V/At * W 1 iMUMiiiiJfVMIt
»&» rvm*i,THn4KiHjJcm
Murp^muauMmv nr.namtnmsrjmmjera
UST
Čaatvls sa tr^>vSno, IndustrOo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V« leta 90 Din, za 3,4 leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
~ 'iiiTiiiiTinim—m m
LETO XL
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 5. maja 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 53.
Mednarodni kabli in Slovenija.
Jutri se vrši v Beogradu ponovna licitacija za dobavo telefonskih kablov za medkrajevni promet na velike razdalje. Gre za veliko vsoto ca. 600 milijonov dinarjev. Po načrtu, ki ga je izdelalo poštno ministrstvo, se ima položiti zaenkrat telefonski kabel od državne meje pri Št. liju preko Zagreba do Beograda ter od državne meje pri Subotici do Beograda in odtod dalje do Niša in Caribroda. S tem bi se naša država priključila na močno srednjeevropsko kablsko omrežje preko Dunaja in Budimpešte na Švico, Nemčijo, Češko in dalje proti severu in zapadu. Kablsko omrežje preko naše države bi služilo predvsem velikemu tranzitnemu prometu na Balkan in dalje v Orijent, poleg tega pa tudi samoumevno našim domačim potrebam, ki zahtevajo vedno novih direktnih telefonskih zvez z inozemstvom. Kablovanje vodov pomeni novo ero za ves naš telefonski promet in s tem čisto nove prilike tudi v kup-čijskem poslovanju. Dočim se mora danes poročevalna služba in privatni promet boriti vedno s težkočami radi prekinjenih, pokvarjenih in motenih vodov, bi potem 240-žilni telefonski vod, ki se namerava po načrtu položiti preko našega ozemlja, omogočal vsako minuto mnogobrojne neposredne zveze z Zagrebom in Beogradom. To pa pomeni za poslovne kroge pridobitev, ki se jo ne da dovolj visoko oceniti.
Preko slovenskega ozemlja imajo iti telefonski kabli od Zagreba preko Samobora ob cesti do Sevnice, kjer bi se nahajala prva velika pojačeval-na postaja v Sloveniji, nadalje preko Rateč in Zidanega mosta ob cesti do Celja in nato preko Slovenske Bistri-ce, kjer bi bila druga pojačevalna postaja, proti severu. Po sedanjih dispozicijah imelo bi se že letos pričeti s polaganjem kablov, tako da bi se prihodnje leto promet lahko otvoril. Položitev kablov bo izzvala velike spremembe v omrežju nadzemnih vodov, ki se bodo morali preurediti za ožji krajevni promet.
Kar nas pri vsem konkretno najbolj interesira, je vprašanje priključitve naših mest na kablsko omrežje. Za Maribor in Celje, preko katerih bodo kabli izpeljani, zadeva ni težka. Drugače pa je z Ljubljano, ki bo ostal« po sedanjem načrtu ob strani ter mora čakati, da se bo enkrat v bodočnosti zgradil od Sevnice kabel proti zapadu v Italijo. Kdaj in če bo sploh prišlo do tega, nikdo ne \6. Zaenkrat je samo to gotovo, da je Ljubljana kot gospodarsko središče po sedanjih načrtih potisnjena ob stran. Posledice takega preteriranja bi bile nedogled-ne. Naši borzi, bankam in veletrgovini bi bili presekani živci — postale bi nemogoče in brezpredmetne. Smatramo, da do tega ne sme in ne more priti. Naše merodajne činitelje pa opozarjamo na pretečo nevarnost, ki jo je treba pravočasno preprečiti.
I.	M.
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih obrato-
vališč.
V	petek dne 4. t. m. sta minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko podpisala uredbo o delavnem času ter o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov. Tekst uredbe bo izšel danes v Službenih Novinah in stopi takoj v veljavo. Upamo, da nam bo mogoče priobčiti v prihodnji številki celoten tekst uredbe. Danes priobčujemo samo kratko vsebino:
Uredba je osvojila načelo deveturnega delavnika z izjemami, ki dovoljujejo osem-, odnosno deseturni delavnik.
Osemurni delavnik je vpeljan v vseh bančnih in zavarovalnih zavodih in njim sličnih podjetjih, v katerih je poslovanje organizirano, kakor v bankah. Dalje v podjetjih za nakladanje in izkladanje blaga, na železnicah, v rečnih in morskih pristaniščih, v tunelih in kasonih, v vseh vrstah tiskarske obrti, v pralnicah za perilo, zavodih za kemično čiščenje in barvanje obleke in perila, v usnjarskih, juve-lirskih, zlatarskih, kovaških, kleparskih, kotlraskih podjetjih in v manjših kovinskih livnicah, v brusilnicah, kamnoseških podjetjih, v predelovalnicah kovin in izdelovalnicah akumulatorjev, v steklarskih brusilnicah, pekarijah, za natakarsko delo, v delavnicah, kjer se dela s svincem in živim srebrom sploh, v delavnicah: za ogledala, za elektrotehnične in nikljarske predmete, za predelavo živalskih odpadkov.
Deseturni delavnik je vpeljan v
trgovinah z življenskimi potrebščinami, kolonijalnim blagom in drobnarijo, v samostojni tobačnih prodajalnah, časopisnih prodajalnah, cvetličarnah, v podjetjih za prevoz blaga sploh, pletarskih podjetjih. Če pa je v kateri stroki teh obrti in trgovin vpeljan za pomožno osobje vseh vrst te stroke že krajši čas, velja ta delovni čas za pomožno osobje vseh vrst te stroke v dotični oblasti.
Nedeljski počitek je načeloma vpeljan za vse. Izvzeta so mesta z manj kot 10.000 prebivalci z nekaterimi omejitvami.
Za odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov so določene meje od 1. oktobra do 31. marca od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za opoldanski počitek je določena najmanj ena ura, in sicer med 12. in 15. uro. Od 1. aprila do 30. septembra je ta meja med 6. uro zjutraj in 8. uro zvečer.
Uredba vsebuje določila, po katerih se sme podaljšati odpiranje trgovin za eno uro. Pri takih podjetjih je dovoljeno tudi podaljšanje delovnega časa za največ eno uro dnevno.
Veliki župani so dolžni dva meseca po razglasitvi te uredbe, da s posebno uredbo v mejah zgoraj določenega časa natančno urede čas za zapiranje in odpiranje lokalov v sporazumu s poslodavsko in delavsko zbornico.
Uredba določa v načelu, da se mora delovni čas osobja ujemati s časom za odpiranje lokalov. Za lokale, kjer se to ne more izvesti, se določajo olajšave.
