprašanje, kdaj bo vendar Nemčija začela t odločilnim napadom na Anglijo, je treba zaradi tega odgovorit!, da Nemčija Anglijo odločilno napada že vseli pet tednov po sklepu premirja s Francijo. Rini, 31. julija. Stefani: >Uiornale dTtaliat pravi, da se zadnje obdobje vojne, ki bo dovedlo do udaje Anglije, ne bo moglo razvijati tako, kakor obdobje, ki je pripeljalo do francoskega zloma, in sicer ne samo zaradi tega, ker je Anglija otok. ki je vojaško dobro branjen, temveč tudi zato, ker razpolaga Anglija z imperijem, ki se vleče čez vse celine in se z velikimi silami udeležuje v vojni. Naskok na Anglijo torej ne more biti tako strahovit in spretno izpeljan, kakor je bil naskok, ki je strl Francijo. Vojna bo v prvi vrsti vojna udarcev s kladivom po glavi do izčrpanosti. To je tisto, kar Italija in Nemčija sedaj delata. Rini, 1. avgusta, m. United Press poroča: Rimski list »Gazzetta del Popolo« v svojem uvodnem članku zatrjuje, da je napad na britansko otočje odložen, da pa bosta državi osišča neprenehoma izvajali vojaške nastope proti britanski obrambi, da bi jo oslabili, vse do trenutka, ko ji bosta dali končni udarec. Po trditvah tega članka, da je Britaniji prihranjena edina usoda — smrt. bodisi po bombardiranju ali pa smrt od lakote, sGazzetta del Popolo' nadalje pravi, da je popolno soglasje glede delovanja obeh držav osišča za dosego končne zmage. Način, ki se ga za dosego tega cilja poslužujeta Nemčija in Italija, je v slabitvi, draženju sovražnika ki končno v zadajanju zadnjega udarca, ki ga sovražnik ne bo mogel več preboleti stoje, temveč na kolenih. V istem članku »Gazzelta del Popolo« pravi, da sta si državi osišča razdelili svojo nalogo, in sicer takole: Nemčija ima nalogo zadržati in napraviti neškodljivo britansko letalstvo in brodovje in ga prikovali k glavnim britanskim pristaniščem, ki so prvotno imela nalogo, služiti kot oporišča za napad proti Nemčiji. Ta blokada britanske mornarice bo izvedena s pomočjo nemškega letalstva. Italijansko letalstvo pa ima nalogo, da napada britanske^ prevoze na Sredozemskem morju in da onemogoči plovbo britanskega trgovskega ladjevja in tako prepreči preskrbo Velike Britanije z bombažem, tekočim gorivom in drugim materialom, brez katerega si ni mogoče zamišljati vojskovanja. Italija je zdaj onemogočila britansko mornarico na Sredozemskem morju in ji preprečila izvesti važne naloge, namreč, da bi preskrbovala s hrano in drugimi potrebniini stvarmi britansko otočje. To se pravi, 45 milijonov Angležev, ki stoje danes pred odločitvijo, ali naj pomro zaradi bombardiranja ali pa od lakote. London, 3(. julija. Reuter. Ministrstvo za trgovsko mornarico Cross je včeraj v svojem radijskem govoru dejal: Lahko se dogodi, da pride vsak trenutek zaradi sovražnega delovanja do nenadnih sprememb v ukrepih, ki smo jih izdali glede naših pristanišč. Imamo načrte, na bomo odgovorili na vsako tako morebitnost. Sedaj ne moremo videti, do katere mere bo sovražnik oviral promet v naših pristaniščih, toda sklep je jasen. Mi moramo že sedaj preprečiti natrpanje naših pristanišč. Tako bomo lahko čakali na burjo, kadar se bo pojavila. Naš imperij ima na j večjo mornarico na sve- Prva posledica vseameriške konference v Havani: Združene države pripravljajo zasedbo francoskih otokov v Srednji Ameriki Newyork, 1. avg. m. »Europa Preš«, poroča: Po dobljenih obvestilih so Združene ameriške države pripravile večjo ekspedicijo vojne mornarice, ki naj bi odplula v' Karibsko morje, kjer bodo vzele pod varstvo Združenih držav francoska posestva v Srednji Ameriki. Po istih obvestilih, bo vojska na otoku Martinique razorožena, ameriška vlada bo pa odkupila letala s francoske ladje nosilke letal »Bearn«, ki jc zasidrana v pristanišču na Martini- que. Ameriška vlada namerava ta letala prodati dalje Veliki Britaniji. »Newyoiit Daily News« v zvezi s tem poroča, da je bila ta ameriška odprava pripravljena za pot že prej ter da je Amerika 6amo čakala na sklepe havanske konference. Gre za Antilske otoke, ki predstavljajo naravno zaporo do severnega dela Južne Amerike, kjer so ogromni petrolejski vrelci v državi Venezueli. Vsi Romuni složni proti madžarskim zahtevam Napovedi o bližnjih pogajanjih z Bolgarijo zaradi Dobrudie N«. Vis. kneginja Olga v Ljubljani Ljubljana, t. avgusta. Včeraj popoldne ob trifetrt nu pet se je v naše mcst() prjpeljula N j, \ js. kneginja Olga, it ;s-8ai • v poletnem času rada večkrat ,^no' Stopila je iz elegantnega avto-.. ,'m? P“ je zapored obiskala več ugled-nih ljubljanskih trgovin s športnimi potrebščinam!, z manufakturo, z optičnimi izdelki ter s spominki m igračami domače obrti. Ob tri- na Gorenjsko J° Z uvtomobllom »pet odpeljala Boj proti jugoslovanskim framasonom Belgrad, 1. avg. m. Današnje »Vreme, nadaljuje boj proti masonerm ter objavlja uvodnik pod naslovom »Masoneitja v zgodovini«. V tem članku prikazuje rovarjenje masonov v posameznih državah od njihovih prvih podvigov, t. j. od francoske revolucije dalje. Omenja tudi številne smrtne obsodbe raznih vladarjev ter boj, ki ga vodi proti nacionalizmom, mejam narodnih držav, narodnim vodstvom, dinastijam in cerkvam. Omenja dalje vpliv svetovnega kapitala, ki je izključno v rokah maso-ocrije. 700 nvlijard za ameriiko vojsko In mornarico Washšn(jton, 1. avgusta, o. Ameriška zbornica odobrila po Rooseveltovi želji kredit v znesku štiri milijarde %o tisoč dolarjev za zgraditev druge oceanske mornarice in oborožitev vojske 2 milijonov mož. V celoti *o Združene države za izpopolnitev svoje vojske, mornarice in letalstva dale od eačetka sedanje vojne eez 12 milijard dolarjev (700 milijard cLnarjev). Skleni vseameriskegn kongresa v Havani glede delovanja tako imenovane »pete kolone« in izrabljanja diplomatske nedotakljivosti za propagando in prevratno delovanje v amo- * riških državah, so nuperjeni v prvi vrsti proti Angliji, njeni špijonužni organizaciji in njenim diplomatom, sodi neko poročilo uradne nemške agencije DNB. Bukarešta, 1. avgusta, m. V zvezi s pomiritvijo med bivšim predsednikom romunske vlade in voditeljem narodnokmečke stranke Maniujem ter Vai-do Vojevodom zaradi skupnega nastopa v Krdeli ji proti odstopitvi te pokrajine Madžarski, je v Bukarešti v političnih krogih vzbudil veliko pozornost sestanek, ki ga je imel predsednik vlade Gigurtu z Maniujem. Sestanek je trajal snoči od 10. pa skoraj do polnoči. Po sestanku z Maniujem je imel ministrski predsednik Gigurtu še daljši razgovor s posameznimi člani vlade ter jih obvestil o vsebini svojih razgovorov z Maniujem. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je Mani« obvestil predsednika vlade Gigurtua, da se je v' Erdelji začela akcija proti odstopitvi katerega koli romunskega področja Madžarski. Maniu je razen tega povabil vse Komune, naj zavrnejo sodelovanje v odboru, ki naj bi vodil pogajanja z Madžarsko za odstop nekaterih delov Erdeije. Končno je Maniu dejal, da ima pri tem svojem delu popolno zaslombo in podporo v Železni gardi. Politični krogi v Bukarešti so zaradi tega prepričani, da bo v najkrajšem času prišlo v Romuniji do spremembe vlade. Sofija, 1, avgusta, o. Romunski poslanik v Sofiji Filoti se je vrnil včeraj z letalom iz Bukarešte. Takoj nato sta ga sprejela predsednik vlade Filov in minister za zunanje zadeve Popov. Izve se, da je Filoti razpravljal z bolgarskima državnikoma o bodočih pogajanjih med obema državama o odstopu Dobrudže, glede česar ne bo Romunija imela nobenih pomislekov, Bolgarija pa tudi ne stavi pretiranih zahtev in je pripravljena Romuniji dati odškodnino za vse, kar je vložila v Dobrudžo po vojni. Zmanjšano letalsko delovanje vojskujočih se taborov Berlin, 1. avgusta. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neugodne vremenske razmere so prisilile nemško letalstvo, da je omejilo svoje delovanje. Toda navzlic temu so bili izvedeni preteklo noč razen ogledniških poletov nad vzhodno in južno obalo Anglije tudi bombni napadi na letalske tovarne v Plymouthu ter napadi na pristaniške naprave v Piymouthu in Swansen. Preteklo noč je le malo število britanskih letal letelo nad zahodno Nemčijo. Angleške bombe niso povzročile !J?kene gmotne škode, niti ni bilo človeških žrtev. *ta dve sovražni letali. 