'""t^*"" Leto X, Si. 33 Raroteina en»*» meeetno 26 Dia. sa inoxemetvo 40 Diu__ Dndiiii'ti Uihljana, Knaflova ulica 6- Telefon 4t 3122. 8128. 8124 8125 ia 3126 Baribor: Aleksandrova ceeta 18 Telef iL 440. Celje: Kocencro oliea i Telefon iL 190. ftokopraf m »rm^Aje. _Offlant po »rihi _ Ljubljana, pelek 8. februarja 1929 Сапа 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko IJpravaiStv«: Ljubljana. Freier nova ulica 64. Telefon «t 3122. 3123, 8124. 8125 te 3126 Inseratni addelek: Ljubljana. Preier-nova alica 4 Telefon К 2492 Podrninie» Maribor: Aleksandrova e» «ta 13 Tftlefoo »t 455 Pedminira Celje. Koceuov» ulica X Telefon U 190 Ba£unJ pri poŠt бек ca vodih: Ljubljana »t lj.842. Praha čialo 78.ItiO; Wiea Nr. 105.24L LJubljana, 7. februarja. Ako v zadnjem trenutku ne nastopijo nenadne ovire, bo te dni v Moskvi podpisan protivojni pakt med Poljsko. Rumunijo in sovjetsko Rusijo. S tem bi se sovjetska diplomatska akcija uspešno zaključila, kar je gotovo presenetljiv uspeh. Saj sprva ni bilo videti, da bo na obeh straneh toliko konci ijantnosti in dobre volje, da bi bi'o mogoče у tako kratkem času zakljuc ti pogajanja. Na polisko vlado je napravila najboljši vtis sovjetska izjava, da v principu sicer ni zato. da KeMoggov pakt podpišejo skupno vse države, tedai ra^en Po'jske in Rumunije tudi vse ba'tiske države, da pa je pripravljena spre'er tudi v tem pogledu poljsko tezo. ako v Varšavi vztraiaio na n'ei: pros-la je celo polisko vlado, nai posreduje v tem pogledu. Sedai so tudi poljski aip.o-mat-je pospešili priprave in stojimo tik pred podpisom Dakta. . Za Polisko bo pogodbo podp-sa' men moskovski poslanik Patek doc m mo-dalitete o podpisu s strani Rumunije se niso znane ker Rumunija sploh nima svojega zastopstva v Moskvi. Ah v načelu se zdi stvar urejena tudi na tej strani. Sovjetska vlada ie izjavila, da smatra pakt za kolektivno pogodbo in na osnovi tega je pač nevažno. ali se podpis zares izvrši istočasno. V Bukarešti so zelo zadovoljni nad moskovsko izjavo, da sovjetska Rusija bes-arabskega problema ne nrsli reševati z orožjem in da je v tem smislu razumeti podpis pakta med Rumunijo in Rusijo. Sovjetska vlada je sicer že svojčas podala tako izjavo, toda gotovo gre sedanji izjavi mnogo več.ii pomen, ker je združena s slovesno pogodbo in ima zares oficijelni značaj. Zato ie razumljivo. da je zavladalo v Bukarešti splošno zadovoljstvo in da proti podpisu vzhodnega pakta tudi s te strani ne more biti več zadržkov. Baltiške države še niso dale dovolj določnih izjav. Poroča se. da se med zastopniki Latvije. Estije in Finske ravno sedaj vršijo pogajanja glede sopod-pisa. Ker je znano, da je bila tudi že ja baltiških republik, da se pakt podpiše kolektivno, pač ne more biti dvoma o tem. kako' se bodo odločile. Litva pa je itak dobila oficijelno povabilo Litvino-■ va in ker vladajo rned kovensko in moskovsko vlado dobri odnošaji ter med njima ni stvarnih nasprotij, sledi iz tega. da se tudi Litva pridruži podpisnikom pakta. Situacija je tedaj, da postaja vzhodnoevropski Kelloggov pakt resnica. Ako ne nastopijo v zadnjem trenutku dogodki, ki bi bistveno spremenili sedanje razpoloženje, prične pakt s poljskim in morda tudi rumunskkn podpisom stopati v življenje. S tem se je pokazalo, da je bila skep-sa glede uspeha sovjetskega predloga neutemeljena. Skeptiki seveda niso mogli računati s toliko koncilijantnostjo na -uski strani. S tem se seveda spremeni tudi kriterij za presojo ruskega koraka. Komentarji evropskih časopisov, tudi poljskih, so računa'i, da gre Rusiji pri predlogu za drugačne svrhe. ne pa za pakt sam. Nekateri so mislili, da ima sovjetska vlada pred očmi rusko publiko. ki ji hoče pokozati svojo veliko miroljubnost in s tem učinkovati propagandno. Prav tako so menili, da hoče vplivati na inozemsko delavstvo, osobi-to na Poljskem, ki naj se mu znova demonstrira, kako samo kapitalistične države vztraiajo na vojnih pripravah in vojni politiki ter onemogočtreio Moskvi izvesti miroljubni program. Še drugi so menili, da hoče Rusiia pokazati velesilam, osobito Ameriki, da ii je zares za mir v nameri, da se ji posreči izboljšati šanse za inozemsko finančno posojilo. Pogoji za točnost navedenih komentarjev so se z ugodnim zaključkom pogajanj o paktu precej soremenili Predvsem se je sovjetski vladi zares posrečilo dokazati miroljubnost, zakai te ii po toliki koncilijantnosti res ni mogoče odrekati. Nadaljnje ozadie sovjetske akcije je 5e vedno zelo težko pregledati Ali gre predvsem za ugoden vtis naoram kapitalističnim velesi'am zaradi fnančne pomoči, ali gre tudi za razoroževalno akcijo, ki se da logično izvajati iz pro-tivojnega pakta, to bo pokazal nadaljnji razp'et dogodkov._ Kraljevo bivanje v Zagrebu Zagreb, 7. februarja č Povodo-m ve-sti. da prispe Nj. Vel. kralj s kraljico in vso kraljevsko obitelio za dali časa v Zagreb, objavljajo listi še tele podrobnosti : »Po informacijah zagrebškega župana dr Srkulja in po niegovjh impresijah bi imel priti v Zagreb Ni. Vel. krali s kraljico in z vso kraljevsko obiteHo. ki bi in snremliala številna dvorska suita. Kralj bi bival s svojo obiteljo dalie ča*a v Zagrebu. Ker pa so za tako bivanje sedanji banski dvorci premaih-ni. bo skuša! župan dr Srkulj t>oiskati večii dvorec, ki bi bil stavljen kralju Aleksandru, njegovi obitelji in suiti r.a razpolago.« Važni koraki k zbližan ju z Bolgarijo Dosežen sporazum o ukinjenju mejne zapore - Upanje na lepše razmerje med obema bratskima državama Beograd, 7. februarja p. Kakor srno že poročali, je dobil naš poslanik v Sofiji oovodom svojega zadnjega bivanja v Beogradu instru'kciie za poga;anra glede l.''kvidaciie mejne zapore med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poslanik Neš:č je v smislu teh navodil včerai obvestil bolgarsko vlado o pogojih, pod katerimi bi bla naša država pripravljena ukiniti zaporo meje, ki je bila odrejena leta 1927 po umoru generala Kovačevi-ča v S tipu jn pravnega referenta Preli-ča v Skopi ju. Ker je bolgarska vlada pristala na stavljene pogoje, ie bila zapora meje z današnjim dnem ukinjena. Zunanje ministrstvo je izdalo o tem danes opoldne naslednje poročlo: »Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič ie včerai obiskal bolgarskega ministra zunanjih de! Burova in ga obvestil, da je vlada kraljevine SHS izdala obmejnim oblastem potrebna navodila o tem, da se z današnjim dnem ukinejo varnostni ukrepi na meji in se tako olajša redni promet potnikov, kakor tudi kre-tanje dvolastnikov. Še ia mesec se sestane v Pirotu mešana komisija, ki bo proučila in predložila obema vladama vse potrebne ukrepe za uvedbo normalnega prometa. Komisija bo nadalje proučila možnost postav tve stalnega mešanega organa, komisije aii komisarja, ki naj avtomatično odloča v vseh primerih eventualnih incidentov ali njegovih težkoč v pogledu obmejnega miru in rednega prometa. V smislu že prej doseženega sporazuma obstoja na obeh straneh pripravljenost, da se v najkrajšem času sestanejo v Sofiji delegati, ki naj prično pngaiania za dosego trgovinske pogodbe.« Notranje ministrstvo in vojno ministrstvo je istočasno izdalo podrejenim organom vsa potrebna navodila za izvedbo tega sporazuma. B&ograjsfkii tisk obširno razpravlja o ukinitvi mejne zapore in poudarja važnost tega koraka za nadaljni razvoj naših odnošajev do Bolgarije. »Pravda« piše: »Zopetna otvoritev meje se lahko smatra za dokaz, da se dela z naše strani z vsemi sredstvi na izboljšanju obstoječih odnošajev do Bolgarije. Bližamo se fazi prijateljskega sporazuma in rešitvi vseh sj>orn:h vprašanj. Naša :skrena želja je. da bi se ne zgodilo n> česar več, kar bi moglo poslabšati od-nošaje med Beogradom in Sofijo.« Po vesteh iz Sofije tudi bolgarski tisk iskreno pozdravlja korak naše vlade in izraža željo po prijatelskem in bratskem sporazumu. Končna likvidacija spora je poverjena mešan-' komisiji, v kateri so jugoslovenski in bolgarski oficirji. Ta komisija bo ukrenila vse Dotrebno. da se mir na meji ne bo več kršil. Z naše strani pa je bila izražena želja, naj bi bolgarska vlada ukitvia obsedno stanje v obmejnih pokrajinah. to ie v okrožju Petriča in Čustendorki. Obenem se zatrjuje, da so se začele že tudi priprave za jugo-slovensko-boOgarska trgovinska pogajanja. Češkoslovaški strokovnjak prevzame vodstvo naše finančne reforme Kraljev poziv bivšemu češkoslovaškemu fin. ministru prof. dr. Karlu Englišu Вгавау^7. februarja h. Današnji pra-ŠkJ listi objavljajo senzacijonalno vest, da je prejel bivši češkoslovaški finančni minister, profesor gospodarskih ved na univerzi v Brnu, dr. Kari Engliš, preko jugoslovenskega poslaništva v Pragi od jugoslovenskega kralja Aleksandra poziv, naj prevzame kot finančni strokov-njak vodstvo reforme jugoslovenske davčne, proračunske in celokupne go- spodarske politike, ki jo namerava izvesti v|ada v zvezi z gospodarsko in finančno konsolidacijo države. Dr. En-gliš je baje to laskavo vabilo sprejel in odpotuje že prihodnje dni v Jugoslavijo. Dr. Engliš je nocoj izjavil vašemu dopisniku, da je privatm> sicer že obveščen o takem pozivu, da pa mu oficijelno doslej ni še ničesar znanega. Napovedujejo nam nov val ostrega mraza Prognoza beograjske meteorološke postaje — Volkovi na Ko- sovem polju — Promet na liški progi zaradi novega snega še ni mogoč — Beda v Sarajevu Beograd, 7. februarja, p. Po napovedi beograjske meteorološke postaje je pričakovati v prihodnjih dneh v nas! državi nov va! mrazu. Dočim ie mraz v zapadnih delih države že pojenjaj traja v južno-vzhodnem delu dalje. Meja gre nekako v zračni črti Sarajevo-Beograd, Meteorološka postaja smatra, da je bsš popuščanje mrazu v zapadnem deiu države zanesliiv znak. da se bliža nov mrzli val. To napoved napoveduje tudi dunajska vremenska posta a. ki poroča. da prihaja s severa nov val mrazu. Po vesteh iz Prištine so se tam pojavile cele tolps volkov, ki napadtjo zlasti naselbine ko'onistov. V selu Pa-rabovsko je tolpa volkov vdrla v h ev nekega seljaka in mu poklala v eni noči 60 koz. Volkovi prihajajo v vasi pri belem dnevu in jih morejo pregnati le z orožjem. Prirejeno je bilo že več lovov, vendar pa prihajajo s planin vedno nove tolpe. Prebivalstvo je zato zaprosilo za vojaško pomoč. Zagreb, 7. februarja n. Z današnjim dnem bi se imel zopet otvoriti redim promet na liškj progi. Ker pa je v nekaterih kra/ih, zlasti v Ogulinu, P!a-škem in Blatnu začelo ponoči znova snežiti in je proga zopet zamedena s snegom, je bila otvoritev prometa od-godena. Sarajevo. 7. februarja п. V Bosni je zavladala radi dolgotrajnega mraza in prekinjenih zvez velika beda. Ker je tekom zadnjih tednov izostal vsak dovoz živil, se je pojavila v nekaterih krai'h lakota. V Sarajevu gladuje nad 1600 rodbin s preko 4000 člani. Mestna občina je sedaj organi-ZTala akci}o, da priskoči tem revežem na pomoč. Novi mrzli val prihaja iz Rusije V vseh državah snežni viharji in leden mraz — Moskva ima rekord s 40 stopinjami pod ničlo Moskva. 7. februarja s. Včeraj je bi! tu. kaj najmrzleši dan letošnje zime. Termometer je kazal 40 stopinj pod ničlo. Perlln. 7. februarja s. Na vso Nemčijo je oritisnil nov val mraza, ki izvira od tod. ker je prodrl mrzel zrak iz Rusije. Pov. prečno so merili danes v severni Nemčiji temperature od 15 do 20 stooin.j pod ničlo. Največ mraza so beležili \ Šleziii, kjer jo padla temperatura mestoma do 25 stopinj pod ničlo. Po naziranju vremenskih str o. kovnjakov trenutno ni računati, da bi se vreme omililo ali celo nastopilo južno vre. me. ker po zadniih opazovanjih ni niti od da'eč mogoče sklepati kdaj bo mraz poje-n.ial Moskva, 7. februarja (mo.) V vsei evropski Rusiji je zavladala nenavadno ostra zima. Temperatura se g'Jblje med 30 do 40 stor>in:a'mi pod ničlo. Sinoči so zabeležili v Moskvi sfipinj mraza. Sole so zaprte. Mraz valovi proti juito-zapadu m izgleda, da bo ponovno zasegel srednjo in iužnozaipa-dno Evropo. Bukarešta, 7. februarja s. V vsej Rumu-niji je zopet pritisnil hud val mraza. Posebno prizadeti so vzhodni deli države, med drugimi v prvi vrsti Besarahija- ki beleži izredno nizke temperature. V Kišinevu 1» —29 v Jašiju pa 26 stopinj pod ničlo. V Bu. karešti so merili danes opoldne 16 stopinj pod ničlo. V Dobrudži divjajo strahoviti snežni viharji. Tudi na Črnem morju so viharji zelo mečn-i. Italijanski 5000 tonski poštni paniik »Albania«. ki vrši poštno službo med Odeso in Carigradom, ie pri Kala-taru zadel na sipino. Reševalna dela so zelo otežkoče^a. Atene, 7. febr. g. Notranje minrsfrstvo dobiva brzojavke iz raznih krajev države o strašnih nevihtah. V severni Grčiji tras jaio smežni meteži dalje V nekaterih kra» jih ie sneg 4 m visok. Mnogo oseb je po* ginilo. Obenem erozi lakota, ker se prehb valstvo ni moelo pravočasno preskrbeti z živiili. V nekaterih občinab je dovoz živil pojrolnoma onemogočen. Mnogo pastirjev je v gorah odrezanih od ostalega sveta. Za omejitev ooplav Beosrad. 7 februarja d. M:nister za kmetijstvo in vode dr Fran^eS ie poslal vsem vodn'm za-dnwm o,b Donavi. Dravi m Tisi naredbo. po kateri mu morajo v гок.ч 14 dn,i predložiti načrte za prep-ečenje mnrebit-nih poplav, akn še niso bili predloženi. Zadrugam, ki ne bodo izvršile te naredte ivdo imenovani komisarji na nlihov» Danes podpišejo vzhodni mirovni pakt Rumunski pooblaščenec Davila je včeraj prispel v Moskvo - Podpis pogodbe bo presekal gordijski vozel spornih vprašanj na vzhodu Varšava, 7. februarja s. Po različnih peri-petijah so diplomatska pigajaiva med Rusijo in njenimi sosedi tolko uspela, da st-bliža podpis pogodbe, ki bo z enim mahom likvidirala ves zamotani problem vzhodnoevropskih sporov. Inicijativo za ta pakt je dala Rusija in njej ostane zasluga za to veliko mirovno delo. ki bo v enaki meri v korist Rusiji, kakor n.ien m mejašem. Romunski pooblaščenec Davila ie danes prispel v Moskvo ter se je nastanil Dri pol skem. zastopniku Patku. Nerešeno ie še vprašanje irlede sopodpisa baltskih držav, ki se mora tako urediti- da bo izgub:lo vsak značaj bilater.lnosri Podporniki bodo fuugirali kot popolnoma samostojni pogodbeniki, da se vzame pogodbi ona nota dveh. za hegemo. nijo nad baitsk:inj državami stremečih velesil. ki je med pogajanji prišla včash dt» ostrejšega izraza. Podpis protivoine pogodbe dokazuie. da so na Vzhodu siti sporov in je nastopilo utruien.ie, čegar posledica Je uvidevna spravliivost Moskva, 7 februaria g. Danes popoldne je dospe! rumunski poslanik v Varšavi Пэ-vila v spremstvu poslaniškega tainika Da. vitesea in poliskega legacfiskega svetnika Kobilanskega v Moskvo V petek bo podpisan posebni protokol h Kelloggovi pogodbi. Poslanik Davila se je nastanil v poljskem poslaništvu. Nemški centrum onemogoča veliko koalicijo Kompromisni predlog državneg binet dr. Miil ВегГп, 7. februarja r. Državni kan-celar dr. Müller je predlagal v sporazumu z ministri socialdemokratske stranke kompromisno reš tev vladne krize po kateri bi prevzel justično ministrstvo poslanec cen. truma dr. Boll , in bi bile sprejete zahteve nemSke ljudske stranke po dveh ministrskih sedežih v pruski vladi. Nato pa bi prevzel naknadno še dr. Wirth ministrstvo za zasedeno ozemlje. Kompromis-tf predlog ie vodstvo ceniruma odklonilo, češ da pomenja Poslabšanje njegovih pre;šniih predlogov Enako je odklonilo tudi istočasno preesno-vo državne in pruske vlade v smislu predloga nemške ljudske stranke. Berlin. 7. februarja. Z ostavko prometnega ministra Guerarda se je položaj vlade še poslabšal, vendar vlada ne bo demisijo-nirala. Da !,i bo prometno ministrstvo zasedeno po kaki drugi osebi, zaenkrat še ni znano, ker se domneva, da pogajanja 7.3 ustvarjenje velike koalicije še niso definitivno prekinjena, in da se bodo nadalievala v bližnjem razdobju. Centrum se umika v rezervo, vendar pa hoče tudi v nadalje stvarno delati Na vsak način pa si je ohra. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo A trne, 7. febr. g. Pozornost atenskih po» litičnih krogov je danes obrnjena na pred» loge Jugoslavije glede prijateljske pogod* be, o katerih so se tekom včerajšnjega in današnjega dneva vršile številne konferen« ce in posvetovanja v političnem uradu zu« nanjega urada. Venizclos je označil jugo* Slovenske predloge za zelo ugodne. Ker se senat še ni konstituiral in tudi parlament farnega odbora še ni bilo mogoče sklicati, je povabil ministrski predsednik Venizeloe danes popoldne vse šefe strank, ki so za» stoj>ane v -parlamentu v zunanje minisfT» stvo na posebno posvetovanje, da se po« novno prouči rova situacija, ki je nastala vsled predložitve jugoslovenskih protipred* logov. O vsebini note se čuva najstrožja tajnost. Atene. 7. februarja, p. Semkaj je prispel tajnik bPograjRkega poslanika Polibroniade-sa, Argiroj:olos, ki «e izročil grški vladi poročilo o grško - jugoslovenskih pogajanjih v Beogradu. Arg-iropolos je bil takoj po prihodu sprejet od ministra zunanjih del Kara-panosa. V poročilu je tudi točen referat razgovorov in pogajanj, ki jtih je imel grški poslanik v Beogradu Polihroniadas s predsednikom vlade generalom živkovičem in r zastopnikom ministra zunanjih del dr. Kuma-nudijem. Tekom današnjega fine se sestane v Atenah parlamentarna komisija za zuna-n'e zadeve, ci.ie člani so vsi šefi strank. Komisija se bo bavila z referatom o gršl^J-ju-goslovenskih pogajanjih v Beogradu ter o grško - italijanskem paktu prijateljstva, ki stopi te dni v veljavo. Tajnik Argiropolos se vrne v Beograd, čim sprejme nove in-strukeije za grškega poslanika v Beogradu. Slovaški klerikalci ostanejo v vladi Prage. 