PoStnina DlaČana v gotovini Leto LM šteu 111 U Uubllonl, v so&tto Z5. mola 19Z9. Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračalo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Puniša Račić pred sodiščem V ponedel jek bo pričela pred beograjskim sodiščem razprava proti Puniši Račiću, Tomi Popoviću in Dragutinu Jovanoviću zaradi umora v Narodni skupčini - Zagovarjalo jih bo 35 odvetnikov - Ogromno zanimanje za proces Beograd, 25. maja. V ponedel jek, 27» t. m., prične pred prvostopnim sodiščem v Beogradu razprava proti Puniši Račiću in obema soobtoženima bivšima poslancema Tomi Popoviću in Dragutinu Jovanoviću - Luni zaradi umora v Narodni skupščini dne 20. junija 1928, čigar žrtev so postali Pavle Radić, dr, Gjuro Basariček in Stjepan Radić. Razprava se bo vršila v mali dvorani prvosodnega sodišča, zaradi česar bo dostop za občinstvo zelo omejen. V glavnem bo prostora samo za odvetnike in za novinarje, ki so že v velikem številu prispeli ne samo iz no-tranjosti države, marveč tuđi iz inozemstva. Vsi novinarji, ki so prišli na konierenco Male am-tante, bodo ostali v Beogradu, da prisostvujejo razpravi. Obtožene bo zagovarjalo 35 domaćih odvetnikov, ražen tega pa je izjavil tuđi znani pariški odvetnik Torres, da bo prisostvoval razpravi. Odvetniki i majo že već dni trajajoče kon-ierence, na katerih razpravljajo o načinu obrambe in si razdeljujejo vloge. Zaradi silnega navala občinstva bo sodišče izdalo za razpravo posebne vstopnice. Kakor pa vse kaže, publika v dvorani sploh ne bo imela prostora. Pojavil se je predlog, da bi se razprava sprejemala in razširjala potom beograjske radio-postaj e, kar pa je sodišče odklonilo. Proces bo predvidoma trajal 10 do 14 dni. Na razpravo bo pozvanih okrog 50 prič, ki bodo pred sodiščem ponovno zaslišane, dočim bodo glede ostalih prič prečitane samo v preiskavi podane izjave. Vsekakor pa se pričakuje, da bo potek' razprave razjasnil marsikak dogodek, ki se je odigral pred umorom in ki je bil doslej za širšo javnost več ali manj nepojasnjen. Maksimiranje občinsklh proračunov Po odloku finančnega ministra proračuni za tekoče leto ne smelo biti večji od ianskih - Stanovanjske in humanitarne akcije občin v nevarnosti Beograd, 25. maja. Kakor izvemo iz povsem zanesljivega vira, se je finančni minister postavil na stali sce, da nobeni obeini ne dovoti visjih izdatkov v proračunu, kakor jih je imela v prejšnjem letu. S tem skle-poni finančnega ministra bo prizadetih zelo mnogo mest v naši državi, med njimi seveda tuđi Ljubljana, Ki je morala povišati svoj proračun zaradi neobhodnih izdatkov za stanovanjsko akcijo bivšega vladnega komisarta in ker je morala postaviti v proračun razliene anuitete tuđi za druge dolgove, ki jih je najel bivši vladni komisar. Posamezne občine bodo morale zaradi tega crtati tuđi vse podpore za kulturne in humanitarne namene. Utegne se tuđi zgoditi, da bodo mestni uslužbenci prikrajšani pri plaćah. Občine bodo seveda potom zveze mest intervenirale pri finančnem ministru in ga naprosile, naj revidira svoje s ta Usce glede občinskih proračunov. -----------------.«*,------------------ Velike poplave v Južni Srbiji Zaradi neprestanih neviht so narasli vsi potoki in reke — Cei srez pod vodo — ogromna škoda Beograd, 2.". maja. Po vesteh iz Južne Srbija je povzročil prelom oblakov velike poplave. V okolici Kraljeva so pod vodo Pkoraj vsa polja in šega škoda v milijone. Vsi potoki in roke so narasli ter rušijo mostove in odnasajo hiše. Med Ohridom in Tetovom jo promet prekinjen. Kičevo je docela pod vodo. Najhujše je prizadet ;jor-njepološki srez, ki je ekoraj ves pod vodo. Polja in vrtovi so zasuti s pol metra debelo plastjo kamenja in peska. Katastrofa je zabtevala tuđi več eloveških žrtev. Počinilo je zlasti mnogo živine. Oblasti so zaprosile za vojaško ponioc. Zopet incident na bolgarski meji Bolgarska straža je ustrelila na meji 3 elane bolgarske ropar- ske tolpe. — Sofija, 25. maja. Listi Doročaio, da je pred neka] dnevi iz bolgarskih emigrantov sestavljena roparska tolpa prišla preko bol-garsko-iuposlovenske meie ter skušala pri-ti na (izeml.ie Loveea, ki je takirn tolpam rf^ehno priljubljeno operacijsko ozemlie. Policija pa je zvedela o nameravanem vpa- du ter je zasedla vse mostove tako, da se je morala tolpa umakniti, zasledovana od policije. I »ne 22. t. m. popoldne se Je posre- ćilo izslediti tri njene elane, ko sq skušaii prekoračiti mejo. Bolgarske obmeine stražo so pričele nanje streljati ter jih ranile po uradnih opisih še na bolgarskih tleh. Ra-njencem se je posrećilo priti še preko me-ie ter so približno 15 korakov daleč ob-ležali mrtvi na jueoslovenskem ozemlju. Uvedena ic bila zaradi teju dosodka prc-iskava. Amanulah se bo docela umaknil Izgubil je odločilno bitko z uporniki in je zato skrivaj pobegnil Namerava se nastaniti v Evropi London, -*o. imij:i. Vtt zatej»ih. Pri prehodu na indijsko ozenilje je zaprosi! indijsko vlado, naj mu da rarno spremstvo do Boin-bava, kjer se bo ukrcal in odpotoval t Ev-ropo. Najprvo misli kreniti v Franrijo. lz-pubil j«» vsako nado na povratek na albanski prestol in se namerava dorela umakuiti. Žalostna statistika — Beograd, 25. ma.i. (ilasom statistike nrnistrstva notranjih de! je bilo tekom prvih 10 let v naši državi 190.413 tatvin, od tega v ljubljanski oblasti 18.498, v mariborski oblasti pa ?0.857. Goliuiij je bilo 9339, od tega v ljubljanski oblasti 1436, v mariborski pa 1409. Umorov in uboiev be-leži statistika 19.694, od tega jih je v ljubljanski oblasti 440, v mariborski pa 494. Ljubljanska oblast je na prvem mestu glede EoDufij, zaKrebšku pa glede tatvine. Pri umorih in uboiih nosi zastavo osiješka oblast. Spor za milijonsko dedščino — London, 25. maja. Proti oooroki prin-cezinje Klare Hatzfeld-NVildenburg, ki je pred dnevi umrla v Londonu ter ie zapustHa miliion funtov šterlinsov, je viožil njen ne-čak ugovor, ki Ka utemeljuje s trditviio, da je bila pokojnica pri sestavi oporoke umobolna. Umrla princezinja je namreč imenovala za glavnega dediča dva svoja angle-ška prijatelja. Protest rumunske pravoslavne cerkve proti konkordatu — Bukarešta, 25. maja. Sedmograški pravoslavni metropolit Balland je na vče-rajšnji seji senata prečital protestno deklaracijo pravoslavne cerkve glede konkordata med Vatikanom in Rumunijo. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: V prostem prometu so notirali ob 9.45: London 276.10 d., Newyork 56.S0 d„ Pariz 222.40 d., Milan 297.75 d., Curih 1095.90 d., Berlin 1353 d., Dunaj 799.50 d.t Praga 16S.40 d. Efekti: Vojna škoda 402. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18«, Ne\vyork 519.37. Pariz 20.2958, Milan 27.18, Madrid 73.40, Berlin 123.7325, Dunaj 72.95, Beograd 918.78 Praga 15.3850, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.50, Zofiia 3.75. ^Q^IX. Ljubljanski ^^sT» vol oso j em od 30. maja do 9. junija 1939 NajbcljSi nakup vsakovrstnega blaga. Specijalne razstave: pohiStva, automobili, poljedelsk: stroji. radio, peratnioa, zajcL Razs+ava mčlanskih §o! Slovenije. "00 razstavljalcev. 50 glavnih blagovnih skupn I^e^itiDiacife vc Din 30.