29 .julija je bilo Z vi ,*kuPai 21 britanskih letal. Nekje v Italiji, 1. avgusta. Stefani: Italijansko uradno poročilo št. 52 pravi: Italijanska letala »o bombardirala Aden. Zadeti sta bili dve ladji in veliko skladišče. Italijanska letala so se vrnila na oporišče. Sovražnik je skušal bombardirati Asab, pa je bil odgnan. Zbilo je bilo eno sovražno letalo. London, 1. avgusta. Reuter: Britanski bombniki vrste Blenheim so izvedli napad na pomorsko vojašnico v Asabu in Makaku. Ni še znano, koliko je škode. E.no letalo se ni vrnilo domov. Skupina sovražnih bombnikov je isti dan napadla Aden, ni povzročila nobene škode. Nekaj domačinov je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. Vojaški dopisnik Reuterja piše: »Uradno sporočajo, da so Italijani pri Mojali na meji med Abesinijo in Kenijo zbrali velike oddelke. Toda malo je verjetno, da bi imeli Italijani namen izvesti napad na Kenijo z izhodiščem iz Mojale, Nairobi, 1. avg. o. Poveljstvo južnoafriške vojske sporoča, da je prišlo 50 km južno od mesta Mojale v Keniji do hudega spopada med angleškimi četami in italijanskim oddelkom. Po večurni bitki so se Italijani umaknili proti severu. Včeraj so dospeli v Kenijo novi oddelki južnoafriške vojske. London, 1. avg. o. Letalsko ministrstvo sporoča: Naši bombniki so v zadnjih dveh dneh čez dan napadali vojaške objekte v Franciji in Holandiji. Razpršili so sovražna letala na letališču v Ostendu in pri Cherbourgu, uničili več hangarjev in letal na letališču St. Inglebert pri Boulogneju. Druga angleška letala so napadla nemška oporišča ob norveški obali ter prevozne ladje v Hau-gesundu. Napadeno je bilo tudi nemško pomorsko oporišče v hmdenu. Navzlic slabemu vremenu so naša letala ponoči bombardirala tovarne za bencin v Homburgu in Maneheimu pri Diisseldorfu. Bombardirana so bila tudi skladišča in letališča v Antverpenu, Duis-bourgu in Courtriju. Nobeno naše letalo ni bilo izgubljeno. Ameriika vlada ie prepovedala izvoz letalskega bencina v neameriške države. Prepoved bo hudo prizadela Japonsko, ki je večino tega bencina dobivala iz Amerike. Anglija ga bo lahko naročala čez Kanado, za katero prepoved ne velja. tu, angleški mornarici s 160.000 mornarji, se je pridružilo tudi brodovje ter mornarji Holandije in Norveške. Ta ogromna mornarica bo odigrala veliko vlogo v zmagi nad sovražnikom. Londonsko pristatiišče, ki se razteza 50 km daleč ob Temzi in ki so ga imenovali najbolj ranljivo točko angleškega imperija, ni dozdaj trpelo nobenih motenj. Kako, da nemško letalstvo ni moglo v desetih mesecih tega pristanišča uničiti, je velika skrivnost. Namesto, da bi to pristanišče izprazn jevali, delamo nova skladišča in smo obnovili tudi vse naprave, ki so bile v začetku vojne odstranjene. Samo tobaka je na primer zdaj v tem pristanišču za 320 milijonov dolarjev (21 milijard dinarjev!). iiNiuimuiniiiimHniNn Položnice p so priložene današnji številki. Vljudno prosimo, da se jih poslužite in si zagotovite redno pošiljanje danes neobhodno potrebnega lista. iiiimnuianaiiaiaMiiiiiNi* Vesti 1. avgusta Maršal Petain, voditelj premagane Francije, in nemški kancler Hitler naj bi se v kratkem sešla na razgovor, pri katerem bi bilo brez »osrednikov urejeno novo razmerje med 'rancijo in Nemčijo ter dosežen sporazum za vrnitev francoske vlade in državnega poglavarja v Pariz, oziroma v Versailles, ku-kor to želi Nemčija. Tako poroča iz Yichya agencija United Press. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je bil v boju z nemškimi letali rušilec rDelight« tako poškodovan, da se je potopil. To je sedemindvajseti rušilec, ki ga je Anglija izgubila od začetka sedanje vojne od skupnega števila kakih 500. V Nemčiji je izšlo propagandno delo o angleški demokraciji in njenem socialnem udejstvovanju, V knjigi je pisec Viljem Strasser zbral s pomočjo nemških študentov dokaze o socialnem položaju v Angliji, odlomke iz razprav, socialnih študij, časopisov, statistik ter fotografije, ki kažejo specialna nasprotja v Angliji. Nemški tisk poudarja, da bodo v svetu izginili zadnji ostanki angloljubja in zaupanja v angleško demokracijo, ko bo knjiga znana povsod. Delo predstavlja odgovor na razne angleške in francoske propagandne listine glede Nemčije. japonska vlada bo danes izdala uradno poročilo o smernicah in načelih bodoče japonske zunanje politike. O tem bo govoril tudi zunanji minister. V Švici so včeraj slavili narodni praznik v spomin švicarske neodvisnosti, ki se je začela leta 1291. \ rhovni povel jnik švicarske vojske, general Guisan, jc imel po radiu govor, v katerem je dejal, da bodo .Švicar ji kakor tedaj, tudi danes do poslednjega diha branili švicarsko zastavo in neodvisnost domovine. Španska vlada ima pod predsedstvom generala Franca včeraj in danes važne seje, na katerih se posvetujejo o angleških blokadnih ukrepih zaradi petroleja in o odgovoru Španije na te korake Včerajšnji nemški listi prinašajo slike o tem, kako nemški pionirji podirajo v Compie-gneju spomenik o zmagi zaveznikov nad Nemčijo leta 1918. Francoska vlada je razglasila zakon o vrhovnem državnem sodišču, ki bo sodilo tiste politične in vojaške osebnosti, katere so zakrivile vstop Francije v vojno in njen poraz. Po tem zakonu bodo sojeni tudi časnikarji, gospodarstveniki in drugi, ki so s svojim delom odgovorni za zlom Francije. Zakon ne določa smrtne kazni, ne pozna pa ugovora proti razsodbam. Eksplozija je uničila veliko avtomobilsko tovarno v mestu Canbonu v Združenih državah Osem ljudi je bilo ubitih. (4-9 ranjenki, zgorelo pa je še 125 drugih hiš poleg tovarne. Edino upanje za ameriško obrambo je njeno ljudstvo. Združene države danes nimajo več niti časa, da bi razpravljale o obvezni vojaški službi, marveč morajo to obveznost takoj uvesti, je govoril včeraj v ameriški poslanski zbornici načelnik generalnega štaba Marshall. Francoska vlada je prepovedala prodajo svežega kruha in peciva, Odslej bodo peki smeli prodajati samo kruh, star najmanj 24 ur, da lx> poraba manjša. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da so angleške vojne ladje potopile v Egejskem morju grško petrolejsko ladjo :>Her-mionec, ki je v spremstvu italijanskih letal vozila goriva in olje na Dodekanez. Italijanska letala so pri tei priliki napadla angleške ladje, \ ? * . , \ ' , i"r ’* * v t t 1 V ’ * r'|^ f v ' k M ' , ^ , r 1 ' • \ ’•> -» * a 4 4 A ^ 4 V južnem delu Atlantskega morja je prišlo do bo- ja med angleško oboroženo trgovsko ladjo »Alcantara« in med neko nemško pomožno vojno ladjo. Obe sta bili poškodovani, nemški ladji pa se je posrečilo izginiti v dimu. Angleške bojne ladje v tem predelu so dobil« zapoved, naj nemško ladjo love. 700 milijonov za državne uslužbence Po napoved! finančnega ministra bo te dni izdana uredba ta povišanje plač državnih uslužbencev, kar bo državo veljajo 700 m.lijonov din Ljubljana, 1. avgusta. Včeraj se je v Ljubljani mudil finančni minister dr. Juraj šutej. V banski palači je sprejel zvečer ljubljanske časnikarje in jim podal pregledno sliko en osein proračunskih dvanajstin, ki so stopile v veljavo danes. O istem predmetu je finančni minister govoril nato v ljubljanski radijski postaji in so njegov govor prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. Minister dr. šutej je v začetku svojega poročila povedal, da jc vlada prisiljena Zaradi izrednih razmer podaljšati dvanajstine in da je moral pri sestavljanju upoštevati vse okoliščine, ki so se pojavile zaradi vojne zunaj v svetu in pri nas doma. ^ lada se je trudila, da bi dala tak proračun, ki bi odgovarjal vsem bistvenim in nujnim državnim potrebairt, obenem p« ni hotela pritisniti k tlom s pretežkimi obremenitvami vsega jugoslovanskega gospodarstva. Finančni minister je nato navajal podatke, kako so v vseh drugih evropskih državah z izrednimi ukrepi fiskalnega značaja reševali težko stanje, nato pa je našteval ukrepe jugoslovanske vlade, ki so imeli povsod zmerom načelo, da je treba bremena zvaliti na tisto plat. kjer je imetje doma, in da jc treba socialno šibkejšim vsa bremena olajšati. Tako je bilo z raznimi davčnimi reformami in drugimi ukrepi iz resorja finančnega ministrstva in tudi drugih ministrstev. Cilj vseh uredb tako imenovanega vojnega proračuna je v tem, da dobi vlada potrebna sredstva zu pokritje izrednih in neizogibnih stroškov, in tako doseči ravnotežje med izdatki in dohodki. Proračunski znesek vseh 12 dvanajstin bo znašal po ministrovem računu 14 milijard in 708 milijonov dinarjev. V primeri z lanskim proračunom se je povečal ih 2380 dilijonov dinarjev. V prvih štirih dvanajstinah je znašalo povečanje izdatkov 810 milijonov dinarjev, torej ostane za nadaljnjih osem dvanajstin povečanje v Knesku 1570 milijonov dinarjev. Ako primerjamo proračunsko dobo 1940-41 s proračunom 1939-40 vidimo naslednje razlike: V vrhovni državni upravi so odpadli it-datki za narodno skupščino, s čemer je postavka znižana za 33,188,809 din. V postavki za pokojnine in za invalidske podpore so povečanja znatna in znašajo vsega skupaj 262,605.693 din ali 25%. Pri državnih dolgovih se kaže povečanje za 989.2 mil i j. din ali 34%. Ta povečanja izvirajo v glavnem iz reguliranja starih drž. obveznosti. Povečanje proračuna pravosodnega ministrstva znaša 32.64 milij. din ali 8.93%.^ Tudi v prosvetnem ministrstvu je znašalo skupno povečanje 96.34 milij. din ali 12.97%. Povečanje proračuna zunanjega ministrstva znaša 21.17 milij. din ali 12.72%. Povečanje proračuna ministrstva notranjih zadev je neznatno in znaša 3.17 milij. din ali Finančno ministrstvo izkazuje povečanje za 99.3 milij, din ali 11.63%. Povečanje proračuna vojnega ministrstva, ki znaša 943.16 milij. din ali 33.21%, se nanaša na izredne potrebe naše vojne sile. Skupno povečanje proračuna gradbenega ministrstva znaša 43.43 milij. din ali 20,34%. Prometno ministrstvo izkazuje povečanje za 382,96 milij. din ali 12,77%. ^ ( l Povečanje proračuna poštnega ministrstva znaša 98.78 milij. din ali 19.22%. Krediti kmetijskega ministrstva so se povečali za 23.69 milij. din ali za 20.89%. Povečanje pri trgovinskem ministrstvu je neznatno in znaša 4.69 milij. din ali 11.3%. Neznatno je povečanje^ pri ministrstvu gozdov in rudnikov, ki znaša 3.8 milij. din ali Povečanje v socialnem ministrstvu znaša 7.88 milij, din ali 3.89%, Proračun ministrstva za fizično vzgojo se je povečal za 9.75 milij. din ali 51.34%, kar je prav za prav avtomatsko povečanje. Finančni minister dr. šutej je povedal nato, koko si zamišlja pokritje povečanih izdatkov. On računa na večji donos neposrednih davkov. Tu misli dobiti novih 970 milijonov, od trošarin misli dobiti novih 250 milijonov, od pristojbin 170 milijonov in od carin 220 milijonov. Monopolski dohodki bodo dali 300 milijonov dinarjev več, dohodki državnih podjetij pa se bodo povečali za 471 milijonov dinarjev. Minister je poudaril, da so njegovi računi silno previdni in da je vlada previdna tudi pri izdatkih ;er ne porabi nikoli vse vsote, ki je za izdatke v proračunih predvidena, Zato je tudi nost, da bo urejal višino