7. Febr. h. Danes je sprejel mini» strski predsednik Udržal voditelja slov a < ške ljudske stranke Andreja Hlitiko ter z njim razpravljal več časa. Ta konferenca je prvi razgovor z voditelji koalicijskih strank, ki jo je imel ministrski predsednik Udržal Hlinka je bil v ta namen posebej povabljen v Prago. Nato se je Hlinka po» svetoval z ministrom slovaške ljudske stranke dr. Trsom. Po časopisnih vesteh hoče dobiti slovaška ljudska stranka pri morebitni rekonstrukciji vlad" še eno iz» med važnejš:h ministrstev. Zdi se torej, da je s tem določena politična smer strfn» ke za bodočnost in potrjena njena volja, da hoče sodelovati z vlado. Prvi sestanek reparacijskega odbora Pariz. 7. februnrja. (be.) V soboto priredi guverner francoske Narodne banke Morenu bnnket, na katerega so povabljeni vsi člani odbora strokovnjakov za reoaracije. Го bo nrvi stik delegacij repsirariiskega odbora. Ni še gotovo, da li odpotuje Parker Gilbert, ki je okreval od hripe. pred рода jan ;d za rešitev reparacijskega vprašanja v Berlin. 1 kancelarja odklonjen — Ka-lerja ostane nil pri tem popolnoma proste roke. Predsednik Hindenburg je že pred nekaj dnevi izjavil, da ne bi žeiel izbruha vladne krize zaradi eventualnega odstopa ministra Guerarda, ker se nahaja Nemčija ravno pred otvoritvijo posvetovanj strokovnjakov v Parizu Berlin. 7. februarja s. Državni predsednik Hindenburg ie sprejel ostavko držav, nega prometnega ministra Guerarda ter po. veril na predlog državnega kancelaria posle prometnega ministra poštnemu mimstru Schätzlu. dočim bo državni notranji minč-ster prevzel posle ministra za* zasedeno ozemlje. Berlin. 7. februarja, (be.) Pogajanja za sestavo velike koalicije so naletela na nepremostljive težave. Centrum je odklonil zadnji posredovalni predlog državnega kancler*. Ker je centrum zahteval, naj se takoj imenujejo v ministrstvo triie njegovi zastopniki, je državni prometni minister Guerard odstopil. Ministrske krize pa v7.be nepomirliivemn stališču centruma ne bo. ker je sooijsli;;tič-na državnozborska frakcija soglasno iz'avila, da odstop prometnega ministra von Guerarda ne bo otvoril krize državnega kabineta ir» vlade. Samozavest Primo de Rivere Madrid, 7. februarja, (lo.) Primo de Rivera je razpisal nagrado ЗООО funtov šterlingov za osebo, ki bi dokazala, da je poginila tekom zadnjih homatij le ena oseba. Nadalje primo de Rivera izjavlja, da je bilo v celem aretiranih 50 oseb. Pariz, 7. febr. Položaj v Španiji je na« vzlic vsem oficijelnim izjavam španske vi a» de še vedno zelo resen, osobito ^е je po« ostril v ognjišču poslednjega upora v Va» lenciji. Topništvo je pričelo baje ponovi:o z uporom in zasedlo ceste. Papež sprejema le malenkostno popravo meje Rim, 7. februarja, r. Pajvž je v zadnjen trenutku odklonil razširjenje sedanjega \a!i-kanskega teritorija, z izjemo malenkostne rektifikaciie sedanjih meja Vatikana, pač Pa je sorejel odškodnino, ki mu jo je [>onu-dila italijanska vlada za škodo, ki io je pretrpela Sveta stolica zaradi okupacije nonti-fikalne države. Zatrjuje s**, da bo znašala odškodnina 2 milijardi lir. ki jih bo papež porabil za misije in misi:one v inozemstvu. Papežu je uspelo sklenti z Italijo konkordat, kar pomeni, da je Italija sprejela kanonsko pravo. Doslej so moderne države odklanjale kanonsko pravo. Italija je prvi primer katoliške države, ki .ie prevzela kanonsko pravo v celoti. Vrhu tega bo Italija proglasila cerkveni zakon za polnovreden- ;n mu priznala vse pravne posledice. Na borzi se je govorilo, da ie Italija pripravljena najeti v Newyorku posojilo 50 milijonov dolarjev, ki ga rabi za izplačilo odškodnine nanožu. Rim, 7. febr. s.. Na povabilo državnega tajnika kardinala Gasparija so se zbrali danes ob pol II. dojwldne člani diplomat» skega zbora pri Vatikanu v prostorih kar» dinala Gasparija, ki jih ie obvestil o pot godbi med Vatikanom in Italijo glede ure« ditve rimskega vprašanja. Rusija poseže v afganske homatije? Pešavar. 7. februarja, (lo.) V tukajšnja, političnih krogih se vzdržujejo z vso trdo-vratnostjo vesti, da ie Rusija stavila Habibulahu ultimatum z zahtevo, da nemudoma neha z ropanjem državnega zaklada in plača 3 milijone funtov šterlingov za municijo in drugi vojni materijal, ki ga je Rusija dobavila kralju Amaculahu. Rusija izjavlja, da bo v nasprotnem primeru bombardirala Kabul. Newdelhi. 7. februaria. (lo.) Zaradi vesh", da koraka Ahmed Ali Kan na Kabul, ie nastala tamka» velika panika. Po zadnjih vesteh je bil Ahmed Ali Kan prisiljen na umii proti Jagdalaku. Komunistični poboj v Atenah Atene, 7. februarja s. Pri zborovanju v gk dališču Apollo sta se udarili dve skupini komu-nisitov г revolverji, noži in gumijevkami. 12 osel j Je bilo težko, 30 pa laMo ranjenih. Policija it MSravil» nUL Nepotrebna in škodljiva politična borba na deželi Razpisane so volitve v okrajne blagajne V uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 29. novembra 1928. je veliki župan objavil uredbo o okrajnih blagajnah v ljubljanski oblasti. Ta uredba je bila v seji 27 oktobra 1928.. navzlic najtehtnejšim pomislekom, ki jih je iznesla opozicija, od večine oblastne skupščine sprejeta, ako-ravno je v protivnosti s samim princi po rr. lokalnih samouprav, kakor je Ы1 obeležen v dotedanjih zakonih o samoupravah. Uredba je tipičen primer, kako zna zagrizeno partizanstvo pripraviti zlorabo najvažnejših javnopravnih institucij v strankarske svr-he. Z uredbo od 27. oktobra 1928 so bile dotedanje okrajne blagajne v ljubljanski oblasti preosnovane tako, da so postale in-stmment strankarske večine v deželi. Da bi se tudi v onih okrajih- kjer bi mogla opo. zicija priti do močnejšega vpliva in kontrole, zasigural neomejeni vpliv večinske stranke, si je v uredbi oblastni odbor pri-držal pravico, da po mili volti tudi sam imenuje člane okrajnih blagajn in sicer do ene tretjine celokupnega števila. Če bi to. rej nesreča nanesla, da bi v kateri okrajni blagajni dobili naprednjaki večino, je po-polnoma v rokah oblastnega odbora, da tc. večino z imenovanjem potrebnega števila klerikalnih članov spremeni v manjšino. A če bi še to ne zaleglo, potem ostane po či. IS uredbe še vedno sredstvo razpusta ii« imenovanja gerenta. Seveda se sme po be-sedilu naredbe okr. blagajna razpustiti »le iz tehtnih razlogov« — a kateri razlogi st> bili še nedavno tehtnejši od klerikalnih interesov? Po našem mnenju bi ta iamozna uredba r.ikakor ne bila smela biti razglašena, kei je bila v očitem nasprotstvu z duhom dotedanjih zakonov in je nien značaj v prvi vrsti ne stvaren, temveč čisto strankarsko-pnlitičen. Toda zgodilo se je in v decembru so se tudi že vršile volitve. A predno so se okrajne blagajne konstituirale je prišel 6. januar. Občinski odbori, katerim gre volilna pravica v okrajne blagajne. so bih' razpuščenj in seveda so tudi ugasnili mandati iz njihove sredine iz volje, rih članov okrajnih blagajn. Mesto voljenih imamo sedaj imenovane o-bčinske odbore, ki so sicer v največ slučajih identični & prejšnjimi. S tem, da se Uh ie Imenovalo, S'j ?e hotelo povdarltl. da morata tudi * občinski samoupravi zaenkrat nehati stran, ksrstvo In politika. Nesporno velja ta princip tudi za vsa druga samoupravna telesa. Sedai pa čujemo, da je odredil komisar ljubljanske oblastne samouprave ponovne volitve v okrajne blagajne, ki da morajo biti do 17. t. m. izvršene. Ta razpis je v di-Tektnem nasprotstvu z odločitvijo, da so v samoupravah volitve zaenkrat sistirane. Ako okr. blagajne (kj v ostalem še niso niti konstituirane) niso bile razpuščene odn. Iz. ročene v upravo komisarjem, je vzrok pač le v tem. ker v Beogradu za to institucijo, ki je bila tako neslišno in nevidno spoliti-zirana najbrž nikdo niti vedel ni. A to končno ni tako važno. Bistveno je, da se z razpisom volitev v okraine blagajne občutno pokvari politični mir ln da se prav po nepotrebnem Izzivalo Po deželi nova politična nasprotstva In odvisni politični boji. že nam javljajo iz raznih krajev, da so pristaši bivše SLS dobili navodila, kako naj postopalo Pri volitvah ter da so jim agitatorji zagotovili, da bo z imenovanjem članov s strani oblastnega odbora odn. komisarja zasigurana povsod klerikalna večina — skrafca stara politična pesem je zopet na dnevnem redu. To je po našem mnenju nedopustno in se protivi intencijam. ki so bile merodajne, ko se je z naidalekosež-nejšimi ukrepi ustavilo vsako strankarsko po'iticno delo in gibanje v državi. Zato se nam zdi pravilno, ako se nameravajo nekatere občine, ki nočejo, da bf znova izbruhnila strankarska voina. obrniti na notranjega ministra s prošnjo za re-meduro. _ Konference dr. Mažuraniča v Parizu Pari«. 7. februarja, p. Minister trcrovine Dr. Srebrnič imenovan za škofa v Dubrovniku Dubrovnik, 7. febr. n. Za škofa v Du» brovniiku je imenovan dosedanji škof na Krku dr. Josip Srebrnič, bivši profesor bo« goslovja v Ljubljani. Dr. Srebrnič je ro» jen v Solkanu 1. 1876., filozofske študije je dokončal na Dunaju, bogoslovje pa je štu» diiral v Berlinu. Univ. prof. Stražnicki poslanik v Buenos Airesu Beograd, 7. febr. p. Kralj je sprejel danes v avdijenci ministrskega predsednika Pe» ro Živkoviča, zastopnika zunanjega mini« stra dir. Kumanudija in vojnega ministra generala Hadžiča. Ob priliki' avdijence dr. kumanudija je kralj podpisal ukaz, s ka» terim je imenovan za poslanika v Buenos Aeiresu profesor zagrebške univerze dr. Milorad Stražnicki. Dosedanji poslanik v Buenos Airesu Ivo Grisogono je postav» ljen na razpoloženje. Reorganizacija poročevalske službe Beograd, 7. febr. r. Komisija za preuredi» tev poročevalske službe v tu in inozemstvu je že imela svoje prve seje. Pred vsem gre za to, da se ukinejo dosedanji poročeval» ski uradi pri vseh ministrstvih. Pri pred» sedništvu vlade bo ustanovljen poročeval» ski urad. Urad bo imel nalogo, da zbira podatke in informacije tako iz notranjo» sti, kakor iz inozemstva, ki bodo na razpo» lago posameznim ministrom in domačemu tisku. Ta urad bo vrhu tega obveščal jav» no mnenje v inozemstvu o načrtih naše vlade in dogodkih v naši državi ter vzdr» ževal stike z našimi atašeji pri posameznih poslaništvih. Bolezen vojvode Stepa novica Beograd. 7. februarja, p. Tz čačka poročap, da se je zdravstveno stanje vojvode Stepana Stepanoviča v minuli noči znova zelo poslabšalo Temperatura je narasla in bolnik je prebil noč zelo nemirno. Zdravniki se boje, da bi nastopila katastrofa, ker je bolnik zelo opešal. Neresnična vest o ministrstvu prometa Beograd, 7. februaria. p. Prometno ministrstvo je izdalo nocoj sledeči komunike: «Politika» z dne 5. t. m. je objavila notii-o. da ie prometno ministrstvo vsem podrejenim uradnikom izdalo na red bo, da morajo (»b nedeljah in praznikih hoditi v cerkev. List dostavlja, da se nanaša zlasti na načelnike in šefe odsekov, ki se iih bo tozadevno strogo kontroliralo. Ker ministrstvo niti kaka druga oblast ni izdala nikake take naredte, smatra ministrstvo zi svoio dolžnost, da to vest najodločneje demantira. Joe a Jovanovič o zaslugah Anglije za Jugoslavijo Beograd. 7. februarja p. Nocoj je imel v Umi- I ski univerzi v okvirju prireditev povodom bri- i tanske razstave v Beogradu bivši minister in na- ! rodni poslanec Joca Jovanovič predavanje o zaslugah Anglije za našo državo za časa svetovne vojne. Predavanja se je udeležila celokupna angleška kolonija v Beog">du. številni diplomati in predstavniki najodličnejše beograjske družbe. i Trodnevno dvorno žalovanje j Beograd, 7. februarja p. Iz maršalata dvora je bilo danes izdano sledeče obvestilo: Zaradi smrti Nj. Vel. Marije Kristire, kraljice matere Nj. Vel. kralja Španije, je N). Vel. kralj odrediil tridnevno dvorno žalovanje od dneva smrti, to je 6., 7. in 8. februarja. Nastopna avdijenca novega poljskega poslanika Beograd, 7. februarja p. Novoimenovani poslanik poljske republike na našem dvoru g. Babinsky je danes posetil ministra in maršala d'vora. Istočasno je zaprosil za avdijenco pri kralju. Kakor se izve, bo novi poljski poslanik jutri opoldne sprejet v nasto.pni avdijenci, da izroči kralju svoja akreditivna pisma. Uradne ure ministrstva pravde Beograd, 7. februarja r. Minister pravde dr. Srskič je odredil, da traja službeni čas v ministrstvu pravde od 10. fberuarja dalje od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah pa od 17. in pol do 13. in pol. Občinstvo smejo sprejemati samo načelniki in šefi oddelkov, oziroma uradniki, ki so v to pooblaščeni. Sprejemni čas traja od 10.30 do 12. ure. Poslanik Lazarevrc nevarno bolan Praga, 7. februarja. »Narodna Politika« poroča, da je dosedanji jugoslovenski poslanik v Pragi IJranko Lazarevič, ki je premeščen za fwsla-n-ika v Varšavo, že od srede januarja bolan. Zastrupil se je z vživanjem pokvarjenega mesa in je zastrupljenje prešlo v desno roko, kj je resno o,grožena. Med angleškimi rudarji opasno vre London. 7. februarja, (lo.) V Južnem Vale-su je prišlo do krvavega konflikta med policijo in brezposelnimi rudarji, ki so hoteli zabraniti 4 neorganizirancem dohod v rudnik. Na lice mesta je prispela policija, ki pa so jo rudarji napadli. Končno se je (юзге-čilo policiji razpršiti demonstrante, od katerih je bilo ranjtenih 20 oseb. Med rudarji vlada zaradi tega dogodka veliko razburjenje. Grozeče stanje v Indiji Bombay, 7. februarja, (lo.) Konflikt med Hindujci in muslimani dobiva vedno re*nej-ši značaj. Nemiri so se danes nadaljevali in razširili na ladjedelnice in severni del mesta. Položaj »e je napram včerajšnjemu dnevu zelo poslabšal. Davi so bili ubiti 4 muslimani. Zavoljio tega je bilo vojaštvo znatno ojačeno in je moralo nastopiti z orožjem, po dosedanjih poročilih je bilo ubitih 29 oseb in na stotine ranjenih. | Nesreča pri pogrebu španske kraljice - matere Madrid, 7. februarja s. Ko so oddajali častno salvo pri pogrebu kraljice maitere. se je eden izmed gledalcev preveč približal topu, tako da ga je zračni pritisk usa»-» ali kot «komisarje» in se smatra, da so občin» ski odbori ali občinske uprave le nekaki gerentski sosveti, kakor smo jih imeli po» prej večkrat po občinah, kadar so bili ob» črnski odbori razpuščeni z ukrepom uprav» nih oblasti, preden so bili izvoljeni novi odbori. To mišljenje je povsem pomotno in sloni na krivem razumevanju zakona oziroma na stari mentalitoti. ki se ne mo» re uživeti v popolnoma novo situacijo, ki je ustvarjena-s cit. zakonom in z zakoni od 6. januarja sploh. One, ki zaidejo v po» motno mnenje o gerentih. komisarjih in sosvetih, zavaja očividno dejstvo, da gl a» som čL 3 cit. «postavijo veliki župani no» ve občinske uprave», — ker so ravno va» jeni, da so doslej veliki župani postavljali gerente, komisarje itd., a prezrejo pri tem, da je g.asom cit. zakona, ki je razpustil z istim dnem vse občinske uprave v vsej dr» žavi, prenehala pravica občanov do iz v o» litve občinskih uprav in je cesirala na ve» like župane. Čl. 4. cit. tozadevno odstra» njuje vsako nejasnost z določbo, da osta» ne .vstava in pristojnost občinskih uprav še nadalje ista, kakor je določena z dose» danjimi zakoni o občinah (uredbami, šta» tuti). Beseda «sestava» se očividno nanaša na one funkcijonarje občinskega odbora, ki so določeni z zakoni, uredbami in šta» tuti, to so župan, podžupan in občinski svetovalci, ter na število občinskih odbor» nikov. Besedo «pristojnost» pa je pravilno tolmačiti tako, da ostanejo kompetence fumkcijonarjev pa tudi občinskih odborov kot takih iste, kot dosedaj. Iz tega izhaja, da ima župan vse atribute župana, toda tudi le atribute župana, ne pa polnomočje gerenta ali komisarja, in da so pridržane sklepanju in odločanju občinskega odbo» ra vse one zadeve, ki so mu pripadale po dosedaj veljavnih zakonskih predpisih. Občinski odbor ima torej votum decisi» vum in ne le votum consultativum. Res je, da je imenovanje občinskih uprav in županov po državnih oblastvih novum v zakonodaji in v javnem življenju. Ravno zato je pa treba tozadevne zakonske do» ločbe razlagati le iz vidika, da je ustvar» jen s cit. zakonodajo povsem nov položaj in brez vpliva dosedanje mentalitete, slo» neče na razmerah in zakonih, ki jih ni več. Zakonodajalec si glede pravnega značaja novih občinskih uprav ni bil prav nič na ja.snem. On izrecno distingvira med občin» skimi upravami, ki ostanejo po sestavi in pristojnosti iste in med komisarji oblast» nih samouprav (čl. 6), ki prevzamejo po» sle oblastnih skupščin in oblastnih odbo» rov. Brez dvoma so veliki župani tudi vezani imenovati ravno toliko občinskih odborni» kov, kakor je določeno z dosedanjimi za» koni, uredbami in Statuti, in ne več ter ne manj. Sicer bi določba, da ostane sestava občinskih uprav še nadalje ista, ne imela smisla. Zakonoda;alec je. točno določil, ka» tere pravice daje velikim županom. Zato ni nobene potrebe pri tolmačenju njegovih odredb dajati istim drug pomen, kakor se poda po preciznem besedilu. Mora se re» či, da so zakoni od 6. januarja kratki, to» da jasni, koncizni in razumljivi, tako da je njih razlaga neprimerno lažja, kakor pa je mogla biti glede mnogih zakonov, ki smo jih dobili v zadnjih desetih letih. Iz čl. 3 cit. sledi, da je suplirana župane.» va izvoli'tev po občinskem odboru z ime» novanjem po velikem županu. Suplirana je pa le volitev. Vse, kar je po dosedanjih zakonih, statutih itd. potrebno od volitve dalje, da zamorejo izvoljeni oziroma se» daj imenovani občinski odbori in njih funk» cijonarji tudi dejansko prevzeti svoje po» sle i.n jih veljavno reševati, se mora izvr» šiti tudi še odslej, ker določa čl. 7 cit. le, da prestanejo veljati one odredbe zakonov, Statutov itd., ki nasprotujejo temu zakonu. Ce torej predpisujejo statuti mest Celje, Maribor, Ptuj, da mora izvoljenega župa» na potrditi kralj, pač ne more biti dvoma, da je taka potrditev tudi še nadalje po» trebna, ker te odredbe v ničemer ne na» sprotujejo novemu zakonu. Iz nobene do» ločbe ne sledi, da bi se krona hotela odre» či tej svoji prerogativi, kakor tudi zato ni bilo nikakega povoda. Imenovanje po