Absolutizem. Z ukinjenjem delovanja šolskih korporacij srno prešli od upravne demokracije k upravnenui absolutizmu, kar moramo ozna5iti kot zelo slab pojav z ozirom na interese naše prosvete in šolstva. Za ta korak tudi ni bilo zakonite podlage, kajti zakona o višjem šolskem svetu in drugih veljavnih šolskih zakonov ni ukinil noben zakon pred uradniškim zakonom, sicer bi moral biti ukinjen že prej, in ga tudi ne ukinja uradniški zakon. Pa5 jemlje personalne zadeve iz kompetence višjega šolskega sveta. ne ukinja pa uradniški zakon sedanje šolske uprave in kompetence v drugih vprašanjih (v upravno-gospodarskih. vzgojnih in ne v notranjih pedagoško-didaktiških in administratlvnlh vprašanjih). Tudi zakon o obči upravi in oblastni samoupravi ne ukinja zakona o višjem šolskem svetu, četudi predvideva prosvetnega referenta. podrejenega velikemu županu, kajti 51. 88. predvideva skupnost dveh ali več oblasti v gospodarskih in k u 11 u r n i h zadevah. s katero določbo ima tudi omogoSen nadaljni obstoj sedanji višji šolski svet. Slovenija ima še posebno podprto to svojo korporacijo, ker ima poseben po ustavi sprejet in od kralja podpisan za- kon o višjem šolskem svetu, ki izrecno določa, da ostane v veljavi, dokler novi šolski zakon ne določi nove šolske uprave in s tem novih enakih korporacij. Enodušno je pa vse slovensko, srbsko in hrvatsko učiteljstvo, organiziran. v UJU, v tem, da morabitiprosvetna uprava popolnoma ločena od politične uprave in da prosvetni referent nima biti odvisen od v e 1 i k e g a ž u p a n a . t. j. politi5nega šefa. Prosvetne zadeve zahtevajo popolnoma svoje uprave in se ne dajo brez škode združiti s političnim administrativnim aparatom. zato morajo priti izven kompetence velikih županov, kakor je to sodstvo, promet in drugi važni resori. Vkljub temu, da omogo5a že 51. 88. zakona o obči ujiravi loSitev prosvetne uprave od politične in stavi prosveto izven kompetence velikih županov. s e b o vse učiteljstvo v državi b o rilo za izpremembo tudi drugih to5k zakona o ob5i upravi, ki stavijo prosveto v odvisnost od velikih županov i n s r e s k i h n a 5 e 1 n i k o v . ter bo zahtevalo, da bodo v novem šolskem za- konu dane vse garancije za neodvistiost prosvete od politične uprave. To je temeljna točka našega prograina. za katero se je izreklo vse u5iteljstvo v državi. Ukinitev višjega šolskega sveta smatramo za protizakonito, na5in sedanje prosvetne uprave radi tega za — absolutizem. Zle posledice te nedemokratične prosvetne uprave se že pokazujejo. Stalni učitelji na sistemiziranih mestih so ohranili po 51. 224, uradn. zakona stalnost In nepremestnost ter niso bili stavljeni na razpoloženje. Težka je bila naša borba za to odlo5bo in zahvaliti se imamo odlo5ni zahtevi srbskega učitcljstva in osebni vztrajnosti našega odličnega predsednika tov. Milutina Stankoviča — za katerim smo stali solidarni vsi — da smo to dosegli. In sedaj se nam skuša ta naša stalnost jemati s členom 71. uradn. zakona, s premeščanjem stalnega učiteljstva iz službene potrebe, n. pr. iz Ljubljane v Celje. Odlo5no moramo protestirati proti takim premestitvam, ker se nam s tem krši in gazi naša stalnost, pri tem se pa še posebej skiicujemo na predzadnji odstavek 51. 71. uradn. zakona, ker nara je stalnost in nepremestnost zajamčena ne le po 51. 224. uradn. zakona, temve5 tudi s špecijalnimi zakoni. Iz teh razlogov moramo tudi vsako tako »premestitev iz službene potrebe« smatrati za kazensko premeščenje in ho5emo z vso odlo5nostjo braniti svoje neomajano principialno stališče, da mora vsaki kazenski premestitvi prej slediti disciplinarno postopanje in disciplinarni izrek. Odločno izjavljamo, da hočemo v obrambo naše stalnosti pozvati vse svoje Slanstvo na krov! Iz vseh teh razlogov ponovno izražamo zahtevo, da se da našim zastopnikom možnost, da tudi na uradnih mestih branijo interese prosvete in statiu. Okraini šolski sveti in višji šolski svet naj se do novega šolskega zakona nadaljc sklicn.ie.io na se.ie, da pridemo od absolutistične prosvetne uprave zopet k demokratični prosvetni upravi; prosvetna uprava naj se na podstavi člena 88. zakona o obči upravi ne podredi oblastnim velikitn županom, temveč jl naj bo še! šolnik.