izdatkov v skladu z dotokom dohodkov v državno blagajno. Nikjer pa ni v finančnem zakonu skritih odredb, ka- terih so bili prejšnji proračuni polivi. ■ Posebno pa je minister dr, Kutej poudaril, da se je vlada spomnila tudi uradništva in njegovega bednega stanja. Iz prihrankov bo minister dobil potrebna sredstva, dn bo Inhko že s 1. septembrom začel uradnikom in nameščencem izplačevati posebne doklade, ki bodo zahtevale od državne blagajne okrog 700 milijonov dinarjev. Minister je rekel, da bo te dhi objavljena posebna uredba o povišanju prejemkov državnih nameščencev in upokojencev. Uredbi je že podpisana. Uredili pa so stvar tako, da bodo deležni povišanja le uradniki in drugi nameščenci iz pete uradniške skupine, otl četrte naprej pa nič. Delavci in nižji državni uslužbenci bodo dobili po 50 dinarjev za vsakega otroka, kar bo zneslo okrog 2S5 milijonov din. Izredne doklade za |K)samez:it* uslužbence te vrste bodo znašale po 100 do 200 dinarjev. Za stalne državne nameščence, uradnike ih upokojence pa bodo povišanja razdeljena po posebni lestvici tako, dn bodo nižji dobili več, višji pa manj, Minister je navedel primer nekega delavca, katerega je sam poznal. Mož je imel devet otrok, pa je dobil kot mojster v železniški delavnici mesečno plačo le 740 dinarjev. Odslej bo dobil za vsakega otroka po 50 dinarjev, obenem pa bo imel tudi on povišano plačo za 200 dinarjev. Tako Ih) dejansko mož dobil okrog 650 dinarjev. Celotno bo znašalo povišanje plač kot že rečeno 700 milijonov dinarjev. Minister je poudaril, da povišanje sicer ni tako izdatno, kakor bi vlada rada, vehdar pa bo državnim uradnikom in delavcem le nekoliko odleglo. , Povišan« telefonske Ljubljana od včeraj do danes pristojbine Bclgrad, 31. julija. Z odlokom poštnega ministra se s 1. avgustom podraže telefonsko pristojbine. Pristojbina za zunanjo instalacijo glavnega naročniškega telefona ali pa postransko postajo v ožjem krajevnem rejonu znaša: v krajih, ki imajo od 101 oo 1000 uvedenih naročniških linij, 1050 din; v krajih, ki imajo čez 1000 uvedenih naročniških linij, 1350 din. Letna naročnina za glavni telefon znaša: a) v krajih, ki imajo več kot 1000 naročniških linij: za naročnike L skupine 3000 din, za naročnike II. skupine 2200 din, za naročnike 111. skupine 1000 din, za naročnike IV. skupine 100 din, za naročnika V. a skupine 720 din, za naročnike V. b skupine 500 din, za naročnike V. c skupine pa 300 din. b) V krajih, ki imajo od 501 do 1000 naročniških linij: za naročnike I. skupine 2300 din, za naročnike II. skupine 2000 din, za naročnike 111. skupine 1300 din, za naročnike IV, skupine 800 din, za naročnike V. a skupine 600 din, za naročnika V. b skupine 460 din, za naročnike V. c skupine 240 din. Telefonska naročniška pristojbina *a ostale kraje ostane nespremenjena. Prav tako ostano v veljavi tudi odlok o plačevanju posebne dopolnilne pristojbine 0.50 din, ki gro čez določeni mesečni kontingent razgovorov, kakor se to i»* vaja od 1. oktobra lani naprej. Pristojbina za havaden telefonski poiiv so poveča od 5 na 8 din, za nujen pa od 10 na 16 dinarjev. Najmanjša pristojbina za telefonsko obvestilo se poveča od 5 na 8 din. Pristojbina za navadne medkrajevne telefonske razgovore v času močnega prometa, t. j. od 8. do 21. ure znaša po novi razdelitvi pasov takole: 1. pas do 23 km — 8 din (n .pr. Ljubljana— Kamnik); 2. pas od 25 do 50 km — 12 din (n. pr. Ljubljana—Radovljica); 3. pas od 50 do 100 km — 18 din (n. pr. Ljubljana—Celje); 4. pas od 100 do 200 km — 24 din( n. pr. Ljubljana— Ptuj. ali do Zagreba) i 5. pas od 200 do 300 km — 30 din (n. pr. Ljubljana—Murska Sobota); 6. pas od 300 do 400 km — 36 din( n. pr. Ljubljana —Sušak); 7. pas nad 400 km — 42 din (n. pr. Ljubljana—Belgrad). Ruski emigrant pred sodniki Maribor, 31. julija. Nikolaj Kravčenko, brezposelni kamnosek, se Je rodil pred 39 leti v Leningradu — ki se je takrat še nazival Petrograd. Se mlad je bežal s starši v emigracijo pred boljševiki, z njimi se jo zatekel v našo državo ter se je potem izučil Eoštene obrti, ki bi ga primerno redila, če ne bi il še kot mladenič zašel na nevarna £ota. Prihajal je čim dalje pogosteje v navzkrizje s kazenskimi paragrafi, največkrat zaradi tatvin ter je postal zadnja leta že star znanec naših jelniš-nic in kaznilnic. Danes se je spet znašel pred malini kazenskim senatom, da daje odgovor za Miren, rahlo vetroven ,ie bil včerajšnji dan, brez presenečenj je minul, čeprav so se popoldne na sfeverrti plati spet Spravljali skupaj nekakšni oblaki. Nl8 pa se ni zgodilo, ker jih je neki odločni veter naglo razkropil. če« nebo ko se ponoči spet rafcCrnili, in jutro je bilo čmerno. Kmalu pa je posijalo sonce, oblaki so se razprli. Videti je bilo, da se bo že prav v kratkem času do kraja zjasnilo. Toda ni trajalo dolgo, ko je sonce Bpet izginilo za oblačne kope, ki so se na«lo zgrinjale od vseh strani. Zdi pa se, da tc. dan verjetno minul brez dežja. Sočivja, zelenjave, sadja -vsega dovoli Ljubljanski živilski trg je z vsem dobro založen. Davi je bilo vsega dosti, kupCeV. se je tudi kar trlo. Ket smo v najlepšl sezoni, je dovolj vsega, sadja, zelenjave In sočivja ih Kdto v glavnem za vsa živila zdaj cene padajo. Zjutraj je seveda še vse dražje, opoldne pa postane marsikakšna reč tudi za kakšen dinarček genejša. Davi Je bilo na živilskem trgu Sicer nekoliko manj krompirja kot ga je običajno, bilo pa ga je le vedno toliko, da je ustregel potrebam. Urah je Zdaj po 2.50 diti, fižol od 4—5 din, solata merica po 1 din, paprika tri za 2 din, velike ena po 50 par. Mnogo je tudi že sadja, zlasti hrušk, ki jih uvažamo. Bile so povprek po 6 din. Marelic je zdaj le še malo ter so po 6—? din. Maline so bile po 4—5 din liter. Breskve so zdaj padle v ceni. Prej so bile po 20 din, zdaj pa že ludi po 12 din. TO je uvoženo blago. Da so pri nas še Vedno tako drage, gre pripisati dejstvu, da ljubljanska trošarina jemlje nanje približno 3 dirt. Zdaj se iz dneva v dan tudi že pojavlja grozdje, ki jo trenutno po 16 din kg. medlem ko je bilo še prav pred nedavnim po 20 din. Zelo draga so letos jabolka, saj stane kilogram kar 10 din. Precej so v ceni poskočile borovnice, ki stanejo liter že 4 din. Vidi se, da gre sezona zanje že proti koncu. Kljub dokaj deževnemu letošnjemu poletnemu vremenu davi na trgu ni bilo dobiti kaj prida gob. Izključno samo lisičke, pa še te precej slabe. Nekaj pa je zdaj prav značilnega. 6e pred nedavnim skoraj ni bilo dobiti mlečnih izdelkov, zlasti masla ne, zdaj pa so se že spet začeli pojavljati v večjih količinah kar so seveda pozdravile vs ljubljanske gospodinje. Danes In jutri bodo cerkve ves dan polne Jutri je Porciurtkula in dahes opoldne bodo zvonovi pri frančiškanih onnanili pričetek por-ciunkulskih odpustkov. Vse cerkve bodo polne vernikov. Obred pričetka teh odpustkov bo prav slovesen. Ob pričetku bodo nastopili tretjeredniki ter Frančiškova mladina, križarji in Klariče. Pri letošnjem pričetku bo prav posebno zanimivo dejstvo, da bo obred pri procesiji z relikvijami sv. Frančiška prvič v slovenskem jeziku. Besedilo, ki ga je dobiti pri frančiškanih na porti, bo na razpolago pred pričetkom cerkvenih slovesnosti tudi pri cerkvenih vratih. V teh nemirnih in negotovih časih se bodo verniki še z večjo pobožnostjo podajali v cerkve, da bodo prosili ljubega Boga za mir in za to, da bi našo domovino obvaroval htlde preizkutrtje in da bodo postali deležni bogatih pč*rciunkul-skih odpustkov. ....... i. ..i,,. > , ,'Kolesar)!" se presneto pridno udelitvu)*!* Kakor drugod, tako imamo tudi v Ljubljani tatinsko stroko razdeljeno na posamezne panoge. Celo vrsto raznih ^specialistov« imamo. Nekateri se zanimajo skoraj izključno samo za zlatnino, drugi kradejo le gotov denar, tretji se posebno »spoznajo« ria staro železo, spet nekatert se najrajši sučejo po kavarnah in po drugih javnih lo-kulih, kjer »smukajo« površnike, plašče in dežnike, najbolj razširjena pa je prav gotovo »kolesarska« bratovščina, katere »delovanje« je skoraj točno omejeno na sezono, ko so ceste suhe in za vožftjo pripravne, Ta čas vsak dat! prihajajo na policijo nove številne ovadbe o tatvinah koles. Tako imaj zdaj na upravi zapisane naslednje primere: Rudolfu Kavčiču je bilo fzpred Okrožnega urt*da na MkVjčifevi c&sfci ukradeno 600 din vfednO žensko kolo znamke »KaiseK. Izpred Uni- čel register manjših pregreh. Obtožen je bil, da je dne 9. julija lanskega leta odnesel Ferdinandu Coklju tri velike vrče bencina, dne 14. aprila je v neki gostilni izmaknil hlapcu Karolu llarcti denarnico s 16.5 din, dne 25. aprila je vlomil v stanovanje Ane Kostajnšek ter ji odnesel par čevljev, dne 22. maja je ukradel špediciji Milavec 50 praznih vreč, povrhu vsega pa je Še grdo razžalil policijskega stražnika, ko ga je ta ob neki priliki prijel ter zaprl. Vsi ti grebi sami na sebi niso veliki, toda Kravčenko se do sedaj kljub vsem kaznim ni poboljšal ter so ga sodniki danes 6pet strogo sodili: Dobil je 1 leto in pol robije ter 3 leta izgube častnih .pravic. onske garaže je nekdo ukradel Marjanu Michler-ju moško kolo znamke »Puch*. vredno 1800 din. V Gledališki ulici je bilo Stanku Umniku .ukradeno moško kolo znamko Adler, vredno 1000 din. Štefanu Škofu je bilo iz veže Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgil ukradeno moško , kolo, vredno 600 din. Ta mesec je bilo, kakor imajo zapisano na policiji, ukradenih že kar 33 koles v skupni vrednosti 25.000 din. Sedmega junifa, ne pa sedmega guHja V sobotni številki smo kot prvi list v Jugoslaviji, sporočili, da je v Ameriki umrl znameniti slovenski slikar Gregor Perušek. Pri tej priliki se nam je V