STATISTIKA KONKURZOV ▼ APRILU.
»Jugoslov. društvo za zaščito upnikove je registriralo v aprilu letos 105 konkurzov napram 77 v aprilu lani. V Sloveniji in Dalmaciji je bilo v aprilu t. 1. 12 konkurzov; aprila 1927 pa samo 6. Skupno je bilo od 1. maja razglašenih v celi državi 371 konkurzov (lani 426), torej za 55 ali okoli 1S% manj. Po pokrajinah se razdele konkurzi: Srbija in Črna gora 268, lansko leto v istem času 282, Hrvat-ska 40, lani 55, Slovenija in Dalmacija 88, lani 36, Vojvodina 24, lani 44, Bosna 3, lani 9.
* * *
IZ POŠTNE HRANILNICE.
Od 1. maja t. 1. dalje se lahko pošilja denar: (Do 3.000-— Din) v inozemstvo potom poštne hranilnice direktno in brtiz vsakih formalnosti. Lastniki čekovnih računov pri poštni hranilnici naročajo virmanska nakazila in izplačila v gotovini z »nalogi za izplačilo< (obrazec št. 110 Š) za Madjarsko, Avstrijo, čehoslo-vaško, Švico in Italijo (za Madjarsko so za enkrat dovoljena samo virmanska nakazila). Za ostale države v Evropi se bodo nalogi izvrševali preko Italije ali Švice. Na isti način se denar lahko nakazuje potom poštne hranilnice tudi v Zedinjene države Severne Amerike in Kanado. Za take naloge (za virmane in izplačila v inozemstvo) do zneska 3.000 dinarjev ni treba nobenega specialnega dovoljenja od generalnega inšpektorata ministrstva financ. Čekovni račun pri poštni hranilnici si lahko ©tvori vsaka fzična in pravna oseba ali ustanova. Navodila in pojasnila dajejo brezplačno generalna direkcija poštne hranilnice v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju.
PROTESTI PROTI DAVKU NA POSLOVNI PROMET.
V	Novem Sadu se je vršila v pefek
3.	f. m. dopoldne velika protestna skupščina Udruženja novosadskih trgovcev. Za časa zborovanja od 11. dopoldne do 13. so bile vse frgovine zaprle. Skupščina je odločno protestirala proti davku na poslovni promet. Trgovci iz Srema so se izjavili solidarne z novosadskimi.
SESTANEK NOVEGA TARIFNEGA ODBORA V BEOGRADU.
Pomočnik ministra saobračaja kot predsednik novega tarifnega odbora je sklical plenarno sejo odbora za 11. maja t. 1. v Beogradu. To je prva seja tarifnega odbora v tem letu in obenem prva seja novega tarifnega odbora, katerega člani so bili s kraljevim ukazom na predlog raznih gospodarskih in drugih korporacij potrjeni. Na dnevnem redu te seje so razna aktualna tarifna vprašanja, kakor tudi druga trgovska in prometna vprašanja. Odbor bo med drugim razpravljal: o vprašanju pristaniškega bazena Thaon de Revel na Reki z ozirom na promet z našimi pristanišči, dalje o prometu in trgovini v splošnem, o vprašanju tarif za prevoz opeke in apna v lokalnem prometu, kakor tudi o vprašanju efekta povišanih tarif za pristaniška skladišča v pristaniškem in zunanjem prometu. Predkonferenca delegatov zbornic se vrši dan poprej, to je 10. t. m. v prostorih trgovske zbornice v Beogradu.
Važno za naše trgovce z lesom!
»Samouprava«, uradni list oblastne saomuprave z dne 1. marca 1928, št. 2 priobčuje pod tekočo št. 7 uredbo o posebnih prispevkih za vzdrževanje javnih samoupravnih cest in potov ter naprav. Na to uredbo smo že v mesecu marcu t. 1. opozorili trgovce z lesom, vendar smo imeli ponovno priliko ugotoviti, da določila te uredbe v krogih lesnih trgovcev še niso toliko znana, kolikor zahtevajo to njihovi interesi.
Posebne prispevke je dolžan plačevati vsakdo, ki s tovorno ali oseb*« vožnjo izredno ukorišča in s tem prekomerno kvari javne samoupravne ceste.
Uredba pojma izrednega ukorišča-nja ceste podrobneje ne definira, ker se more dejstvo izredne porabe ugotavljati samo po individualnih razmerah. Cesta, ki je že sedaj v slabem stanju, se brez dvoma hitrejše pokvari, ako se prevozi po njej par vagonov lesa, nego cesta, ki je v dobrem stanju. V splošnem more za izredno porabo veljati načelo, da se cesta prekomerno kvari, ako se po njej prevaža blago enega in istega lastnika v vagonskih količinah.
Posebni prispevek se odmerj na podlagi tarife po kilometru in toni, vrsti vozila in blaga. Tarifo določi vsaka samoupravna edinica za ceste svojega področja, odobri jo pa oblastni odbor. Tarife o posebnih prispevkih razglaša oblastni odbor v oblastnem uradnem listu. Dosedaj oblastni odbor še ni objavil nobene tarife. Domnevati pa moramo, da bo tarifa v splošnem znašala povprečno po 5 Di* za kilometer in 10-tonski vagon.
Za plačilo posebnega prispevka jamčijo solidarno vse osebe, ki so neposredno ali posredno povzročile izredno ali prekomerno uporabo samoupravnih cest, potov in naprav na njih. To se pravi, da je dolžan plačati posebni prispevek ne le oni, na čigar račun se vozi blago, na primer pri kupčijah Iranko vagon ne le samo prodajalec lesa, od katerega je trgovec kupil les, ampak tudi trgovec, ki je s svojo kupčijo posredno povzročil, da so se po samoupravni cesti prevažali večji tovori, ki so prekomerno pokvarili cesto, čeprav je nosil stroške prevoza prodajalec in ne trgovec.
Vzajemnega jamstva pa je oproščen posredni udeleženec, ako naznani pristojni cestni upravi, katere cestne proge se nameravajo ali se dejansko že izredno uporabljajo, dalje osebo, na cije nevarnost in stroške se vožnja vrši, množino tovora, kakovost vozila in druge potrebne podatke za pravilno odmero posebnega prispevka. To prijavo mora priobčiti posredni udeleženec z dokazali za nje isti-nitost v roku 8 dni od sklepa pravnega posla, ki je dal povod za izredno ali prekomerno vožnjo.