ve» likem županu suplira po jasnem besedilu zakona izvolitev v občinskem odboru, ne pa kraljeve potrditve, ki toTej ni cesirala na velike župane. Ako bi bil zakonodajalec hotel izreči tako dalekosežno določbo, bi bil to tudi izrecno povedal. Izjema bo pač veljala za Beograd, Zagreb in Ljubiiano, kjer se glasom čl. 2. cit. postavijo občin» ske uprave s kraljevim ukazom, tako da prestanejo v smislu čl. 7 veljati odredbe dosedanjih zakonov oziroma statutov, ki predpisujejo kraljevo potrditev, ker te od» redbe nasprotujejo novemu zakonu. Nadalje predpisujejo občinski redi, da imaio ob' nski predstojnik in občinski sve» tovalci ob pričetku svojega poslovanja za» obljubiti v roke predstojnika sreske oblasti ali njegovega namestniki, nred občinskim odborom zvestobo in pokornost kralju in spoštovanje zakonov ter vestno izpolnie» vanje svojih dolžnosti. Statut za mesto Ce» 1 je določa v par. 14 da ima po kraljevi potrditvi župan pred zh-in:m občl-skim odborom storiti enako cbliubo v roke ve» likega župana «li njegovega odposlanca, o čemur je sestaviti posebno listino ter jo predložiti velikemu županu. Zunanov na» mestn:k pa ima enako zaobljubo storiti pred zbranim občinskim odborom v roke župana. Podobna določila imata mestna Statuta za Mar'bor in Ptuj Tudi te od» redbe veljajo dalie, že zaradi tega ker v ničemer ne nasnmtuieio novemu zakonu fz nobene določbe zakona od 6. ianoarja 1929 se ne da «klenati, da bi potreba za» obliiibe. li ie predpisana za vsako novo občinsko upravo, sed^j odpadla. Na tem ne spremeni ni<"esar dejstva, da sta velika žtman« v S'ovenfi po večini imenovala do» sedanie žtnv»ne in obx;n.ske odh^rn.'ke Ker je stonilo namesto izvolitve no obč;n» skem odboru imenovanj« po velikem iu* panu, je slučaj presojati ravno tako, kakor če bi veljalii še isti zakoni o volitvah v občine in bi si občinski odbor izvolil iste» ga župana in na deželi tudi iste občinske svetovalce, k«.. so bili v prejšnjem občin« skem odboru. Nikdar se ni dvomilo o tem, da je vsaki novi izvolitvi morala slediti tudi nova zaprisega Si licet imamo ana» logijo pri zopetnem imenovanju odstopiv» ših vlad ali posamnih ministrov: Tudi ti morajo na novo priseči, če tudi so po od» stopu svoje posle vodili še dalje in jih še niti niso izročili, pa so zopet imenovani za isti resor. Kolikor mi je znano, so se v Sloveniji ali vsaj *v mariborski oblasti do sedaj storile pogreške, da §e na deželi ni» so izvršile nove zaobljube županov in ob» činskih svetovalcev celo tam ne, kjer so na ta mesta imenovane nove osebe (očividno pod vplivom stare mentalitete o «komisar« jih»), in da se za mesta z lastnim Statutom ni izposlovala potrditev župana po Njego» vem Veličanstvu, kateri bo -.eveda mora» la slediti prisega. Neobhodno potrebno se mi zdi, da se to popravi ali pa izposluje dopolnitev zakona v tem smislu, da pri imenovanih občinskih upravah ni treba ni» ti dosedaj predpisane potrditve po kralju, niti zaobljube. To ni zgolj formalna zahte» va, temveč bistveno meritorično vprašanje, ker je sicer ogrožena materijalna veljav« nost vseh ukrepov županov in občinskih odborov, ki bi se mogli izpodbijati pred upravnimi sodišči. Če bi to vprašanje bilo rešeno pozneje, bi to utegnila voditi do kaosa. Dejstvo, da je moTda eden ali dru. gi veliki župan nasprotnega mnenja, ne mo« re biti merodajno, ker jasnega besedila zakona ni mogoče razlagati v drugem smi« slu kot gori navedeno in je za nasprotno interpretacijo potreben nov čin zakonoda» jalca, bodisi dodatni zakon, ali pa avteni tična interpretacija, torej tudi zakon. Vst te storjene napake bi se morale popraviti čimpreje in nejasrosti odstraniti takoj, da pridejo občinske uprave do rednega dela * interesu prebivalstva in po intencijah za< konodajalca. Dokler se to ne izvrši, župa. ni ne morejo pričeti s poslovanjem, se ob« činski odbori ne morejo konstituirati, torej tudi ne voliti odsekov, ne morejo delova. ti odseki in se ne morejo vršiti seje občin» skih odborov. Dr. Ernest Kalaa Pravilnik za železniško pomožno in delavsko osobje Velika konierenca železničarjev v Zagrebu. Prometno ministrstvo je izdelalo obširen osnutek pravi 'mika. s katerim namerava končnoveliavno urediti pooža.i celokupnega železniškega pomožnega in delavskega osobja, v kolikor še ni urejen, z zakonom o državne-m prometnem osobiu. Pomožnega i/n delavskega osobja. za katero bo velia! ta pravilnik, ie v prometni službi nad 40.C00. Svoj osnutek pravilnika je razposlalo prometno min strstvo vsem delavskim zbornicam, ki so pozvale vse strokovne organizacije, naj stavijo svoje predloge. V nedeljo le bila v Zagrebu zaradi tega velika konferenca vseh strok železniškega pomožnega m delavskega osobja. Konferenca .ie temeljito proučevala osnutek pravilnika ter po ž vahni diskusij'" sklenila predlagati sle-deče elavne spremembe in dodatke: Stalnost po poteku 1 leta začasne službe, priznanje in uveljavljenje vseh odredb zakona o zaščiti delavcev, zlasti onih o osem-urniku. pravica organizacije in intervencije po delavskih zaupnikih. Zvišanje projektiranih plač za 75 % in zv'sevanje po stopnjah. tako da bi bili deavci avtomatično deležni zvišanja plač v letnih ali mesečnih rokih ter da ne bi bili deljeni na nezasluž-ne in boli zaslužne, nadalje da bi se .zagotovili 'etni odmori od enega do 10 let službe 10 dni. do 20 let službe 20 dni. po 20 letih službe pa 30 dni. Celokupnemu pomožnemu in delavskemu osobiu nai se zaiam-či pravca do vozm'h olajšav: delavcem v delavnicah in kurilnicah naj se izdata na leto po dve de'avski obleki; odpusti iz službe naj se ne vršijo in ne smatrajo kot kazen za poed nce. temveč naj se odpušča le na podlagi razsodb discip'inskih sodišč, ki bi morala biti sestavljena paritetno, pravice osebja naj ne bodo odvisne od kreditov ail potreb službe, temveč da so vse pravice sigurne in traine. S pravilnikom se namerava rešiti tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja pomožnega in delavskega osobja. Za temelj teya zavarovanja ie vzet mesečrn prispevek 70 Din za profesi.ioniste, 50 Din za po'kva-lific'rane in 40 Din za nekvalificirane delavce. Enake prispevke naj bi v pokojninski fond plačevalo tudi prometno ministrstvo. S podrobnostmi tega problema se konferenca ni mogla baviti. ker ni imela podatkov o številu železničarskih delavcev in o ni hovih službenih letih. Zaradi n;zk h plač pa je sk'enila prositi, naj se prispevek za delavce prvih 10 let zniža za 50 % jn da diferenco krije prometno ministrstvo, ker .ie ono krivo, da se to vprašanje že n- prej rešilo Za temelj delavske pokojnine je predložila konferenca za dovršeno lOletno službo za profesiioniste 5000 Din letno, za nekvalificirane deavce pa 4500 Din. Po-kojn na naj bi se zviševala do 100 % po 30-letni lažji jn po 25Ietni težki službi. Uprava pokominskoga fonda nad bo avtonomna in paritetna. Voliln- red za predstavnike fonda naj bo strogo proporcionalen г Hrtivno jn pasivno volilno pravico za vse č'ane fonda. Pokojnima za rodbino nai maša za enega člana 70 %. za 2 člana 80 za tri člane 90 %. za štir člane pa 100 % od po-koin nskega temelia samega člana. Cilede prehodnih naredb ie bila konferenca mnenia. naj se na novi pravilnik prevedejo vsi delavci ki bodo na dan. ko stopi pravilnik v veljavo, v železniški službi ter da se iim vsa leta službe priznajo za te-jneilj plače in pokomine Istotako na.i ne bo noben delavec preveden z nižio plačo, kakor mu je bila zaiamčena po dosedanjih Predpisih. Mednarodna p^m^Ha konferenca v Onatiii РеоетаД. 7. februarja, p De 14. t. m. se sestane v Oratiji mednarodna konferenca, ki bo rpzoravlinla o vranpm redu mednarodne-sra železniškega, turističnega in avtomobil skesa prometa. Na konferenci bo zastopana tudi naSa drž«va. Hmelj ski trg ?atec, 7. februarja h Na deželi Je bilo 2Каћ-no povpraševanje. V Žatcu je znašel promet okrog 70 stotov. Cene so bile 1350 do 16ftn Kč. Tritovci hmelja n edproda i od 10 dj 13 n oJ 15 ure dal t- vstopne za današnje prelsta\e v Flilnem ku u M>tica Vladimir ga darov nastopi u s t-D no ob nje govem velikem filmu 1 na grmad Milejše vreme v vsej Sloveniji Liubliana. 7. februaria Ze deset dni trajajoči mraz ie danes v Sloveniii močno odienjal. najavliajo pa nov mrzli val. ki baje pr haja iz Rusije Temperatura se skokoma bliža ničli, a tudi barometer se ie d?nes dvignil v Ljubljani za 2 mm Po nekaterih krajih Sovenije se je iwwpcratura dviicn -ia za 5° do 6° C. Po drugih mani. Objavljamo stanje termometra. kakor ie bilo davi ob 8. v raznih krajih Sloveniie. V oklepajih ie stanie Drejš-njega dne. Bohinjska Bistrica — t3 (— 14). Kranjska aora — 10 (— 10). Jesence — 12 (— 17), Tržič — 5 (— б). Kamnik — 8 (— 12). Ljubljana sl kolodvor — 9 (— 15» Celje — 4 (— 12). Brežice - 6 (— 10) Dravograd Meža — 6 (— 12). Maribor sl ko'odvor — 3 (— 2). Ljutomer — 5 (— 6) Kotoriba — 9 (— 9). Št. Janž na Dolenjskem — 5 (— 16). Novo mesto — 6 (— 12). Kočevje — 7 (— 14) in Rakek — 8 (— 14) V Sloveniji ie bilo davi pretežno oblačno. ponekod ip tudi skušal naletavat- sneg. kar ie traialo le neka' minut. Jasno ie bilo davi v Bohmish Bistrici. Kranjski gori in sploh na Gorenjskem. Železniški promet «e ie danes močno izboljšal Potnišk' in mednarodni vlak bele-žiio le manjše zamude Beograjski brzi in eksoresni vlak iz Carigrada sta A. Sobota. 9.: «Danes bomo tiči» Izven. LJUBLJANSKA OpERA Petek. 8.: Zaljubljen v tri oranže». C. Sobota. 9 ob lß.: tpri treh mladenkah». Ljudska predstava po znižanih oenah. Izven. Npdelia. 10 ob 15.: «Boecacio», op?reta. Ljudska predstava po znižanib cenah. Izven. * Л pMM ifsKO GLEDALIŠČE. Petek, 8.: Zaprto. Sobota. 9. ob 20.: «Lumpacij — vagabund» B. Kuponi. Znižane cene. Domače vesti * Kongres slovanskih fllologov v Pragi. V spomin obletnice smrti Josipa Dubrov-skcga se bode vršil v Pragi kongres slovanskih iilologov v dneh 6. do 13. oktobra 1929. Otvoritev kongresa bo v Pragi in se poleg tega pripravljajo izleti v Brno in Bratislavo. Natančnejše podatke radevolje sporoči direktno odbor I. kongresa slov. filologov v Pragi V. Brehovä uli. štev. 5 Slcxvansky seminaf. * Sprejem v naše državljanstvo. V dr. žavljanstvo naše kraljevine ie sprejet delavec Franc Pcterncl na Viču pri Ljubljani * Naša država In društvo Wagon Lits. V prometnem ministrstvu se je pričela konferenca za ponovno ueeditev razmerja med našo državo in mednarodnim društvom Wagon Lits. Konferenca je važna zaradi tega, ker se pretresa vprašanje novega razmerja, ki naj bi nastopilo med državo ln omenjenim društvom. D\s'ej je društvo spalnih vagonov uživalo v naši državi pr;. vilegije, kakršnih ni imelo v nobeni drugi državi. Prometno ministrstvo, ozirom.i generalna direkcija državnih železnic zahteva- da se bolje zaščitijo držr/ti interesi * Zahteve dobrovoljcev. Predsednik \!a de general Pera Živkovič je sprejel zastopnike dobrovoljcev, ki so naseljeni v Bana-tu. Dobrcvoljci zahtevajo, da se njihovo vprašanje definitivno reš. in da ostanejo stalno na svojih zemljiščih ter da jim država nudi pomoč, katero jI ti je obljubila. * Ugodnosti za posetnike razstave v Barceloni. Spanjolska vladi 'e obvcs':'3 našo vlado, da je ob priliki svetovne raz-stave v Barceloni dovolila 50д> popust za vizum potnih listov. * Zanimivo predavanje admirala Stan-koviča. V prostorih Sokolskega društva v Šibeniku ie admiral Stankovič predaval o zanimivi temi »Sredstva modernega brodovja v obrambi države«. Odziv meščanstva je bil ogromen, tako da ie bila sokol-ska dvorana napolnjena občinstva vseh stanov. Zanimivo predavanje o tei važni in aktualni temi je trajalo poldrugo uro. * Jugoslovenska akademska čitalnica v Zagrebu je začela delovati s 1. t. tn. Njen cilj je. da jugoslovanskim akademikom zagrebškega vseučilišča omogoča čitanje revij časopisov in književnih del. da soj! med akademiki družabnost, da jih druži v kulturnem delu s prirejanjem poučnih predavanj, diskusij in referatov ne samo v okviru čitalnice, ampak tudi s prirejanjem takšnih predavanj med narodom. Društvo se obrača na premožnejše sloie, da ga v njegovem delu podpirajo s prostovoljnimi prispevki. darovanjem knjig ter s pristopanjem k društvu za ustanovnike in podporne člane. Dalje prosi društvo lastništva revij in časopisov, da s pošiljanjem svojih publikacij podprejo to plemenito akcijo. Prav tako prosi tudi založništva in izdajatelje kniig it. brošur, da bi ga podprli v njegovem delovanju. Vpisovanje se vrši dnevno od 11. dc. 1? v društvenih prostorih v Gunduličevi ulici 29. pritličje. Vpisnina za redne člane z"aSa 2 Din, članarina se bo še določila, članarina za ustanovnike 1600 Din enkrat za vselej, a za podporne člane 30 Din mesečno. Prosim, da se dopisi, časopisi, revije in kniige pošiljajo na naslov: Jugoslovenska akademska čitaonica, Zagreb, Gtrn-duFčeva ulica 29. Na ta naslov se pošilja tudi denarna pošta. + Radovljiško učiteljsko društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 13. t. m. ob 11. v Boh. Bistrici. Vsak. ki žeii obe-dovati, naj se prej pismeno javi tov. Po-žarju. * Smrtna kosa. V Dolenjem Logatca je umrl 6. t. m. v visoki staros i 91 let g. Kare! В i a n z a n i, bivši trgovec in posestnik iz Planine pri Rakeku. Pokojnik ie bil sploš-no spoštovan. — V Ljutomer j ie preminula ga. Matilda dr. G r o s m a n n o v a. Pokojnica je bila dobra mati in sp'osno priljubljena. Pogreb bo 9. t. m. ob 15. — V Ljubljani je izdihnila ugledna posestn.ua ga Frančiška Novakova. Pogreb bo v soboto 9. t. m. ob 16. iz hiše žalosti v Sp. Šiški. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Vagon mesa na loteriji. V Beogradu je priredilo Udruženie mesarjev originalno loterijo. Ta loterija nima za dobitke običajnih predmetov, kakor pohištvo, vozove, avtomobile, gramofone, razne dragocenosti itd. temveč ima meso nad 80C0 kg. in sicer v živem blagu in v raznovrstnih mesnih izdelkih. Med prvimi dobitki so pari plemenskih volov, krav, svinj itd. Razstavljene so cele črede. Manjše dobitke pa tvori med drugim 150 kg slanine, 100 kg salame in še enkrat toliko raznih drugih klobas. Za originalno loterijo se Beograd zelo zanima. * Anketa o Izpremembi uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Anketa glede revizije uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih delavnic, ki je bila določena za 21. t. m v prostorih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, se bo po novih dispozicijah omenjenega dne vršila v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, Wilsonov trg 1. * Vprašanje davčnega urada v St. Lenartu. Kakor znano, se ie ^ smislu reforme finančne uprave ukinil med drugimi tudi davčni urad pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Včeraj dopoldne se je pri finančnem direktorju dr. Povaleju zglasila deputacija St. Lenarčanov pod vodstvom odvetnika g. dr. Josipa Goriška, ki mu j*, predložda utemeljeno prošnjo proti ukinitvi davčnega urada ter ga je naprosila, naj podpira akcijo Št Lenarčanov. ker ie ta davčni urad iz. lokalnogospodarskih ozirov potreben. Kakor čujemo. prispe v Ljubljam, danes ali jutri tudi posebna deputacija, d<» predloži finančnemu direktorju slično prošnjo. Prebivalstvo metliškega okoliša. ■ stevsi posebno tudi Hrvate onstran Kolpe, želi svoj davčni urad, ker bo sicer » potovanji v Črnomelj hudo prizadeto. ♦ Beograd snuje lastno htanilnlco. Na seji beograjskega občinskega sveta je bil sprejet pravilnik za mestno hranilnico ki se osnuje po vzoru Zagreba in Ljubljane. Hranilnica se bo bavila tudi z bankovnimi posli. Občina bo jamčila za varnost vlog in za poslovanje hranilnice. Osnovna glavnica hranilnice bo znašala trideset milijonov dinarjev. * Gibanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. V preteklem letu so nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo napredovale v primeri z letom 1927. Kakor javlja »Zdravje« je bilo v preteklem letu več smrtnih primerov škrlatinke kakor prej. Zlasti so bile razširjene ošpice, ki so pa zahtevale le malo človeških žrtev. Napredovala je tudi krčevita odrevenelost. Povzročitelj te bolezni se nahaja v zemlji in prsti. Vsak ranjeni človek, ki pride v dotiko s prstjo, je v nevarnosti, da dobi to bolezen, ki m-vadno konča smrtno. Ako se tak človek pravočasno obrne na zdravnika, dobi injekcijo. ki ga sigurno obvaruje pred vsems posledicami te bolezni. Trebušnega legarj.'i in oslovskega kašlja je bilo lani manj kakor v prejšnjem letu. DANES! DANES LYA DE PUTTI kr sna filmska diva v filmu smeha, zabave i a ve seli а M sreba 'godba ameukanskega dobro-v ijca o njegovi 1 ubtzniin poroki. Smeh! Smeh! Smeh! Predstave ob 4., pol 6., po! 8 in 9. Najnižje cene! KINO IDEAL. * »Radnička zaštita«, socijalno-pu'iucna revija, službenega glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, de izšla te dni 1. letošnja številka z bogato vsebino. Milan Glaser objavlja v tej številki članek »Reorganizacija up.'ave na» šega delavskega zavarovanja«, ur Ivan Psih »Deset let poliske socijalne poi:'ikc< Jr.sij* Beker pa objavlja zaključke з kongres г delavskih zbornic. Evgcn Lovšin poroča o delovanju Trgovskega podpori;ga društva v Ljubljani. »Radnička zasri'a« izhaja enkrat mesečno in stane celoletno 60 Din. Naroča se pri upravi v Zagrebu Mihanovi-čeva ulica 3. * Škoda v prometu zaradi snežnih zame tov. Po velikih snežnih zametih je gene-neralna direkcija državnih železn e zbra.a podatke o škodi, ki jo je povzroči, izredno visoki sneg. Težko poškodovanih, oziroma uničenih je bilo 46 lokomotiv. V Bolgariji so bili nekoliko dni ustavljeni vsi mednarodni vlaki, ki so prihajali samo 1-5 Beograda. * Ustreljen golob-pismotio^a. V okoiict Splita so lovci ustrelili goloba-pismonošo, ki je imel na nogi srebrn )Dročck z napisom »Bohemia Praga, 19.30«. * Smrt pr! delu. V zagrebškem paromlinu se ie pripetila nesreča, ki je zah'e\ ala človeško žrtev. V sklad:šču omenienega mbna je b:la zložena velika množina vreč. napolnjenih z žitom. Z zlaganjem vreč je b:lo zaposlenih več delavcev Nenadoma pa se je zrušila izpod stropa množina težkin vreč, ki so zasule delavca Alojzija Kotar. skega ter ga popolnoma zmečkale, n?kega drugega delavca pa težko poškodovale Fo-kojni Kotarski zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otioke. Igra Manice Komanove: „Prisega o polnoči" je izšla. Dobi se v »Učiteljski knjigarni« v Ljubljani. * Ljubezenska tragedija v Skoplju. V Skoplju je občinski šofer Ivan Mihajlovič Miljcov. 