poročilo Vrinila pomota v datumu. Tiskarski škrat nam je iz sedmeg^a junija (dan Peru-škove smrti) napravil Bfcdmi julij. Gregor Perušek Je telaj umrl dne sedmega Junija, ne pa sedmega julija. Sukanca skoraj že ni voč dobiti Ljubljanske gospodinje se zadnje dni pritožujejo nad novo zadrego. Pravijo, da sukanca prav za prav že ni nikjer vsč dobiti. Kamorkoli stopiš, v katerikoli trgovini se oglasiš in vprašnš po sukancu, ti pravijo, da sukanca trenutno bi-majo v zalogi, pač pa, da ga bodo dobili že v najkrajšem času. Baje pa ta »najkrajši čas« traja že precej dolgo. Sukanec je seveda reč, brez katere se pri hiši ne more shajati. Zmerom je treba kaj zašiti in zakrpati. Gospodinje so seveda v veliki zadregi. Nemara, da he bo prav ni5 škodilo, če se bodo za to »izginotje« sukanca nekoliko natančnejše pozanimale naše Oblasti. V Zagrebu se je namreč pokazalo, da so nekateri trgovci nalašč tajili zaloge, da bi potem, ko bi se sukanec »spet pojavil«, lahko pošteno navili Cene, jo za-godlli kupcem ih zaslužili čedne dinarčke. Naj se no res oblasti pozanimajo, kako in kaj je s to reči01 -i um,... T Iz Slovanskih gorle Za dvig našega sadjarstva t Slovenskih goricah se ie zadnja leta po raznih občinah mnogo storilo. Glavno delo se sedaj razvija za organizacijo vttdvčitve sadnega pridelka in sortiranja sploh. Ta panoga je kajpak zelo važna, vsaj je od tega odvisno, kakšno mesto bo zavzelo našo sadje na inozemskem trgu in kakšna tržišča si s tem zagotovimo. Prejšnja leta smo bili v tem oziru nazadnjaški in ravno v tem je bil preČesto-krat glavni vzrok, da je prišlo do zastoja v izvozu in da so nastopale tudi težave pri vnovčevanju. Da pa se v bodoče to ne ponavlja več in da se dvigne res smisel za umno sadjerejo in se da tej panogi več možnosti rta razpolago, je poskrbelo v tem veliko naše kmetijstvo blagovno zadružništvo, za katero se je najvneteje boril zadnja leta bivši narodni poslanec g. Špindler od Sv, Ane v Slovenskih goricah. Priznati moramo, da je v pretežni meri zasluga teh na novo snujočih se zadrug, da je prišlo do graditve novih skladišč In sušilnic pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in pri Sv. Benediktu, dočim so slične zgradbe predvidene tudi pri Sv. Trojici in drugih okoliških ob-čnah. Vsekakor Je to lep korak k dvigu našega sadjarstva ih gre v tem oziru tudi zahvala banski upravi v Ljubljani in Prlundu, ki z razumevanjem podpirata to za dvig našega kmetijsltva koristno akcijo z podporami in drugimi pripomočki. u Drobne Izpod Konjiške gore Kam z delavci? Pred nedavnim smo poročali, dtt je tukajšnja tovarna »Alfa« ustavila delo. Ker ni nobenih znakov za zopetni obrat, so se delavci žalostni razkropili na vse strani. Nekateri so dobili delo v Mariboru, drugi v Celju in drugod, precej pa jih tloma čaka na odrešenje, Troba bi bilo 8a' nje kaj preskrbeti. Zopet nov ttdnree? Pred krizo se nahaja tekstilna tovarna na Sockj pri Vitanju zaradi pomanjkanja bombaža, še za nekaj tednov pa ima na zalogi, potem pa, ako ne lx> prispel drugi, bo vodstvo moralo z delom prekiniti. Nate delavstvo bo v tem primeru zopet občutno prizadeto. Prva pomoč je prišla. Naše občine tto im dni pfCjele prvo pomoč ža kmete, ki so bili pri.^a-zadeti po toči. Banska uprava je »osla la ajdo, katero bjdo posestniki letos poslali V večji meri, tl(t takti delno nadoknadijo izgubo. Razdelila pa se bo tudi pšenica in koruza. Prizadevanje oblasti je vsekakor nvaievrrdno', vendar pa bi bilo treba kmetije podpreti še denarno po številu družinskih članov, živahnost n« slovcnjekonjiSkt postaji. Se- daj je na slovenjekon j i šk i postaji zelo živahno. Tovori se les in granit v veliki meri. Les se izvaža deloma v inozemstvo, deloma na naš jug, granitne koeke pa bodo uporabili za kockanje (tlakovanje) ce«t v naših mestih. Največji dotok omenjenega blaga je iz Oplotnice. ZGREŠENI STREL =| ■ 4 »Kakor hočete«, i« sikomizgnil Calam z rameni. »Vi vodite preiskavo in jaz sem samo hotel reči, da se stalno vrtimo v istem krogu irt da 6e ne moremo premakniti z mesta Samo to 6em hote! pripomniti.« Slad mu ni nič odgovoril. Calam je bil uporen in počasno zasliševanje in pa strogo preiskovanje vsake podrobnosti ga je utrujalo. Ni bil navajen na razlrfcovanje umorov in na stalna ponavljanja dejstev, ker se mu je to zdelo odvratno in nepotrebno. Potrkali so na vrata pri Veri Tow-ley, toda njena soba je bila prazna In vse oči so se obrnile ponovilo k stražniku, ki je stal na koncu hodnika pri stopnicah. »Ali je mlada dama odšla dol?« Je vprašal Slad. »Da, gospod. Pred petimi minutami, ko ste bili vi v drugi sobi,« Dva uslužbenca iz Scotland Yarda sta odšla po stopnicah navzdol. Tedaj pa je k njima pristopil uniformirani policaj in pozdravili »Nekdo bi rad z vami govoril, gospod,« je javil Sladu. »O čem?« je vprašal Slad. »Ne vem, gospod. Pristopil je k meni in mi šepnil to na uho, ko so te drugi pre- pirali in kregali. Nekaj jih sedaj že spi. Prosil me j«, naj ostalim o tem ničesar ne povem.« »Dobro. Pripeljite mi ga v knjižnico!« Čez nekaj minut so 6e odprla vrata knjižnice in v sobi se je pojavil v spremstvu narednika zelo razburjen Jim Ruvan. Deveto poglavja. 11 p o v • d Jima Ruvan a. »Vi ste Jim Ruvan?« »Da, ja* sem.« Čeprav je Jim ponavadi govoril osorno, je bil sedaj njegov gla6 nekam čudno pritajen. Bil je zelo vznemirjen In oči' >0 je Imel potrebo, da »i olajša vest. »Vi nam imate nekaj važnega pove dati?« »Pa še kako!« »Potem sc vaedite!« Najstarejši član družine Ruvan je pazljivo sedel na rob stola in začel v svoji zmedenosti a žuljavimi rokami drgniti rvo* ja ramena. »Torej dalje!« ga je hrabri! Slad. Jim ae )e tll&o previdno obrnil okrog •ebe, . »Da ni kje v bližini odvetnik Staridge, prosim vas?« »NI, pa zakaj?« )e presenečeno vzkliknil Slad. »To vam bo« takoj povedal«, je odgovoril Jim in se razkomotil na stolu. »Veste, jaz sem s« posvetoval s svojo ženo in sva končno sklenila, d« vam bom vse »>o-vedal, To so po mojem mnenju itvarl, ki jih morate brezpogojno vedeti. Predvsem: jaz in moji bratje se nismo obogatili s tem umorom, to morate najprej vedeti.« Policaji so se presenečeni spogledali. »Kaj bi s tem radi povedali?« ga je vprašal Slad. Jim a« j« začel presedati na evojem stolu. »Kako naj b! »« lzraeil... O tem »ploh n« bi bilo treba govorili... Teh 6tafih stvari ne bi bilo treba znova izkopavati. Toda, ker stvari tako stoje... Medtem ko je iskal besede, da bi zaupno pojasnil tisto, kar j« mislil povedati, je Slad začel razumeti. »Vi bi radi povedali,« ga Je prekinil, »da vi in vaSi bratje ter sestre niste zakoniti nasledniki svojega očeta, ker on ni bil poročen e vašo materjo.« Jitnu je očitna odleglo, ker ga je Slad raaumel. »Tako je. Toda os+ali tega vaega ne vedo. To veva samo jaz in moja žena. Na* stari ml je to priznal pred Več leti, toda ostalim ni o tem zinil niti besedice.« »!n ostali otroci vaScga očeta?« »Sally in dvojčka mislite? To bo rtdu, kaltor mislim. Z njihovo materjo se je poročil, ker je ona to zahtevala. Veste, ko je e našo Materjo pobegnil, je bil id oženja«...« »Kaj pravil*?« , Slad ga ja pralenečen pogledal. Spet je zapazil konico novih zaplelljojtv in začel razumevata zakaj j« oče Huberta Ru-vana napisal svojo oporoko 6 tako določenimi izrazi. »Da, da. Caradi dekleta, s katerim se je poročil, ker eo to njegovi starši od njega zahtevali — zaradi nje je pobegnil od hiše. Vsaj tako je meni pozneje pripovedoval. Pa ava mislila moja iena in jaz, da vara to morava povedati. Vi ste trdili, da imamo tudi mi nagib za umor. Toda nimamo nobenega nagiba, ali ne?« Nadzornik se je zasmejal. »Če so v»§e navedbe točne, Jim, potem zares vi in vaša žena nimata nobenega razloga in nagiba za umor. To je iz1-ven dvoma. Toda ostali ne Vedo ea vašo tajno in zanjo ostane motiv v veljavi. Ali ni tako?« Jim se je počehljal po glavi. »Vi mislite, da eato, ker niso vedel!, da sploh niso pravi nasledniki in so morebiti,,. Ah, saj sine morem mislili!« »Pa ml povejte seda), Jim, zakaj ste povpraševali po gospodu Staridgeu, če je tukaj.« »Zato, ker on točno vfc, kako stvari stoje.« »AH ste prepričani v lo, kar sedaj tr dite?« ga je vprašal Slad, ki je zapazil novo sled. i »Kajpada, jaz tem mu to povedalt,< To se pravi, ne ravoo .njemu osebno, temveč tistemu tipu, katerega mi Je poslal, da bi me izpraševal. Veate, !*■ ne trpftn odvetnikov. Zmerom gre vsaka stvar bolj vijugasto, kadar vtaknejo ti ljudje vmes svoje prste.« »Pa kdo je bil pri vas, da bi vas izprašal o tej zadevi?« Spet se je počehljal po glavi. Toda zdi ee.da to ni nič pomagalo oživiti njegov spomin. vagonov, ostanek pa bo za september, kajti zaradi zapozhele letine se bo začela proizvodnja sladkorja letos namesto predvidenega 1. septembra šele ‘20. septembra. Pojasnilo pravi končno, da je neupravičen strah pred pomanjkanjem sladkorju. Lepo zmedo imajo v subotlskl občinski bolnišnici, kjer so imeli dolga leta kar dva ekonoma Nedavno je tam umrl ekonofti Mihaldžič, nakar je župan imenoval nekega drugega. Tedaj pa se je s potrebnimi dokumenti pojavil Uradnik —iiittn (juhic ul dokctzal, da i Danes zadnjikrat 1 Duhovita komedija Predstave ob 16., 19. in 21. uri Din po ločitvi 7. Luiso Ullricbovo in Hansom Sbhnkerjem v glavnih vlogah. Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film! KINO UNION Telet. 