Trgovec, ki kupuje les franko vagon tako, da mora prodajalec, od katerega je trgovec les kupil, pripeljati les na svoje stroške in svojo nevarnost na kolodvor, se torej lahko reši jamstva za plačilo posebnega prispevka. Vendar pa odpade jamstvo za trgovca samo, ako v roku 8 dni, odkar je kupčijo sklenil, prijavi upravam onih cest, po katerih se bo les ali kako drugo blago v večjih množinah prevažalo na kolodvor, vse podatke, ki so potrebni za pravilno odmero posebnega prispevka.
Štev. 53.
m imnmi>iVMmv
Prijava mora predvsem vsebovati:
1. Katere cestne proge se nameravajo ali se dejansko že izredno uporabljajo;
2. osebe, na čije nevarnost in stroške se vožnja vrši;
3. množino tovora, ki se po cesti prevaža;
4. kakovost vozila (enovprežni voz, dvovprežni voz, avtomobil) z navedbo širine platišča.
Prijava mora biti nadalje sprem-ljena z dokazili za nje istinitost. Kako naj sc ta dokazila doprinesejo, uredba ne navaja, pravilnik k uredbi pa tudi ni še izšel. Po našem mnenju bi za enkrat zadostovalo potrdilo prijave od strani županstva one občine, v kateri se je les nakupil.
Le ako trgovec vloži to prijavo, bo oproščen plačila posebnega prispevka. Ako pa prijave ne vloži, se ne bo mogel ubraniti plačila, čeprav je sklenil kupčijo franko vagon in ima to izrecno potrjeno v sklepnem pismu.
Trgovec torej ne plača posebnega prispevka pod sledečimi pogoji:
1. Da sklene kupčijo franco vagon in more to dokazati;
2. rta vloži gornjo prijavo.
Ako manjka le eden teh predpogojev, ga bo brez dvoma zadelo plačilo posebnega prispevka, ker bodo samouprave izredno porabo cest strogo kontrolirale in imajo po uredbi pravico v ta namen pregledovati železniške listarke in napravljati uradne izvlečke iz njih.
Vprašanje posebnih prispevkov je posebno važno v prehodni dobi, dokler se ne objavijo tarife za njihovo pobiranje, vsled česar še niso znani in se jih torej tudi ne more s sigurnostjo vkalkulirati v ceno. V tej prehodni dobi je iz tega razloga vsekakor priporočati, da se trgovci poslužujejo ugodnosti, katere jim nudi uredba in se s prijavo ognejo plačilu. Čim bodo pa tarife objavljene, bo dana možnost vkalkutiranja v ceno in bodo mogli trgovci prevzeti nase riziko posebnega prispevka, ker bodo že v naprej sigurno vedeli, koliko imajo pričakovati, da se jim bo za dotične vožnje predpisalo posebnega prispevka.
Zdravstvena kontrola za mesne izdelke v Ljubljani.
Uvedba posebne ogledne pristojbine.
Na podlagi uredbe poljedelskega ministra je mestni magistrat uvedel za vse v Ljubljano od zunaj uvožene mesne izdelke, mast in klobase stalno in obvezno zdravstveno kontrolo. Glede uvoženih mesnih izdelkov se ima vršiti na podlagi pravilnika za mestno klavnico poseben ogled v mestni klavnici. Na mitnicah se ima položiti za pregled primerna kavcija in po izvršenem pregledu se sicer kavcija vrne, a se zaračuna 0 75 Din za kg kot ogledna pristojbina. S kavcijo se obremenjuje tudi vagonska pošiljka salam in masti, za katere se zaračuna kot ogledno pristojbino 0-5 Din za kg.
Mestni magistrat utemeljuje ta svoj ukrep s tem, da mesarji ljubljanske okolice, ki koljejo doma, uvažajo v mesto prekajeno meso, razne mesne izdelke in mast, ne da bi plačali kako klavnično in drugo pristojbino, tako so njih režijski stroški manjši, kakor ljubljanskih mesarjev, ki morajo nasprotno plačevati razne pristojbine za klanje in ogled mesa. Dalje pravi mestni magistrat, da je zdravstvena kontrola uvoženega prekajenega mesa in mesnih izdelkov zelo pomanjkljiva in da prihaja v Ljubljano £re-kajeno meso bolne živine.
Mestni magistrat hoče s tem ukrepom pred vsem doseči, da bi bili od zunaj v mesto pripeljani mesni izdelki podvrženi strožji zdravstveni kontroli in da bi se s tem zaščitili tudi interesi ljubljanskih mesarjev-obrtni-kov.
Radi tega ukrepa mestnega magistrata so prizadeti mnogi ljubljanski trgovci. V svrho omiljenja tega ukrepa je Gremij trgovcev ukrenil pred dnevi na mestnem magistratu potrebne korake. Pri g. županu se je zglasila deputacija, obstoječa iz g. načelnika Gregorca, veletrgovca g.
Šarabona, načelnika sekcije špecerijskih trgovcev g. Verbiča in gremijalnega tajnika g. Smuč a. Deputacija je predložila g. županu obširno spomenico ter mu pojasnila položaj trgovcev. V interesu zdrave konkurence in potreb ljubljanskih trgovcev je, da se ta ukrep za nje omili in izpremeni. G. župan je deputaciji obljubil, da ukrene potrebne izpre-membe tega ukrepa. To se 'izvede v najkrajšem času.
Deputacija je končno zahtevala, da se za one mesne izdelke in mast, ki se nabavijo izven okolice v tovarnah, ogledna pristojbina popolnoma odpravi, ker bi bili ljubljanski trgovci radi prehude zunanje konkurence primorani opustiti pošiljanje večjih množin mesnih izdelkov izven Ljubljane v druge kraje. Režija za te po-
širša seja Gremija trgovcev za Ljubljansko okolico.
V	gremijalni zborovalnici je bila v petek 4. t. m. dopoldne plenarna seja Gre-mija trgovcev za ljubljansko oblast. Seje je otvoril načelnik g. Josip Š p o r n iz Ježice, ki je v svojem jedrnatem poročilu podal glavne in bistvene smernice za delo novega, na zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora. G. Josip Šporn je med ostalim povdarjal, da naj člani odbora brez ozira na malodušnost nekaterih trgovcev prično z odločnim delom za napredek našega trgovstva ter da naj izvedejo vse akcije vzporedno z ostalimi gospodarskimi korporacijami do popolnega uspeha. Od zadnjega občnega zbora so se vršila važna gospodarska posvetovanja in so bili storjeni sklepi, o katerih je treba informirati vse odbornike in tudi člane Gremija. Bodoča naloga odbora mora biti ta, da posveti vsem gospodarskim vprašanjem ljubljanske okolice majvečjo pozornost. Zlasti je treba sodelovati pri izboljšanju cestnoprometnih prilik in skrbeti za izboljšanje telefonskega omrežja v ljubljanski okolici.