— proda ja jo denarn: zavodi, »Putnik«, gospodarske ustanove. Za stanovank poskrbl)«no. 50"' popust na železnicah in avifonlh. Popjst na parobrodih. 6661 Porodne bolečine Katoliške akcije Ali pomenja katoliška akcija povratek h konzervativni kato-liški miselnosti ali samo združitev razcepljenih katoliških ele* mentov? — Zakaj so k osnova nju Katoliške akcije povabljene samo organizacije, ki jih tvorijo pristaši bivše SLS? — Boj za uveljavljenje modernističnega krščanskega naziranja »Slovenec« potrjuje naše intonnacije, da so se v Ljubljani pod predsedstvom škofa dr. Jegliča vršila posrvetovanja za ustane* vitev Katoliške akcije. Pravi pa, da se ni vršil ustanovni obeni zbor Katoliške akcije, česar tuđi trdili nismo, ampak samo posve* tovanje dekanov ljubljanske škofije. kako raj bi se katoliška akcija po župnijah prak« tično v detajlu izvedla. Seveda trdi, da na tem sestanku dekanov ni došlo do nobenih sporov, konfliktov, incidentov in hudih de-bat. Kake druge trditve seveda od strani »Slovenca« tuđi nismo pritakovali. Kon* čno tuđi ni bilo pričakovati, da bi se na posvetovanju dekanov pod predscd>t\om same^a ij. škofa vršili burni prizori, čeprav je trajalo to posvetovanje po zatrdilu »Slo» venca« ćele tri ure, čeprav so bili nameni Katoliške akcije označeni jasno od papeia samega, kakor jih navaja današnji »51ovc» nec«e, ki nam vendar končno tuđi ne bo mogel zanikati, da mislijo vsi dekani samo z eno glavo. V ostalem pa mi nismo £ovo* rili o enem samem posvetovanju in ćelo ne o posvetovanju dekanov, ampak o posve« tovanjih, ki so se te dni vršila. »Slavenec« nam bo moral vsekaker pri* znati, da ustavitev Katoliške akcije kot ustanove, ki naj bi /Jružila rse prosvetne in druge ustanove na katoUški podlagi. ni odvisna samo od gg. dekanov in tuđi ne od g. škofa samega, ampak v prvi vrsti od predstavnikom tistil organizacija ki jih ho* Če g. škof združiti pod enotnim vodstvom Katoličke akcije, ln zato nam ne gre za mnenje gg. dekanov, ki so g. škofu kot svojemu vrhovnemu predstojnihu podreje-ni. ampak za mnenjt zastopnikov omenje» nh organizacij. Ta mnenja pa .o deljena glede na potrebo in umestnost osnovan ja enotnega vodstva vseh organizacij, ki so osnovane na katoliških načelih. Med njimi namreč obstoja resni bojazen. da bi mogel konseri'ativni duh zatreti vsak pojav mo* dernega pojmovanja nalog katoličanstva in krščunstva samega. In le ta mnenja in naziranja smo mi točno zabeležili. Ali naj postrežemo Še s točnejšimi imeni? Prav dobro so znani boji med poslov» r»im katoličanstvom in kršćanskim !*ocija» lizmom, med okorelim pojmovanjem kato* liških naukov ter od modernizma prežeto katoliško mladino. Gospoda pri »Slovencu« vć sama najbolje, da je tuđi na katoliških načelih težko spraviti vse skupaj pod cn klobuk, čeprav tega javno ne priznava. kar tuđi nismo in ne borno pričakovali od nje. »Slovenec« nam očita, da smo se zatekli h grabi in naivni izmišljotini, s katero ho* ćemo predstaviti katoliško akcijo kot poli* ticum s prozornim namenom, opozoriti ranj vlado. Nam ni treba vlade prav nič na to opozarjati, ker smo mnenja, da ima sama dovolj organov za nadziranje vsega javne ga življenja v državi. Po svoji novi* narski dofžnosti pa ne moremo molčati k pojavom, o katerih gotovo časopisje že več tednov razpravlja in ki se obravnavajo na raznih sestankih. Ti pojavi so za nas tem večjega pomena, ker je svoječasno »Slove* necx sam na široko zagotavljal, da so go» tove organizacije povsem neodvisne od cerkvenih oblasti, dočim ima snovanje Ka' toliške akcije baš namen, spraviti vse orga* nizacije, ki količkaj priznavajo katoliška načela, pod komando ofidjelnil zastopnh kov cerkve. Zakaj naenkrat tolik pre* obrat?! Zakaj povratek k stari taktiki. ki io je zavrgel že dr. Krek, ko je doseže!, da se je nekdania katoliško - narodna stranka preosnovala v sedaj razpuščeno SLS z namenom osvoboditi politično udejstvovan'e od konzervativniji vplivov cerkvenih oblast:, ki pa žal ni bil dosežen, zakaj odreka- ti se oni miselnosti, ki je prekrstila Kato-lisko tiskamo v Jusoslovansko tiskamo in Katoliško bukvarno v Juaoslovanskr knjigarno ter preimenovala tuđi razne druge ustanove? Ali morda diktirajo to praktični razlozi v sedanjih razmerah ali pa se povračarno k stari miselnosti dr. Mahniča. ki ?c pro-slasil za edino pravilno s.-.mo katol;Skn narodnost, absolutno narodnost pa za po^an-stve? In končno, o tem, kar se iavr.o £odi, imamo tuđi pravico javno raspravljati, ker se tiče koristi na^ejja naroda in v*e naše države. Če ima »Slovenec pravico propasi-rati mise! ustanovitve Katoliške akciie, imamo tuđi mi pravico izražati svo'e po-misleke in objavljati informacije, ki jih dobivamo iz krogov Tuđi katnliškega svetov« nega naziranja samih. »Slovenec* pravi med drugim: »Tuđi je prazni larifari, da ie katoliška akciia nastala zaradi nacrta novega Šolskega zakona ker se snuje že davno, preden se je rasi duhovščini o tem nacrtu sploh sanialo in so bila sestavljena in nbiavlienj pravila akcije v zadnjem £kofijskem listu, ki ie if-šel mesec dni prei, nego se ic rvedelo za nacrt novega šolskega zakona. *Olede na navedeno bi prav iskreno ?clel;. ako h: nam »Slovenec« 5e poveda!. kdo le orcani/iral pobiranje podpisov med *.loven*kimi ob^l-nami proti nacrtu no\ega šolskesa zakona? Ali je tisoč slovenskim občinam oz'roma županom kar preko noči padlo v clavo, da so vsi naenkrat poslali v Beograd spomenico o novem Šolskem zakonu? !n kdo organizira na Mrvatskem zbiranJe takih pod-pisov? Kar se tiče papeža, na katerega se sklt-cuje »Slovenec« ii po čegar Inicijativi %t baje snu.'e Katoliška akcija v Sloveniji, da bi »aktivno samoudejstvovan.ie laikov pod li:erarhičnim vodstvom v pravem smislu splošnega svećeništva razširilo, poglobilo in obngatilo evangel'sko du^ebri/niško đelo-vanje za kršč. obnovo sveta.« moramo reci, da je tu pač mišljeno sodelovanic 1^;:-kov v cerkvenih ustanovah samih za sp'o^-no uveljavlianje kršćanskih načel v Javnem življenju, ne pa neka krinka. kakrSna n^t bi postala Katoliška akcija v Sloveniji. AVo se »Slovenec« sklicuje na nane^ovo \7) i-vo, da se »morajo postaviti v stran vse strankarske koristi, kadar jrrc za verskn stvor.« potem moramo tuđi vpras^ti. zakaj nHo bile povabliene k osnovan I u KatalKkf akcije tuđi druge orcani?aciie, kl Imalo manj stikov z gospodo okoli »Slovenca« kakor organizacije, ki smo j h naved!:. To bi bilo tem bolj umestno, ker sam »Slovenec« ob koncu današnjega članka, v kate-rem odgovarja na naše včerajSnie informacije, izraza upanje, da bo mogel kdai pozdraviti tuđi gospode od ^Jutrac in »Slov. Naroda« kot sotrudnikc v — Katoliiki akciji. 