22-11 I Veseli živžav v počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju Slov. Konjice, 29. julija. Bralcem našega lista je gotovo znan kraj Sv. Martin na Pohorju, priljubljeno planinsko letovišče, ležeče 800 m visoko. Iz Slov. Bistrice se lahko dospe do njega v dobri poldrugi uri. Vas je znamenita zaradi zdravega planinskega podnebja in zaradi krasnega razgleda. Ni čudnp, da je Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine izbralo pred leti prav ta kraj za izgradnjo in ureditev modernega počitniškega doma, kjer naj bi številna mladina leto za letom črpala zdravje in moč. Društvo je odkupilo zemljo v obsegu 80 oralov, uredilo zemljišče in ga spremenilo v moderno počitniško kolonijo, ki ji gotovo ni enake v državi po lepoti, organizaciji in najbrž tudi ne po velikosti. Stoji pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljico Marije ter se tudi po njej imenuje. »Počitniški dom« obsega v celem 18 zgradb, in to: deški dom na vrhu Orešlja (850 m), dekliški dom, pohorski in celjski dom, bolnišnico, kuhinjo z jedilnico, gospodarsko potelopje, lastno elektrarno, stavbico za segrevanje vode, dva bazetta, vodno črpalko in tako imenovani »mrzli tuš« za polivanje pred sončenjem. Ob glavnem poslopju je poleg kopalnice vodna črpalka, ki črpa do 80.000 litrov vode dnevno, ako je potrebno. Kuhinja, jedilnica in elektrarna so zidane, vsa ostala stanovanjska in gospodarska poslopja pa so lesena. Vse je tako lepo izdelano, kakor da bi letovali tod sami baroni. K lepoti kolonije je dokaj pridala bujna planinska narava sama z gbzdovi in livadami. Narejeni So vrtovi in uglajena pota med posameznimi stavbami ter ima vse skupaj zato krasen izgled. Da bi kolonija mogla služiti še v večji meri svojemu visokemu namenu, je že pred leti vpeljala lastno gospodarstvo. Položni orešeljski hrbet proti potoku je spremenila v koristno polje, kjer nasadi vsako leto večinoma krompir. Ta tukaj najbolj uspeva ter se tttdl najbolj obnese. Goji tudi živino, tako da je vedno preskrbljena z zadostno količino mleka, spomladi pa z gnojem. Zato more uprava dohodke vlagati v druge investicije, kar znaša vsako leto precej. V vsakih počitnicah letuje v razdobju treh mesecev tukaj navadno okrog 450 otrok; po 150 otrok mesečno. Izbirajo mladino predvsem iz delavskih središč: iz Maribora, Celja, Trbovelj ter iz drugih krajev banovine in države, ki so delavska središča. Ti otroci so najbolj potrebni sonca in zraka. Sveža planinska narava, tečna hrana, kopanje, sončenje in sploh tako idilično življenje v koloniji tako vpliva na mnogokrat doma osirotele in bolehne revčke, da se po enem mesecu letovanja počutijo kakor prerojeni ter pridobe na teži celo do šest kilogramov ali še več. Sigurno so jih starši potem veseli in so hvaležni koloniji ter vsenl, ki takšno stvar podpirajo. Otroški dnevni red v domu je naslednji: igranje, sončenje, nekaj ur spanja, kopanje in spet igranje. Medtem pa poje petkrat skleda. Vraminsko poročilo »Slov. doma« Ljubljančani pod davčno prizmo mestnega računovodstva Gubic lil ima od leta 1928 pravico biti ekonom. Stvar je bila naslednja. Mihaldžič je bil še leta 1928 od- stavljen, nb njegovo mesto pa je bil imenovan Gubič, todu Mihaldžič se je pritožil, pa je bila ’ i.-,. _ 1Y>n» naVzltC teillU Ljubljana, 1. avgueta. Kakšne dohodke imajo ljubljanski davčni obvezane! po oceni davčne, oblasti same, smo že pred dnevi poročali. Mnoge to zanima in zato nadaljujemo s svojimi razanolrivasiji, ko se na drugi strani nekateri poslovni ljudje posebno jeze, kakor da ne bi imela javncet pravice posvetiti tudi tej strani našega življenja nekaj vrstic. Poslovili ljudje so res čudaki, ko jijh prime sodišče, skušajo skriti svoje trgovske knjijge, ki jih prime davčna oblast, prav tako nergajo in skrivajo svoje trgovske tajnosti. In pošten državljan mimo plačuje to, kar je državi obvezan! Zbrali smo še nekaj podatkov po nekaterih skupinah, ki jih bodo člani davčnega odbora prihodnji mesec spravili v pretres in na davčni vijak Treba je omeniti, da ti seznami o čistih letnih dohodkih niso popolnoma natančni, ker so mnogi davčni Zavezanci Izpuščeni, ko 60 svoje davke pavšalirali v sporazumu z davčno oblastjo. Do danes smo zbrali podatke za 1.334 davčnih obve-zancev, ki jih je davkarija ocenila glede njihovih čistih letnih dohodkov na 17,994.520 din. Pred vojno smo imeli v Ljubljani 4 notarska rrteeta, sedaj jih imamo 6. Notarji so merodajni ea pogodbe med zakonci, dalje prevzemajo mnoge druge transakcije in vodijo zapuščinske zadeve. Sestavljajo razna ženitovanjska, dedovanjska in izročilna pisma. Prav eanknivo je, kako sestavljajo in zapisujejo notarji pisma, ko kmet — gospodar na stara leta izroča svoj grunt sinu in kaj si oče vse izgovori za živež in kot. Prav sedaj v poletnih mesecih je značilno, da kmetje po košnji kaj rad* izročajo svoja posestva mlajšim in krepkejšim rokam. Notarji imajo mnogo posla pri zapuščinah, kakor advokat pri konkurzih. Kako je davkarija ocenila ljubljanske notarje? Prav zanimivo. Športne vesti njegova pritožba odklonjena. Toda naVzlic temu je ostal Mihaldžič na svojem mestu, /lakaj in kako, ki o, to je pač običajna tajnost in skrivnost, se je pri pas prav dostikrat ponavljala. NOvo imehovanega ekonomi Gubtča pa so postavili v mestno računovodstvo. Če ne bi sedaj umrl Mihaldžič, hi na občni najbrž ne vedeli, da je imela občina 12 let dva ekonoma za bolnišnico. Končno odločitev bodo objavili žele čez nekaj dni. Bratovska skladnim v Zenici v Bosni bo ^gradila v iatfcm kraju novo bolnišnico., v kutci‘1 no 100 postelj, V Zenici je danes okrog 5999 aeiavccv, kj imajo že najmanj 10.000 družinskih Članov. Navzlic temu ni v zeniškem okraju nobene bolnišnice, čeprav šteje okrog 40.000 prebival-C1V' členila rudarska Bratovska sklad- ntca Zgraditi novo bolnišnico, ki bo Veljala sedem mili onov dinarjev. Občina je dala na razpolago stavbni prostor, pa na zastonj, kakor je to običaj, če gre za tako socialno ustanovo, temveč za BO dinarjev za kvadratni meter, tako da bo Bratovska skladniea plačala samo za prostor 300.000 din. Bolnišnica bo koristila vsemu prebivalstvu, ki Je moralo doslej hoditi iskati pomoči v bolnišnico v Sarajevu, kar pa je bilo precej neugodno zaradi oddaljenosti m slabih prometnih zvez. Prireditev hrvaške kulture pripravljajo tudi za letos v Zagreba. Sodelovale bi spet nove skupine lz hrvaških krajev s svojimi narodnimi plesi in igrami. Zagrebški Usti vedo povedati, da sc zahimanje zn take kulturne prireditve kaSe tudi v dfugih iugofelovaiiBkih krajih«* itied tijimi v Belgradu, Sarajevu in Ljubljani* Baje so iz teh Ura-jev predlagali, da bi se tudi oni s svojimi skupinami smeli udeležiti prireditve, toda Hrvatom ni vseč mednarodni značaj teh prireditev, 1 ra-vijo pa, naj prosilci sami prirede lastne prireditve, potem pa bodo strokovnjaki Ugotovili, če je med njimi Ih Hrvati kaj dotikališS. Sele potem so bo dalo delati skupno. V Zagrebu pn bodo zaenkrat prirejali le take prireditve, ki bodo izključno hrvaško. Siromake bodo v Zagrebu izdatno podpirali * donnjfjoin, ki ga bodo nabrali pri bogatejših meščanih. 12 milijonov din je zaenkrat občina namenila socialnemu skrbstvu, toda pokazalo se je, da je to veliko premalo. Nazadnje pa je obveljal predlog, da je troha v ta namen dobiti nov vir. Vsi so bili mnenja, da je treba denar vzeti tam, kjer je. Treba ho namreč obdavčiti bogataš na račun bednih. Tako hodO prisilno obdavčili vsa bogatejša meščane in bodo s tem izpeljali tako imenovano »zimsko pomoč«. Itačunajo, da bodo prisilne dajatve bogatejših vrgle precej milijonov, ker j# Zagreb Znah kot središče bogatega življa, ki je v večini primerih celo tujega nehrvaškega rodu. PRVENSTVO SLOVENSKE NOGOM. ZVEZE Prvenstvo Slovenske nogometne zveze se začne 1. septembra letošnjega leta. V slovenski ligi bo igralo poleg dosedanj. ligaša SK Ljubljane še sedem klubov, in sicer štirje iz ljubljanskega področja, dva iz mariborskega področja in eden iz celjskega področja. Pri žrebanju za jMisamezne tekme je žreb določil naslednje igre: 1. sept.: Železničnr-Krnlj, Brntstvo-Mafs, OHmp^Amnter, Ljubi jann-Mnribnr. 8. Sept.: Mnrs-železničar, Bratstvo Olimp, Amater-Ljubljnnn, Maribor-Kranj. 15.' • sept.: Žeiezničar-Oliinp, Mars-Kranj, Bratstvo-Ljubljnnn, Amater-Mnrii.er. 22, hcpt.i Ljubljana-Železničar, Olimp-Mars, Maribor-Bratstvo, Kranj-Amater. 29, sept.: žclezničnr-Mnribor, Mars-Ljublj«-na, Olimp-Kranj, Amater-Bratstvo. 6. okt.: Amnter-Železničnr. Maribor- Mars, Ljubi jana-Olimp, Kranj-Brntstvo. 