28 letni ruski begunec ubil svojo par let mlajšo prijateljico Drago Todoro-vičevo. Zasadil ji je nož v srce in potem še sebe nevarno ranil. Z Drago sta živela več let skupaj in kakor je težko ranjeni Ivan pripovedoval policijskemu uradniku, se ie Draga skupnega živlienja naveličala in hotela ga je zapustiti. Prejšnja leta je bila med niima velika ljubezen in mu je Draga baie nekoč celo predlagala, da bi šla skupno v smrt zaradi slabega gmotnega po!oža:a. Ko mu je sedaj nepričakovano napovedala, da ga zapusti, je v največjem razburjenju zgrab.I za nož. * Obledele obleke barva v različnih bat-vah in plisira tovarna Jos Rcich. * »MOULIN ROUGE« Rakek - pustni torek. 265 Kdor mora občevati davke pridobnino rentn'no a'li družbeni davek, nujno potrebuje Zakon o neocsredmh dsvkh s poštnino 16 Din. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davk h (s poštnino Din 62.—. Brez obeli ne more pravilno napovedati svojih dohodkov. Oba je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ul. 54. Iz Ljubljane Črno-bela reduta, Union, 9. t. m. Odbor črno-bele redjte si dovoljuje nasloviti na cenjene obiskovalce nekoliko ra-vod ! s prošnjo, da bi iih striktno držali zaradi čim lažje in hitr:.s* odprave event. navala. Blagajne se otvjrijo 'očno ob 20. uri. Blagajna in odhod и maske v anion-ske prostore se nahaja v pod?'lišk_ glavne-ga vhoda v hotel Union. Is.otam se nahaja tudi odbor, ki bo izvrš.I kontrolo nad ma-skami. Nobena maska ne bo pripusčena v dvorano skozi druge donodc in brez kon. trolne številke. Maske se tudi vljudno opozarjajo. da prinesejo seboj vabila. Iz steklene dvorane zbirališča mask se bo točno ob 21. uri pričel sprevod mask. Poseben sodniški zbor, sestavljen iz vrst najodličnej-ših zastopnikov umetnosti in časnikarstva bo do 23. ure izbral 20 najlepših mask in jih opremil s posebnimi kontrolnimi številkami, ki jih bodo opravičile do nadaljnega tekmovanja za volitev najlepše maske. Cenj. občinstvu bo do 1. zjutraj dana možnost, da «» posebnimi listki določi in izvoli najlepšo damsko masko, moško masko, kostumiran par in skupino. Odbor je za prvoizvoljene v poedinh grupah naklonil: šampanjsko bu-til.iko, cigare, bonboniero, dočim bo najlepša skupina nagrajena s pohvalo. Od 23. ure naprej bo v »Beli dvorani« otvorjeti bar. kjer bo igral splošno priljubljeni »Jazzband Emona«. V svrho brezhibne izvedbe prireditve in v izogib eventualnemu navalu pri blagajnah odnosno v prostorih vljudno naproša odbor cenjene obiskovalce, da se v vsakem pogledu podrede navodilom službujočih rediteljev. Na balkonu se nahaja* etia vrsta sedežev rezerviranih za goste, ki so si jih rezervirali v predprodaji v kavarni Emona od 17. do 19. ure. 312 n— Lindbergh. Opozarjamo cenj. občinstvo na velezanimivi in prvič v Ljubljani predvajani film Lindbergli. To filmsko delo nam predočuje biografijo najpopularnejšega avijatika sveta, nadalje njegov senzacijo-nalni prekooceanski polet ter negov triumf na dveh kontinentih sveta. S kakšnim navdušenjem je slavila Amerika zmago svojega mladega junaka- nam predočuje ta film, ki ga priporočamo slehernemu v ogled. Pre. mijera se bo vršila v soboto v Elitnem kinu Matica ob 14.30 uri. Uvodno razlago bo podal g. prof. dr. Pavel Brežnik. ! jih bo rabil, se je odrezal, da bodo že z■» nekaj odlegle »Morebiti celo za pisker«, je \ zaključil in odžvižgal s sankami v dolino, u— Sokol Šiška. Dne 10. t. m. ob 9. uri se bo vršil občni zbor društva v kinodvo-rani g. Kregarja z običajnim dnevnim redom. Vabljeno je članstvo, da se ga udeleži polnoštevilno — Odbor. и— Ujel se ie. Na glavnem kolodvoru je včeraj zjutraj postajal mlad fant, ki se je službujočemu stražniku zazdel skrajno sumljiv. Kmalu se je spomnil, da ima policija v policijskem dnevniku v evidenci baš takega mladeniča, ki naj bi bil Marjan Р.. nevaren izsiljevalec. Marjan je nam-reč pisal pred nevi svojemu stricu v Kranj na] mu takoj izroči 1000 Din gotovine, ker ga sicer čaka grozna smrt. V podkrepitev nevarne grožnje je bilo pismo zalepljeno v črno obrobljeni kuverti. Ko se je stražnik do-dobra prepričal, da stoji pred njim res že več dni zasledovani izsiljevalec, ie pristopil k njemu in ga povabil s seboj. Stražnik se ni zmotil in mu je fant pokorno sledil. Na policiji je izjavil aretirani Р.. da si je nameraval z izsiljenim denarjem kupiti novo obleko. V zaporu mu pač ne bo potrebna, ker i o b^ d^bll breznlnčno Danes nastopi osebno in govori Vladimir gajdarav v Eiitn m kinu Matica pri vseb treh predst vah po ob 5 8. in 9 uri Danes pr< ustave ssmo or 5, pol 8 in 9 uri Vladimir Gaidarov Govor! v Eiitnen kinu Matic* url vseh »rtdst*vah ob jego vem filmu „ŽENA NA GRMADI" ELITNI KINO MATICA u— Izsledena tatica. Uradnik Franc Sovine, stanuoč v Vodmatu na Ljubljanski cesti št. 167 je prijavil te dni, da mu je iz sobe prvega nadstropja nekdo ukradel med časom njegove odsotnosti za 1650 Din razne obleke Po prijavi zadeve vodmatski stražnici je bil tat včeraj dopoldne izsleden v osebi neke Marije Z., ki se je takrat vtihotapila v omenjeno hišo. ne da bi jo kdo opazil. Z je nameravala obleko baš spraviti v denar- ko jo je zalotil stražnik in ji napovedal aretacijo. Arctiranka ie navedla na policiji v svoje opravičilo, da je kradla v stiski, ker je bila gladna. Vedno ista pesem u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki- 1 tatvina premoga. 1 primer prepovedane igre, 2 nezgodi. 1 ogenj. 2 primera prekoračenja policijske ure. 1 prestopek kršenja uredbe o zapiranju trgovin 3 primeri nedostojnega vedenja. 1 prestopek trgovanja s konji na nedovoljenem prostoru, 4 prestopki cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretirane so bile 3 brezposelne ženske zaradi suma tajne prostitucije. u— Kdor si želi poštene domače zabave brez fraka in laka. naj obišče našo veliko domačo predpustno veselico, katero bo priredil Sokol Moste v svoji telovadnici na Sein 9. t. m. ob 20. Sodeloval bo balet Narodnega gledališča v Ljubljani. Na sporedu: balet, komični prizori, šaljiva pošta, ktiple-ti, petje, tekmovanje mask itd. Najlepše tri maske bodo častno obdarovane. Preskrbljeno je za najboljšo jedačo in pijačo. Vstopnina 5 Din za osebo. Plesali se bodo tudi domači in kmečki plesi. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se je mcseca januarja rodilo v Ljubljani 144 otrok, 68 moškega in 76 ženskega spola med temi 7 mrtvorojencev. umrlo oa je 62 moških in S2 žensk, skupaj torej 144 oseb in sicer: 19 oseb za jetiko. 25 za osta-relostjo, 11 za pljučnico. 18 za boleznijo na srcu, 7 za rakom. 6 za vnetiem ledvic. 6 za boleznijo na sopilih (nevštevši ietiko). 4 za prirojeno slabostjo, 2 za davico. 2 za zamotanjem črevesa- 1 za trebušnim lesar-jem, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za krčenjem jeter. 29 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 4 osebe vsled smrtne nezgode, 1 oseba t,a je izvršila samomor. Na nalezljivih boleznih je obolelo 14 oseb: 5 na ošpicah, po 4 na škrlatinki in davici, 1 pa na šenu. и— Važno opozorilo meščanom. VIčanom In okoličanom! Na pustno soboto se bo vršila v Sokolskem domu na Viču tradicionalna maškerada. ki je edina velika prireditev te vrste Dekoracije tudi letos, kakor običajno, grandijozne in moderne Stil: trikotnik. — Bar v razkošju svetlobnih efektov: žarkih luči in usoavak)č:h ooltmin Konkurenca lepih mask z dvema dragocenima dariloma: I. ehgantna. divna mani-kira. II pnktična kompletna toaletna garnitura. — Elastičen Verbičev »lazz« instinktivno realizira želje !>rs?imezr.ih plesalcev. Kdor 'e enkrat poset;l t" or srčno rtrireditev na Viču. je ne zamrdi nikoli več. Vprašajte jih! To bo za prireditev na?r«ij»S*»ejša reklama. Poste videli! Za Ljubljančane vozi mestni avtobus izipred glavn^ nošte d>. So k o'ske ga doma na Viču ob 19 18., 19.40 in 2^25. u— Nogo si je zlomil. Posestnik France Babnik v Mostah je odšel predsnočnjim okrog 20 po op-avkih Iz h'Se. Komaj pa je stopil na dvorišče, mu je na poledenelem prostoru spodrsnilo in 50 letni mož je obležal na tleh z z!oml:eno desno nogo. Na rregovo klicanje so mu prihiteli na pomoč domači ki so ga spravili nazaj v hišo. Po-klicani zdravnik je odredi! da ie rešPni voz ponesrečenca takoi odne'ipl v bolnico. u— Veliko število mrtvih vran v sn-MP' V rožniškem eozdu. na Golovcu, na tudi • drug:h gozdovih v okolici mesta le opazi ti v snegu veliko število vran. Vrane, pr pet do sedem komadov na kupu leže zako pane in "im mole tu pa tam le peruti i? snega. Neki dečko je nabral včerai samo \ I tivolskem gozdu tik nad Večno ootjo ka-kih deset vran 'n krokariev ter üh ka>r пл 1 vozičku odpeljal domov. Na vprašanje, čemu 261 SOKOLA IL PLES V MASfCAH Kazina Pustni torek u— Pomlad v cvetju. Na mnoga vprašanja glede maškerade, ki bo v soboto 9. t. m. na Taboru, odgovarjamo: Sedeži na balkonih se posebej ne oddajajo in se torej ne morejo rezervirati. Pač pa se oddajajo lože v društveni pisarni vsak dan od 4. do 7. ure. Tam dobe ves večer tudi potrebna pojasnila maske in posetniki ter skupine, k! bi hotele nastopiti s svojo točko Slišimo, da lwčejo mnoge dame in gospodje s svojimi lepimi maskami tekmovati z lepoto taborske Milenke in junaštvom grajske gospode. To bo zanimanje za maškerado le povečalo in ji pripomoglo k popolnejšemu uspehu. Prireditveni odsek se ni odločil za oficijelno tekmovanje lepih mask Najlepšo masko bo občinstvo gotovo samo določilo in nagradilo z največjim številom cvetk. 301 u— Otroška maškerada Atene na pustn<> nedeljo v veliki dvorani Kazine od 17. do 20. — Preskrbite si pravočasno prijavnice, ki jih izdaja pisarna dnevno od 10. do 12 Dunajska cesta la-V. 315 „Carevič" u— Ljubljanski Sokol naznanja, da st bodo prodajale vstopnice za društveno maškerado. da se na dan prireditve prepreči naval pri večerni blagajni tudi na pustni torek 12 t. m. od 3. do 5. popoldne v društveni pisarni v Narodnem domu. — Odbor. 314 Svet slav Petrovič и— Društvo Atena naznanja, da se od februarja meseca dalje zopet redno vrši damska in otroška telovadba, in sicer vsa-ko sredo in petek. Obenem se sprejemajo 'udi novi člani. 317 u_ Profesor dr. Zalokar odpotuje 9. t. m. !n se vrne 22. t. m. 313 u— Plesna vaja SO »Preporoda« danes v nrcni. u— Pisarniški prostori se Iščejo. Cric) oglas! 2799 DANES ZADNJIKRAT „Ustvarjena za ljubav Leatrice Joy Ob 4.. yt7., У,8„ 9. KINO DVOR Iclef .'730. U Iz Maribora a_ Mariborski občinski svet. Snoči se je nadaljevala dne 31. januarja prekinjena seja nove marborske občinske uprave. Tudi ta seja ni bila js.vna. Med drugim se je obravnavalo vprašanje kopališča, ki ga namerava zgraditi v Mariboru OUZD v Ljubljani. Odobren je bil sporazum, dosežen na anketi dne 31. januarja r.a mestnem magistratu. V smislu tega sporazuma bo zgradil OUZD na oglu Frančiškanske in Marijine ulice moderno stavbo, v kateri bo nameščeno fizikalno kopališče za člane OUZD in veliko moderno javno čistilno kopališče. Poleg tega bosta imeli v poslopju uradne prostore tudi ekspozitura OUZD v Marboru in javna borza dela. Čistilno kopališče bo upravljal poseben upravni odbor, v katerega pošlje mariborski občinski svet polovico članov Nadalje se je razpravlialo o kopališču na Felberjevem otoku. Gradbeni urad je že dobil naročilo, da do prihodnje seje občinskega sveta izdela načrt podrobnih nagrajenih osnutkov, tako da bo mogoče začeti z delom že v najkrajšem času in da se bo moglo kopališče otvoriti že v letošnji kopališki sezoni. Naknadno .ie bila odobrena gledališču subvencija .30.000 Din. iz lanskega proračuna pa je bila odobrena podpora akademskemu podpornemu društvu v Ljubljani v znesku 1000 Din. a— Z motornim čolnom na Kita'sko in Japonsko je naslov zanimivemu predavanju ki ga bo imel na ljudski univerzi g. inž. Urbanek. Predavanje bo spremljala pianistka ga. Apihova na klavirju. a— Mariborske stanovanjske odpovedi. V letu 1927. ie bilo v Mariboru odpoveda-nih 279 stanovanj, lani je število odpoved; doseglo že 804, letos pa je bilo pri mariborskem okrožnem sodišču odpovedanih 45 stanovanj. Hišni posestniki še vedno odpovedujejo. Zato je mestna občina razpravljala o potrebi graditve novih zasilnih stanovanj. za kar je v osnutku novega mestnega proračuna 1 milijon dinarjev. a— Veliki stroški kidanja snega. Mariborska občina je izdala dosedai za kidanje in odvažanie snega nad 150.000 Din. Treba bo pa še marsikje udariti s krampom in zasaditi lopato, da bodo preprečene nesreče na zasneženih in poledenelih ulicah. a— Avstrijski premog kurimo. Kakor v Ljubljani, ie tudi v Mariboru zmanjkalo premoga. Ljudje hodijo od trgovca do trgovca. toda povsod zvedo isto. da je jugoslovanski premog pošel in ie na razpolago samo avstrijski premog, ki je pa 5 Din pri stolu dražji. V sili pa morajo ljudje kupovati tudi dražja premog Baje bodo trgovci že začetkom prihodnjega tedna dobili zopet domač premog. Iz Celja e— Obrtniški strokovni tečaj! otvorjenl. Kot prvi izmed strokovnih obrtniških tečajev, o katerih ustanovitvi smo že poročali. je bil otvorjen v ponedeljek 4. t. m. zjutraj strokovni tečaj za avtogensko varenje kovin. Svečani otvoritvi, ki se ie vršila v avtomobilski delavnici g. Ropasa v Mcdlogu pri Celju, sta prisostvovala pcieg zainteresiranih udeležencev tečaja ter predavateljev tudi zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani tajnik g. dr. Pretnar in kot zastopnik Slovenskega obrtnega društva v Celju njegov podpredsednik stavbenik g. Vinko Kukovec. Praktični tečaj bo vodil mojster tovarne za dušik v Rušah g. Gjura-kovič, teoretična predavanja, ki so se pričela 5. t. m. pa oskrbuje inžen.ier ruške 'o-varne g. Šlajmer. Tečaj bo trajal 14 dni. Udeležuje se ga 34 mojstrov, pomočnikov in vajencev. Tečaj vodi tajnik Slovenskega obrtnega društva v Cel.iu g. Drago Žabkar. e— Umrljivost v januarju. V mesecu januarju t. 1. je umrlo v Cel.iu 23 oseb. od teh 18 v javni bolnici, ostale pa doma v mestu. e— Nova zadruga v Celju. Zrdnii dan ntiaria se je vršil ob 20. v ^evsk' sobi Narodnega doma ustanovni občni zbu obrtne zadruge »Obrtni dom«, reg zadr. z o z Po prečitanju pravil sta bila -l sredo pristo-pivših zadružnikov izvoljeni načilstvo in nadzorni odbor. Načelnik nove zadruge je g. Vinko Kukovec. stavbenik z Lav J pri Celju. Na občnem zboru je bilo 'akoj podpisanih 84 deležev po 100 Din s petkratnim jamstvom. Ustanovitev nove zadruge je kar najtopleje pozdraviti, zaka' t- fem bo prišh naše obrtništvo do prepo rebnega lastnega doma. e— Predpustne prireditve v Celju. Večjt del običajnih predpustnih prireditev v Celju je že pod streho. Vršili se bosta še dve veliki prireditvi, in sicer na pustno soboto zvečer v Celjskem domu velika Sokolova maškerada pod geslom »Mavrica«, na pustni torek zvečer pa v istih prostorih maske rada Olepševalnega društva v Celju. e— Umrla je 6. t. m. v Gosposki ulici 22 v starosti 68 let Julijana Lužarieva. ^drva rudarja. e— Pomanjkanje premoga v Celiu. Zadnje dni je pri celjskih trgovcih s Dreni igv.n popolnoma zmianjkalo premoga Ljudje zaman oblegajo detajlne trgovine s premo, g^m. Nekateri si začasno pomagaio z drvmi dolgo pa takega nadomestila nihče n-; bo mogel zmagovati, ker mnogo stane in izda. Čudno je, da mora trpeti d manjkanje premoga tudi Celie. ki leži vendar v b';ži-ni številnih premogovnikov. e— Tat-abstinent. ki ni abstinent. V »lu-tru« smo poročal; o tatvini zaboia s steklenicami polnimi kisle vode. Mislilo se .e. da je ukradel kislo vodo tat- kateremu voda zaradi mržnje do alkohola izredno diši. Včeraj pa je našla najemnica gostilne Marija Šeligova zaboj s 24 stek'enicami v veži za vrati, dočim je eno steklenico tat odprl ir» pokusil, ako vsebuje vino. oziroma žganje. Iz Zagorja z— Smrtna kose V Hrastniku je v to» г ' preminul graver pri steklarni g. Rihard Hofman. ki je po stavki bil prestavljen iz Zagorja Pokojnik je bil v Zagorju sploš« no priljubljen Njegovo truplo so prepeljan Ii v Zagorje V sredo pa ie umrl 70lctni upokojeni steklarski nameščenec g Josip Pokornv Pokojnik je bil znan zlasti v lov» skib krogih in je rad pripovedoval okrogle lovske zi'odbe Pokojnikoma blag spomin: žalujočim naše sožalie! z— Kr > nj odhor U druženja vojnih invalidov, vdov in sirot v Za"or 'u bo imel redni občni zbor 10. t. m ob pol 14 uri pri ge Kati Kovačevi na Toplici. Ker je občni zbor važen za vse članstvo, ki se naj vsaj enkrat v letu porazgevori o delu in težavah invalidov, naj se zborovanja go» tovo udeleži vsak član in članica z— Veliko št°vilo obolelih dela\'cev Pri bratovski skladbici je prijavljenih sedaj okrog 200 boln'h delavcev Tolikega števila bolnikov bratovska skhdnica že dolgo ne pomni Sport Poraz LNP v Zagrebu Prejeli smo: Kot prispevek k vprašanju «Ali nam je potreben visok poraz v Zagrebu?», ki ste ga prinesli včeraj iz vrst ASK Primorja, Vas prosim, g. urednik, da morda priobči* te v izvlečku pismo, ki ga tozadevno po* šilja iz Zagreba dolgoletni kapetan SK Iii* rije V svojem poročilu pravi: «Zopet so naši nogometaši prinesli v Ljubljano tradicijonalno številko «7» Ne* katera mesta v teamu so bila po mojem mnenju jako slabo zasedena in na temu leži največ vzroka na porazu. Predvsem -.e ni obnesel Lnterreiter kot srednji napada* lec; igral je zgolj na svojo roko in ni znal zaposliti ne Šiške ne Doberleta. Spočetka je igra! Dobcrict zelo dobro in bil je mno* gokrat v dobrih pozicijah, iz katerih mu ne bi bilo težko doseči uspehov; toda za* radi pomanjkanja pregleda s strani vodje napada je ostal vedno brez posla. Čudil sem s** S''K.i, ki je ostal neumoren do kra* ja, tudi potem, ko je polovica moštva že klonila. Drugo zelo slabo zasedeno mesto je bil Slamič kot srednji krilec. 