2eleli bi pri gospodi nkoli »S'o\enca« več odkritosti v besedali kakor v deian'ili1 Mislimo, da si je tako kakor mi. tud: ostala slovenska iavnost na iasnem o na-menih Katoliške akcii'1 v Sloveir»;. ki bi rada spravila pod en klobuk vse tište nek-danje pristaše bivše SLS, med katerimi «.e v novih razmerah kažejo čim dalje več's nasprotstva, ker se i im ni treba več bati. da bi jih kdo preganjal in iim uničil živ-Ijensko eksistenco zaradi količkai samosto-nega mišljenja. V ostalem vztralamo na svoii trditvi, da je porod Katoliške akcije težak, kajti posvetovanja in debate med katoliškmi krogi v Sloveniji o njeni potrebi se v povećani meri nadaljujejo. Katastrofalni padec cen žitu na budimpeštan ski produktni borzi Cene so nižje, kakor zadnjih 20 let. — Baisse je posledica po-nudb iz Jugoslavije in Českoslovaške ter po vi san ja uvozne carine v Italiji — Budimpešta, 25. maja. Na budimpeštanski produktni borzi so tekom včerajšnjega dne strahovito padle cene žitu, kar je povzročilo v borznih krocih pravcato paniko. Cene so namreč tako nizke, kakor nišo bile že 20 let. Baje ie vzrok temu pojavu velika ponudba iz Jugoslavije, Českoslovaške in Avstrije, ražen tega objava držav-nega statističnesa urada v Budimpešti, da so od lanske žetve preostale *e ogromne količine. Neposredno ie povzročil neprićakovani padec cen tud! sklep italiiansie > lađe glede pov iiania uvozne carine za žito in mlevske Iz-delke v Italiji. Včeraj se je tuđi lz\ede* -lo, da pripravlja slićen sklep franeoska* vlada. Će bodo cene ostale na seda-njem nivoju. bodo sledili krahi na j> te jih madžarskih žitnm firnt Stran 2 »SEOVENSKI NAROD«, dne 25. maja 1929. rav čuditi, da ni še več morfinistov in kokainistov. Ta generacija še ne prenese niamil, kakor je kokain, prihodnje generacije bodo pa verjetno posedovale kako mamilo, po kate-rem jim ne bo treba končevati v blaznici. Končno Človek pobejra tuđi v bolezen Zivčno degeneriran človek oobega iz stare neznosne zavestnosti v — nervozo. To je armada današnjih nevrotikov. Histerični napadi nišo nič drugega, nego bez živčno degeneriran. Človeka v sfero podza-vestnosti, kjer se nevrotik razbremeni vse-ga neznosnegra in kjer se uresničHo njegove želje. Freud gre ćelo tako daleč. da trdl, da je vsak histerični napad habiciniran spolni akt. NajradikalrrejŠi beg v nezavest, v nič, je pa se veda samomor Človek s posebno, kakor se zdi že abnormalno dispozicijo ne more prespati neznos-nosti svoje zavesti in je tuđi ne more pre-magati v religiji ali umetnotti, ali nevrozi, temvec izvrši samomor. Zdrav človek pre-maga take trenutke na ta ali oni način in ne gre v 6mrt. Človeštvo so oropali iluzij O samomoru se piše malo, čeprav je to najbolj perece vprasanje modernega Človeka. Ce izvzamemo Masarykovo studijo o samomoru imamo v njem malone samo statistike, ki dokazujejo, da je eamomorilcev vedno veŽ. Kopernik, Darvvin in Freud Cas je tuđi ugoden za samomore, kajti človeštvo so oropali iluzij OpraviČeno ie rekel Freud: Doelej je človeštvo preživelo dve najbolj sirovi žalitvi in sicer Koperni-kov heliocentriČni sistem, ki je ponižal *lo-vekov planet na mali drobec vsemirja, da je njegova zemlja atomcek v vesoljstvu in ne morda glava stvaretva in pa Darwinova teorija, ki pravi, da človek ni kako posebno bitje, temvee vrsta, kakor so druge živalske vrste, ki se je razvila iz nižjega bitja. Tretja žalitev prihaja s psihoanalizo, ki dokazuje, da je Človek samo igračka svoje podzavesti in nikakor ne svobodno bitje. In ree mora človek imeti v eebi precej sile, da »prenesem Freuda, ki nas je s svojo [jeihoanalizo oropal pač se poslednjih iluzij. Sedaj vidite, zakaj umetnik reagira tako na svoje okolje, zakaj se »mora« pisati. Doslej tuđi nisem imel nobene materijelne koristi od svojega pisanja, pač pa mnogo neprilik in škode. »Dogodek v mestu Gogi« Napisa! sem pred nagrajeno dramo se dve, s katerima tuđi nisem nikamor silil, ker sta bili slabi. Pri meni je težko, ker nimam dispozicije za daljše obdržanje nastrojenja, kakor je potrebno za pisanje obsežnejšib del. Zato najraje pišem krajSe novele, ki nastajajo ob ugodoem razpolo-ženju prečute noči. Svoje novele eem zbral v knjigo, ki jo bo menda izdala Tiskovua zadruga. Za dramo mi pa ponuja zaloibo Slovenska matica. Drama >Dogodek v mestu Gogi« »era zgradil kakor mozaik iz posameznih slik. NaMoČ temec, kjer eta umetnika na domestila izgubljeni odrešujoči princip boga z naravnimi zakoni, fi fizikalno formulo: dednoet. milje itd. V moji drami je od redu j oči princip nadomestitev božanstva s psi-hoanalitičnim sproščenjem Ljudi sem prikazal kot lutke podzavestoih sil, katerih se rešijo z izživetjem, kakor se aevrotik ozdravi l izpovedjo zdravoiks in «e potolaži in uteši greinik pri izpovedi v cerkvi. — Kmkiaa je tema drame? __ Tema je prav za prav po#tran*ka v urami. Glavno je. da je zanimiva. Dtl drame 6em si ćelo izposodil ii neke Zolsjeve novele. Tema drame je frigiditeta žene Neka lenska je postala frigidna zaradi do-godka v zgodnji mladosti. Neki m^ki jo je kot deklico spoino zlorabil. PoslMica je bila, da se je te] ženi pozneje moški gnu-*il. Gre v evet in se vrne zopet v domači kraj, kjer jo zacne nadlegovati moški, ki je nad njo izvrsil zločin. 2ena ubije tega moskega in se tako zavestno oprosti in re»i. Inscenacija je, kakor pravijo, teŽka, vendar je Uvedljiva tuđi na aažem odru. Predstavlja del starepa mesta. Vidi se v ^obe, kjer igrajo osebe. kakor blazaik v Lleti z lutko, ki mu je ljubica, grbavec, ki v^nomer recitira, ker bi bil rad igralec itd. Rus Tajrov je na Dunaju prvi vprizoril etare drame £ tako moderno scenerijo. Tajrov ima torej sceno, ki bi od go var jala moderni drami, pa nima take drame, jaz imam pa tekst brez režiserja. , Moj doslej najzanimivejsi razgovor s slovenskim pisateljem je bil končan. Vtaknil sem svoje zapiske in listek z Goumovimi >čarobnimi krogi< v iep, se poslovil in od-hitel, ker je bila ura že pozna, iz »fere ne neznosnega pač pa utrudljivega dnevaeua novinarskega dela v >fero ?ladkega spanja. —i. Jugoslavija tolče Franci jo - 3:1 (2 * 0) Ocividec o ranimivi nogometni tekmi med Jutfoslavijo in Fran-cifo, kateri je prisostvovalo okoli 15.000 gledalcev Pmrix, dne 19. maj« 1929. Pred približno 15.000 ffledaled se i« odizrala danes na icrališču v Stade dc Colombes meddT-žavna no£wn€tna tekmi Jugoslaviji Prancad«, koj« rerultat 3:1 ic vs«stransko iin«nadil. Sic«f jt re«, da Je bal fraoooski team na istem teraino in v isti šest a vini prema gan po Anilcžah (4:1), toda pomisliti Je treba, da i« bilo zadnje aaoStvo dolio nedosežmo iu i« to pot Ie večji del sreća, vispranost, ter te priroieoa mtraost, Ce ne na-ravnost flesmatičoo^t odležala v prid AnslcSke. DanaJnM mo&tvi sta si bili enakovredni. Pač &o Francozi nematokrat briliirali nci loveflju ter oddalanj-u žoje z đavo (Jnjoslovatii so mcoio preveč i.n to v lastno škodo vodili in se podre-Ja!i visoki ijrrr), ter mnoaokrat, posebno po De-vasques (d. krilo) ia po njibovem naiboljšem igralcu Nioolausu (center) resro ojsrožali Mihel-čiceva vrata. Razantne stre'.e Nicolasa, kakoe tuđi već kornerjev (razmerje ist^h 8:4 za Fran-cijo), ki so bili streljani z neverjetoo preciz-nost-jo) kar se o jujjo&lovanskih žal ne more trditi). Je polovil »Kjraojac« z bravuro in sisujnostio! Francuska kritika j?a Un-enu;« (Mihelč^Ča) naj-balj-šrca ijfralca r.a poli u in za prime rj a s Pla-ni5ko "n Zamoro. Zmago ie od !o čil a večja ambicija naš.h, pired^setn pa krasna i«ra .Fora* Horvat, Hitrec. Marjano-viĆ, ki je ve^trat nara vnost eksh-He bitno preirrala nasprotnifca. Hl-trec je šmel pos-e-bno srečen dan in bil »klasa« zase. Vse uzodne prilike za stresanje v gel so se izikoristi'le im tako tuđi rezultat ni izostal. Pač pa so Jugoslovefii, posebno levo krilo, napravili preveč nepotrebnih offsidov tex s tem večfcrat zadržali lasten predor. Od ju^osloven-s!ke obrane se je od liko val. kako«1 tuđi pri pod-pritanju napada, neutrudljivi Kolnago (centerhalf) ter levi branilec in te vi half (Beleslin in Kuinst). Iera je bila fair, sodnik Roirff, S\icar, dober. Potek Itre: Točno ob treh popoldne se se pojavili na ijjriš^u juaoslovenski i«ralci (same atletske pos-tave, kot nava)a fraet pojavi, toda pade takoj skrmaj. Francosld kapitaa predlaja w do-voli nadomestilo. Stoo popraviti. Par inneujajo&h silnih napadov. D«Mow v de-ve*tintrideseti minuti sam pced ffolofls te devetih m^trov strelja v tut. V JtirHnŠtiridesett minut! odvzema Mihelčič skrai«o nevarno $ tem, da se vrfe. foro Nioolasu. Buren ap-lavz Takoj nato pfo&t stre'i jugorfoveosU te odmof. Dm* polčas. Takv«KW nipad Hi-trec strelja ne ubrani jd-vo — Hl v s^ebef go!