15, okt.: žclezuičar-Bratstvo, Mars-Amaicr, Olimp-Maribor. Kranj-Ljubliana. Tekmovanje se začne, kakor rečeno, dne t septembra. Vsak klub bo v jesenskem delu prvenstva odigral sedem tekem in tako bo polovica prvenstva končana že to, oktobra, takoj naslednjo nedeljo, 20. oktobra pa se prvenstvo nadaljuje, in sicer s povračilnimi tekmam, v obratnem vrstnem redu. Ko iko povračilnih tekem bo v letošnjem letu lahko se odigranih, bo odvisno od vremenskih razmer in pa tudi od tega. kdaj so bo začelo državno nogometno prvenstvo osmih najboljših klubov v državi. Hrvaška in srbska nogometna zveza začneta s svojim prvenstvom že 18. avgusta. Splitski Hajduk reorganizira svoje moštvo. Nova uprava splitskega Hajduka, ki je na za -Ji jem rednem obrnem zboru prevzela vodstvo Hajduka, skuša /n vsako ceno izpopolniti svo.to prvo moštvo z najboljšimi igralci in s tem tm i povečati zanimanje za nogomet v ,Splitu. Včerajšnji dan je bil zadnji dan za prehod igralcev iz enega kluba v drugega. Hajduku se je posrečilo dobiti naslednje nove igralce: Milan Krstulovič, dosedanji igralec sarajevske Klavt-je, se je vezal za Hajduka za tri leta: dosedanji centerhalf Gradjanskega, Oskar Jazbinšek, je podpisal dogovof s Hajdukom za dve leti; Pr(' časom pa so je prijavil za Hajduka za dobo petih let Frane Matošič, ki je do sedaj igral v liSK-u. Poleg teh novih igralcev bo spet lahko igral Ratko Kacljan, kateremu .je prav te dni iztekla enoletna prepoved igranja. S temi povirni igralci l>o Hajduk v resnici predstavljal prvorazredno nogometno moštvo. Veliko presenečenje pa je v Zagrebu vzbtt dilo dejstvo, da se jo za Hajduka prijavil Oskar Jazbinšek. Slednjemu je dogovor z Grad,lanskim sic<;r res potekel, vendar bi moral Jaz-blnšek Še vedno igrati v G7adJanškem. Zaradi pristopa k Hajduku zahteva Gradjanukt enoletno prepoved igranja za Jazbinška v smislu znamenitega S 26 pravil nogometne zveze. , Davkarija pravi, da so notarji imeli lani do 242.000 čistega letnega dohodka. Nekega notarja je ocenila na 54,000, drugega na 25.000 dirt. V Ljubljani je 24 zobozdravnikov, ki so od davkarije ocenjeni na 660.000 din letnega dohodka. Trije zobozdravniki so Mii ocenjeni na letnih 48.000, najmanj pa nekdo na 16.000 din. Dalje posluje v Ljubljani 28 dentistov, od katerih ima samo eden po davčni oceni 40.000 čistega letnega dohodka, drugi tako-le okoli 12.000 dlti, Vsi defitlsti so imeli leni po mnenju davčnega urada do 349.000 din dohodkov. Križi in težav* S6 e inženirju arhitekti iti geometri! V davčfli »eertam je prišlo od te panoge 31 oseb, ki bodo plačevale na podlagi davčfie očene državne neposredne davke. Davkarija je mnenja, da so imeli ti ljudje lani do 234.500 din čistega letnega dohodka, eden največ 13.700, nekateri najmanj 4.000 din. Za notarji pridejo na vrsto čevljarji! Mnogo Jih e v Ljubljani. V seznam davčnega vijaka j* zapisanih 97 čevljarjev, ki bodo plačevali pridobnino. Čevljarji so reveži. Vodijo večni boj proti obutveni in usnjareki industriji. Imajo kaj različne dohodke. Davčna oblast je salno enega ljubljanskega čevljarja ocenila na 48.000 din čistih letnih dohodkov, dočim ima večina pripadnikov te obrtne 6troke okoli 2000 do 3000 din dohodkov, Vsi, davčhi dolžnosti podvrženi čevljarji so imeli lani po mnenju davčnega urada do 494.900 din dohodkov. Kaj naj povemo o ljubljanskih brivcih? Pred vojno je Ljubljana štela prav majhen kader brivskih umetnikov in lasuljarjev. Takrat še ni bila brivska umetnost na taki višini, ko sedaj. Takrat niso brivci romali v inozemstvo, v velika svetovna mesta, da M se naučili lepe brivske obrti. Pač je bil nekdo, ki se je učil brivske umethosti v Švici in je tam abeolviral tudi posebno Solo. Nosil je tudi naslov »profesor«, o katerem naslovu se je svoj* čas pokojni dr. Ivan Tavčar prav bridko in strupeno norčeval. Brivci V Ljubljani imajo Sedaj prav mnogo posla in najboljše zaslužke jim dajo ženske, ljubljanske gospodične in dame. Zato se je ta obrt tako lepo razvila in imamo v vsaki ulici skoraj po 3 brivce. V Ljubljani pride na vsakih 1350 prebivalcev po 1 brivec. Pb mnenju davčnih organov sta imela lani v Ljubljani 2 brivska mojstra po 15,000 din čistih dohodkov, najmanj pa nekdo, namreč samo 700 din. Vsi ljubljanski brivci so lani po oceni imeli 544 150 din dohodkov. V Ljubljani Imamo do 70 mlekarn, Mnoge mlekarne prav dobro poslujejo in vzdržujejo vzoren higienski red, ko druge imajo svoje lokale prav nesnažne. Reporter eam je videl, kako je neka proda-jalka v mlekarni z umazanimi prsti tlačila m&slo. Dohodki mlekarn za lansko leto so bili ocenjeni na 434.200 din. Neka mlekarna je imela lani največ 28.000 din, neka druga pa 3.600 din letnega čistega dohodka. «... . . „ , V Ljubljani je 11 izprašanih babic, katerih dohodke je davkarija ocenila na 50.640 d'fl, največ na 12.000, najmanj na 600. Slaščičarji In medičarji, ki jih je v Ljubljani 11 podvrženih plačevanju davkov, so bili ocenjeni na 139.100 din dih dohodkov, največ eden na 18,000 din. Taka je slika ljubljanskih davkoplačevalcev V majhnem okviru! Mogoče objavimo še nekatere Zanimivosti, da dobimo splošno akno, kako gleda ljubljanske pridobitnike davčna pritnla, ki je splošno prav stroga, birokratičcia in natančna, Kraj fe'i a £ 5 w 2 o Sl Temperatura v C° -* = > .£ s « S £ K 4-'T K > I 35 O Veter (smer, Jakost) Pada- vine , et 'SZ eS i >x ‘S'3 a ce s m/in u t Ljubljana 764*3 22*0 13 6 83 9 s\v* — — Maribor 764*2 13*0 12*0 80 6 0 — — Zagreb 7o7*5 23*0 7*0 90 0 swt 1*0 dež Belgrad 770*5 24*0 13*0 70 5 NW| — — Sarajevo 766*9 21*0 11*0 60 5 nw4 — — Vis 764 1 20*0 15*0 90 0 NNE, — — Split 763*5 23*0 17*0 40 0 N NE, — u* Kumbor 760 4 27*0 22*0 40 3 NE, — HM» Rab 763*5 24*0 17*0 40 0 NNE, — — fluijPOvniR 1761*3 300 21*0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, nagnjenja k rahlim krajevnim padavinam. Koledar Danes, četrtek, 1. avgusta: Vera, Petri. Petek, 2. avgusta: Porciunkula. Obvestila Nočno službo Imajo lekarne: dr, Kmet, Tyr- ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. UBtar, šelehburgova ulica 7. Predavanje o povrtnini priredi jutri ob 25 v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti Vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljane. Predaval bo gospod nadzornik Josip štrekelj o vzgoji paradižnikov, kumar in drugih vrtnih plodov. Vstop je prost članom in nečlanom. SK Planina. V petek, 2. avgusta ob 8 žvečer sestanek plavalne sekcije v prostorih Akademskega doma. V nedeljo s Putnikom v Medijske Toplice. Z zopetno uvedbo brzih vlakov št. 9 in 10, tako- imenovanih sezonskih brzovlakov na progi Ljubljana -Belgrad in nazaj, je Generalna direkeji* zadostila v veliki meri želji potujočega občinstva, ki ti je predvsem želelo kasnejšega odhoda iz Ljubljane ali pa prejšnjega prihoda v Ljubljano. Ta brzovlak odgovarja zlasti potrebam trgovskega in sploh gospodarskega 6veta, saj lahko pred odhodom zvečer še opravi vse posle in povečerja, bri povratku pl |e lahko zjutraj ob 8 i* v pisarni. Prav posebno j* pa ustreženo potnikom, ki pridejo z zadnjimi vlaki v Ljujbljatio « podeželja, saj »flia brzovlak it. 9, ki odhaja iz Ljubljane ob 22.10 res ugodne zveze. Dolenjih! zadnji vlak prihaja v Ljublano ob delavnikih ob 20,21, Gorenjci lahko pridejo z vlakom ob 21.50, iz Kamnika je zadnji vlak ob 21, z Vrhnike Pa zadnji vlak ob nedeljah ob 21.30. Tega vlaka se bodo gotovo posluževali potniki proti Osijeku, saj traja njih postanek na postaji Striživojna-Vrhpolje le 6 minut. Nadalje je ta vlak najprimernejši za potnike ea Vojvodino, ker ima za Novi Sad zvezo v Stari Pazovi s postankom 30 minut. Tudi potniki, ki potujejo preko Belgrada dalje proti jugu, se bodo posluževali tega vlaka, ker je na ta način čakanje v Bclgradli skrajšano le na dobri dve uri. Radi manjše frekven-je je ta brzovlak tudi mnogo udobnejši, z njim potuješ V primernejšem času in brez gnječe. Brzovlak št. 10, ki odhaja iz Belgrada ob 20.58 in prihaja v Ljubljano že ob 7.40, ima pa tudi dobre zVeee e slovenskim podeželjem, tako na Gorenjsko ob 8, na Dolenjsko ob 7.50, v Kamnik ob 8.10 ter na Vrhniko ob 7.45. Ptul Ponovni sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji v Ptuju. Ponovni sprejemni izpiti z* vstop v 1. razr. gimnazije bodo v času od 24. do 31, avgusta t. 1. in sicer za vse one, ki izpita v junijskem roku niso uspešno naredili. Sprejemni izpit pa bodo v tem izrednem terminu smeli delati tudi oni učenci ljudskih šol, ki v junijskem roku niso mogli priti k izpitu zaradi bolezni. Potna letina. Letošnje deževno vreme l» precej pozna po polju. Več let so kmetje ob tem času že zdavnaj spravili žito v shrambe, letos pa š« stoji požeto v stavah po polju in čaka sonca, da se presliši. Proti koncu julija ali prve dni avgusta, je ajda, posejana v njive, kjer je raslo prej žito, poganjala že prvo cvetje; letos pa je komaj te dni pokukala it zemlje in se z nežnimi lističi ©žir* v božje sonce, Ce ne bo jesen nič boljša in bi po teni neprestanem deževju nastopil zgoden mraz, ajda ne bo obrodila, ker jo bo umorila slana. Prav tako pa bi bili ob takem deževnem vremenu prikrajšani tudi čebelarji, ker ne bodo čebele mogle napolniti praznega satovja. Ker je tu glavna poletna iti jesenska paša na ajdi, čebelarji že zdaj nestrpno čakajo, da bi se vreme vendarle kmalu izboljšat©. Krasno urejen Dijaški dom v Ptuju bo tudi (a prihodnje šolsko leto sprejel dijaka gimnakije In meščanske šole, Ker je v zavodu, ki ga vodijo oo. minoriti, stroga disciplina, strogo nadzorstvo in dobra pomoč pri učenju, ga priporočamo vsem onim staršem, ki ne vedo, kam bi dali svoja Sinove, da bi dosegli čim boljši uspeh. Natančttojia navodila in pogoje lahko dobit* pri ravnataljstvu omenjanega doma. Prošnje ea sprejem j* treba vložiti naipoeneje do 10. avgusta na Vodstva dijaškega doma v Ptuju. V ponedeljek so začeli zidati stavbo za mariborsko radijsko postalo upravnega poslopja, bo visok 115 m. V fiatpi?