Da ljubljanska okolica kljub vsem intervencijam in prizadevanju Gremija doslej še nima popolnega telefonskega omrežja, leži krivda v tem, ker posamne občine ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, a poštna direkcija v Ljubljani nima za to potrebnih kreditov.
tlvidevajoč gospodarsko in trgovsko važnost dobre telefonske zveze ljubljanske okolice z Ljubljano in z ostalimi pokrajinami, predlaga g. načelnik, da mora gremijalni odbor v tem oziru dobiti pri svojem delu Irdnejšo podlago in v procvii okolice prispevati z gotovimi zneski k izboljšanju prometnih prilik. V to svrho je odbor odobril delni znesek v kritje stroškov telefonske naprave Ljubljana—Ježica.
Kratko je nato g. načelnik omenjal, da so prispevki članov pred vsem namenjeni za izboljšanje gospodarskih razmer celokupnega članstva ter oso-bito naglašal stališče, da se ne sme pod nobenimi pogoji pripetiti, da bi od občinskih odborov okolice bili sprejeti kaki sklepi, ki langirajo interese našega trgovstva, ne da bi v to dal Gremij svojega mnenja in pristanka. G. načelnik opozarja okoličanske trgovce, naj bodo v vseh zadevah in sklepih občinskih odborov čuječi, ker se vsa bremena nalagajo le trgovstvu. Proti vsem pre-občutnim bremenom se je treba odločno in do skrajnih mej boriti.
Koncem svojega poročila se je g. načelnik v toplih besedah spominjal umrlega g. Leopolda Hudeia, ki je bil požrtvovalen član Gremija od ustanovitve dalje. Bil je vnet pobornik trgovskih pravic in interesov ter ni nikdar opuslil prilike, da ne bi na sejah Gremija podal predlogov za izboljšanje gospodarskih razmer svojega okoliša. Gremij ga ohrani v trajnem spominu.
Gremijalni tajnik g. Lojze šmuc je na to podal kratko in pregledno poročilo o vseh za trgovstvo aktualnih in perečih vprašanjih. Obširno je poročal naj-preje o »Gospodarski poslovalnici«, dalje je opozoril na delovanje komisije za odmero ločilne takse, ki se sestane ta mesec, za tem sc je dotaknil ukinje^ nja točilne pravice za Irgovce-točilce alkoholnih pijač. Kakor znano, poteče
šiljke bi namreč bila tako visoka, da bi ljubljanski trgovci ne mogle vzdržati konkurence na zunanjih tržiščih, če bo blago obremenjeno še z ogledno pristojbino. Na ta način bi odpadel ljubljanskim trgovcem, katerih položaj v zadnjem času ni baš sijajen, izdaten zaslužek, ko oddajajo inesne izdelke izven Ljubljane na deželo. Industrijski kraji izven Ljubljane n. pr. so prav dobri odjemalci ljubljanskih trgovcev, ki bodo radi ogledne pristojbine utrpeli veliko materijalno škodo, ker bi se ti kraji obrnili za svoje potrebe drugam. Ti kraji bi vzpostavili čisto gotovo druge trgovske zveze, ki bi jim donašale cenejše blago. V interesu razvoja in razmaha ljubljanske trgovine je. da mestni magistrat v polni meri vpošteva predloge in želje ljubljanskih trgovcev.
■■■■■■—mi     mi i—i i—
koncem meseca junija rok podaljšanja ločilne pravice trgovccm-točilcem, zato je gremijalni odbor sklenil, da se soglasno pridruži .sklepu in stališču ljubljanskega Gremija in je zato določil g. načelnika kot člana deputacije, ki gre prihodnje dni k velikemu županu, da intervenira za podaljšanje točilnih pravic.
Dalje se je vršila zanimiva razprava
o	poslovanju inozemskih trgovskih potnikov ter je. bilo sklenjeno, da se poostri kontrola nad inozemskimi trgovskimi potniki.
Na znanje je bilo vzeto poročilo o gradnji carinarnice v Ljubljani in končno izčrpno poročilo o stanju trgovskih obratov v ljubljanski okolici. V trgovski stroki, zlasti v špecerijski, je nastal osler konkurenčni boj, ki marsikaterega trgovca prisili, da začasno ustavi svoj obrat. Na drugi strani je zaznamovati prirastek trgovin, zlasti špecerijskih. V vsem trgovskem prometu cene znatno padajo, zato tudi nazaduje promet. Vzroki krize so splošno znani. Poslovni promet se skrčuje deloma radi splošne štednje, deloma radi konkurence zadružnih trgovin, končno pa tudi radi pomanjkanja gotovine. Kmetu in uradniku primanjkuje denarja, zato se občuti v poslovnem prometu v prvem četrtletju letos velik zastoj, nasprofno pa je trgovec zato iudi prisiljen kreditirali blago na dolgoročni kredit, kar povzroča pri malem trgovcu nemalo perturbacijo, ki ima napram svojemu dobavitelju trde pogoje in obveznosti. Dan za dnem doživljamo presenečenja ter se trgovsko življenje ne more ustaliti, ker živi še vedno pod pritiskom splošne gospodarske krize.
Gremij je končno živahno razpravljal
o	davku na poslovni promet, ki ga hoče država zastaviti za inozemsko posojilo. V tem oziru je odbor sklenil pozvati Zvezo trgovskih gremijev, da v kratkem skliče vseslovenski trgovski protestni shod, na katerem naj celokupna slovenska trgovina, obrt in industrija protestirajo proli poslovnemu davku in nameram vlade.
Končno je seja obravnavala nekatera interna vprašanja, na kar je g. načelnik ob 11*30 dopoldne zaključil sejo, zahvaljujoč se g. tajniku za njegovo skrbno sestavljeno poročilo.
Ljubljanska borza.
Tečaj 2. maja 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DKV*KR-		
Amsterdam 1 h. gold. . .	—•—	22-92
Berlin 1 M		—•—	13*5925
Bruselj 1 belga		—•—	7-9345
Budimpešta 1 peng6 . .	—•—	9-9295
Curih 100 fr		1093-60	1096-50
Dunaj 1 Šiling		7-9855	8-0155
London 1 tunt		276-91	277-71
Newyork 1 dolar		50-72	56-92
Pariz 100 fr . ...		223-70
Praga 100 kron	168-04	168-84
Trat 100 lir		298-125	300-125
POLOŽAJ PIVOVARSKE INDUSTRIJE.
Na poziv Centrale industrijskih korporacij se bo vršila vzporedno z občnim zborom Centrale v Beogradu iudi konferenca zastopnikov pivovarske industrije iz cele države. Konferenca bo razpravljala pred vsem o novem zakonskem načrlu glede državne trošarine.