*-V 19. mio. dolj pas !evenw krilu. fr. Oal!ayu. ki preciMO ce«trir« desni iveri Cheuva. Isti tol^e ne uhrani jivo iz iestih metrov v zv\ 2:1 za Ju^oslavijo. Francozi ništio vse sile. Ii^.e-d«, da bodo izena&iti. Jufosloveni (taktilno po-PMvitoe) m %**•*& v ofcrainbo. k vsa podv-zetja traoooska se razbije jo. Mihelčii ponovno triuairira Juaosloveni po levem krilu, prehajajo ponovno v napad. Isti uz šestih metrov pired golom nepotrebno odlagajo * s^trelja-njem. V 28 min. solo ]u«osl. krila; golman brani, žoga se mu odbije, v meteiu pono-vno žo«a streljana v gol (Marianović). V 30. mdn. presti strci, izsilten po Francozih, Sejalen ffa >ako dobro « oštro tolče. toda Mihe'čič je tu in ime-nitno brani. Francozi popuščajo, izjeda, da so obupali. Jujosl. moštvo ie menda tuđi Že nekam oholo ter si dovokjuie raz,ne furkeice (Marjano-vifi, Hitrec). IgTa se saviaduje. Publika peote-stira. V 37. mati. napad franc. Kritična skuaeiia. Oavobo-di'.ni *trel |ii«osl. desneea beka. V 29. nin. sdede vr&ted se jujoslcvensk« napadi. Pro«:i strel pro:i FTancozom. Zopet oifside franeoski in Rouif odivižja. Publika še dolao časa aklam-ira oaše igcalce. V prestiž našega državtieffa imena ic v svrho iz-popolnatve francuske reojrafične orijentacirotl družini Muxe ia Ilirije. Tetama ie prvenstvena, vsled česar >e pričakovati izredto napete ia za-nimd've berbe, osobito, ker bo :z>:d isre od4*&lno v-plival na stanje prvenstvene tabele. Odlična družina Mure je v Ljubljani že po znan a. Družina razpolaza s prvovrstnimi igralkami, med ka-teTimi je omeniti predvs-em intemacijonaliio vratarico Cimpermanovo. Naj;jačji del družine je v napadu in v golu. Klub izreda« formi, v kateri se družina trecotno nahaja, njeno stali^če ne bo preveč lahko, ker se je tuđi mlada dru-žiina Ilirije vestno prijM-a-vila na to srečanje. Mlade Ilirjanke bodo imele jutru priliko pokazati, da bo Ilirija tuđi v bodoče i«rak vaimo vlogo v našem haze-n^kem sportu. Izcledi na zmajjo so absolmno na strani Mure, ker nastopi i vsemi starim« igraiksiTH, ki so preizlcusHe svode zmozcosli v neJtetih težkih bojih Prav posebno je računat: $ tem še po zadnji STjaJmi zmaga nad državnim prvakom Mariborom. Tek-ma se vrši popoldne ob 17.30 in ne, kakor Je bilo objavljeno, ob 14.15. V predigri nasrtopi nogometno mostvo Iltrije proti ljubljarsketmi Slo-vanu. Predisra tW4-£ne ob 16. uri. V&tof>nina je Jako zjne»rna, tako da je po set tekme vsako-rnur mojjo-č. Iz policijske kronike Ljubljaaa, 25. maja. Dne 22. t. m. okrog 8. ijutraj je iel Ivan Marine, dijak I. državne gimnazije ix Marijanišca v ^olo I. državne gimnauje s sošolcem Leonom Perkovcem, ki mu je pred glavno pošto đejal, da gre k Bonacu kupit zvezek. Od tak rat ga Perkovec ni več videl in ga tuđi ni bilo v solo. Ker Mtrin-ca tuđi zvečer se ai bilo v Marijanišče, je profesor I. državne gimnazije g. VreČar brzojavno obveetil njegovega očeta Andreja, Iesnega trgovca v Selnici ob Dravi, da mu je sin pobegnil iz tavoda. Ivan Marine je 12 let etar, dobro razvit, okroglega bolj bledega obrada, malih ust, plavih kratkih las. ObleČen je bil v nekoliko pooošeno eivo obleko z belimi proga-mi, plavkasto 6rajco, crne čevlje na zadrgo in sivo nizko kapo. S se boj je imel aktov-ko s šolskimi knjigami. V»e do«edanje po izvedbe za Marincem so ostale brez u&peha Slavko V e r č i Č, trgovski poslovodja. fitanujoč na Starem trgu 28, je naiaanil, da ga je neki P. ob 8. zvečer na Sv. Petra cesti brez povo Din Kolo je znamke Puch, crno pleskano, ravne balance, Wi ji manjka levi ročaj ter brez blatniko»v. Ivan R o g a 1 e, roj. 1919. v Rajšelah pri Kočevju, je 20. t. m. ob 9. dopoldne pob*g nil iz poboljševalnice v Ljubljani. Dne 30. t. m. dopoldne je bilo pred ško-fijo St. 7 ukradeno neko pUmo, katero je pismonoša v odsotno«ti stranke zataknil z vizitko na vrata etanovanja. V pismu je bil bankovec za 20 nemMsih mark, katerega j« storilee odnesel. pi*mo pa raztrgal. Skodt znaia 266 Din. Policija je prejela obv#»tilo\ da je Iva* na Ovčar roj. 1901. v Slivnici v maribor- KOLEDAR. D*ne$: Sobota, dne >5 m»jt 1929. Km> toličani: Urban. Pravoslavni 12 miu 1^29, Nosimir. Jutri: Nedelj*. 26 maja 1°29, katolici« ni: Sv Trojica; pra\o*lavni, 13. maja 1^29, Filip Neri DANAŠNJE PR1RED1TVE. Optra. Zaprto. Drama. Dobri vojak Švejk, ljudska predstava Kino Matica: A&falt. Kino Ideal: Moje življenje za r\oje. PRIRED1T\TE V NE0ELJO. Opera: Zaprto. Drama: Theodor tt Comp Ljudska predstava. Kino Matica: Asfalt. Kino Ideal: »Moje življenje zt tvoje. Otvoritev kopališča SK Ilirije o*> 10 uri. Popoldne nogometni turnir Primorja, Ilirije. Hermesa in Slogana na sportnem prostoru SK Ilirije Ob 14.15 pr\enstNenr hazena tekma Mura — Ilirija. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Leu^tek, Re»ljeva cesta. Bohinec, Rimska cesta. Slovenci! Dne 9. juni ja vsi v Guštanj na prosi** vo desetletnice osvobojenja Mežiske doline in smrti Ma! ga ja, da tam v čim* večjem številu manifestiramo jugoslo* venstvo ter da povemo neprijateljem, da čujemo na braniku z velikanskimi — žrtvami priborjene Koroske — Velika narodna veselica v Celju Podružnici »Ju^oslovantke Matk*e< in sSočec priredita 9. junija v Celju veliko narodno slavno*t. To £iavje, ki ima v prvi rrsti namen vzbuditi in utrditi narodni čut in domovinsko ljubezen naiega oaroda, lio prireditev, b kateri lahko pribiti vsakdo, kdor se zaveda, da pripada troimenemu ju-goslovanskemu narodu, ki hoče biti na svoji zemlji »svoj gospode. Ob tej priliki •• secUnejo tuđi primoraki Slovenci in Hrvati, ki žive ▼ naii državi. Prireditev bo imela vseskozi narodno obileije. V&pored, ki j« vprav raznovrstan in eminentno v narodno tradicijo za vit, bo zelo obtežen. V jutraajih urah sprejmemo aase mile gocte iz vse Slovenije % godbo in govori. Potem bo povorka po mestu z godbo na čelu. Po kon-čanem obhodu «e bo vriiio ogledmanj« celjskih znamenitosti in aicer v dveh sku-pinah: ena pojde na slavnoznani grad Celjskih grofov, druga si ogleda mesto in uje-gove zgodovinske znamenitosti. Popoldne bo veselica na Glaziji kjer na-stopijo skupno naša društva z dvema pf«-micama: »Buci morje Adrijanskoc in »Slovenac, Srb, Hrvate, razven