-nem položaju ga bodo držale močne jeklene vrvi, ki bodo pritrjene pri vrhu, V tleh ea zasidrane v šest debelih in težkih cementnih blokih. Vsega bo napravljenih 6 takih sider, ki bodo iz treh strani držale steber v ravnotežju. julija, za posta- Maribor, 31, V ponedeljek so se začela dela vltev mariborske radio oddajne relejno postaje. Na stavbišču blizu starega mestnega pokopališča na Teznem je pričela ljubljanska gradbena tvrdka Just Gabrijelčič z iz.kopuvanjem temeljev. Tvrdka bo zgradila glavno upravno poslopje v velikosti 23 X 24 m. Stavba bo sicer visokopritlična, deloma podkletena, vendar zelo slikovita, ker bo imela različno višine ter bo streha deloma terasna, deloma pa krita t. opeko, '/.grajena bo iz opeke, podstavek pa bo obložen i, umetnim kamnom. Stropi bodo iz železobeto-nn. V tej zgradbi bodo prostori za studio, zraven bo oddajna dvorana z aparati, poleg bo pisarna za upravo ter stanovanje za tehnično osebje. V poslopju bo tudi transformatorska postaja, poleg poslopja pa primerno zaklonišče. Zidarska dela bodo trajala približno dva meseca, ce pa potem še Ugodno jesensko vreme, bodo stavbo žc letos zunaj In znotraj ometali. Vzporedno s temi deli pa bodo instalirali tudi aparate in napeljave, Seveda pa bo treba postaviti polog upravnega poslopja še oddajni stolp. Mariboraka relejna postaja bo imela samo en steber — ne kakor domžalska, ki ima dva. Steber, ki bo postavljen 100m vstran od Mlatilnica e& i* »grabila Sobota, 31. julija. Včeraj proti večeru te j* rartirila novtea, da te je v vasi Rakičan pri Soboti hudo ponatrečil g. Sedonja. Sedonja je bil lastnik mlatilnice na parni pogon, ki je bila zadnji čas stalno v obratu in iako tudi včeraj, Sedonja je sam opravljal s parnim strojem in je včerajšnji dan postal za njega usoden. Pri mazanju parnega stroja mu je osovlna kolesa zagrabila obleko in Istočasno ga le * v»o silo v loku zavrtelo. Nato ga je Še nekajkrat zavrtelo, dokler se ni obleka raztrgala. Dobil je zelo hude poškodbe po glavi, rokah, nogah, več reber pa je imel zlomljenih. Odpeljali »o ga takoj v soboško bolnišnico, kj*r je danes zjutraj podlegel težkim poškodbam. Imenovani zapušča ženo in štiri otroke. Spet novi siloviti potresi v Turčiji Potres je uničil 12 vasi - Ubitih je bilo okoli 300 l.udi, 1360 pa ranjenih Turčija letos pred naravnimi katastrofami nima miru, kakor da bi res morala delati pokoro za nek davni greh. Še dobro so vsem v spominu siloviti potresi, ki so Turčijo zadeli letošnjo pomlad. Njim so sledile hude povodnji, ki so prav tako zahtevale mnogo človeških žrtev in povzročile tudi veliko tvarno škodo. S tem pa še vedno ni bilo konec velike nesreče, ki je zadela turško prebivalstvo po neštetih krajih. Večji ali manjši potresi so se ponavljali ves čas do danes v daljših ali manjših presledkih, te dni pa so zavzeli spet hujši obseg in zahtevali, kakor pravijo zadnja poročila, nove številne žrtve. O tem zadnjem pustošenju po potresu v Ana-toliji, kakor se turške dežele še imenujejo, so se zvedele do zdaj naslednje podrobnosti: Potres je uničil 12 vasi. Ubitih je bilo 300 ljudi, ranjenih pa 13(30. Veliko število trupel je še vedno pod razvalinami. Ubitih je bilo zlasti mnogo žensk in otrok. Iz strahu pred novimi potresi se ljudstvo drži zunaj pod milim nebom. Potrese so občutili na področju od obale Črnega morja do Ankare. O obsegu katastrofe še ni točnih podatkov, tvarna škoda pa je ogromna. Oblasti so skrbno organizirale reševalna dela. Končno so se le ozrli tudi na družino... Ali je mar res ireba takšnih skušenj, kot jih je doživela Francija, da odgovorni ljudje spoznajo pravi pomen družine? Po težki preizkušnji, ki jo je doživel francoski narod in ki mu je vzela del zemlje in del svobode, je prišlo — čeprav precej pozno — spoznanje, da je treba posvetiti družini mnogo večjo pozornost, kakor pa 60 jo posvečali, dokler so še živeli v mejah 6voje prejšnje mogočne države. Vsi se gotovo še spominjamo ganljivih besed, ki jih je po sklenitvi premirja spregovoril francoskemu narodu sivolasi maršal Petain, ko je dejal, da je Francija imela premalo naraščaja, premalo vojske in premalo zaveznikov. Da, premalo naraščaja. In da v bodoče ne bi bilo več tako, je treba v prvi vrsti gledati na družino, tisto živo celico, ki daje vedno novih, svežih moči za bodočnost vsakega naroda. Toda zdaj je tem francoskim družinam težje pomagati, kakor bi jim bilo prej, dokler je bil Francoz na lastni zemlji svoj gospod. Zdi se pa, da takšne preizkušnje, kakršne je doživel francoski narod morajo priti, ker drugače ne bi nihče spoznal prave nevarnosti in bi brezskrbno živel dalje kot prej, dokler morda ne bi zabrodil še globlje v blato. In to spoznanje ie pred nedavnim tudi v Franciji prišlo. Zdaj so odgovorni činitelji spoznali, da so nesrečne družine, ki so pretrpele v sedanji vojni toliko gorja, ne samo upravičene zahtevati pomoč, pač pa, da jim je tudi nujno potrebno pomagati, če hočejo vsemu francoskemu narodu ustvariti spet takšno bodočnost, kakršna je bila daljna preteklost. Dokaz, da so odgovorni ljudje v Franciji zdaj le bolj resno obrnili svoj pogled na družino, je med drugim tudi zakonski osnutek, ki ga je zadnjič predložil pravosodni minister in ki se nanaša na pomoč francoski družini. S tem zakonom je francoskim družinam zagotovljena posest, razen tega pa je urejeno tudi vprašanje dedne pravice. Med drugim ta novi zakon tudi določa, da se posestva, ki so vredna do 400.000 frankov, ne smejo deliti, kakor je bil to primer dozdaj. S tem so na Francoskem preprečili, da bi se drobila kmečka posestva po smrti gospodarja, kar je vsekakor prej slabo kot dobro. Takšna nevarna drobitev posestev pa se ni uvedla samo na Francoskem, pač pa na primer tudi pri nas in je na ta način razpadlo že nešteto naših kmečkih posestev. Sin, ki je po očetu podedoval njegovo posetvo, se skuša izogniti dajatvam, ki jih po oporoki mora izplačati drugim dedičem v denarju, na ta način, da začne prodajati kos za kosom svoje zemlje. Tako izplača še druge dediče, ali pa jim — kar je usodno za kmečka posetva — namesto denarja raje kar odstopi posamezne kose zemlje. Pri tem pa ne vidi nesreče, ki bo v resnici zadela njegovo, oziroma očetovo posestvo, ker je bdo zdrobljeno. S propadom kmečkega posestva pa «e dostikrat zgodi, da z njim vred propade tudi zdrava družina, najtrdnejši temelji države. Nov dokaz, da je Anglija zdaj pripravljena Po londonskih ulicah so začeli podirati zidane ovire, ki naj bi bile prej preprečile pristajanje sovražnih letal Tega kosmatinca so v dokaz posebnega prijateljstva podarili lovci s Sahalina nekemu rnskemn letalcu, ki s svojim potniškim letalom vzdržuje stalno zvezo s tem delno ruskim otokom na Daljnem Vzhodu. Angleški ministrski predsednik Churchill, mož, ki je znan po svoji skrajni nepopustljivosti do Nemcev. _ Program radio Ljubljana Četrtek, 1. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — »Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Mojstri harmonike (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 N^ijjovedi — 13.02 Opold. koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (dr R. Kolarič) — 20.30 Pevski koncert gdč. Vande Ziherlove, pri klavirju prof. Mar. Lipovšek — 21.15 Reproduciran koncert simf. glasbe — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Vesel spored (Radij, orkester). Drugi programi Četrtek, 1, avgusta: Belgrad: 21 .Narodne pesmi — Zagreb: 20.30 Slovanska orkestralna glasba — Brntislavaj 21.30 Komorni koncert — Praga-Brno: 19.45 Jau Malatova komična opera »Vesela snubitev« — Sofija: 21 Italijanske pesmi — Beromiinster: 20.30 Skupna švicarska oddaja — Budimpešta: 20.05 Trio — Stock-hoIm-Horby: 22.15 Orgle — Rim-Florenca: 22 Komorni koncert — Kodanj: 20 45 Kino orgle — Sottens: 21.20 Zabavni koncert. Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUK. VUG (19.69 m): 1.55 Odda ja za Južno Ameriko — 3.00 \>ddaja za Severno Ameriko. Svoj čas smo slišali, da so Angleži po glavnih londonskih ulicah zgradili močne zidane ovire, s katerimi so mislili preprečiti, da se ne bi morda nemška letala nekoč na lepem spustila na ulice angleške prestolnice in tam lepo pristala. Zaradi drznosti nemških letalcev so bili Angleži namreč tudi na kaj takšnega pripravljeni. Strah pred tem ni bil tako neupravičen, saj se je na primer po padcu Pariza tudi pokazalo, da so Nemci kaj takšnega zmožni. Tedaj so namreč nemška letala, kakor so Nemci samo poročali, na lepem pristala na širokih pariških ulicah, kjer Francozi niso zgradili nobenih ovir v očividnem prepričanju, da tokrat Pariz ne bo zaseden in da se Nemci njemu ne bodo niti toliko približali, kot so se v svetovni vojni. Vidi se, da so bili Angleži dosti bolj previdni, kajti drugače gotovo ne bi računali na tak nenadni pristanek nemških letal na londonskih ulicah. Vendar jim te priprave niso nič koristile, kakor kažejo zadnja angleška poročila. Te vesti namreč pravijo, da so Angleži zdaj začeli te poulične ovire, namenjene onemogočenju pristanka nemških letal, nenadno podirati. Angleži utemeljujejo ta ukrep na tale način: Sprva so bile takšne ovire potrebne, ker Anglija še ni bila dovolj pripravljena na morebitni hujši napad od nemške strani. Ni imela dovolj izurjene vojske, da bi tak napad lahko preprečila brez omenjenih ovir. Zdaj pa se je položaj čisto spremenil. Velika Britanija že razpolaga z dobro izurjenimi in dobro opremljenimi četami, ki bi lahko prešle v napad, če bi se Nemci skušali izkrcati na britanskem otočju in če bi se nad angleška ihesta začela spuščati sovražna letala in padalci. Zdaj, ko ne bo po londonskih ulicah več onih protiletalskih ovir, se bodo tudi angleške čete lažje premikale iz kraja v kraj, razen tega pa je to važno tudi za avtomobilski promet in promet z drugimi vozili, s katerimi bodo neovirano lahko prevažali municijo iz tovarn do krajev, kjer jo bodo potem porazdeljevali med posamezne vojaške oddelke. »Ga ni doma!« Goethe je nekoč prišel k svojemu prijatelju iz mladih dni, Klingerju. Služkinja je za hip odšla in se vrnila, češ da gospoda ni doma. A Goethe je bil slišal njegov glas in je videl, da se je prijatelj nalašč potajil. Čez nekaj dni nato je pa Klinger prišel h Goetheju, češ da bi rad z njim govoril. »Ga ni doma,« je zavpil Goethe skozi okno. — »Kaj?« se je začudil Klinger, »ali misliš, da ne poznani tvojega glasu?« Tedaj se je Goethe zasmejal, rekoč: >Veš, kaj prijatelj, ti si zelo nevljuden človek. Ko sem bil jaz zadnjič pri tebi, sem tvoji služkinji verjel, da te ni doma, a ti nočeš verjeti meni?