Razvoj lesne trgovine v letu 1927.
(Konec.)
Trami v letu 1927 niso bili sezonski artikel, nasprotno pa je bilo vedno veliko povpraševanje po framičih (filer-jih) in tramih gotovih dimenzij. V tein pogledu so stopili manjši producenti tramov, ki proizvajajo in prodajajo le m o n 1 e blago, pri eksportu v ozadje. Omejili so se morali le na prodajo za večja domača skladišča. Tu so se trami sortirali ter nakladali za cksport po naročilu kupca. Opažamo, da se v te) panogi polagoma vračamo na predvojno stabilno podlago, ker so tudi cene v primeri z visokimi režijskimi stroški primerne in konkurenčne.
Trami so Iudi letos kot samo slovenski lesni proizvod izpolnili veliki del naše specijelne slovenske lesne industrije. Vsa povpraševanja in naročila kažejo, da se bodo v novi seziji rabile velikanske količine iramov, ne samo kot izvozni artikel v Italijo in Levanlo, ampak tudi za naše lastne kroge, da omenimo samo Banat in Južno Srbijo.
Brzojavni drogovi so se letu 1927 izdelovali in izvažali v veliki množini. Poleg borovih so se iskali tudi smrekovi in jelovi drogi. Medlem ko je bila do predkralkim le Italija interesent, ki je nakupovala velike množine v impregnacijske svrhe, se je v lelu 1927 razširil izvoz tudi na Francijo, Nemčijo in Levanto.
Celulozni les se je v velikih množinah izvažal v Švico, Francijo in Italijo. Tudi domače papirne industrije so krile svoje poirebe v precejšnji količini.
Trgovanje s hmelovkami je radi padca cene hmelja nekoliko pojenjalo v primeri z I. 1926. Odpadel je Iudi izvoz v Banat.
Jamski les so konzumirala domača monlanistična podjetja.
Mehka drva so se uporabljala za izdelavo lesene volne deloma v Sloveniji, deloma v Banatu.
V lanski sezoni so se Iudi naše domače tvornice usnja obračale na borzo glede nakupa lubja za čreslo. Radi oddaljenosti pa so prišle v pošlev samo produkcije, ležeče ob železnici.
V krajih, zelo oddaljenih od železniških postaj, se je iz bukovih in hrasto-vih drv produciralo oglje in apno. Oglje se je izvažalo, apno pa so konsumirala domača stavbena podjetja; vendar pa je surovega apna, kljub visoki produkciji, radi velikega stavbenega razmaha primanjkovalo.
Koncem leta 1927 se je začel iskali in* izvažati v večji količini oreh v hlodih, kakor tudi rezan, vsled česar je cena v tej vrsti blaga hipno poskočila. Oreh se je izvažal v Nemčijo in Italijo, deloma za masivno pohištvo radi visoke cene le vrste pohištva, istotako pa tudi za rezanje furnirja. V drugi vr-sli pa se je uporabljal oreh za puškina kopita ter se je pripravljal in rezal v posebnih dimenzijah.
Istotako kot oreh se je izvažal tudi javor v dimenzijah od 30 cm debeline naprej v hlodih, sicer pa so se izvažali nežamani plohi od 40 do 100 mm debeline ler od 2 m dolžine naprej. Za javor, ki kaže v podolgovatem premeru valovito rast, so se posebno interesirale tovarne za instrumente. Za to vrsto javorja, ki je redkost, so se nudile zelo visoke cene.
Češnje, hruške ler v splošnem les sadnega drevja se je izvažal le v manjših in sortiranih količinah.
Dočim je hrast v gorenjih krajih Slovenije kvalitativno slab in za izdelavo eksportnega blaga neprikladen, je hrast ob hrvaški in štajerski meji, posebno v državnih gozdovih kostanjeviškega okraja, zelo dober ier se glede slruktu-re približuje slavonskemu hrastu. Največje povpraševanje in izvoz je bil v hrastovih neobrobljenih plohih debelejših dimenzij. Za to vrsto blaga je bila največja konzumentinja italijanska državna železnica. V drugi vrsti so se izvažale hrastove podnice (43 in 53 mm). Cena v podnicah je nekoliko popustila, ker so na meslo hrastovih podnic stopile mecesnove, katerih trpežnosl ne zaostaja za hrastom. Velika je bila tudi produkcija hrastovih friz, opozorili pa moramo na tem mesfu, da je izdelava leh friz zelo pomanjkljiva, kar porazno
tipliva na cene. Večinoma teh friz so pokupile domače tvornice za parkete, ki so pa morale te frize izpopolnjevali še na svojih obratih. Popolnoma napačno je mišljenje, da se frizi lahko izdelujejo tudi iz slabega lesa. Za frize se je zelo zanimala Nemčija, tudi ponudene cene so bile zelo ugodne, vendar pa radi go-riomenjenih nedoslatkov v izdelavi ni prišlo do zaključkov. Hrastova drva so sicer pokupile taninske tovarne v naši državi, toda cene tega blaga so padle.
Kakor že lansko leto predvideno, je bukovina letos zares pridobila na svoji važnosti in vrednosti. Neobrobljena naravna bukovina se je v veliki meri izvažala v severno Italijo, medlem ko je bila oslroroba, paralelna, očeljena, naravna bukovina usmerjena preko Su-šaka, Reke in Trsta v Sredozemsko morje, posebno v Španijo. — Nad vse pričakovanje pa je bila zelo iskana parjena bukovina in naravno, da ni bilo mogoče zadostili vsem vprašanjem, ker so prišle iu v poštev samo večje industrije, ki so bile v stanju producirati parjeno bukovino slično oni na Hrvaškem in Bosni.
Iz gornjega razvidimo in lahko ugotovimo, da se je pri nas lesna industrija zelo lepo razvila in da smo postali našim sosednjim konkurenčnim državam, posebno pa Nemški Avstriji, glede izdelave lesa enaki, seveda je temu dejstvu odgovarjajoč tudi promet v dobro kvalificiranem lesu izdatno napredoval.
Industrija.
Nova centralna ladjedelnica. Med ministrom trgovine in industrije ter ministrom vojske in mornarice je dosežen sporazum glede gradnje naše centralne ladjedelnice, ki se zgradi v Kastelan-skein zalivu pri Splitu.
Carina.
Carinski oddelek na Bledu. Finančni minister je odredil, da se na Bledu otvo-ri oddelek carinarnice na Jesenicah. Oddelek prične svoje poslovanje dne 15. maja ter ho iuukcijoniral do 15. oktobra, lfo He sezona zaključi.