2e sam na sebi težak se je v globokem snegu kma* lu popolnoma izčrpal, ker je tratil svoje moči po celem prostoru. Sredina je bila vsled tega neprestano prosta in tam je Zagre' vedno znova razvil napad. Koren se je mnogo trudil, toda je taktično tudi mnogo grešil Jančigaj je bil nekako tak kot naš Miklavčič v zadnjem nastopu v Zagrebu Bertoncelj je bil v prvi polovici dober, kasneje je popustil: po poškodbi ga je zamenjal Zcmljak, ki pa je samo stati* ral. — Tekom i?re se jc jasno videlo, ka* ko velika je razlika med našimi in ostali* mi igralci. Naši so brez izjeme odgovar* jali, v tehničnem oziru pa še jx>sebno Ve* rov.šek Lado in Košenina, a žalostna slika se je nudila človeku, ko je pogledal ostale ljudi. Doberlet bi bil seveda dosti boljši, ako ne bi tratil časa s svojim znanim nespornim gestikuliranjem in prerekanjem z igralci. — Takole izgleda analiza nedelj« ske igre in se ni treba preveč čuditi števil* ki 7. ______В Športni drobiž '.akor smo že poročali, so v ponedeljek v Parizu izžrebali letošnje tekmovalce za Davrsov pokal. Devet in dvajset narodov se bo to pot borilo za dragoceno trofejo, ki jo brani Francija Kakšni so izgledi po* sameznih tekmovalcev? " prvi četrtini je zmaga Italije nad Ir* sko izven dvoma, takisto ni pričakovati, da bi ji mogla biti opasna Španija, niti ne Nemčija V drugi četrtini ima Jugoslavija i 'je, da odpravi Grčijo, toda že v drugi rundi ie njen boj brezupen, pa naj že na* leti na Dansko ali na Chile. Favorit druge četrtine je brez dvoma Češkoslovaška V tretji četrtini utegnejo odnesti Mzdžari. ki so odločno boljši od Norvežanov; resne j* šega otivnika b mogli dobiti Ie v Švici. V četrti četrtini dominirata ored vsem An* glija in Južna Afrika — Pričakovati bi bilo potem takem v semifinalu srečanji Ita* liia : "'.cškoslovaška in Madžarska : An* glija od- .luž Afrika. 3van gizovičar (trgovsko vrtnarstvo Ljubljana. Kolezijska ul. 16 - oriporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence šotike in trakove •Ia razoobgo ima tud' spomladi sadike najžlahtneisih cvetlic in vsakovrstne zeleniave Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje dekoraciiskh dreves za Diese in dr Naročila iz dežele se izvršujejo točno in solidno. Letošnja špeciialiteta sadike «Chabaud nazelčkis. V ameriškem pasu je polofaj še jasnej» ši. V prvem kolu nima Kanada nasproti USA nikake nade, prav tako tudi ne v drugem kolu Japonska. Izid tekme Mehika «Kuba je za končno zmago v ameriškem pasu postranskega pomena, zakaj gotovo je. da imajo Zedinjene države še vedno su» vereno nadmoč nad ostalimi ameriškimi tekmeci In prav tako gotovo je, da se jim v interzonski tekmi v Parizu ni treba bati poraza, pa naj že nalete na Italijo. Češko» slovaško ali Anglijo Pričakovati smemo torej, da bo izzivalna runda .koncem juli* ja le repriza lanskega srečanja med Fran* cijo in USA V Zagrebu in 3eogradu pričnejo že pri* hodnjo nedeljo pomladanske prvenstvene tekme v nogometu. V BcogTadu nastopita dva paril in sicer BSK : Obilic ter Jedin» stvo : Soko. V Zagrebu pa še premišljajo, •ali ne bi kazalo zaradi neugodnih vremen« skih prilik — igrišča so pokrita z visokim snegom — odgoditi pričetek spomladan» ske sezone na kasneje Tekme na takem •er-nu nima.io prav nobenega športnega pomena, rešil bi se le termin. Nemška nogometna reprezentanca bo prihodnjo nedJio odigrala v Mannheimu svojo 70 meddržavno tekmo, in sicer proti Švici bilanca dosedanjih tekem ni ravno ugodna. Nemčija je v 69 tekmah zmagala 22 krat. poražena pa je bila 34 krat 13 te« kem ie ostalo neodločenih Nemška repre» zentanca ie igrala proti 13 narodom. Amerika se namerava prijaviti k tekmo» vaniu za svetovno nogometno prvenstvo. Nov svetovni rekord v hitrem drsanju je postavil Norvežan Rallangrund. V Tron» dhiemu, je na 1000 m dosegel čas 1:315 Dosedanji rekord je držal Mathisen z 1:31.8.__ Razois medklub^ke propagandne smučarske feVne ori Sv. Ani nad Tržičem SK Tržič priredi dne 17. februarja t. 1. med- klubsko propagandno alpsko smučarsko tekmo Start Zelenica - sedlo — cilj dolina Sv Ane Tekme se lahko udeleže smučarji športnih klubov. ki so včlanjeni v JZSS. Tekmuje se po pravilih IZSS. Prijave sprejema g Seliak An- ton, Tržič 106 do 15. 11. t. 1. do I«., prllavnma 10 Din Naknadne prijave pri ccrkvi Sv. Ane na dan tekme do tO ure 30 minut proti dvojni prijavnim Prireditelj posreduje nastanitev, zato prosi pravočasne prijave, da radi prenočišča vse potrebno ukrene Zadevna naročila naj se na vedejo v prijavi. Tekmovalci, ki pridejo v nedeljo, se evetit lahko peljejo s sanmi do finančne straže Zbirališče tekmovalcev pri cerkvi Sv. Ane ob 10.. kjer s« vrši zdravnika preiskava in žrebanje Ob 11 skupno odhod tekmovalcev na start. Pričetek starta ob 13. Gledalci, ki prideio i vlakom, dospelo lahko še do cerkve Sv. Ane, kjer se jiin nudi krasen razgled na celo tekmovalno progo Rezultat se razgla»i v ljudski šoli pri Sv. Ani ob I h.30. kier razdeli tudi za stopnik mestne občine Tržič prvim trem krasna darila, poklonjena v to svrho od mestne občine Tržič. SK Slovan (težkoatletska sekcija). Danes se bodo vršile borbe v ringu. Točno ob 19. uri naj se la/vijo pri načelniku v telovadnici sledeči tekmovalci: Bizjak, Legat, Krallič, Kraigher, Pire, VVeibcI. Czurda, LupSa. Medved. Škafar, Roš, 2muc. Velkavrh. Zič. Možina, Kalan. Sodniki Zaleteli, Oerželj. Vogelnik. — Tajnik. ASK Prlmorje (nogometna sekcija). Trening II skupine danes oh 17.30 v telovadnici iole na Ledini — Načelnik. Sestanek drsalne sekcije SK l!!r!]e. Člani in članice, ki se želijo udeležiti 10. t. m. drsalnih tekem na Bohinjskem iezeru. se vabijo na sestanek. ki se vrši danes, v petek točno ob IS.30 v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Prosim pol-noš*evilno! — Nače!n;k. Drsalna tekma SPD. Slovensko planinsko društvo v Ljubliani opozarja ponovno na propagandno drsalno tekmo, ki jo priredi v nedeljo, dne 10 februarja na novem drsališču pri hotelu Sv. lanez ob Bohinjskem iezeru Dostop inwjo verificirani in neverificirani drsalci, torei tudi drsalci. ki niso vpisani v športnih društvih. Izvzeti so po IZSS diskvaPficirani drsalci Prva točka je moSka in ženska tekma v umetnem drsaniu za novince Druga točka moška in ženska tekma za prvenstvo Bohinla Podrobneiša pojasnila daje društvena pisarna SPD. Frančiškanska ulica št. 10/1 (dvorišče). Tekmovalci se naj prijavijo do petka, dne 9. februarja ob 12. dopoldne. Kasneje se prijave ne vpoštevajo več Prvaki bodo ob-darleni Cio^oodarstvo Naša trgovinska bilanca V decembru Generalna direkcija carin jc objavila podatke o našem uvozu v decembru, ki je zadnji izkaz za preteklo leto. kar nam omogoča pregledati razvoj naše trgovinske bilance v I. 1928. V decembru smo uvozili 140.122 ton (decembra 1927 13:5.523 ton) v vrednosti 622.1 milijo na Din (v decembru 1927 037.4). Napram decembru 1. 1927. se je torej naš uvoz po količini povečal za 6600 ton, po vrednosti pa se je zmanjšal za 15.3 milijona Din ali 2.4 % Največ smo v decembru uvozili: raznih izdelkov iz železa (za 68.6 milijona Din), bombažnega predivn (za 44), bombažnih tkanin (za 43.1). strojev in aparatov (za 33.5). sirove kave (7.a 19.9). prevoznih sredstev za 191). premoga (za 18.1). elektrotehničnih predmetov (za 16), volnenih tkanin (za ]6.2). riža (za 15.9), sirovih kož (za 13.3), železniškega materijala (za 12.7). sirove nafte (za 11.6). železne pločevine (9.7) in svilenih tkanin (za 8.5). Napram lani se je najbolj povečal uvoz izdelkov iz železa (od 28.6 na 68.0 milijona Din), dalje uvoz premoga, sirovih kož. riža, nafte, prevoznih sredstev in elektrotehničnih predmetov Nazadoval pa je uvoz bombažnih tkanin (od 62.4 na 13.1). bombažnega prediva in železniškega materijala. Ker smo v decembru izvozili (kakor smo že poročali) za 569.3 milijona Din. uvozili pa Za 622.1 milijona Din, je bila naša trgovinska bilanca v tem mesecu pasivna za 52.8 milijona Din. v letu 1928. Naša trgovinska bilanca se je v preteklem letu gibala naslednie (v milijonih Din): januar februar marc april maj junij julij avgust september oktober november december izvoz 430.3 4 39 jO 503.2 428.5 431.7 454.4 493 8 693.8 692.3 666.1 642.3 569.3 uvoz 591.9 621.6 701.1 657.9 659.5 590.3 619.5 645.4 713.9 778.9 706.8 622.1 def. ali -»»t«m • 1 a © ! Barom. Tem per > SS in brzina >0 -7 4 I v m in »ek. opaiovanjm i - j Ljubljana 771-2 —8-0 85 ' S 1 10 Maribor 771-4 -5-0 j ENE 1 8 Zagreb O 771-6 -5-0 80 ESE 3 10 Beograd 767-2 —10-0 75 mirno 4 Sarajevo 1 0 Dubrovnik o-o Skoplle 7 7688 —10-0 95 SE 1 1 Split 764-1 4-0 35 NE 5 6 Pailavine Vrst» шш do 7. ure Solnce vzhaja ob 7.14. zahaja ob 17.15. luna vzhaja ob 6.32. zahaja ob 14.24. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —36. najnižja —10.0 C. dunajska vremenska napoved za petek: Jasno; zjutraj oater шга*. fit pa se je kril s posojili, deloma iz ®red-stev druge tranše Blairovega posojila, deloma pa naknadno s švedskim posojilom, ki služi za kritje letečih dolgov, nastalih med drugim zaradi investicijskih del. — Stanje Narodne banke od 31. ianuaria. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 22. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 308 1 (_ 2.8), posoiila na menice 1378.1 <— 1.5). lombnrd 255.7 ( + 1.8), saldo raznih računov 567.1 (— 100.3); pasiva: obtok bankovcev 5193 5 ( 4- 76.7). žirovne obveznosti napram državi 403.3 (— 17З.6). ostale žirovne obveznosti 498.9 (— 31). obveznosti [Ю raznih računih 262.2 (-f 22.8). _ Iz gern'ega izkaza je razvidno, da je Narodna banka v tednu od 22. do 31. januarja oddala za okrog jnfi milijonov Din deviz Ker pa povpraševali1» trgovine po devizah v zndnjem času ni bilo znatno, je sklepati. dn je devize potrebovala država ?J\ svoja plačila v inozemstvu. Na drugI strani pa opažamo. ila se ie dohroimeldržave »manjšalo od 577 na 403 milijone D'n. ттг JiiROs'ftTija mod svetovnimi pmdnrenti vina. Po neki pravkar nbiavüeui statistiki ie bilo lani na vsem svetu pridelanih K>7 milijonov hektolitrov vina: največ v Franciji 5t milijonov hektolitrov, v Italki 46. v Sna-ni.ii 16. v An«liji 11, na Portugalskem 9.3, v Rumuniii 6 3. v Argentini 4.1. v Madžarski 3.7. v .Jugoslaviji 2.Я. v Grčiji 2.2. v Rusiji 2.1 in v Nemčin 16 miliiona hektolitrov = Vpisj v treo'fnski register. V trgovinski register so se vpisu le naslednje tvrdke-Oblastna hranilnica mnr;borsl.-e oblasti v Mariboru (dovoljuje poso'ila oblasti, okrajnim za stopo m. občinam in javnopravnim kornora-ci.iam. meliiornciiskn in binotel-prna posoii-la. menična poselila, izdaja zadolžnice ln zastavne lisle. ustnim vi ja in obratuje ;avna skladišča, dovoljuje lomhardna posojila, eskontira menice, izvršuje žirovne in konto-korentne posle. apre:emn vloge na knjižice, tekoči račun in blagajniške liste, nalaga gotovino začasno v drugih akr«ditivnih bankah, opravlja posle oblastne blagajne in nakupuje realilete; izločeni pa so naslednji posli: trgovina na lasten ali lui račun, akceptiran ie menic In dovolievönje bfonko ■ kredita ter terminska kunčioa s papirji in devi/ami); Dolenc & Tflnnies. avtoprodajna družba 7. o. z. v Lmbliani (osnovna glavnica 501ЮО Din); A Zemlink in N. Mesnjajevn. družba z o. z. v Ljubliani (of novna glavnica 10.000 Din). = V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge: Stavbna zadruga «šentjakobski dom» v Ljubljani, r. z. z o. 7..; štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, r. z. 7. o. z.: Živinorejska zadruga v Slovenjgradcu, r. z. z o. z. =r Angleška banka je včeraj zvišala di-?kontno mero od 4.5 na 5.5 %■ — II ob'astna vinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju se bo vršila 3., 4. in 5. marca t. 1. v Ptuju v ^Društvenem domu». Otvoritev bo 3 marca oh 10. dopoldne. — v likvidanijo je prešla Socijalislična tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani. = Ogromni dobiček družhe General Motors. Ameriške tvornice avtomobilov General Motors so imele lani 279 mili:otiov dolarjev dobička (15.8 miliinrde Din) napram 235 mili:onov v 1. 1927. Podjetje ie v tem letu prodalo l,8t0.000 avtomobilov napram 1 mil. 562.000 v 1. 1927. rr- Koliko '> doslej Nemčiia plačala reparacij. Ob priliki otvoritve reparaci;eke konference obiavli.a Berliner Tagbl.att* podatke o dosedanjih nemških reparacijskih plačilih Po teh podatkih je Nemčija plačala po Dawesovem načrtu 6700 milijonov mark. od 1. maja 1921 do 31 julija 1922 pa 2700 milijonov mark. sknpai 94Г0 milijonov irark (ali 127 milijard Din). Poleg tega na se ji morn računati med reparacijska plačila protivrednost z,a zaplenino trgovsko mornarico, železniški materijal in saarske rudnike v vrednosti 20 miliiard mark. = Tudi bolgarska amnanja trgovina je postala pasivna. Bolgarija je lani izvozila za 6379 milijonov levov, uvozila |e za 7192 m'lijonov levov, tako dn ie bila trgovinska bilanca pasivna m 813 miliionov Din. dočim je hila lani aktivna za 511 milijonov Din. Pasivnost ie j>ovzročil močno narasli uvoz (za 1019 miliionov levov). = Družba Vereinigte Stahlwerke je izdala З.7 milijarde Din za raeljonalizarijo obratov Ogromno nemško Železarsko pod«etje Vereinigte Stahlwerke je v zadnjih letih izdalo za zbollšan-e in racljonalizacijo svojih obratov 275 milijonov mark ali 8.7 milijarde Din. V $£ера Фгподогка ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO V zvezi z racionalizacijo obratov so zaloge materijala v skladiščih padle na polovico, število za|K>sleiiih delavcev pa je pri delom» povečani produkciji v zadnjem letu nazado valo od 183.179 na 172.595 Na drugi strani pa so se zaradi povišanja mezd izdatki zu mezde povečali od 491 na 515 milijonov mark povprečni letni zaslužek delavcev «e je povečal od 2363 na 2475 mark. kar odgovarja v naši valuti 33.400 Din 11a lelo ali 2800 Din na mesec. = Italijanska trgovinska mornarica. Italijanska trgovinska mornarica ie koncem pret. leta šlela 1453 parnikov in motornih ladij v skupni tonaži 3.364.000 bruto ton, od tega za 398.000 bruto ton motornih ladij. Naša tr govinska mornarica pa ie koncem preteklega leta dosegla komaj 300.000 bruto ton. Borze 7. februarja Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab Nekaj več povpraševanja je bilo v devizah na Turih. Budimpešto in Newyork. Potrebo v devizi na Newyork je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka Deviza na Dunaj je nekoliko popustila. Nn zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila. Za aranžma in kasa je notirala 432 — 431 biez prometa, trgovala pa se je samo v terminih, in sicer za februar po 431.5. za anril po 437 5 in 439 in za december po 468. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami *o bili zaključki " Prašte-dioni po 930 _ 935. v Unionbanki po 55, v Ljubljanski kreditni po 125 in v Hrvatski po 50. Industrijske vrednote $o bile boli zanemarjene ter ie bila zaključena samo Trboveljska j>o 480. Devize in valute. Lnibljana. Amsterdam 0 _ 22.83, Berlin 135125 - 13.5425 (135275), Bruselj O -9177. Budimpešta 9.922 - 9.952 (9.937). Curih 1094 4 - 1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9905 - 8.П205 (80055), London 0 — 276.39. New vork 56.76 - 56.96 (56 86). Pariz 221.65 -228.65 (222.65), Praga 168.2 — t69 (168.6). Trst 0-298 12. Zagreb Düna i 7.9905 — 8.0205. Berlin 13.5125 — 135425. Budimpešta 9.922--9.952, London 275 99 - 276.79, Milan 297-05-299.05 New vork kabel 56.88 — 57.08, Newyork cel; 56.76 — 56.96, Praga 168.2 — 169, Curih 1094.4 _ 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.31. London 25.22. Newvork 519.9, Milan 27-305. Praga 15.385." Dunaj 73.10. Budimpešta 90.675. Ber-in 123.45. Bruselj 72.225. Amsterdam 208.275 Varšava 58.30. Bukarešta 3.125, Sofiia 3.755. Dunaj. Beograd 12.47875 — 12.51875. Ber lin 168.8150 _ 169.3150. London 34 4,875 do 34.5875. Milan 87.2150 - 37 3150. Newyork 710.65 — 713.15. Praga 21.0245 — 21.10-15. Curih 136.71 — 137.21; dinarji 12.4275 do 12.4875. Efekti. LJnbljan». Cfclifka 158 den.. Ljublj. kreditna 125 din., Prafttediona 930 dsn., Kre- ditn zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreh Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432 — 434. kasa 432 — 434. za februar 432.5 _ 434. za april 439.5 — 440, za december 4G7 — 4G9, investicijsko 87.75 do N5.5, agrarne 53 — 54; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, 1'nion 55 — 55.25, Kreditna 93 den., Etno 155 — 165, Ljubljanska kreditna 125 — 126. Narodna 7400 do 7500. Srpska 153 — 154, Jugo 90.5 — 91, Ze-maljska Sarajevo 135 — 140, Hrvatska 50 do 52. bančne vrednote: Gutmann 199 — 200, Slaveks 102 — 105. Slavonija 5.50 — 6. Narodna šumska 30 -- 40, Drava 460 — 465. lsis 25 den- Dubrovačka 500 blago. Brod vagon 315 — 350. Trbovlje 470 _ 480, šečera-na 475 — 478, Nardona mlinska 20 den. Beograd Voina škoda 430 — 431.5. za februar 431 — 431.5, investicijsko 87 — 88, agrarne 53 — 54. Narodna 7380 Blagovna tržišča Ljubljanska blagi vna horza (7. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključeni so bili 3 vagoni smrekovih foderin. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa. 80 kg, 2 % primesi plač. 30 dni): baška. promptna po 287.5 d^ 290. za februar po 292.5 — 295 za marc po 300 _ 302 5. za april po305.5 — 307: moka 0g». fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 _ 425: koruza: hplatska. promptna. postaja Domžale po 345. baška, času primerno suha. promptna. slov. postaja po 295 dn 297 5. ječmen: baranjski, pivovarniški. 