« Najstarejša ameriška Slovenka umrla V Montani je nedavno umrla 107 let stara Slovenka Josipina Stepan. Rajna je bila doma iz Gornje Radgone na štajerskem, kjer se je rodila 1832. S svojim prvim možem se je preselila leta 1884 v St. Louis v Ameriko, kjer pa je po 3 letih že postala vdova in se nato vnovič poročila. Na svojem posestvu je imela mineralni studenec, ki ji je prinašal lepe dohodke. Ameriški listi so o priliki njene smrti prinesli o njej obširna poročila. Morda pa le še ne veste.., V republiki Čile živi mala, rdečebarvna ptica, ki jo domačini imenujejo »Guid-guid«. Njen glas spominja na lajež malega psa. Do sedaj pa je ni mogel še nihče ujeti, ker je izredno plašna. Hsaj Hsuan, iz Jutijena na Kitajskem, se je rodil s prozornim telesom. Razločno so se mu videle vse kosti in notranji organi. Radi nekega prestopka je bil pozneje obsojen na smrt, kar pa ga ni niti najmanj vznemirilo. Zadnji trenutek pa je bil pomi-loščen, obenem pa še tedaj proglašen za cvetnika. V eni minuti umrje na svetu 68 ljudi, v enem dnevu 97.920 in v enem letu 30,740.000 ljudi. Krokodil živi do 200 let. Vseh krokodilskih vrst je na 6vetu okrog 2000 in dosežejo nekateri krokodili do 50 m dolžine. Da je angleški pravopis res svojevrsten in edinstven, dokazuje tudi ime Shakespeare-ja, ki se je podpisoval na tri načine, ker pač niti sam ni videl, kakor je pravilno. Podpisoval se je Wiliam Scha-ckespeare«, »Shakespeare« in »Shaxpur«. Filolog Aleksander John Ellice trdi v svoji knjigi, v kateri sc zavzema za reformo angleškega pravopisa, da se more Shakespearejevo ime napisati na več kot 4000 različnih načinov, od katerih jih nekaj prinašamo: Shakespeare, Shakspare, Schakspeare, Schakes-peare, Shakespear, Chacsper, Shaxpere, Shackpe-are, Shaxkspere, Shaxpur, Shaxsper, Shakespere, Shaxkespere, Shagspere, Shaxpere, Shackpire, Shaxkspere, Shakspeyr, Shaxpeare, Saxpere, Shak-esper, Shacksper, Shaxspeare, Shaxxpeare, Shax«-peere, Saxspear itd. Vsak način je pravilen in vsi se izgovarjajo »Šekspir«. Če ta utemeljitev odgovarja resnici, potem smo lahko prepričani, da se Britanija zdaj nič več toliko ne boji nenadnega napada nemških letalcev, kakor so ga je morda v prejšnjih časih, ko je takšne poulične ovire za sovražna letala začela po londonskih ulicah graditi. 1 ' ' " . . A < t > vv 5 * ■ ' . t V f j ' J * • ' A / / '■ / f ‘ , • • v , v ; /-A. ■-* / “ V * ' ^4 ■ 4 - &• I ' ^ — O pravem času. Pri neki vojaški paradi je Napoleonu padel z glave klobuk. Bližnji vojak je opazil cesarjevo nerodnost in je hitro pobral pokrivalo ter ga podal cesarju, ki se je zahvalil z besedami: »Hvala, kapetan!« Vojak je imel dovolj prisotnosti duha, da je vprašal: »V katerem polku, Sire?« Napoleon, ki je videl, da ima pred seboj moža, z glavo, je odvrnil: »V moji gardi, seveda.« Pred sodiščem. Avtomobilistka (ki je povozila nekega moškega): »Nesrečo ste zakrivili sami. Jaz sem dobro vajena voziti, saj šofiram že 12 let.« Poškodovanec: »Prazen izgovor: Jaz sem tudi vajen hoditi peš, saj hodim že več kot 50 let,« Spet na nogah. »Kako je kaj gospod Cekin?« »Bo že. Banka mi je pomagala na noge.« »Ali vam je dala nove kredite?« Zvestoba do groba. Vera: »S teboj pojdem, Gašper, čeprav ne bova imela drugega ko kruh in vodo.« Gašper: »Dobro, ti boš skrbela za kruh, vodo bom pa ie jaz dobavljal.« Študentovska. Študent Peter bi se moral učiti, Toda razen tega ima še dve želji: da bi šel v gostilno in da bi šel na ples. Ker noče samemu sebi ničesar očitati, sklene povprašati žreb za svet. Iz žepa vzame dinar in reče: »Kdaj ga bom vrgel na mizo. Če pade na številko, pojdem plesat, če pade na glavo, pojdem v gostilno, če se bo postavil pokonci, se bom pa učil...« 84 Ko smo se vozili z gore na rjavkasto ravan, je stalo srednjeveško mesto potopljeno v zlato sončno luč pred nami na granitnem pomolu, obdano od globoke, skalnate soteske Taja. Gosti oblaki dima so vstajali iznad gorečih hiš. Bolnišnica San Juan na robu mesta je gorela s plapolajočim plamenom in dim je smrdel po sežganem mesu. Drevje na poti do glavnih vrat je bilo od granat in bomb porezano ali raztrskano. l Vozili smo so skozi slavno Puerta de Sangre (Vrata krvi). Mi smo bili prvi civilisti, ki smo se smeli prikazati v tem, od hude usode obiskanem mestu. Malo pred nami sta prispela v mesto general Franco in general Millan Astray. Znotraj vrat so ležala skrivljena trupla. Pokrival jih je prah, ki se je dvigal zaradi živahnega prometa najrazličnejših vozil. Vzhodni del trga Plaza de Zocodover, glavni toleški trg, je bil popolnoma zbit. Kamor koli si pogledal, nisi videl uiti enega celega okun, ker so vsa popokala od silnih eksplozij min. Na trgu so ležali križem kraženi pohiti konji in mezgi. Mavri t rdečih fosili in zagoreli ter neobriti legionarji so korakali po v prah zmletem drobirju. Zaradi močnih eksplozij je pokrival prah tla čez in čez dobra dva centimetra na debelo. Vojaki so se izgubljali v oblakih prahu. Tu pa tam je bilo opaziti velike krvave madeže, zraven pa je ležala marsikatera kapa miličnika. Kakih pedeset korakov višje druga podrtija: to je bil severni zid močne četverokotne trdnjave Alcazar, ki jo obvladovala ves trg. Vsi štirje vogalni stolpi so bil porušeni. Štorkljajoč v eni vrsti za generalom Francom smo se plazili čez visoke podrtine zidu, čez polomljene puške in zvite jeklene okvire ter čez ostanke uniform. Častniki so nas opozarjali na ročne granate, ki so še tičale v ruševinah in zunaj njih ter so bile še polne razstreliva. Morali smo biti zelo previdni, kajti španske ročne granate so bile take, da so takoj eksplodirale, če si Ic stopil nanjo. Vojaki, ki so bil postavljeni v gotovih razdaljah, so nam pomagali čez kupe kamenja in nas opozarjali pred izstrelki, ki niso eksplodirali, s klicanjem. Z vrha po-drtin smo prišli naravnost v notranjo dvorišče. Na stotine posušenih, bradatih mož je s šibkim glasom zaklicalo »Arriba Espanac (Živela Španija), ko je stopil general Franco na dvorišče. Njih oči so bile kakor odrevenele, brez bleska, barva obrazov kakor barva starega pergamenta. Brado in lase jim je pokrival prah kamenja. Razcefedrane. barvi zemlje podobno uniforme, so jim visele na izčrpanih telesih. Žene v razcapanih in umazanih oblekah so hudo jokale. Na pol sestradani otroci so brezčutno gledali predse. Smrad neumitih teles in človeških odpadkov je polnil ozračje. General Franco se je rokoval s polkovnikom Moscardom, poveljnikom Alcazarja, nato pa je nagovoril še preživele, Moscardo, velik, upognjen, s strah vzbujajočim obrazom, v od prahu pokriti obleki je stal pred generalom Frankom, ko je ta govoril. Jokal je in solze so mu tekle po razmršeni bradi. Ko je Franco končal, so se spustili vsi, k| so obleganje preživeli, v krčevit jok. Poleg mene je na vso moč ihtel mlad človek, ki sc je komaj držal na nogah. Mnogo tistih, ki so obleganje preživeli, so ostali v podzemeljskih kleteh, ker so bili preslabi, da bi se povzpeli po stopnicah ven. I*o tem slovesnem pozdravu smo iskali pot skozi podrtijo notranjega dvorišča, kjer so ležale razmetane dragocene knjige vojaške knjižnice. Mnogo jih je bilo preluknjanih od krogel in oškrop- ljenih s krvjo. Stare slike, razcefedrane od granat in krogel, so ležale pod podrtinanii. Slika nekega generala je kazala veliko progo krvi, ki je generalu brizgnila ravno čez obraz, čeprav je slika visela več kakor tri metre od tal. Po knjižnici so tisoči redkih knjig ležali r kupih, visokih do kolen. Po temnili, predorom podobnih hodnikih v globini trideset metrov se je pri svitu slabotno plapolajočih sveč iz mezgove masti razvijal pogled kakor iz Dantejevega »Peklac. Tu notri je 1(570 mož, žena in otrok sedemdeset dni delalo, spalo in jedlo. Z izjemo enega tesnega hodnika v sredi, so bila tla čez in čez pokrita z modroci. Sestradano, mršave ženske in otroci dolgih, suhih obrazov so še ležali onemogli na niodrocih, praznih vrečah in na kupih starih oblek, ki so jih bili vzeli iz vojnega muzeja. Mnogo jih je bilo tako slabih, da se še napraviti niso mogle. Druge so se molče razgledovale po svojem stanovanju, pritiskale izčrpane otroke k sebi in nas začudeno gledale, ko smo šli skozi. Otroci so jokali od strahu. Vsak obraz v tem strahotnem peklu je bil podoben barvi rastline, ki rasle v kleti. Ventilacije ni bilo skoraj nobene. Zrak je prihajal samo, kadar je bil veter. Neka mršava ženska je pokazala košček kruha, košček tistega kruha, od katerega je teden dni živela — bil jc rjav kot čokolada in trd kakor kamen. Neki visokorastel častnik, z globoko vdrtimi očmi je ponosno stal poleg neke majhne, shujšane ženske. Oblečena je bila v star kopalni plašč in je sedela na kupu vojaške obleke. V naročju je držala drobnega otroka, ki ga je rodila komaj pred nekaj tedni. Tresoč se od razburjenja mi jc s trsočo roko zapisal v mojo beležnico: »Angel Valero Gonzales, padre del niuo que nacio en Alcazar« (oče sina, ki jc bil rojen v A|kazarjii). — Ko smo romali skozi pekel, so sanitcjci nesli ven neko žensko, ki jc bila preslaba, da bi sama odšla v bolnišnico. Skozi strelnico v štiri prste debelem zidu sem zapazil kup trupel, ki so ležala po dve ali tri drugo na drugem v ogromni luknji kakih deset metrov Izven vzhodne strani Alkazarja. Naštel sem jih kakih petdeset, toda ležala so tako križem drugo na drugem, da ni bilo mogoče natančno šteti. Veliko jih je bilo očitno že dneve in dneve mrtvih, zakaj obrazi so bili črni in zobje razgaljeni v ogabnem režanju. Strahotni kup je kar mrgolel v muhah. i .«.■» Za Joanslovansko tiskarno * l.jnhljnnl: Jo In Kramarli. — Izdajatelj! Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirk« Javornik. — Rokopisov ne »račnm«. »Slovenski dom« Uhaja »»ak delavnik ob 12. Meaetna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. UrcdniSlvoj Kopitarjeva ulic« t-UL Telelon iL 4001 d«- *oo5, Uprav ai KopHarjcva nlica C,