Denarstvo.
Stabilizacija rumunskega leja. Pariški tisti potrjujejo, da je bančni guverner Moreau potoval v Berlin v glavnem radi stabilizacije rumunskega leja.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Semenj v Marseille-ju se vrši letos v drugi polovici septembra. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbronice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
URADNI TEČAJI ZA MAJ.
Finančno ministrstvo je za maj dotočilo naslednje uradne tečaje: napoleon-dor 218'95, zlata turška lira 247'4, angl. fun} 277'3, dolar (USA) 56'8, kanadski dolar 56‘5, nemška marka 13'58, poljski zlali 6‘37, avstrijski šiling 8, belga 7'93, penga 9'93, 100 franc, frankov 223'65, 100 švic. frankov 1094'8, 100 italijanskih lir 299T>,	100	holandskih	goldinarjev
2290, 100 romunskih lejev 35'6, 100 bbl-garskih levov 41, 100 danskih kron 1523, 100 švedskih kron 1524‘5, 100 norveških kron 1519, 100 švicarskih pezet 952'5, 100 drahem 747, 100 češkoslovaških krcn 163‘3.
DOLOČILA NOVEGA ZAKONA O DRŽAVLJANSTVU.
Zakonodajni odbor je včeraj, v petek, ponovno razpravljal načrt določil novega zakona o državljanstvu. Pogoji za
pridobitev jugoslovenskega državljanstva določajo v končni redakciji:
Rednim polom lahko dobe državljanstvo SHS vsi inozemski državljani, če izpolnijo sledeče pogoje: 1. sami zahtevajo državljanstvo, 2. so v trenutku, ko vložijo prošnjo za državljanstvo, stari 21 let, 3. so najmanj 10 let neprestano naseljeni na jugoslovanskem ozemlju,
4.	so odpuščeni iz dosedanjega državljanstva, odnosno imajo zagotovilo odpusta, 5. so neoporečni, 6. dokažejo, da lahko vzdržujejo sebe in svojo rodbino,
7.	imajo zagotovilo kake jugoslovenske občine za sprejem v domovinsko zvezo.
Porečene žene same zase ne morejo dobiti jugoslovenskega državljanstva. Pogoj pod točko 4. odpade pri osebah, ki sedaj nimajo nobenega državljanstva in pri onih tujih državljanih, ki po zakonu dotične države ne morejo biti odpuščeni iz državljanstva in ga izgube šele potem, ko si pridobe drugo državljanstvo.
Delovni čas v trgovinah v Mariboru.
Z ozirom na ponavljajoče se neredno-sti v odpiranju in zapiranju trgovin je trgovski gremij na svojem zadnjem obenem zboru, due 28. marca t. 1. o tem predmetu ponovno slepal ter določil za razne stroke sledeči delovni čas:
1. Špecerijska stroka od 7. do 12. in od 14. do 19. ure;
2. delikatesna stroka in trgovina z bonboni od pol 8. do pol 13. in od 14. do pol 20. ure;
3. mlekarne in branjenje:
V	poletnem času od 6. do 13. in od 15. do ‘20. ure;
v zimskem času pa se zapira ob pol
20.	uri;
4. vse druge stroke, ne izvzemši one tobačne trafike, ki imajo po pretežni večini drugo blago nego monopolske izdelke, imajo odprto od pol 8. do 12. in od 14. do pol 19. ure.
Ob sobotah (ako je ta dan praznik, ob petkih) smejo biti trgovine čez opoldne odprte, vendar se mora dati te dni pomožnemu osobju najmanj eno uro opoldanskega odmora.
Ob nedeljah in praznikih je dovoljeno imeti odprto do 10. ure samo mlekarnam in onim branjevcem in trgovcem, ki prodajajo mleko in 'kruh, vendar pa nimajo pravico prodajati v tem času drugih predmetov; vse druge trgovine morajo biti zaprte, razen na praznik 0. marca, 8. septembra in 8. decembra, katere dni smejo biti vse trgovine dopoldne odprte.
Trgovine' z delikatesami in bonboni imajo torej od sedaj naprej čez teden odprto le do pol 20. ure, ob nedeljah in
praznikih pa morajo biti ves dan zaprte.
Tobakarne, ki imajo v svojih lokalih poleg tobačnih izdelkov, kadilnih priprav in razglednic tudi druge predmete, kakor papir, galanterijo, milo, parfume itd., se bavijo torej v pretežni večini s prodajo trgovskih predmetov, morajo radi tega zapirati svoje lokale tako, kakor trgovine, navedene pod točko 4, ker je to njihov glavni zaslužek. Ako pa hočejo trafikanti prodajati tobačne izdelke čez navedeni delovni čas, imajo svoje lokale ločiti tako, da bodo imeli za tobak in druge tobačne pritikline, kakor papirčke, vžigalice itd. poseben lokal, kjer bodo prodajali samo navedene mo-nopolske izdelke. Tobakarne so imele tudi do sedaj prepovedano prodajati trgovske predmete čez določen čas, a se tega reda niso držale; zato se je storil sedaj ta sklep.
Obrtna oblast je s svojim odlokom z dne 23. aprila t. 1., št. 8978/101/28 zgo-rajšnji delovni čas v polnem obsegu potrdila ter stopi z današnjim dnem v veljavo.
Opozarjamo torej, da se vsi člani gre-mija tega delovnega časa v svojih trgovinah strogo držijo, ker bi se jih sicer po § 24, točke 3 gremijalnih pravil moralo občutno kaznovati, katera kazen se v slučaju, da jo član ne bi plačal, oblastnim potom izterja.
Pomočniški odbor gremija in policijski komisarijat imata nalogo, da se vsak tozadeven prestopek takoj prijavi gremiju.
Za trgovski gremij v Mariboru: Predsednik: V. Weixl, 1. r.
RAZNO.
Mosetizh Josip: Uslužbenski davek. —
Po zakonu o neposrednih davkih z dne
8.	februarja 1928. Priredil Josip Mosetizh, finančni svetnik. V Ljubljani 1928. Strani 79 in tabele. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 18-—■, s poštnino Din 20’—. — Sl. aprilom stopi v veljavo novi Uslužbenski davek, katerega plačevanje se bistveno razlikuje od dosedanjega načina obdačbe teh dohodkov. Finančni svetnik Jos. Mosetizh je izdal tedaj knjižico, ki obsega nove zakonske določbe, pravilnik in vse izvršilne predpise ter tolmačenje posameznih zakonskih določb. Na posameznih primerih, ki so v knjižici izvedeni, je pojasnjeno kako se izračunava novi davek. Knjigi so pridejane tudi tabele z davčnima lestvicama ter obrazci za napoved davka. Knjiga bo gotovo dobrodošla vsem prizadetim krogom.