tega tuđi razni zbori poftamezno z umetnimi in narodnimi skladbami. Tam boi tliaal govore, godbo, deklamacijo, igro enodejanko, tuđi zavrtiš se na podu (plesišču), te se ti bo zahotelo. Stopii k vedeževalki, ki ti pove srečo, videl boš menežarijo, Wakc*t Ie nikjer dni-god, pa tuđi Ie marsikaj drugega, kar pa za sedaj previdno zamoičim. Ves »pored re vrli v prijateljskem razpoloženju, kar je najbolj vabljivo in privlačno. Vesela obletnica Rudoli M.t zabebui uiadnik iz Ljubljane, je v torck proslavi! veselo obletnico. Po dveh letih, točno na dan obletnice, je ium-reč zopet dobil nazaj svoje kolo, ki mu g* je bil drzen zhkovec pred dvema letoma odpcljal. Rudolf je v torek popoldne kolovratu po mestu, posu\al je pred izložbami. ojledo-val to m ono in presanjal dolgčas. Zineslo ta ie tuđi na Dunaj^ko cesto, kjer se je ustavil pred trgovino behneider ćt Verov-šek. Nekaj časa je ogleetoval izložbo, nena-doma ie pa opazil pred izložbo naslonjeno na zid lično kolo. Stopii je bliže in zazdelo se itiJ ic, da je kolo precej podobno njeg}-\emu kolesu, K\ mu je bilo pred dvema le-toma ukradeno. Sicer je imelo njecovo kolo dirkalno balanco, ker je bilo dirkalno, đo-cim je bila balanca na kolesu pred izložbo običajna. Rudolf si je kolo temeljito cgle-dal in opazil, da nima >te\ilke. »HiTu nekaj ni v redu!- je potnblil in sklenil je počakati na lastnika. Ta se je kmalu pojavil. Bil je neki 22-letni mladmić bolj šibke pobtave. Hotel je skočiti na kolo, ko ga je Rudoif nenadoma pobaral: --Me. kje pa imate Stevilko?* Fant se je zdrznil in odgovori!: »Nimam je. Kolo sem kupi! sele pred tremi tedni v Kamniku.« v2e dobro.« je mcnjl Rudolf, am?ak grev^ najprej k itražniku. Bomo videii, če je to res.« Fant se ie udal in je odše! z Pu-dolfom k stražniku pred »Evropo«. ta pa ju je napotil na policijo. Na policiji so Mgoto-\ ili, da je kolo res Rudolfova last. Fant, ki je trdil, da ca je kupil v Kamniku od *ieke-sa mehanika, ie ostal zaenkrat na oolieiji, da se ugotovi, če Je koto res kupfi ali če ta ni ukrade! sam. Rudolf pa zdaj ropet -jaše svojega konja s od katerega se ie moral pred dvema letoma neprostovoljno ločlti. KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE! Stev 117 »SEOVENSKT NARO D«, d-ne 25. ma^a 1929. Strati 3 Dečji in materinski dom kraljice Marije Ogromno deki, ki ga vrsi tako brezhibtio, da labko služi za zgled razkošnim in velikim ino- zemskim zavodom Ljubljana, ?■->. maja. Dečji in materinski dom kralji* ce Marije ni najdenišnica, kakor mislijo premnogi LjubljanCani. Pod svoj krov sprejema one do* ječe matere z deco, katerih zdrav* je ali eksistenca je ogrožena, na* dalje dojeneke brez mater, ki so zapuščeni, zavrženi ali pa sprioo materinih socijalnih razmer zdrav* stveno ogroženi ter koneno urnet« no hranjene dojenčke, ki trpe na • motitvah prehrane in se ne ma* rejo uspešno leeiti v poliklinikah. Iz običajnega vsakoletnega poro* čila zavoda posnemamo naslednje zanimive podatke: V zavodu je ustanovljen poseben oddelek za socijalno zaščito mater in dece, ker se je delokrog zavoda razši-ril. Stopili smo v ožji stik z mestnim magistratom, generalnim vanistvom in okroznim uradom za zavarovanje de-lavcev v Ljubljani. Deloma že sodeiu-iomo s temi ustanovami- popolno sode-lovanje se nam obeta v prihodnjem letu. Ustanovljen je tuđi poseben oddelek za propagando in statistiko. Ljudstvo, uradi — javni in privatni — sami zahtevajo naš propagandni oddelek v razna mesta in kraje. V zavodu se je otvoril opazovalni oddelek za otroke, ki pridejo o priliki sprejeana najprej v to sobico, nakar se jih poraz-deli na posamezne druge oddelke po potrebi. S tem smo dosegli, da je mož-nost infekcije znižana na minimlum. Mlečna kuhinja je popoLnoma pre-urejerua. Dobila je druge prostore, ki nišo v nobenem stiku z ostalimi prostori zavoda. Dalje ima mlečna kuhinja svojo pomivalnico, kar olajšuje otbrat kuhinje in nudi večjo snaga Reorganizirana je šola za sestre in unificiran nacrt z drugimi Šolami v državi. Pripravljen je nacrt, da se v prihod-njem letu odpre tečaj za privatne ne-govalke, ki bodo propagandno sredstvo za socijalno in zdravstveno zaščito .otrok ter pomoč ljudstvu v privatni negi. tipno pona\"lja. Kljuib zgodnjemu začetku zime je letos bilo malo obolelih za rahitis. Stevilo tuberkuloznih se letos giblje približno v istih mejaJi. Tako je bilo pri dojenčkih O.66°o tuberkuloznih (6 sprejemov), Pri mali deci 2.70% (od 47 sprejemov), pri šolski deci 6.33% (od 56 sprejemov). Izredno malo je sifilitičnih otrok. Dojenčkov, obolelih za sifilis, je bilo 0.33%, predšolskih otrok 0.47%, šolskih otrok 0.45%. obrtna šola, šola za vrtna riče, učiteljiš-ča itd. in mora strokovno osobje dobro paziti in uporabljati najstrožja preventivna sredstva, da ne priđe do hišne infekcije, katere v našem domu ni bilo. Ražen tega je zavod na ogled raznim tuzemskim in inozemskim korporaci-jam in društvom kot vzgled materin-skega dela in obrata ter je tekom leta neštevilno obiskan. Manjka nam tuđi popolnoma odpr-tih prostorov za solnčenje in bivanje otrok pod vedrim nebom; dalje nam Vsak dopoldan in popoldan dojenčki telovadijo. To vam je veselje! Gonoroje je bolj opažati. — Dojenčkov je 0.11%, predšolskih otrok 0%, šolskih otrok 0.11%. Letos smo s pomočjo Kola jugosiov. sester poslali nekaj otrok v ferijalne kolonije na Omišalj. Tuberkuloznih otrok radi pomanjkanja denarnih sredstev nismo nikamor mogli poslati. Posvetovalnica za matere Posvetovalnica: Obiski v posveto-valnici za matere naraščajo dnevno ter so tako številni, da namerava zavod v prihodnjem letu dati še dva popoldne-va na razpolago za posvetovalne ure. Obiskov je bilo 2779; od teh je bilo 507 novih amibulatoričnih sprejemov in 2272 ponovnih. Največ otrok. prinešenih v Zjutraj, ko se dojenčki zbude, je precej alarma v spalnici Pripravljen je ves materijal za otvori te v decjega dispanzeri a v St. Vidu nad Ljubi jano, in sicer z najtesnejšim finančnim in osebnim sodelovanjem ob-čine in zdravstvene ga odseka okrožja v St. Vidu. Pripravljeni so prostori in sredstva za delovanje drž. dečjesa dispanzerja v TržiČu. Vodstvo zavoda je stopilo v stik s Kolom jugoslovenskih sester v Zagorju v svrho ustanovi tve otroške zdravstvene stanice v Zagorju. Z okroznim uradom za zavarovanje delavcev je sklenjen sporazum &lede medsebojnega sodelovanja in oddaje mteka iz mleene kuhinje tukajšnjega zavoda za bolne in revne otroke, ki se zdravijo v polikliniki našega zavoda, oz. ki so pod nadzorstvom zavod ove posvetovalnice za matere. Vodstvo zavoda je na poziv Delav-ske zbornice v Ljubljani dalo navodila in nacrt za organizacijo kuhinje za de-lavce, ki jo vodi pelavska zbornica. Organizirana je kuhinja tako, kot smo lansko leto organiziraili kuhinjo in gos-podinjstvo našega zavoda. Vodstvo zavoda je organiziralo solo za bolniske sestre ljubljanskega ob-lastnega odbora. Dalje je vodstvo zavoda povablje-no, da reorganizira dečje domove ljubljanske oblasti. Iz vsega tega je razvidno,-da zavod radi svojega dela vživa zaupanje in ^poštovanje vseh javnih in privatnih or-jrannv ter vsega ljudstva. Pregled delovanja posameznih oddelkov Dečja poliklinika: Poseti v naši po-liklmiki so se ?.