68'69 kg 345 - 347.5; baški, ozimni, 67/68 kg 331 do 332.5. Žitni trg (7. t. m.) Na vojvodinskem žitnem trgu ie Situacija dalje nejasna. Budimpešta je danes javila za malenkost višje tečaje. v Ameriki ря ije tendenca ostala mlačna. Pri nas se cene niso spremenile. V Novem Sadu je malo ponudb in tudi povpraše-vanjie je "bilo le malenkostno. Baška ošeni-ca se d-aPe trguje po 245 — 247.5, moka <0> pa po 345 _ 350. Cena laplatski koruzi je ostala nespremenjena 302 fco Rakek. Novosadska blagovna borza (7- t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška. gorniebaška. baška potiiska in sremska 242.5 do 245; banaška. pariteta Vršac 235 — 237.5. Jermen: baški 252.5 _ 257.5; baški, pomladni 270 _ 280. Oves: bnški. sremski in slavonski 245 — 25Л; banaški 240 — 245. Koru»a: baška in sremska 2"7-5 _ 260; zn marc-anril-maj 2S0 — 282.5. Moka: baška «Og^ in «Ogsr» 340 _ 350: »2-> 320 — 330; 300 _ 810; 65 275 - 280: i. Španijo Pepita Samperjeva, Polj» sko Wladyslawa Nosolakowna, Nizo« zemsko Miss Noopmanova, Jugoslavi« jo pa Staislava Matijevičeva iz Užic. Pa pridemo preko imen, ki sama na sebi malo pomenijo, k značilnostim evropskih lepotic! Miss Anglija pred« stavlja, pravijo, idealni tip Angležinje, ki ga vsi poznamo: je suha in visoka, toda distingvirana. Nemka je nižja od nje, močnejša in v obraz okroglej« ša. Miss Italija je visoka 1.78 Miss Gr« ška ima napako, katero ii vsi očitajo — manika ji namreč idealen grški nos. Po poklicu ie bančna uradnica v Ate« nah. Miss Madžarska ie hči zdravnika in ie zmagala nad 200 rojakinjami že v Budimpešti, Miss Nizozemska je hči hotelirja, Miss Poljska je svetlolaska s temnimi očmi. Miss Rumuniia je sta« ra 24 let in je iz Constanze, Miss Svi« ca ie stara šle 17 let, Miss Rusija je nečakinja pravoslavnega episkopata Njen oče je bil uradnik v petrograi« skem ministrstvu: sedaj je avtomobil« ski sprevodnik v Parizu. Lepotice so se prvič sestale v pari« ški palači d' Orsav. kjer so se pred« stavile članom mednarodne konrsiie. Nagrada za prvenstvo v lepoti se ie rpzdelila po velikem plesu v pariški Operi. Miss Francija je stasita lepotica, spričo katere napravita Miss Italija vtis slabotne in bledolične ženske. An« gliia izziva dojem velike dame, Miss Poliska in Miss Avstrija sta dve riva« linji. ki sodita v isto kategoriio. Veli« časten vtis napravi ja Miss Španija, Miss Jugoslavija je zelo liubka in vi« soka. Miss Danska se razlikuje od dru« gih po tem, da ie pripeljala s seboj ženina. Miss Madžarska nanravlia vtis angleške aristokratke, na Miss Rusiji pa pravijo, da ni nič slovanskega. Po« dobne so si Miss Grška, Bolgarija in Rumunija. Najlepše med lepimi so Miss Fran« cii4. Miss Poljska in Miss Italija. Ples, na katerem se je odločilo va?« no lepotno prvenstvo, je bila nenavad« na prireditev tudi po visoki vstopnini. Vstopnica je namreč veljala celih 200 frankov in pariški «Intransigeant», ki je priredil ples, je vnovčil v prid pa« riškim siromakom nad milijon fran« kov vstopnine. Sodba o Miss Evropi ie padla v četrtek popoldne in je bila razglašena nainrej v uredništvu pari« škega «Journala». Smrt letalca Hünefelda V Berlinu je v torek zvečer izdihnil nemški oceanski letalec von Hünefeld. V Westsanatoriu so ga narkotizirali, da ga pripravijo za želodčno operaci« jo. Že dolgo je namreč trpel na ne» vnosnih bolečinah in se je moral od« ločili za k'rurski nož. Se preden je se» gel ranocelnik po rezilu, je pacijent izdihnil. Bil je že tako oslabel, da ni prenesel niti najnavadnejše narkoze pred operacijo. Hiinefeld je bil iz nemške oficirske rodbine. Med vojno se je bojeval na belgijskem bojišču, kjer je bil težko ranjen po šrapnelskem izstrelku. Pro« glasili so ga za vojnega invalida in so ga hoteli poslati v diplomatski misiji v Sofijo in Carigrad. Preden pa je prišlo to imenovanje, ga je Viljemova vlada imenovala za vicekonzula v nekem ni« zozemskem mestecu. Pozneje je stopil v državno unravno službo. Lani spo« mladi je podvzel v družbi s Köhlom prekooceanski polet z letalom «Bre« men». Junkersovim stroiem tipa W 33. Dne 12 aprila lanskega leta ob pol 6. zjutraj se je letalo dvignilo in doseglo Grcenly Island. Po povratku v Nemčijo je Hiinefeld. ki je bil zvest privrženec Viljema obi« SKal bivšega cesarja v Doornu in s tem o.nadeževal čast nemškega prekomor« skega poleta. Pozneje se je nastanil v Berlinu, kjer ie še pred nekaj dnevi obiskal velik novinarski ples, takoj po njem pa se je moral podvreči operaci« ji, katere ni prestal. Umrl je star ko« maj 37 let. „La Goulue" Te dni je umrla v pariški bolnišnici Lariboisiere stara, debeluhasta, grda in zanemarjena ženska, kj je spadala n ' kakšnimi štiridesetimi leti ven« darle med najsijajnejše zvezde na pa« riškem umetniškem nebu. Bilo ji je ko= maj 17 let. ko je začela nastopati kot plesalka v Moulin«Rougcu, kjer je s svojo predrzno, plavolaso lepoto in s svojimi za tedanje čase še bolj pre« drznimi plesi žela nepopisne triumfe. Že tedaj so ji nadeli zbadljivi priimek «La Goulue» (požrešnica). njeno pravo ime pa je bilo Luiza Weber. Vse se je zb;ralo okrog nje. slavni slikarji so jo slikali, pesniki opevali, bogataši io ob= sipavali z zlatom. Ker ie bila prelahko« miselna, ji ni zlato nič zaleglo. Okoli svojega štiridesetega leta si ie kupila menažerijo in potovala po deželi. Le redkokdaj je še nastopala po gledali« ščih. Začela je propadati, propadla je Na šalterju najlažje ste izpostavljeni opasnosti infekcije. — Naj-diskretnejšo zaščito Vam n • .' jo okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera Tri slike iz življenja Luize We-berjeve popolnoma in te dni je povsem zapu« ščena umrla. Do zadnjega je skrbno čuvala precejšen kovček s spominki na svoja nekdanja zmagoslavja, s fo« tografijami, pismi, gledališkimi pro« grami, kritikami itd. Iz pohlepa po zavarovalnini umoril lastno ženo V Budimpešti se je zaključil senza« cijonalen proces proti madžarskemu lažnemu aristokratu Beli Erdelvju, ki se je moral zagovarjati pred sodniki radi umora svoje žene. radi ponareja« tija menic in listin. Obravnava je tra« jala do'go in je bila zelo napeta. Nje« na zgodovina je sledeča: Lani poleti sta bila ob Millstätt« skem jezeru na letovišču Erdelv in nje« gova žena, bivša igralka. Nekega dne sta šla zakonca na planine, kjer se je pripetila Erdelyjevi ženi nezgoda: pad« !a ie v prepad, odkoder so jo pa rešili, tako, da je otela življenje samo s stra« hom. Že tedaj se je govorilo, da je Erdelv sam pahnil ženo v prepad, ker je bila zavarovana za visoko vsoto ameriškega denarja. Kmalu potem, ko si je Erdelvjeva opomogla, so jo na« šli v postelji mrtvo. Kot 'vzrok smrti se je navajala najprej srčna kap, na« to pa zastrupljenje z veronalom. Mr« lica so raztelesili in dognali, da žena ni umrla navadne smrti, ampak da je bila zastrupljena in povrhu še zadav« liena. Policija je takoj osumila umora moža pokojnice in ta ie moral na za« tožno klop, kier je bil sedaj obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora, nona« reditve dokumentov in menic. Obto« ženec je namreč zavaroval svoio že« no za znesek 10 tisoč ameriških do« larjev in je izvršil umor. da bi si na krivičen način polastil velikega denar« ja.__ Bitka z medvedi in cigani Hudi mrazi zadnjih dni so prisilili tolpo kakšnih sto ciganov, ki so poto« vali po Kasselskem (na Nemškem) in razkazovali petindvajsetorico medve« dov. da so se hoteli nastaniti v neki gostilni v Grumbachu. Gostilničar te družbe ni hotel sprejeti in ji je zakle« nil vrata pred nosom. Razljučeni cigani pa so navalili na hišo in po kratkem strelianiu so udrlj vanjo. zvezali go« stilničarja in njegovo družino ter jo spravili v klet. Nato so v gostilni in stanovanju razbili vse na drobne kos« ce. Med tem časom so bili vaščani alar« mirali stražnike. Bilo jih je pa prema« lo. da bi mogli skozi čredo izstrada« nih medvedov v gostilno. Morali so poklicati močan oddelek orožnikov iz bližnjega mesta ki je po trdem boju z zverinami vdrl v gostilno in polovil vso cigansko družbo. S to niso imeli dosti opravka, ker ie bila izpraznila skoraj vso zalogo alkoholnih pijač. Mizar, ki poti krvavi pot O nenavadnem slučaju avtosugestrije poročajo iz majhnega kraja v bližini Napoliia. V tamošnjem samostanu so naročili mlademu mizarju, naj bi nadomestil strohneli les nekega križa z novim lesom .Ko ie to delo dovršil, mu ie postalo žal. kakor da ie napravil ne- kaj bogokletnega, niti opat ga ni mogel pomiriti. Ponoči so ga mučile hude sanje. a ko se je zjutraj zbudil, je opazi! na svojih rokah in nogah z grozo krvave sledove Kristusovih ran. »Čudež« je vzbudil med praznovernim ljudstvom seveda mnogo komentarjev in cerkvena oblast je b.la prisiljena uvesti preiskavo. _ Sled za vlomilci v zakladnico Iz Berlina poročajo, da ie policija aretirala hišnika in njegovo ženo iz dotične hiše, pod katero je vodil rov do zakladnice oropane banke, ki so se ga poslužili vlomilci. Hišnik je po po» klicu tesar in to je bil prvi povod, da so ga osumili, kajti lesena podporna dela v rovu kažejo, da jih je izvršila vešča roka. Poleg tega se je dvojica vedla zelo čudno med zasliševanjem. Dočim so trdili drugi hišni stanovalci, da so slišali v zadnjih dneh razločen šum iz kletnih prostorov kakor od udarcev s krampom in lopato, dočim nista vedela hišnik in njegova žena nič o tem, dasi stanujeta veliko bližje navedenim prostorom nego drugi. Na« daljnja preiskava bo pokazala, ali je zadela policija v črno ali pa se zmotila. Italijanska princesa Giovanna in bolgarski kralj Boris se v kratkem poročita. Kupujte „Zvezdanko"! Fr. Molnar: Poročnikova zgodba «Imel sem prijatelja — ne maram ga imenovati —, ki je bil huzarskj nad= poročnik. Stanovala sva v isti sobi. Tu« di on mi je svetoval, naj zaprosim pre« mestitve; še preden sem ga ubogal, je nastopila katastrofa.» Pri besedi katastrofa se je poročni« kov obraz nekoliko skremžil. Bila je bridka, porogljiva grimasa. ki se je brž raztopila v smehljaj. «Pij,» je dejal, «zdaj pride tisto.» Srknil sem malo vina in ga jel po« zorno poslušati. «Ta nadporočnik.» je nadaljeval, «je bil najbolj prikupljiv huzar na vsem svetu Dobrega srca, smel, v posvet« nih zadevah neizkušen kot desetletna deklica, povrh pa zal. vesele narave, prijatelj vina in — kar je za mojo zgodbo najvažnejše — tako strasten kvartopirec. da enakega nis^m poznal Med nama ni bilo velike razlike v sta= rosti: vzlic ♦'emu sem zmerom igral pri njem skoro da očetovsko vlogo. Ali že zbog tega. ker sem bil tiste čase mno« go soiidneiši nego danes. ved; bog: vse« kakor sem hotel napraviti veliko voia« ško karijero. Sicer pa. za to ne gre: poidiva dalje. Mladenič.je torej kvar« tal kot obseden, a brez sreče; vedno je izgubljal. Tičal je že do ušes v dob govih. Takrat ga nisem nič preveč sva« ril, da naj ne igra; mislil sem, da bo prej ali slej vendar dobil igro in po= plačal svoje oderuhe. Toda fant je ve« nomer izgubljal. Ko je prihajal domov — vedno ponoči, prav za prav že zju« traj — sem jaz že zdavnaj spal. Bil je ves zaripel od sekta in od togote zara« • di izgubljenega denarja: ko sem pre« strašeno planil iz sanj, sem videl, ka« ko meče ostanek zmečkanih bankov« cev v predal svoje nočne omarice, tr» ga obleko s telesa in se vlega k sna« nju. Včasi sem ga pobaral: «No?» Od« govor je bil zmerom enak: «Izgubil» Verjemi mi, bil sem ves obupan za« volio njega. Nekoč pa mi je prišla neka ideja. ■ Rad bi bil. če se ne bi bil nikdar kaj takega domisli! Sklenil sem. da vse» le j, kadar se vrne vinjen domov in za« spi. vzamem nekoliko bankovcev, ki iih nepreštete posune v predal — do» bro sem vedel, da nima nikdar jasne« ga pojma, koliko denarja je bil prine« sel iz ig-dnic0 —. zbiram ta denar zanj in mu nekega dne. ko se bo za« okrožil v lep znesek, iziočim vso imo« vino in raj.odenem. kako sem io bil prštedil. Rečeno — storjeno. Mlade» nič je spal tiste čase povprečno dve uri na dan; komaj se je bil vrnil do» mov, že je napočilo jutro. A moral je na vse zgodaj v službo. Spal je kakor kos lesa. čim se je vrgel v posteljo. Jaz sem vedno čakal nekaj minut; na« to sem iztegnil roko iz svoje postelje k nočni omarici med obema postelja« ma, odprl potihoma predal in nekako po občutju pretehtal, koliko denarja je v njem; vzevši peščico bankovcev, sem jih mirno položil v svoj predal. To se je ponavljalo tedne in tedne. Nikdar ni opazil, da bi mu kaj zmanj» Nalo. Nekega dne pa se je zgodilo to«le: Prišel je domov kakor po navadi v ju» rranjih urah in se je jel slačiti. Spet je vrgel šop zmečkanih bankovcev v svoj predal. Njegova prisotnost me je pre« dramila in sem vprašal: «No?» Odvr« nil je trpko: «Dobil.» Tistikrat sem ime' pripravljeno zanj že dokaj čed« no premoženje. Ne vem, obkorej je bilo; dejstvo je, da se je jelo daniti in je bilo v sobi za spoznanje svetleje kot po navadi. On se je vlegel in za» spal Spet sem čakal, da je jel dihati globoko in pravilno; tedaj sežem po« lagoma in tiho po njegovem predalu. Ko vzamem med prste nrkai bankov« cev, se dvignem v postelji in skušam ob slabem svitu, ki je prihajal skozi okno dognati vsoto, ki sem io bil vzel. Držeč tako denar v roki, občutim, da se je ritem nadporočnikovega dihanja nagloma izpremenil. Že ob tem občut« ku me je zazeblo v prsih. Obrni! sem počasi glavo proti njemu in opazil, da ne spi. Glava mu je pokojno ležala na vzglavniku, a oči so bile široko odprte in zapičene vame. Prva misel, ki mi je šinila po glavi, je bila: umrl je. Tako togo. nepremično, nemo, brez diha je strmel vame. Gledal sem mu v oči. To je trajalo precej časa. Tedaj sem ga potihoma nagovoril. On mi je odgo« voril. «Ali ne spiš,» sem vprašal. «Ne,» ie odvrnil. To je bilo vse. Prižgal sem svetiljko — z denarjem v roki. «Nu,» sem mu rekel, «ti mol« čiš.» — «Da.» je odgovoril potihoma. sila otožno. Sedel sem na posteljo in jel premišljevati. Bankovec sem še vsevdilj stiskal med prsti. V tistem ča« su me je nekajkrat vprašal: «Kako je mogoče, da ti tako dobro gospodariš z denarjem: vsi drugi smo do vratu v dolgovih, a ti pa si brez najmanjšega dolga?» Ali naj mu zdai pojasnim, da sem vsako noč kradel denar i? niego« vega predala in ga zbiral zanj? Danes vem, da je bilo vsako obotavljanje v takem položaju in trenutku neumno; a tisti hip ie bil takšen — to ti prisegam — da ne bi jaz sam na njegovem me« stu za nič na svetu verjel v bajko o duhovitem prijatelju, ki skuša po tej poti pomoči hazardistu. Moja misel je bila že sama po sebi nekorektna, zato je morala povzročiti kazen. A takrat je bilo že prepozno. Ko bi bil vsaj za« vpil v tistem trenutku! Silno me je mu« čila misel, da me je utegnil fant že dol« go časa opazovati in je potem takem poznal vse zgodbo o predalu z bankov» ci. Ko sta trčila najina pogleda, ni črh» nil besedice Obrnil sem se torej proti niemu in dejal: «Ti, dam svojo častno oficirsko besedo, da sem vsako noč jemal de« nar iz Tvojega predala in ga varčeval v svojem predalu za Tebe, da bi Te lahko presenetil z veliko vsoto.» Od« pri sem svoj predal in mu pokazal de« nar. «Imenitno.» je rekel, toda njegov smehljaj ni bil iskren. Vzel sem ban« kovce iz predala in jih položil na nje» govo nočno omarico. «Glei.» sem re« kel, «to«Ie sem Ti zbral.» Ni odgovo« ril niti besedice. Smehljal se je. Povej mi. kai naj bi storil v takem položaju? Moj predal je bil odprt. Mirno sem segel vari in pot gnil na dan revolver. To ie bi'a druga sleparija. A v tistem trenutku nisem mogel storiti drugače. On je, kai pa, planil pokonci in mi iz« trgal revolver iz roke. Ta dogodek se je pripetil v času, ko sem bil najmanj priljubljen. Teden dni pozneje sem že izstopil iz vojske.» V sezoni plesov Beosrad. začetkom februarja. Beosrraičani in Beograjčanke radi in mnogo plešejo. Posebno Beograjčanke, a to se razume, da predvsem mlada dekleta, graciie naše metropole, vitke in elegantne damice. ki s svojo dražestjo zmerom brilii-rajo na beograjskem korzu. Objektivnemu kritiku zdravega nepokvarjenega okusa pri presoievaniu žensVe lepote in ljubkosti v revi i i Evinih hčerk — krasotic ni treba iskati idealov da'eč no svetu — ima i h dovoli na izbiro doma. v Beogradu samem, zlasti kar se tiče estetske popolnosti noe. Da. te dražestne nožice naših Beograjčank ki se v nie zagleda z občudovanjem marsikak tuiec — a'.; niso kakor ustvarjene za ples. za vrtenje po parketu plesnih dvoran? Zavedaio se v polni meri one same. Beograjčanke, kai iih od Г kuje. ponosne so in prezirljivo vihajo nosove, če jim govoriš o tei ali on imenitni svetovni pesalki. češ videti nas moraš enkrat na plesu, pa boš delal komplimente tudi nam ... To zimo. ko ie oorediv gospod bog P-u-vius izdatno, kakor že davno, ne nametal na ba'ikatnski polotok snega. da ga mora imeti do gr'a dosti tudi najbolj navdušen zimsk; športnik na Ba'kanu. nudi Beograd sliko mrzlega sibirskega prebivališča, kier so pred vsem v veljavi tople peči. kožuhi, kuöme in sani. Torci pravi rai za lenuhe, ki radi d rem! jejo m se pre-teguieio ob dobro zakurienih pečeh, kakor tudi za vse tiste, ki se z elastičnostjo svoiih nog radi šč od er Iii o bodisi v zasnezeni in poledeneli naravi, bodsi v zaprtih lokalih raznih zabavišč. V to poslednjo Kategorijo liudi spadaio v Beogradu zlasti gori omenjene naše plesa željne lepotice. V predvečeru karnevala živimo, pa treba noreti, plesati, skakati, kolikor sc пас da! Zivopisani plakat' na Terazijah oznanjajo, da bo nocoi velika zabava s piesom pri »Takovu--. iutri Pri Kolarcu«. pojutrišnjem pri »Štibleriu« itd. Kam nai гге človek, da bi se dobro zabavali, da Iv se naplesal m skakal za devet suhih let? Skrbi veliko m preveč za nadebudne Beograjčanke in Beograjčane — tako bi pomislil marsikdo! Pa so glavice Beograjčank in Beograjčanov prebrisane, in gord jski vozel skrbi zaradi veselic preseka pri njih odločitev: Na vse veselice pojdimo. pa mit in amen! In se prične na beograjskem gričevju med Dunavom in Savo zvečer takole po deveti uri živlienie — živlienie v znamenju zad-niesra roman i a na razne plesne prireditve. Po glavnih mestnih u'icah. ob novozgrajenih palačah, med nizkimi hišam- in kočam' ošabno pod nobo na nahui.ienih, gomaze v urnem stopicaniu eruče mi!ost!vih gospa, cenjenih gospodčen in blagorodnih gospodov v top1 in zimskih suknjah in p1ašč:h, iz-sriniaioč skozi vrata teh ali onih baino razsvetljen h veseličnih prostorov Do zore se bo pešalo, iuhei! Do zore bodo sviralj cigani! Do zore bodo imele naše Beograjčanke priliko, da v kolu. valčku, čardašu. fokstroiu itd. svetu dokažeio, kai vse zmorejo ni hove prelestne nožice . . . Ali ko zasvita zora--- O. kako nerade se ločijo beograjske gospodične od p'esnüh dvoran! Lepo. prelepo poio cganske gosli — kar naprei bi se pesa'«, brez prestanka brez odmora! Атрлк trudne so elavice. nekako omamljene, trudne so nostale tudi nožice . . . Domov bo terba. v tople, bele posteliice. da Se glavice in nožice temeljito odpoči-jejo — vse do prihodnjega piesa. K. V beograjskih krčmah pozimi Beograd, koncem januarja Kdo bi si mislil, da je v naši prestolnici, sorazmerno malem evropskem mestu, vsakovrstnih grešnikov, potepuhov pijancev kvartopircev. tatov in drugih podobnih zli-kovcev sfev'Vv кпг.