Pospeševanje induslrije v Italiji. V svrho pospešitve razvoja industrije v Italiji je bil z ukrepom vlade dne 1. maja t. 1. dovoljen začasen uvoz cele vrste surovin in izdelkov, ki so potrebni italijanski industriji. Finančni minisler je pooblaščen, da izda pravilnik o izvajanju omenjenega ukrepa.
Spominjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur v Ljubljani« in darujte po svojih močeh!
VELETRGOVINA
koioniialne in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
ZALOGA jveie pražene kave, mletih dilav in rudninske vode.
Tolna ln so IMm Zahtevajta
mn
Ivan Hribar:
68
Moji spomini.
Aškerc mi je res bil ves čas ginljivo hvaležen, kar pričajo posvetila, ki mi jih je lastnoročno napisaval •na svoje pesniške proizvode. Tako mi je na knjigo >Akropolis in Piramide« napisal posvetilo: »Svojemu edinemu in pravemu prijatelju Ivanu Hribarju.« na knjigo »Pesnitve«: »Svojemu največjemu dobrotniku.<, na knjigo »Nove poezije«: »Ivanu Hribarju v znamenje hvaležnosti in v prijateljski spomin.« Še bolj pa o tem Priča njegovo pismo z dne 15. julija 1908. leta, ki se glasi:
»Velecenjeni gospod župan!
Danes je deset let, odkar bivam v mestni službi v Ljubljani.
Ko bi ne bilo Tebe, bi jaz hiral duševno kje v štajerskih hribih in vzdihoval pod jarmom rimskega despotizma.
Tvoja zasluga je, da sem svoboden že deset let, Ivo ja zasluga, da smem pisati po svoji glavi ter se kre-tati svobodno po svetu kot popolen človek.
Ne spavam na magistratu kakor se mojim1 in Tvojim sovražnikom po glavi blodi. Arhiv je sedaj dostopen raziskovalcem. Izpolnjujem svojo dolžnost — toda, če sem mogel v teh desetih letih tudi na literarnem polju kaj nažeti, zahvaliti se ima naša literatura samo zopet Tebi.
Zato dovoli, da se Te danes posebno spominjam ter Ti pošiljam v zlato Prago svojo srčno zahvalo za osvoboditev iz sužnosti in za vso Tvojo dosedanjo velikodušno, kavalirsko naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem in z lepim pozdravom udani
Aškerc.
P. S.: Kakor čitam v časnikih, naših Ln nasprotnih,
utegne imeti Vaš kongres pozitivnih uspehov in vidnih dobrih posledic za nas vse. Fiat! Živio! A.«
Ko sem leta 1910. hudo obolel in sem se zdravil v Cerkljah, pisal mi je Aškerc v svoji skrbi za moje zdravje pismo, v katerenn me kot svojega dragega, edinega prijatelja prosi, naj mu, ker mu po Ljubljani razširjene govorice o moji bolezni ne dajo mirnega tre-notka, dam sporočiti, kako mi je. Ko sem mu na to pismo, da-si s težavo, a vendarle lastnoročno napisal razglednico, hodil je, kakor se mi je kasneje pravilo, po magistratnih uradih veselega obraza od uradnika do uradnika ter je kazal razglednico, češ, da sem jo sam pisal in da morda vendar le okrevam.
Kakor sem že omenil, čutil je Aškerc, da ga nekateri magistratni uradniki nekako pisano gledajo. Kako prav je imel, pokazal je dogodek povodom posvetovanja magistratnih uradnikov glede spominske knjige, ki jo je občinski svet sklenil izdati. Ob tej priliki vprašal sem, kdo izmed njih bi imel največ časa za urednika tej knjigi. In z neko neprevidno hlastjo oglasi se zaslužen magistratni uradnik: »Aškerc!«. To je Aškerca, ki je bil tudi navzoč, očividno spravilo v veliko zadrego in mu je, kakor sem kasneje videl, pustilo tudi želo v srcu. Jaz pa sem mučni ta prizor končal z besedami: »Gospoda, Aškerčevega dela ne smete soditi tako, kakor delo ostalih magistratnih uradnikov!« Proti uradniku, o katerem vem, da je to sporočil na pravi naslov, pa sem kasneje pripomnil, da Aškerc ob svojem prostem času na dan za slovenski narod in za človeštvo več stori, kakor marsikak magistratni uradnik med uradnimi urami celo svoje življenje.
Simon Gregorčič in Anton Aškerc, s katerima obema so me vezale prijateljske vezi, bila sta si literarna antagonista in v poslednjem času nista med seboj občevala. Do tega je prišlo, ker je Aškerc kot urednik »Ljubljanskega Zvona« Gregorčiču iz neke pesmi sa-molastno črtal besedico »li«. To mi je bilo znano. Zato sem nekoč, ko me je Gregorčič v Ljubljani obiskal, in
je bil pri meni v pisarni, brez vednosti njegove pozvonil Aškercu, kar mu je bilo znamenje, da imam nekaj uradnega z njim govoriti. Ko stopi v mojo pisarno, obstane začuden pri vratih ter pogleduje sedaj mene sedaj Gregorčiča. Tudi Gregorčič pride v zadrego. Smeje se rečem Aškrcu, naj le pride bliže, da se vsaj prepriča, da Gregorčič ni tako strašan, kakor se mu zdi in da tudi leta pride glede njega do istega spoznanja. Uboga me, posedi nekaj časa pri nama ter se z Gregorčičem tudi pomenkuje; a videl sem takoj, da le bolj prisiljeno in da se ne more iznebiti svojega nerazpoloženja do tovariša pesnika. Tudi Gregorčič je ostal mrzel.
Sicer sta oba ta dva velika moža bila neznansko občutljiva; vendar je Aškerc Gregorčiča v tem daleč prekašal. On je bil — kakor se pravi — nataknjen. Najznačilnejši za to je ta-le dogodek. Neko soboto ob velikih počitnicah me obišče v Cerkljah. Prav všeč mu je tam bilo in okolice kar prehvaliti ni mogel. Med večernim zvonenjem je pa postajal nemiren. Preveč mu ga je bilo in preglasno se mu je zdelo. — Drugo jutro mi pa še pred zajterkom izjavi: »Prijatelj, tu ne ostanem več; prehudo papeško artiljerijo imate!« Ponoči ob treh so namreč pol ure pritrkavali, potem pa vsako uro z velikim zvonom naznanjali. Ob tri četrt na šest se je začelo zopet pritrkavanje. Takega in tolikošnega donenja nevajen, vstal je čisto utrujen in seveda nevoljen iz postelje. Nič ni pomagalo vse moje prigovarjanje. Takoj po zajterku sem ga moral dati peljati v Ljubljano nazaj.