\ isali navzlic vsako leto se-množečim novimi otroSkimi ustano-vami. Ambulatorično »reiskanlh je bilo 898.3 otrok. Obsevamh s krumenćevo svetiljko je bilo 1,111 otrok. skupno torej je imela poliklimka 10.294 ambulatoričnih sprejemov. Po starosti ie hilo 908 do-jenekov, male dece 1702 in sol otrok 884. Dojenčkov je bilo pri prsih hranjenih .367, dvovrstno 14-i umetno 398. Največji del dojenčkov je bolehal na boleznih cfihal in motitvah prehrane, kot se to vsako leto v statistiki stereo-* ■_ i posvetovalnico, je bilo starih do 3 me-sece. Od vseh otrok je bilo 379 zakonskih in 29 nezakonskih. Tuđi letos smo revne matere, ki redno obiskujejo posvetovalnico^ obda-rovali z raznimi predmeti. Skupno štedio obdarovanih mater je bilo 221. Zaščftne sestre so letos izvršile 1002 hišnih posetov. Pri posetih smo pazili na kvaliteto poseta, ne samo na kvantiteto. Od posetov je bilo izvršenih v Ljubljani 473, v neposredni okolici mesta 507 in v oddaljenih krajih 22. Zaradi nezadostnih denarnih sredstev nam manjka vozil ter personala za oddalje-ne kraje. Ražen posetov so sestre izvršile letos 191 raznih intervencij pri uradi li, zavodih in privatnikih. Dom za matere in dojenčke Vsako leto slabše ekonomske raz-niere povzročajo, da Ijudje silijo v dom. Pazimo pa ob sprejemu posebno strogo na principe in indikacije. Kljub temu je letos naš dom sprejel pod svojo streho 138 otrok; z materjo 75, brez matere 63. Od celotnega števila sprejetih otrok je bilo zakonskih 63, nezakonskih 75. Povprečno je bilo vsako dete v zavodu 67 dni. Otroci z materjo so bili v zavodu 52 dni, brez matere 65 dni, torej so dalj časa potrebovali zaščite. Od 138 v domu kraljice Marije oskrbovanih otrok je bilo odpuščenih radi izboljšanja razmer 54, radi okre-pitve otroka 37. Pri 21 otrocih ni imelo oskrbovanje v zavodu uspeha, ker so umrli 4, od danih je bilo v bolnico radi obolenja matere7, odpuščenih je bilo na lastno zahtevo staršev, preden je bilo starije izboljšano, 10. be vedno manjkajo zavodu prostori za izolacijo, za opazovalnico za otroke, istotako za izolacijo mater in sani-tetnega osobja in je res čudež, da je snaga in nega ter zdravje otrok na tako visoki stopnji. Jasno je, da sanitetno osobje ustreza svoji nalogi. Zavod je s svojim domom šola materinstva, kjer se izobrazuje sanitetno osobje, ki priđe brez vsake medicinske predizobrazbe v zavod; nadalje služi kot šola materinstva raznim strokov-nim šodam, kot so gospodi nj ske Sole, primanjkuje prostorov za jetične in si-filitične otroke. Navzlic vsemu temu vrši težko na-logo brezhibno, tako da je lahko za vcgled razkošnim in velikim inozemskim zavodom. Dečja selska kolonija v Lukovici: Kot pododdelek dečjega in materinske-ga doma kraljice Marije je v rokah ku-ratorija, ki upravlja kolonijo, financiran po društvu, Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani. Letos smo poslali v to kolonijo 35 otrok v starosti do 3 let. Otroci so pod neposrednim nadzorstvom zdravnika držav. dispanzerja v Lukovici in zaščitne sestre istega dispanzerja. Otroci so na-mešceni pri najboljših rodbinah glede na snago in inteligenco in premoženj-sko stanje rejnic. Otroci v tej koloniji izvrstno uspevajo. Dečja kolonija Ljubljana - okolica je tuđi pododdelek Dečjega in materin-skega doma kraljice Marije. Nahaia se pod neposrednim nadzorstvom zavoda, ki vrši zdravn.iške preglede otrok in je pod nadzorstvom zavodovih zaščit-nih sesier. Ta kolonija ste je 22 rejenčkov. Kolonija Ljubljana - okolica ni vezana. Sprejem in izstop iz kolonije se vrši po medsebojni pogodbi med rejnico ih dotičnim, ki oddaja otroka v kolonijo. Doslej so se v eno in drugo kolonijo sprejemali otroci le do tretjega leta. V bod oče se jih namerava sprejemati do 6. leta. Oddelek za socijalno in porod-no zaščito Nešteto intervencij pri generalnem varuštvu, pri varstvenih so-diščih, javnih in privatnih uradili in privatnikih je letos izvršil ta oddelek. Namestitev otrok v kolonijah, v rodbinah in drugih zavodih spada v kompetenco tega oddelka. Šola materinstva s pododdelki Strokovna šola za zaščitne sestre. Letos smo sprejeli v dveletno solo 21 gojenk. Od teh je bilo sprejetih na drž. stroške 7, na polovico držav. stroškov 6, na oblastne stroške 4 in na lastne stroške 4. Predčasno jih je izstopilo 6 radi bolezni. Od časa do časa se solnčijo na odprtem oknu Letos je Šola prvič stopila v stik z raznimi uradi in samoupravnimi ob-last\i, tako da je ljubljanska oblast poslala 4 gojenke v našo solo na svoje stroške. Tuđi je prvič, da je v našo solo poslala družba usmiljenih sester svoje gojenke. Na predlog vodstva se je letos privelo z uniformiranjem diplomiranih sester v ćeli državi. Letos smo tuđi reformirali šok> in vpeljali pouk, unificiran za vse sole v državi, tako da je absolventka naše sole izobražena v vseh panogah preventivne in kurativ-ne zaščite in nege. kar bo brez dvoma pomagalo razvoju zaičite v splošnem, ne pa samo otroske. Gospođinjstvo in kuharstvo. Poleg teoretičnega in praktičnega pouka, ki ga nudi ta oddelek gojenkam naše sole iz gospodinjstva in kuharstva, služi rudi poukki Ilodstva in rgaaiii šoi Rri- Mffiesar ne škodu]« ostbnostl \n utpehu bolj kakor nečist dah. To zlo je tem botj neprijetno, ker te nihće ne upa tega povedati drugemu, ne da bi ga ialil. Ne pustite si vzeti uspeha zaradi vere, da tuđi Vi ne trpite na tem zlu, saj smo vsi ispostavljeni teh nepriliki, ako je ne odstranimo z enakomerno in ^ skrbno nego zob in ust z ODOL-om Krepko izpiranje ust z ODOL-om Vam jamci za sveže dišeći dah in pomore k uspehom. pravlja cenejšo in radikalnejšo hrano za zavodovo osobje. Letos nismo imeli nobenega resnega slučaja obolenja prebavil, kakor se je to včasi pripetilo, ko nismo imeli svoje lastne kuhinje. Na oddelku za gospođinjstvo se vr-sijo tuđi ferijalni tečaji učiteljic, ki jih organizira oblastni odbor pomladka Rdečega križa v Ljubljani s tukajšnjim zavodom. Razstave. Zavod se je s svojo stalno razstavo udeležil tuđi velesejrnske in pokrajinske razstave za Siovenijo z novim poučnim materijalom in tako nu-dil občinstvu priliko, da se pouci o otroški negi in higijeni. Kakšen pomen je imela stalna razstava, vidimo iz tega, da prihajajo dnevno Ijudje po razne vzorce perila in po vzorce drugih potrebščin za nege in higijensko žaljenje otroka Zaščitna sestra se pelje v posete Proizvajanje nazornega materijala za propagando in pouk o dečji nesi in higijeni. Nepretrgoma se izdeluje nov učni materijal za solo, za potujočo razstavo, za stalno razstavo. Izdeluje tuđi ljudem vzorce, katerih ni mogoče drugačc nabaviti. Tečaji ter razna predavanja Tečaj za gojenke babiške sole v Ljubljani, ki sestoji iz teoretičnega in praktičnega pouka za otrosko zdravstvo, nego in higijeno. Babice so morale same na oddelku lastnoročno izvrše-vati vse posle, ki se tičejo dečie nege, higijene in prehrane. To je edin način, da se babice izobrazijo. Tečaj za gojenke gospodinske sole »Mladika« se je vršil teoretično in i>raktično, tako da je vsaka gojenka poleg teoretičnega pouka bila porazde-Ijena na praktično delo, kjer si je pridobila vsaj