ч" "tsv »a'o izdatno kakor v nekaterih zapadnih velemestih?! Prav zares, nihče ne bi verjel tega — ali kdor se ie slučajno bliže seznanil z mnogoštevilnimi beograjskimi krčmami, špelun-kami in kletmi, z njihovim pehanjem in njihovimi tajnami. ta m: bo rade volje pritrdil, da Beograd, kar se tiče kriminalistike in z njo v zvezi misterijoznosti življenja v nočnih lokalih, ne zaostaja mnogo za Dunajem, Berlinom ali Parizom Gori omenjeni grešniki se preko poletja razgube na vse štiri stran, sveta in čuje-če oko postave iih zama.n išče po zakotnih beograjskih brlogih — nikjer iih ni. kakor da so se ugreznili v zemljo Ali Beograd ima za nje sigurno neko posebno privlačnost. kajti pozimi postanejo brlogi naše metropole iz nova njihovo pribežališče kljub strogosti očesa postave Da je Jakob Ale-šovec še živ. on bi svoi mikroskop, kj je z njim ljubljanskim purgarjem pregledoval grehe, iz U ubija ne gotovo prenesel v Beograd, kjer bi njegova izvrstna satira našla za žetev dobro pognojeno in posejano njivo v nižinah beograjskega življenja. Ko se v Beogradu zvečer; in se pn ulicah. kakor so Sarajevska. Karadjordjeva. Ratarska. Dubrovačkn itd., znanih po zlo-glasnosti sumliivrh nočnih tipov, razlije medla svetloba električnih žarnic, prično hu-škati izza ого v begotne sence, ki ne veš. odkod prihajajo in kam izginjajo Vidiš samo, kako .ie švignilo mimo tebe nekaj človeškemu stvoru podobnega — čepica potisnjena globoko na oč' brki pobešeni. kakor pri K'tajqi. brada razkuštrana. obleka oguljena in zamazana — trenutek še. in od zagihetne prikazni utone v tem.i tudi ona dvoiica migotajočih nog s pošvedranimi nastrganimi čevlji, iz česar se da sklepati, dn prikazen mnogo potuje. Ako si pri srečanju s tako begot.no senco začul zven'e-tanie. tedaj bodi prep-ičan. da so to v neznančevem žepu žvemketali vetrihi. pile. kladevca. svedriči in ramo drugo vlomilsko orodie Tam. pod prihulieno streho, ki tišči nanjo noč s svojim črnim plaščem, se reži v temo troje, četvero razsvetljenih oken in na u'i-ci se razlega vrišč. pomešan z brenčanjem m tamburice in izvirn;mi rokovnjaškimi kletvicami Poštenemu človeku, ki ga ie ob pozni nočni uri zanesla pot tod nvmo. takoj sumljivo zasmrdi po grehu Okna takega brlog-i so večinoma zagrnjena z rdečimi preperelim; zavesami, kar mu daje ko-lorit fantastičnosti in zr«onetnosti. Prestopi? vegnsti nrag »skrivnostnega hramn« m na nrvi pogled spoznaš, da si zares za-še! v nravo pravcato inmn apašev. V briocru ie živahno ka'or v panju, kadar čebele roie! Ob nekaterih mizah temni. mrk: obrazi kvnrtačev. zaverovanih v »taiblanet«. ob drugih zooet družba d i v i n besneča, s čnš;cnmi raküe v levici, z de<-ti'co v vebementm-m gestiktiliraniu poudfir Jajoč. da jc resnično vse tisto, kar so oo- vedala kričeča usta. A tam v kotu — oho, kaj pa se tam dogaja? Dva temnobrada moža sta se " spopadla, pa obdelujeta s pestmi drug drugega tako temeljito, da odmevajo krepki udarci сто oia.je od stene do stene. Prava apašika tipa! Pa se za niu-no borbo malokdo zmeni, in tamburašice na vzvišenem prostoru b'izu v,rat svirajo dalje, kakor da se mi v krčmi prav nič zgodilo, ponavljajoč z vriščečimi. ohripeli-mj glasovi refren svojih grdih »pesmi«. Zeo sk ri v nos t niti ind.ividu.iev polno ie tudi obmizje tam v drugem kotu Potepuhi, kj so se bogvedi odkod pri'lati!i v našo metropoo, imajo tu svojo tajno konferenco. Stikajo Slave drug k drugemu, razgo-varjaio se šepetaje. s pomenljivim pome-žiikovaniem. pri tem pa pfjo klekovačo, srbski jeruž. in prigriznejo kislo papriko in sir kačkaval. Posledica njihovega posvetovanja in šepetanja v temle moincn;u bo mogoče .iutri zjutraj obupen krik tega a!i onega beograjskega trgovca, ko bo zagledal blaga,:no v trgovini izpraznjeno do dna. Ti-sti'e človeček med njimi, ves črn in sajast od pet do slave, bo na tei potepušk; konferenci brez dvoma dobi' imenitno nalogo, da se to nor- skozi dimnik splazi v zgradbo ali stanovanie nekaterih beograjskih ve'i-kašev in izvrši kontrolo njihovih mošniič-kov RoVomavhi so s posvetovanjem tako zaposleni, da sc niti o^ret' ne utegnejo- na zaipeljive smehljaje dveh, treh dulcinej, ki se s plešočimi kornki vrte med mizami v brlogu, dok'er ne ohvise na vse zadnje na kolenih in vratu kakšnga ljubezni želin&ga gosta. »Salamenski grešniki, vrac vas vzemi!« se razjezi pošten Evropec, ko zapušča takle br'og. In pljune treskoma m kaldrmo in odeonota ogorčen po svojih Potih ... K. JEŽICA. Sokol priredi tudi letos na pustno nedeljo v kar največjem sijaju svojo maškerado. Prične se ob pol 20. z veseloigro »Trije tioki«, nakar sledi izredno zabaven ostali spored. Dvorana bo originalno okrašena in seveda posebno toplo zakurjena. Ples je prost. Dostojne maske dobrodošle Kakor vsako, posetijo tudi to Sokolovo prireditev vsi prijatelji Sokolstva in pri* jötne zabave I V nedeljo vsi v Sokolski doni! Zdravo! BREŽICE. Dne 30. januarja je imelo naše So-kolsko društvo svoj redni občni zbor Po izčrpnih poročilih društvenih funkcionarjev je bil zopet soglasno izvoljen za starosto br dr. ZdoEek: ravno tako za podstarosto br dr. Drnovšek. Za načelnika je bil na novo iz-voljen br. Gregorič Mirko. Ostali fun.kcijonarji in odborniki so izvoljeni vsi isti kot lani. kar je gotovo zna.k, da so bili člani tudi v preteklem letu z njimi zadovoljni ter da uživajo popolno zaupanje. Po izčrpa-hem dnevnem redu sta vzpodbujala članstvo br starosta in Župni delegat br Vuksan iz Zagreba z jedrnatimi besedami k vztrajnemu delu in izvajanju Tyrševe ideje posebno v tekočem letu, ko nam je proslavita 25-letnico našega obstoja in bo treba pokazati javnosti uspeh sokolskega dela v eni četrtini stoletja. - ŠOŠTANJ, prostovoljno gasilno društvo Šoštanj — meslo je imelo dne 31. p. m. v prostorih gosp. Cerovška svoj 50. redni letni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Načelnik Jakob Volk je podal tzčrpuo poročilo o celoletnem delovanju, združeno z zgodovino 50letnga obstoja društva, iz česar povzamemo: V letu 1879. se je začutila nujna potreba po ustanovitvi nad vse potrebnega ip koristnega društva. Dne 20. junija 1879 se je vršil ustanovni občni zbor ob navzočnosti 24 članov ustanovnikov, od katerih danes živijo samo še štirje tovariši: dr. Ivan Liehten-egger, zdravnik: Ivan Vošpjak, posestnik in vinogradnik na. Bregu pri Ptuju ter posestnika Gregor Acman in Jožef Toter. Ostalih 20 članov ustanovnikov krije grob. Občni zbor se jih je spomnil s trikratnim klicem: ^.Slavah V 50. letih je društvo sodelovalo 24 krat pri večjih požarih v mestu, med temi so bili trije tovarniški požari. PfI zunanjih večjih požnrih je druliyo ~ sodelovalo 26 krat, tako tudi pri požaru mesta Slovenj-gradca leta 1903. Mnogokrat je društvo moralo stopiti v akcijo pri večjih povodnjih. — Danfs šteje društvo 60 rednih in 120 podpornih članov ter je prav dobro opreinljeno z vsem potrebnim orodjem. Letos 29. junija bo društvo proslavilo svojo oOletnieo na svečan način z župnim zle t oni Sloven.igraške gasilske župe in z razvitjem prapora gasilnega društva tovarne Franc Woscbnagg in sinovi d. d. Upati je, da se bodo tudi to pot društva in občinstvo odzvala vabilu tako, kakor 1. 1924., ko se je vršila proslava 451et-niee, združena s pokrajinskim zletom. JGZ, ki je bil vsestransko dobro pripravljen in do danes največja zvezina prireditev. Porabljamo priliko, da požrtvovalnemu gasilnemu društvu v Šoštanju povodom letošnjega zlatega jubileja toplo čestitamo, želeč mu v na-dnl;^ najlepši razvoj. Na pomoč! ŠOŠTANJ. Velika predpustna maškerada Sokola bo dosegla v soboto dne 9. t. m. trotovo svoj vrliuiKc. Grajski vrt v svoji rož nali lopoti jamči, da bo razpoloženje prav animirano, osebno pozornost bodo vzbudile tri najlepše maske, katere voli občinstvo. Pozabljeno je že. katera je bila pred leti naj-lot-ša maska. Konkurenca je velika, ker mi-ka o tudi okusno izdelane nagrade. Nobena maska nai ne ho brez tekmovalne številke, ki jo dohi pri blagajni. — Prijavljene skupine iK'do vzbudile posebno pozornost in uživali bodo tudi maskiranci, za kar bo skrbel tudi neumorni jazsi - Band, Celje. Tudi prijatelji valčkov bodo prišli 11:1 svoj račun RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radov Ijici bo priredilo na puslno seboto 9. t. m maskerado v svojih društvenih prostorih. Godba mz - band, broječa j2 najboljših priznanih godbeniko iz Ljubljane. Tekma mask. Razsodišče ljubljanskih umetnikov in strokovnjakov. Trem od razsodišča izbranim najlepšim in najorigina!ne:šim maskam bo poklonil Sokol dragocena darila. LJUTOMER. Za Sokolsko maska rado 10. t. m. so priprave v polnem teku in se bo prireditev vršila pod imenom «Ena noč v Orijentu». Marljivo se dela na dekoracijah in je že sedaj prijavljeno veliko število „mask in skupin. Pripravljalni odbor pa je tudi vse potrebno ukrenil glede dobre postrežbe, primernega temperiranja doma in celo vrsto prijetnih presenečenj. Ker bo to letos najbolj animirana zabava v našem me: stu. se obeta že sedaj velik obisk iz vseh krogov, kakor tudi iz okolice. Vsled predvidenega navala priporočaamo predprodaio vstopnic, da odpade s tem neprijetno čakanje pri blagajnah. Sedeži in mize na galeriji, katera bo spremenjena v lože, se dajo lahko proti malenkostnemu doplačilu rezervirati. Vabimo pa še ponovno, naj nihče ne zamudi te letošnje zabave. — Občni zbor Sokola se je vršil 2. t. m. Iz poročil se je razvidelo marljivo in vestno delovanje društva, kakor tudi agilno in točno poslovanje odbora. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo 145.2S9.97 Din dohodkov in od prireditev 55.264.04 Din, kar se je večinoma uporabilo za odplačilo dolga na domu. Za starosto jfi bil izvoljen br. dr. Stajnko, za podstarosti br. Serien in Ozmee, načelnik br. Lubej. Odbor je ostal z malimi spremembami stari. ^TUJDČ Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Sokol Kamniško okrožje reorganizirano Na Svečnieo pojwldne je imelo kamniško okrožje v «Sokolskem domu> v Domžalah občni zbor. ki se ga je udeležilo po troje delegatov okrožnih edinic. Zastopana so bila vsa društva in odseki razen Doba. Občnemu zboru je predsedoval starosta iz Domžal br Гото Petrovec, nakar je br. J. Kregar predložil osnutek ta novi okrožni pravilnik. V izredno resni in povsem stvarni dveinpolurni razpravi je bil pravilnik z nekaterimi izboljšaj! soglasno spre:et in bo predložen župne-mu občnemu zboru. Po tem pravilniku poslujejo društva z župo samostojno kakor dosiej, in sicer 7. vsemi župnimi instancami, okrožje pa urejava samo društvene in okrožne zadeve okrožnih edinie Okrožje vodi okrožni občni zbor. Mesto izrednega občnega zbora, ki ga torej okrožje nima, zboruje okrožno vodstvo, ki ga tvorijo vsi člani okrožne uprave, okrožnega tehničnega in okrožnega prosvetnega odbora. Tekoče administrativne in obče organizator posle opravlja okrožna uprava, ki 'o tvorijo izvobeni starosta, načelnik in pro-svetar ter po en zastopnik vsake okrožne edi-nice. Tehnične posle okrožja opravlja okrožni TO, ki ga tvoriio izvoljeni načelnik in na-čelnica, po en delegirani član vaditeljskega zbora vsake okrožne ediniee. zastopnik OpO in zdravniškega odbora, prosvetne posle v okrožju pa vodi okrožni PO z okrožnim pro-svetarjem in po enim članom društvenih pO ter zastopnik ОТО. _ Okrožje se financira iz prispevka а 1 Din na vsakega člana, ki ga kot župni porez pobere župa in nakaže Okrožju, ker jo je razbremenilo v njenih po slih, dalje iz 10 % od čistega donosa okrož nih prireditev in 2 % od čistega donosa dru št ven i h javnih telovadnih nastopov. Upamo, da bo tako organizirano okrožje moglo uspešno delovati v dobro društev in župe. Občni zbor je na predlog Domžal dodelil okrožju stalni naziv: .^Kamniško okrožje sokolske župe Ljubljana». V volitvah so bili vzklikoma in soglasno izvoljeni: okrožni starosta Jože Gašparin (Domžale), načelnik Kancijan Skerl (Jezica), načelnica Mimica Gregoričeva (Jeiica), prosvetar Franjo Kor-bar (Radomlje); revizorji so: Jože Mrak (Mengeš), Anton Germek (Ježica) in Ivan Lovrač (Moravče). Ostali nevoljeni odborniki okrožne uprave pa bodo določeni na prvi seji. Okrožju, ki je v Sokolski župi Ljubljena zaenkrat edino organizirano po tem principu, in sicer v poskusne svrhe, pa iskreno želimo, da kmalu dokaže, da je samo taka okrožna organizacija realna, praktična in plodonosna. Zdravo! — že. Kadio Sobota, 9. februarja. LJUBLJANA. 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Delavska ura. — 19: Nemščina. — 19.30: Psihoanaliza in umetnost. (Dr. Bartol.) _ 20: Radio - orkester. — 21: Koncert trnovskega pevskega zbora pod vodstvom gosp. Marolta. 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: popoldanski koncert plesne godbe. — 20.35: Koncert komorne alasbe. — 22: Lahka godba. — PRAGA. 18.15: Pevski koncert. — 19.30: Prenos opere <-pri treh mladenkah^» iz Bratislave. — 22.25: Večerni koncert lahke godbe — BRNO. 19.45: Klavirski koncert. — 20: Komedija «V življenje». — 20.45: Kabaretni večer. - 22.25: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA. 20.30: Kälmänova opereta 'Cirkuška princesa». — 22.30: Koncert godbe za ples. _ DUNAJ. 11: Dopoldanski koncert. — 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20.15: Kollova melodrama «Žena brez poljuba». — BERLIN. 17: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert vojaške godbe- koračnice. — 22.45: Prenos orkestralnega koncerta. — 23.30: Odlomki iz operete f Netopir». — FRANKFURT. 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Zabaven predpustni večer. — LANGENBERG. 20: Zabaven večer in koncert lühke glasbe. — STUTTGART 10.30: Popoldanski koncert. _ 20: Prenos Weingartner-jevega simfoničnega koncerta iz Bazla. — 22: Predpustna igra «Odkritje Marsa». — BUDIMPEŠTA. J9.15: Dopoldanski koncert" vojaške godbe. _ 17.30: Prenos koncerta s- konservatorija. — 19 30: Prenos iz kraljeve opere: Dohnänijeva opera «Tenor». — Koncert ciganske kapele. - LONDON. 19.45: De-bussyijeve klavirske skladbe. — 20.30: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.35: Mešan večer in koncert lahke glasbe. — RIM. 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Donize-ttiieva opera «Regimentova hči». — STOCKHOLM. 17: Koncert lahke glasbe. — 18.30: Starejša plesna godba. — 19.45: Mozartove violinske sonate. — 20: Kabaretni večer. Kupujte pri tvrdkah, ki inseriraio v „Jutru" 5—7sobno v centru Ljubljane iščemo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. od-del. »Jutra« pod šifro j>Dunajska flrnta«. Lgodno se oddasta takoj dve sobi v središču mesta za pisarno. Vpeljan telefon. — Fran Kraigher, Cankarjevo nabrežje gl. 7. 2637-a Prvovrstna Radulovičtva hita;dba Prenosi] та spiritoua peč Pošlje se po povze iu za ceno 2'0 Din za kom :d — ipiejnemo iasioonike. f^ozor: s to ре^ю se za nekobko di narjev špirita doti izvrstna toplota za ogrevanje man ih lokabv. Na ui peči se da kuhati kot na šted lniku T seče po vd od vseh Kiajev S H.S so na t o 1 a reklama. 1» peč je najrentab I nejša po /itni kakor tudi pole i. Pojasn la laje ^ Drag. Rad ui o vič Beograd, Kialia Petra ul. 94 Spretnega uradnika za vodstvo vseh pisarniških poslov v Društvu za Saobračaj Putnika i Turista „POTNIK" v Sarajevu sprejmemo KANDIDATI morajo obvladati — najmanj v govoru in pisavi — nemški in francoski. Poznanje več jezikov se smatra kot prednost. Dolžnost tega uradnika je, da vodi pisarno in biljetarno, da daje informacije interesentom in i vodi vsestransko propagando za turizem. — Pismene ponudbe s sle« dečimi spričevali: spričevalo o jugoslovenskem državljanstvu, dovršenih šolah, o jezikovnem znanju in spričevala o dosedanjem delu in vedenju. Ponudbe je poslati priporočeno ali predati osebno društvenemu tajniku g. B. TRBOJEVICU, SARAJEVO. «PUTNIK» 4, Kralja Petra ulica 15. Naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra žena in mati, gospa Matilda fr. Groumonn danes ob 16. uri «mrla, Pogreb naše ljube pokcjnice se bo vršil v soboto, dne 9. t. m. ob 15. uri. LJUTOMER, 7. februarja 1929. Dr. Karol Grossmann, soprog. — Draga, Božena, Vladimir in Tatjana, otroci. Umrla nam je naša zlata mamica, stara mama, ses-tia, tašča, teta, gospa Frančiška Novak posestnlca po kr4ki mukopolni boUzni, pn videna s tolažili sv. vere. Pogreb ne. ozabne pokomice bo v soboto, dne 9. t. jr, rc>. ш-сшЉ eglasou, j v yoslab, pDtvavii. г večletno prakso i se zahteva predložit:v • < zadevnih «;>< čeval j 'vseoantem službovanju Piar.a [JO dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jdtra». Korespondenta »možnega slovenščine in popolnoma nemščine, nemile stenografije iu pi-anja na stroju, sprejmemo. Ofi-r-t--> z oznakom plače poi «Brzi strojepisec», Zagreb 1, Pretiuac i«. 