Pa tudi po svojih temperamentih bila sta si popolnoma različna. Gregorčič je bil vesele narave. Ljubil je dovtip in šale. Njemu je bil smeh zabela življenja. Zato je v veseli družbi postal ne le vesel, temveč nekam razposajen in je rad zbijat šale, iz katerih so mnogokrat švignile žarke iskrice njegovega duha. — Aškerc pa je bil skrajno resen. Vesel smeh na njegovem licu je bilo nekaj silno redkega. Pač pa so s? mu semtertje zategnile Ustnice v sarkastičen nasmeh.
(Dalje prihodnjič.)
ZA UVEDBO STALNIH CEN V ITALIJI.
Italijansko gospodarsko ministrstvo ■amerava v bližnji bodočnosti sporazumno z osrednjim inedsindikalnim odborom posvetiti posebno pozornost ureditvi prodajanja neobhodno potrebnih življenskih potrebščin in rešitvi raznih drugih vprašanj, kakor sta vprašanji cene kruha in stalnih cen za živi jenske potrebščine sploh. Ministrstvo je poslalo pokrajinskim medsindikalnim odborom posebne okrožnice, v katerih je obrazložen program ministrstva glede določanja osnovnih cen, zlasti pa cen kruhu. V posebni okrožnici je bilo prefektom naročeno, naj sledijo z naj-večjo pažnjo gibanju cen žita in kruha v poedinih pokrajinah. V ministrstvu se proučujejo načrti ukrepov, s katerimi bi se dalo doseči znižanje cen in sicer, potom mehanizacije pečenja kruha in spremembe obstoječe delovne pogodbe med pekovskimi mojstri in delavci. Glede načela o stalnih cenah je Osrednji
medsindikalni odbor na svojem poslednjem sestanku sklenil, da se morajo uvesti po vsej državi in vseh pokrajinah stalne cene. Državni podtajnik je dobil nalog, da lo vprašanje prouči in pripravi ukrepe, ki naj bi se izdali v tem pogledu.
TRŽNA POROČILA.
Živinski mesečni sejem v Ljubljani.
Prvi mesečni sejem v maju v Ljubljani je bil kljub slabemu vremenu živahen, zlasti promet s prašički za rejo. Prignanih je bilo 265 konj, 31 krav, 6 telet in 711 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 34 konj, 32 volov, 19 krav, 5 telet in 628 prašičkov m rejo. Cene volom so porastle za 1 ‘50 Din du so bile sledeče: Izredno lepi voli 11 Din kg žive teže, voli I. 10-50 (preje 9), II. 9'50 (preje 8), III. 8 50 (preje 7‘50), krave debele 5 do 6, krave klobasarice 3 do 4'50 (preje 3 do 4). Prašički za rejo po velikosti in sta-
rosti od 200 do 300 Din in naprej. Konji po starosti in veli kositi 3000 do 5000 Din.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava pisarniškega, iiskarniškega in knjigoveškega inaterijala. Direkcija pošle in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo potrebščin za pomožni urad, tiskarno in knjigoveznico. Dražba bo dne 11. junija 1928 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti naj-kesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpo-gledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. maja t. I. ponudbe "lede dobave 1 mazilile stiskalke za lokomotive. — Rok za vlaganje.ponudb za dobavo transportne-
ga pasu Direkciji državnega rudnika r Kaknju, Id je bil določen za 10. maja 1.1.,. je podaljšan do 24. maja t. 1. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev za obdelovanje pragov; dne 19. maja 1.1. glede dobave gramoza; dne 21. maja 1.1. pa glede dobave hrastovega gradbenega lesa. — Dne 20. maja t. I. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave 700 metrov črnega satina za mornarske čepice; dne
21.	maja t. 1. glede dobave cevi in armatur za vodovod. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v
Ljubljani interesentom na vpogled! _________
Dne 21. maja t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic, saobračajno - ko-mercijelno odelenje v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznih tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju).
Vnovčevalnica
FR. KOLENC -LJUBLJANA
• Tvornica metnih izdelkov in konzerv -Samo na debelof Zahtevajte cenik!
Telefon itev. 2164.	Brzojavi:	Vnovčevalnica.
Brzojavi: Krispercolonlalo Ljubljana. - Telefon itev. 2263..
I
Ljubljana. 6^t96^asxgg^
Ustnika: ALOJZI) LILLEG in JOS.VERLIČ. Veletrgovina koloni] alne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
^\NOC£f
w	tovarna	W
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi naJfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino najjmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo 1
VELETRGOVIMA 1
A. ŠARABON
v Ljubljani
priporoia
Špecerijsko blago
raznovrstno Sganje, moko in deSetae pridatke. • Raznovrstno
| RUDNINSKO VODO |
Lastna praiarna za
I	kavo in mlin za dlSave
I	z električnim obratom.
Ceniki na razpolago I
i r
Trajno in koristno, primerno darilo so
šivalni stroji in kolesa
mamke
»GRITZNER« in »ADLER«
v raznih opremah. — Edino le pri
Josip Petelincii, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Tudi na obroke. — Večletna garancija. — Pouk v vezenjn brezplačen.
*	SALDA - KONTE *
ŠTRACE - JOURNALK ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE 0DJEMADNE KNJIŽICE
RISALNE BLOKE ITD.
nudi po izredno nizkih cenuh
11.1.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA G
II. nadstropje.
Malinovec
zajamčeno pristne. Izborne kakovosti, izdelan samo Iz pravili gorskih malin, kakor tudi neoslajen MALINOV SOK (Succus), prodafa v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
ALKO«
LJUBLJANA, KollzeJ.
S3	**
družba z o. z.
T
OVARNA PERILA RIGLAV, LJUBLJANA
Kolodvorska uiica št. 8, nasproti hotela Štrukeli
priporoča veliko izbiro moikega perila po konkurenlnU* cenah. — Izdeluje se tudi po naročilu. ‘y
Trgovci, lila!# i .Ml listi" !
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena leta 1889.
Telefon štev. 2016.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)	Postni ček 10.633.
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi. v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
Jamstvo ul vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje polog lastnega hranilnienega premoženja še mesto Ljubljana
*	vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njoj sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkven, in obeme občinski den •
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
yeni/| in ljubuana
§a» 1% i\t«J	GREGORČIČEVA 23
trg., inp. p. p.	»r&iž
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Tr*ov.ko-indu»tri»*ko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in Uskarja: A. SEVER, Ljubljana.