27«S8 Detašerja(-ko) та kemična čistilnico z večletno prakso, sprejme takoj «Kemička čistiona Ondru-j,t;k». Zagreb, IHca 50. 2794 _ Izurjenega Žagarja k besečaiuskemu janneniku, oženjenega, na stalno mesto % prostim stanovanjem 2 sch, kurjavo in razsvetljavo. sprejme lesna industrija Ivan Srebolnjak. Sv Peter t Saviiisks doiini 2630 Prodajalko dobro izurjeno, prijamo e strankam:, zgovorno, prednost. imajo izučene na de-2708 ' žeii, sprejmem • 1 marcem Ponudbe do 15. t. ш na o sla» ouoeiek «Jutra» pod Potnike manufaktume stroke, sa obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici, sprejmemo takoj Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Fiksuia in provizija». 2533 ilKibra шоС. 206». Čevljar, vajenca sprejme Joško Potočnik, Kranj, Prednost imajo oni, ki so se že nekoliko učili. 2770 Dekle izobraženo , in pridno, vajeno šivanja in hišnih del. sprejmem takoj k dvema otrokom?.. Naslov v oglasnim oddelku «Jutra». 2ä06 Boljše dekle iprejmem takoj k dvema otrokoma v boljšo obrtniško hišo Z znanjem nemščine in zm.jine šivanja ter one, katere so že vajene otrok, imajo prednost. Po-eudbe z navedbo plače in zahtev na Jt.ieo Bocak. Tržič. Učenko pošteno in zanesljivo sprejmem v trgovino mešanega bi ада na deželi H^ana ".a £tai:ovaaj-3 v hiši. Ponudbe * sliko itd. na naslov. J. Grilc, trg mešanega b'sga. Trebnje, Dolenjsko. 2707 Korespondenta »orejme večji denarni za-Tod na deželi. Prosilci z bančno prakso imajo predno«. Ponu.ibj. s curiculum ■»itae in referencami je naloviti na ogiasni oddelek «Jutra» pod šifro «Banka» 2705 Mizarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Franc Svaj-ger. Staneče, p. St.. Vid n. Lj. Oskrba v hiši. 2S37 Krojaškega pomočnika ra boljše m;!e kose sprej-.n-„m takoj. Naslov v ogiss-nem oddelku «Jutra». 2S49 Strojnik perfekten, ki je delal r «trojnih livarnah in tovarnah. se sprejme na parno ži.go Prosro stanovanje in kurjava. Nastop po riogo-Toru Ponudbe pod 'značko «Strojnik» na poštni predal »t 74, Celje. 26a8 Mesar, vajenca poštenih staršev sprejmem. ms ot v oglasnem oddel- ku 'Jutra». 2808 Kuharico eanostojno, pridno, čedno, sprejme takoj franco-ki konzulat v Ljubljani. Beethovnova 4 III. 2828 Knjigovodjo bilance zmožnega, s prakso na parnj žagi, nadalje kontorisrinjo 7 znanjem stenografije ir. strojepisja, nada'je dobrega Žagarja k Polnojamen:ku iščemo za takoi. Ponudbe pod «Par-пэ žaga'- na podružnico «Jntra» v Celju.' 2859 Korespondenco trgovsko in privatno prevzamemo in oddamo strogo po naročilu. Agentura ia komisijska tr^rov. Studen-tovska ul. 7, Ljubljana. 2841 Potnika manufakturne stroke, ia obisk privatnih strank, za Mar'bor in okolice išče dobro vpeijana tvrdka — Dober zaslužek zasiguran. Pismene ponudbp na upravo «Jutra» v Mariboru pol šifro «Potnik». 2C17 Iščem osebo proti dobrem plačilu, k: ■ bi mi včasih pomagala v angleškem jeziku v pisavi in branju Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2771 Inštruktor visokošolec. prevzame takoj instrukcije iz vseh predmetov real, gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «39». 2S3S Gdčno ali gospo išče та večerne ure od 8. —9. ai; 8 —1" za . pouk v slovenski konvczaciji. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod , Maribor pod «Gospodinja». 2784 Potnik čevljarske stroke, zelo dobro vpeljan v Da nractji in Bosni, iščt zastop-tvo re-nomiranft tovarne ali veletrgovine čevljev Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljivi plačniki». " 2802 Mičsk Tiček 14. pikapolonica je kazala pot, Miček je žvi-gal vesele viže, fižolček pa je hitel, da mu i pot kar curkoma lil s čela. Trg. pomočnik vsestransko verziran manu-fakturist in galanterisl — spreten. pro«larfalec. voe'a ščine proet, želi prememu clužbo v Ljuliljano an kam drugam Cenj punu.ibt- na oglas. oddtsJek «Jutra» ;ю.! «štajerska metoda 1000» 2524 Brivski pomočnik uiliid, isč.J službe tudi kot *buhi štueer,. Cenjene dopise pod «i'r.zira tudi bu-ui» na Oglaeni oddelek «Jui,ra». 2al5 Deklica stara IG let s 3 razredi mešč. šole, i-.li vstopiti v modno trgov.no kot. učenka v okolici Mar.bora za takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28U5 Bančni uradnik z 6 letno prakso samo-fctalen knjigovodja, govori slovensko, nemško, »rbo-hrvatsko ter italijansko, išče primerne službe pri banki ali podjetju gre tu-dj na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Knjigovodja». 2821 500 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo trg. pomočnika, skladiščnika ali primerno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2824 Absolventinja trgrvske šole želi name-šč nja. Naslov pove ogla--ni oddelek «Jutra». 2846 Puhasto perje razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L. Bropovič, Zagreb. IHca 82, Kemična čistilnica perja. 189 Ribje olie <те1в. najfinejše, norveško iz lekarne dr G Pic< oli ja v Ljubljani, se ori[>oroča bledim slabotnim osebam 257 Dve konjski opremi se prodasta na dražbi 8. februarja ob *{>5 uri popoldne. na Vidovdanski cest j št. 8. 2817 Čajno maslo tedensko trikrat sveže, nudi po dnevni ceni «Mlekarska zadruga Novava« pri Rakeku». 24JS Radio aparat 2 elektronski z Philips elektronkami za 500 Din. prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28-6 Zvočnike 575 slušalke 96. retordetektor-je 59 Din prodamo z garancijo Tetina, Ljubljana, Mestni t'g 25,1. 2827 Motorni triclkel, 6 Hi' za tri Osebe, pro iam za 400O Din. Informacije" uri Minatti, Slov. Konjice. 2778 Avtomobli CHEVRuLET, osebni, odprt. petsedežni avtomebil 1927 tipe, v zelo dobrem stanju 35.000 Din; GH EV HOLET, o ebni, odprt petsedežni avtomobil 1927 tipe, z usnjem tapeciran. dve rezervnp gume, amortizerji, no-ač za prtljairo, 4i> 000 Din: CITROEN, osebni, odprt, petsedežen avtomobil, dobro ohranjen, 10,24 k. s., 26.000 Din; PEEGEOT. petsedežen, odprt osebni avtomobil, malo vožen, dobre gume — 10/24 k. s., 26.000 Din; PEUGEOT, štirisedežen. od-prt. malo rabljen avtomebil. 5rl2 k. s.. 25.0:и> Din PEUGEOT, poltovorni avtomobil, 5'12 k. s . prevožen 17.000 km. 19.000 Din; FIAT 501. Soort tipe. petsedežen, odprt avtomobil nove gume, novo Duco ličan. 32.000 Din. Informacije daie V. i. M. Barešič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 12 2658 Kožuh za na voz. podložen z ovčjimi kožami in vreča za noge г lisičjimi kožami, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2569 Salonske polčevlje skoraj nove št 42 poceni prodam Naslov v ogla.-nem oddelku «Jutra». 2768 *л* t* \ Jelkov med zoper hripo in infiuenco razpošilja po pošti 5 kg za 110 Din franko A. Maček. Čebelar. Vrhnika. 2722 Več mask posodi Lina Kuclar, Tržaška cesta 11/11. 2726 Maske in plesne toalete ceno prodam ali pogodim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». £811 2 svileni maski posodim (Herzdama, 1'ik-dama). Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2s22 Lepo masko posodim. Ljubljana. Val-vazotjtv trg 6. pritličji 2832 Svilene maske elegantne kosrum, in domine posodim. Bohoričeva št. 13. 2S-1Ž Več mask črnc-belih poceni oddam! židovska ul. 3. .11. 2844 BrivnlcO prodam radi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra», 2820 У Knjige kupuje in prodaja antikva-rično knjigarna in anti;vari jat Herman Herovart. Pražakova. 2803 Pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Miza». 2761 Lepa kredenca sofa. umivalnik, postelje, mize in stole, omarica, nar prodaj. Lahko se ogleda od 3.—5. na Dunaj ki cesti 17/III desno. 2850 Železno postelj z'ozijivo alj leseno, kupim. Ponudbe pod «Snažna» na oglasni oddelek «Jutra». 2852 Revolver še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni o Ide-leik «Jutra» pod «Dcbro ohranjen 800». 28U0 Jutino embalago rabljeno, kupimo. Ponudbe z navedbo cene in množine na poštni predal 210." 2825 Družabnika itč m s kapitalom za ve-leposostvo Ponudbe ped «Dober zaslužek» na oglasni oddelek «Jutra». 2830 Denar posodim proti jam-tvu in dobrim obrestim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Geld». «853 n Prostor v industrijskem mestu oddam v naj m v izmeri 100 ms, pripraven za pletilno indu trijo ali slično. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2716 Manjšo hišo z vrtom, na periferiji mesta, z najmanj 3—4 sobami in pritiklinami, kupim. Vselitev takoj ali v najkrajšem ča.-u. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jntra» pod š fro «Ugodno 69», 2669 Pisarniške prostore obstoječe iz 2 sob v sredini mesta, pritličje ali v I. nadstropju, iščem. Ponudb» na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro C. M. 2799 Večjo žago oddam v najem ua Gorenjskem tik koiodvora v okolici. bogatih .elov.h gozilov. Ponudb© poslati na ogiasni oddelek «Jutra» pou žaga». 2847 Stanovanje 5 do 6 sob išče biizu sod-n je maia družina 3 Oseb. Termin po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutrom pod «Ma.a družina». 2797 Stanovanje 2- sob, kuhinje in pritiklin v novi h.ši oddam s 1. aiarcfiin v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2696 Za 1200 Din mes. oddam v najem .užno stanovanje v vili v Tivoliju, 2 veliki sobi. poselska sobica, kuhinja, pritikline, kopalnica in pralnica, elektrika. vodovod in plin. — Na ogled med 10 in 13. uro. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2504 Stanovanje 2—3 sob, z vsenr pritiklinami išče maloštevilna, solidna in mirna družina za 1. maj Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod «Za maj». 2743 Krasno stanovanje v sredini mtvta, v drugem nadstropju, obstoječe iz 3 velik.h sob, z vsemi pritiklinami oddam s 1 majem. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Solnčno stanovanje». 2740 Stanovanje 5—7 snb. z dvema vhodoma, v -lobrem centru Ljubljane iščemo Ponudln> na ogla« odoelek «Jutra» pod šifro «2 vhoda» 26J4 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje in priti-k in. v pritličju alj prvem nadstropju, v sredini mesta išče s 15 februarjem ali 1 marcem stranka 3 o«eb. Na--lov v oglasnem oddelku «Jutra». 2545 Lepo stanovanje oddam v novi hiši. Šmartno ob Savi št. 1. 2834 Stanovanje obstoječe iz dveh sob in dveh kabinetov, oddam takoj v najem Naslov pove oglasni oddelek «Juira». 2807 Trije dijaki iščejo stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Trije». 2S13 РгШШ Slavonsko seno prvovrstno, boz šaša zukve i korova. te pšenične i zo-bene slamo u kompletnim vasronima. prodaje Josip Weiss, Zagreb, ve'etrgovi-na ejena i slame. Dvorniči-čeva ulica 6. Telefon 67— 33, naslov za brzojave: Weise. 2790 Gospod išče gospodično v svrho iskrenega prijateljstva. — Dopise na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šilro «Orožnik 331». 2831 Dragi! V soboto, ako Vam ljubo, ob 5. kakor določeno M. 2815 2 eleg. parket, s-bi z 2 posteljama, električno razsvetljavo, v centru mesta, takoj oddam. Naslov v ogiasueni oddelku «Jutra». 2798 Meblovano sobo za takojšnjo vselitev iščem za. samostojnega gospoda (trgovca). Ponudbe pod šiiro «K. L.» na oglasni oddelek «Jutra». 2796 Starega upokojenca ali upokojenko vzamem v vso oskrbo do smrti po dogovoru. Naslov v jglas-nem oddelku «Jutra». 2772 Gospod ki prihaja večkrat v Ljubljano. išče čisto meblirano »obo ali kabinet s popolnoma separiranim vhodom i г stopnišča pri stranki brez otrok. Ponudb" na «Jutro, pod «Distingviran» do 13. febT t. 1. na ogl. oddelek «Jutra». £737 Ooremljeno sobico zračno in svetlo oddam go-»pol čni. Nas'ov v oglas, oddelku «Jutra». 2767 V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvignite sledeča pisma: Adria 370. A. M. 2083 Agil-na. Agilen manipulant Amerikanec 770, Agilen 333, Amandus, А 2185. А. Z. Akreditiv 996, Bogdan, Brijač 100. B.do emad ran 2602 Bo-ini. Bukova drva, Boljše stanovanje. Bodočnost 44926. Cisto, Ciklama, Vijolica. Kr 7antc-rna. Dobro. ziv'jenje Do 14. februarja 19i9. Dolgotrajna Iju-bez-n. Dobro prijateljstvo Družba, 2 postel'i, Doni 44. Dosmrtna soba. D. H. I J. Dober prodajalec 22, Energiia 25. Ek nozit'ira 4Ш. Ekonom 43873, Februar 1759. Februar 28, Gorenjska Gertrude. Gospodinja - kuharica 1ЯНО. Glince 2560. Gostilna 2687, Imam svoj dom, Izvežbana in poštena Ing. Idealna ljubezen. Inkasant. Ibis 1890. Kolo 1949 Kapital Iini.oOO. Kroniatične. Kavcija 2526. Knjigovodja 1000, Lepo snažno. Lepa bodočnost 9. Ljubeče srce. Lepa biondinka 1-78. Lahko takoj. Lepa vijolica. Lesni strokovnjak, Lastno lovišče, Lahek za-luž k, Me-tlar. Mali kapital, Mirno ž vlienje 2272, Mehanik, Mirna eksistenca 1744. Ma-rineoficir. Mesar in preka-ievalec. Notranje, Ne iz Ljubljane. Osamljena. Odkritosrčnost. Orožnik. Ob-ratovodja. Prvo nadstropje, Pisalni stroj. Pare'ia, Poijane. Priden. Prometno središč". Prisojna lega 1:173. Prepro-t, Prednost, Prometna Ье'кз 1437. Pridna gospodinja 1023. Priden 2456, Priložnost, Redka prilika 55—2273. Radio aparat 2495. Redka prilika 2273, S 300. Stanovanje 2567. Solidna 45. Srečen zakon 1872. Srečen zakon 1929. Snažno stanovanje, Sreča "2. Solnčno stanova-nie 2740. Sirokovnjak 999, Soba za pisarno. Stalno mesto 333, Samostojen 90. Skrbna go-podin:a. S. A. 7JP Štedilnik 1845. Trgo-wia špecerijskega b'aga. Takojšnja vselitev. Tehnik j 628, Takojšnje plačilo 903,' Trajen in visok za-dužek. Tako; 2984. Ugodno 69. Uradnik, Uitoden iu vej{ Љ ,A l 4 4 Л Љ Višji drž. uradnik kat.. 50 1. siar, vdovec brez otrok, z vi.o in avtom, citraš, želi znanja v svrho žen.tve z boijso go-.-•po iično ali vdovo br z otrok, 35 do 45 let. Premoženje postranska ftvaj, tajnost 7л arečena. Ponudbe s sliko upravi Jutra do 15. t m pod «Srečna pomlad» 2io4 Trije zvezani ključi so -e izgubili na Bleivei- sovi ali Dunajski cesti do vojašnice, najditelj naj jih blagovoli oddati proti nagradi na Bičevji št. 3. 2773 Resasti brak se je zgubil. Odda naj se pri ar. Oblaku Zelena ja-ma 93 proti nagradi. 27Э5 Prazno sobo po l trešno. oddam Novi Vodmat 62. 2819 Prazno ali meblov. sobo г souporabo kopalnice oddam 15 t. m Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2833 Opremljeno sobo «epariran vhod. električna raziv.. poleg Tivolija oddam 1—2 o«eham. Blei"-ej. sova c. 2*7/11. 2857 Krožna žaga z vertikalno in poš vno ploščo ter elektromotor 5'i HP. oboje 2 leti v rabi." prodam. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra-. Šivalni stroj rlobro ohranjen. kupim. Ponudbe na otriasnr oddelek «Jutra» pod šifro «Šivalni stroj». 2851 Lokomobilo 30 ПР «E=terer» s stopničastim kuriščem v :ako dobrem stanju kompletno radi nabave močnejšega stroja Ponudbe pod «Takoj dobavljiva» na oglasni oddelek «Jutra» Ljubljana. 2858 Šivalni stroj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lep. dober in poceni». 2840 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Uugon ffibž r, Ljubljana. Sv. Petra cesta. 53 Po/or! Pohištvo v vt.iiki zalo?: po najnižjih cenah. Matija Andlovic. strojno mizarstvo. Komenfekega ui. 34. 1488 Na Glincah, v gostilni «Amerika» priredi godbeno društvd «GRADASCA» jutri v soboto 9. t. m. predpustno zabavo s koncertom in plesom hrez vstopnine. Dostojne ша~ке dobrodošle. Za vsestransko zabavo za rniado in staro, kakor tudi za najboljšo p jačo in jedačo kar najbolje pre krb-Ijeno. Začet ob 7. zvtč>r, .'523 Opozorilo; Opozarjam vsakogar, d* nas bivši potnik, fotografski pomočnik g. Franc Roth, rodom 'z Celja, ni upravičen na moje tme Iе" mati predplačila. n:ti ne sklepati nobenih kupčij. Vsakogar ojwzarjam tu ii pred nakupom fotografskega aparata s pritiklinami. — Vse do Eedaj prizadete prosim točnih podatkov, kaj so naročili in koliko so dali predp'ačila. — Fotograf V, Bavec, Rajhen-burg. 2780 Ura . se je zgubila 6. t. m od Rožne doline t-o R.meki cesti do sv Jakoba trga. Odda naj se v oglasnem oddelku «Jutra» prot. nagradi. 2801 X. Sadlucki ITirosof. p-ihografolog ia fizionomist. Po skupn h podatkih г dlani, pisave ia lic č.ta: značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9.— 12 in od 2.—7. ure v Ljubljani. hotel «Slon», soba št 21 1 na^.-tropje. Ostane samo do 15. februarja, v Ljubljani, potem odpotuje v Kočevje, Kam. nik in Maribor. 2509 2349. Ugodna prilika 5s>2, 800 D?n je izgubila v časopisni papir zarite, uboga tovarniška delavka dne 7. t. m od 7. do Vi8. ure zjutraj od Opekarske ceste po Jeranovi, Karuno- vi ulici, čez Trnovski most ob Gradaščicj čez Mirje <1 o Tob. tovarne. Pošten na:- lužba. Zaprt i ditelj se naproša, da vrne 100.000, 720.Ј znesek proti odškodnini na policijsko direkcijo. 28-'S Kii^e M—tn^s» "lom» S6 Vlak. Vinograd 32. Va'no Visoko rentabilno. Vesten potnik. Vesela pomlad 1929. Vknjižb». Vdova. Vpeljan 2437. Vrata v Peking. Zadovoljno-1. Zanesljiva moč. Začetnica 29. Zagreb 1. Zaneslj v plačnik, Zelo snažno. Začasna {tostranska s a>to. 910. 820. 100-2310 Z^rnnfce m strice), posteljne arefe, '••l^zn- oo-tWj» >toman». 'П tar>^?nl" '•ke >7,(р1Ь» nnd- Rudolf Radovan tapefnik Krekov trs štev f M* Stanovanje štirisobno, v centru, išč m , ------ - • za maj ali avgust Reno- 1 bll° nemogoče, viram vse ali povrnem adaptacije. Ponudbe pod «Konfortno 4» na ogla-ni oddelek «Jutra». 2839 Stanovanje 3—4 .-ob z vsemi pritiklinami, po možnostj v sr- -dini mesta. išče boljša «Irairka brez otrok za 1. maj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Brez otrok 43». Hudiček» Kraj dogovor.en 242 — Hudička. 2775 Duša moja! Od polos. m na|iiv2ovuicij Nuvak V;si v Ljubljani