najpotrebnejse temelje, ki iih potrebuje mati pri negovanju otrok. Tečaj za vrtnarice. V 6 tednih teoretičnega in praktičnega pouka so si vrtnarice pridobile prav lepo najnui-nejše znanje, ki ga potrebujejo v otros-kih vrtcih in sploh v otročji vzgoji, negi in higijeni. Ferijalni tečaj za učiteljice. Po nacrtu, ki bem ga izdeial za lanski ferijalni tečaj, so učiteljice letos posvetile največ časa praksi iz otroške nege in higijene ter gospodinjstva v času od 4. julija do 4. avgusta. Ražen teh tečaiev je zavod priredil 34 raznih zdravniških predavan] izven teh tečajev. PotujoČi tečaj s potujočo razstavo o higijeni in negi dojenčkov in male dece. Zavod je letos izvršil lb potujočih tečajev na deželi v zvezi z raznimi kmetijsko - gospodinjskimi tečaji, ki jih prirejajo oblastni odbori ali pa oddelek za kmetijstvo pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Vsak tečaj je bil otvorjen in zaključen z zdravniškim predavanjem. Sestra je po nacrtu vršila tečaje, ki so trajali do 14 dni posamezno. Sestra je specijalno izobražena ter je v tecajih učiteljica ljudst\'a pod nadzorstvom in vodstvom predstojnika zavoda. 2enstvo, ki se je udeležilo tečaU. si je pridobilo pra^v lepo znanje iz otroške nese in higijene. Oblasti, občine in župni uradi pro-sijo za tečaj, kar dokazuje, kakšno z.a-upanje in spoštovanje si je pndoi>ila ta panoga zavodovega dela. V'endar je težko zadostiti vseni pro»šnjam, ker nam primanjkuje sredstev za intenzivno propagando, drugič pa primanjkuje personala v zavodu in potujoča učite-flica - sestra mora opravljati delo v zavodu. Na teh tečajih se je vršilo 34 zdrav-niskih predavani. Organizatorično delo izven zavoda Zavodu je aiihran državni dečji dispanzer v Mariboru, ki je pod neposrednim nadzorstvom /a(\oda radi strokov-nega sodelovanja. Mariborski dečji di>-panzer posluje kot: poliklinika /a otroke siromašnih staršev \ sak dan v do-poldanskih urah: p<»sveto\alnL*a za matere dojenčkov in otrok predšol*ke dobe do 6. leta. Dispanzer se je prav dobro uvelja-vil v Mariboru. Prihodnie leto namera-vamo, če bo na razpolago dovolj sredstev. ot\oriti mlečno kuhinjo, ki bo od-dajald mleko otrokcMii. __lu Kamnik lepo napreduje Kkim in turističnim razmahom v Kamni^kih _. Si-vinjskih Alpah je tud) ce^ta Crnu - I'odv > lovljek - Luče. Ta projekt se je priMižal /a velik korak uresničenju. V ljuhljanski, delouia tuii v mariborski oblasti je * sklepi pokliramh javnih činiteljev pripra\ ljf*no, da ^ in >r*» pričeti i gradnjo te prevažne gorske ce-t*» spomladi 1. 193l>. Dne 18. t. ni. >edaj le ie, da da-sta obe oblastni samoupravi ce.*«to že tn I>oletje trasirati in i*>tem na zimo izjjotoviti nacrte. Saj je bila pri obh&du, ki *o *e pa udeležili ine i drugim oba obla>tna komi-sarja dr. Natlacen, dr. L^skovur, sre*ki j»o-jllavar kainniški dr. Ogrin, mestni iupin Kratnar yd., trasa določena V gornje^rMJ-skem erezu pa naj krajevni faktorji pohite p sklepi nalik onim iz kamniškega »reza. One 21. t. m. «e je vršil instano\w <»brni zbor reformirane okrajne blagajne. l'dHe-žilo se skuj^cino v imenu državne uprave n.tvioči sreski poglavar dr. Ogrin. zagotavljajo*. da bo ta veduo delala roko v roki * sam >-upravo, /lasti tam, kjer se stikata ob" p>d-ročji. Nato se je razpravljalo o *|>r>>rr'ru gospodarskem in kulturnem programu, U.»j** razprave se je ud^žilo v*v govornik-n-, nifd temi tuđi vladni /.a-t'i[3 škrlatinke, 231 ošpic, 16 davice, 43 dušljivega kašlja, 7 šena in 1 nalezljive-ga vnetja možganov. V mariborski oblasti je bilo od 8. do 14. t. ni. 89 slučajev vnetja priušesne slinavke, 12 tifuznih bolezni, 65 škrlatinke, 47 ošpic, 15 davice, 108 šena in 6 krčevite odrevenelosti. — Zivalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborske oblasti. — Od 13. do 19. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 12 slučajev svinjske ku^e. 7svinjske rđeeice, 2 pe-rutninske kolere, 2 garij, ter po 1 vranične-ga prisada in ćebelne kuge. V mariborski oblasti je bilo 20. t. ni. 10 slučajev svinjske kuge, 4 vraničneiia prisada, 3 svinjske rdečice, 3 mehurčastega izpuščaja ter po 1 šu-štavca, konjskih gurii in čebelne gnilobe. — Otvoritev IX. mednarodnega vzorč-nega velesejma v Ljubljani se vrši žen v četrtek, na praznik sv. Rešnjegi Telesa, dne 30. t. m. ob 11.30. Na to še posebej opozar-jamo, ker so se vsi naši velesejmi doslej otvarjali na soboto. Poslovne ure so vsak dani nepretrgoma od 8. zjutraj do 19. zve-čer. Vinski oddelek velesejma je odprt do 1. ponoći. Velesejem traia do vštetega 9. junija. — I/piti ia koncesije stavbnega, mojstra. Razpisan je rak za pismene izpite proeilc^v za koncesijo stavbnega nmjstra na dan 10. junija. Teg.i dne se prično pifimeni izpiti, uitni se bodo pa vršili 26. odnosno po potrebi tuđi 27. junija. Prošnje za prepustitev k ifcpitu naj ee vlože najkasneje do 1. junija pri izpraševalni komiaiji za stavbne moj«tre v Ljubljani, Turjaiki trg 1 (grad-bena direkcija). — Odbor narodno - kulturnih društev v Guštaniu vljudno prosi vse osebe, katere so prejele okrožnice za prispevke k proslavi desetletnice osvobojente MežiSke do» Une in smrti Malzaja. da naj proJnji ne odreko ter naj izpolnijo svojo narodno dolžnost, zikar se jim odbor i© v naprej najiskrenej* zahvaljuje. — Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor 2. iuniia 1^29 v Ljub-Lani. Članstvo se opozaria posebno na raz-pravo o ustanovitvi bolniškega in zavaro-valnega fonda, ki je t\a dnevnem redu. — Jezikoslovcem in zgodovinarjem v razmišljanje in doloditev. V rUradnem listu- z dne 22. t. m čitamo: Kmetijsko društvo »Bitini« pri Kranju, — posestnik v Zgornjih, Srednjih Bitnjah. Postajica je imela napis »Bitno*. V stareiših repertoriiih krajev je čitati: Spodnje, Srednie, Zgornj* Bitinie. Ljudstvo govori: v »Bitnem«. Reč-nik krajev I. 1927 ima: ^Spod. Bitnje«. Ka- tera označba je pravilna_________________ D. flied. IG9R TAUČAR specialist za notranje bolezni ordinira od 20. t. m. vsak delavnik od 9. do U. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Rontgenološke preiskave za prav. pacijente vsak torek In četrtek od 8. do 9. ure. — IX. Mednarodni vzorčnl veJeseJem v Ljubljani se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja od 30. maja do 9. junija. Legitimacije se prodajajo po ćeli državi, pri »Putniku«, denarnih zavodih, trgovskih or-ganizacijah. Naročajo se lahko direktno od vdesejmske.^a urada. Polovična vožnja na vseh vlakih, znižana voznina na parobro-dih in avijonih. — Razstavlja 7CN) razstav-Ijalcev iz tu- in inozemstva nairazličnejše dobro in ceno blago. Posebno opozarjamo na velikansko razstavo pohištva, nadalje na skupine poljedelskih strojev. avtomobilov, radia, perutnine, tekstili] itd. 30 glavnih biagovnih skupin. Stanovanja so poskrblje-na. Oslejte si bogato založeni velesejem, nakupite blago in preživite Par dni lepega meseca iunija v divni Sloveniii. — \ova turi*tovska pot. Slovensko pla-niosko društvo otvarja v nedeljo, dne 26. t. ni. novo markirano pot na Limba rako goro (Sv. Valentin) iz postaje Kresnice eko-zi Desnik in Mosenik 3 ure hoda in toliko nazaj na Kreenice. Prijatelji narave se vljudno vabijo na to otvoritev. Odhod iz Ljubljane s prvim jutratijim vlakom ob 5.8 iz gl. kolodvora. Povratek zvečer ob 18.15 v Ljubljano. \oditelj g. Al. Knafelc. __ Naš letošuji velesejm. Se nekaj dni in otvoril se bo IX. ljubljanski vz,orčui ve-le«sejeiu. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da » so goepodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga ćelo razširit. Kot eno najuspeš-nejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tuđi Ljub-ljanskega velesejma eo se naši gospodarski kro^i poprijeli in bo letoe udeležba skoro se mnogobrojnejša in bogatej^a kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavijamo smotreno propagando* ki jo vrši uprava Ljubljanskega veJesejnia že vsa leta, da privabi čini večje število kupčev. Tuđi letos bo Ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po niestih in trgih, v vsaki večji vaši se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega udu ali pa iz županskega poslopja ličea plakat letosnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj priđe v dnevih o-l iVl. maja do 9. junija t. 1. v belo Ljubljano. Tu bos na velesejmu na-Sel vee kar potrebuješ in mnogo, za kar si doslej mislil, da moraš naročati iz tujine, eeš, da se ne izdeluje doma, ali pa da so domaći izdelki manj vredni oiiroma dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen z dobavniuii kup-čijami, ki si jih eklenil na velesejmu, boi veselo odhajal domov s trdnim fiklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izložile na velesejmu in katerih prvovrstne iz-delke si zamogel od blizu eam ogledati in izbrati. Pa tuđi v inozemstvu je naš letoš-nji velesejem dostojno reklamiran. Vsa Čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, na ročilo, naj jo z naj-vecjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bo+lo naši trgovinski »tiki » sosednimi narodi poglobili, zrahljane v^zi na novo utrdile. — Vrcme. Vremenska napoved aam obeta pretežno jasno in toplo vreme, pravi pa, da nevihte nišo isključene. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Deževalo je v Zagrebu in v Skoplju, v Beogradu in Splitu so pa imeli nevihto. Maksimalna temperatura je aia-Jala v Beogradu in Splitu 27, v Zagrebu in Skoplju !26. v Ljubljani '24.6, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kaza! barometer v Ljubljani 762.6 mm. temperatura je znasala 13.4. — Bernared Shaw o kotarskih »tarln*h. Simpatični angleški književnik Bernard Sha\v se je mudil od sobote do torka v Kotoru in okolici. Z nenavadnim zanimanjem je proučeval kotorske starine, predvsem cerkve. V stolnici sv. Trifuna se je mudil več ur z našim arheologom prof. Don Ivom Stejpčevićem, ki mu je razkazoval m po-jasnjeval spomenike ter mu podaril ilustrirani vodić po Kotoru v angleSkem jeziku. Zanimivo je, da je sivolasi ansleški učenjak prosil, naj Ka fotografirajo pred portalom glavnega vhoda v katedralo. Nato se je Shaw vrnil v cerkev v relikvarij in si še naprei ozledoval starine. Shaw ie pred ođ-hodom iziavil, da so kotorske starine ćela zakladnica in da bo pisal o njih. ko se vrnc v domovino. -~ Strašna nevlhta nad Siskom. Iz Siska poročajo, da je včeraj okoli polnoči nastal nad mesto.Ti silen vihar. Ormelo ie in trc-skalo. Vihar j© izruval več dreves s kore-ninami. Posestniku Vulanu Je vihar odnese! hlev in zsradbo porušil do tal. Vso noč ie lilo. — Novosadska Irvarna zcorela. Včeral je opazil neki Stefan Lukać plamene na podstrešju Iivarne Beljanski v Novem Sa-du. Livarna se drži novosadske vojaJnice. Lukač je takoj alarmiral voJaVe In pokrical tuđi zasilce. Delavci v livarni nišo niri ve-deli, da zori nad njimi. Požar ie popolno-ma unići! podstreije. Razni lesni vzorci in modeli, ki so bili spravljeni pod streho, so pogoreli. Požar ie uniči! tud: stružnico in nov motor. Zsorel ie tuđi de! oprave. Škode še nišo ocenili in tud: vzroka požara še ni bilo mogoče ugotoviti. Požar so po večurnem gašenju pogasili. — Umorjeoi mož pod koni. SodišČe v Bečkereku je predvceraiŠnjim obravnavalo umor Savete Damijan In JuriTa Strančova, ki sta obdolžena, da sta pred 10 leti umorila Savetineja nv>ža TodorJa. Saveta je dobila strup od liubčka Juriia in za dala mo-žu. Strup Pa ni deloval. Zato sta Saveta iri Jurij moža čez tri dni umorila in za vrzla pod konje, kakor, da so sa pohodili. Saveta je trdila, da je nedolžna in da n: zastru-pila mola. Izjavila je, da ie Stračov, s katerim Je imela ljubavno razmerje, nekesra dne dal možu zastrnpljeno žzanje. Kma^u se je z možem sprl in ga med prepirom umoril ter vrgel pod konje. Strončev Je odklanjal vsako krivdo in je celf> taji', da je bila Saveta njegova ljubica. Glavna priča ie bil orožnik Mihailović, ki ie vodil pre-iskavo. Saveta mu je priznala, da je možu dala strup, da ga je Strončov umoril Zdravniška komisija je ugotoviia. da je bil stari DamiJan umorjen s topim tiredmetom in da je imel v želodcu arzen in atropin. Saveta je bila zaradi premišl.ieneza umora obsoiena na dosmrtno ječo, Strončov pa radi sokrivde na 1A let ječe. — Obsojenl 2elezniČar]I. kl so zakrivili nesrećo. Pred dnevi se ie v Beosradu vršila razprava proti štirim železnlčanem, ki so bili obtoženi, da so zakrivili težko že-lezniško nesrećo meseca novembra lani med postajama Beograd in Topčider. Trči-la sta skupai dva vlaka, pri čemer je bil smrtno poškodovan neki tr^ovec. več po*-n;kov ;e pa bilo lažie in težie ranjenih. Ohtožena sta bila vlakovodia Josirj Prvano-vić in strojevodja Ludvik Pokušek, Ver sta odpeliala iz postaje TopČider brez dovolje-nja dežurnega uradnika in kretnićaria. Gr-bovič in Jovanovič, ki sta dala signal, da so kretnice proste, preden sta dobila zato dovoljenje uradnika. Sodišče je obsodilo vs© štiri obtožence vsakesra na 2 leti težke ječe in povračilo sodnih stroškov. Izgubili so tuđi službo. — Ciril Metodova podružnica v Brežl-cah priredi »Dan bonbončkov« v nedeljo 36. t. m. v korist CMD. Rodoljubnim damam želimo veliko uspeha! .VI -n — Darujte tPndpornemu društvu slepih< v Ljubljani. VVolfova ulica 12. 6-L Restavraci'a „Dvor" Dane 5 in jutri koncert MERKUR - DANC1NG BAND — ZafcaJ se mučite, ko pa ni treba? Cez noč naj se perilo namoć: v raztopini 2ENSKE m'ALT:. zjutraj pa -zpere s SCHICHToviTi terpentinovim milom. — Varajte se ponaredb! \? Linbljane —lj Kopalne cene novozsra]enesa sportnesa kopallšča SK Iliriie. Ker je zadnje čaše predmet splošnega pozovora v Ljubljani vstopnina v kopali^če SK Ilirije in se navajajo visoki zneski 20 Din in Še več za enkratno kopanje, ker bo na razpolago topla voda in ves komfort, si dovoliuje ko-pališka uprava sporočiti, da ie stavila v očigled pričakovanim podporam oblasti tako nizke cene, da postane kopališče prava ljudska higijenska ustanova. Cene so malo višie za nečiane SK Ilirije in sicer: Vstopnina in slačilnica (omarice) za mladino 4 dinarje, za odrasle 6 Din. Vstoonina in kabina 8 Din za eno osebo. Vsak nadaljni kopalec 5 Din za isto kabino. Za člane SK Ilirija so predviđene sledeče cene: Vstopn;na in slačilnica (omarica) za mladino 3 Din, za odrasle 4 Din. Kabina in vstopnina 7 Din, za vsakega nadaljnega 4 Din. Te cene veljajo za kopalno dobo treh ur. Za vsako prekoračeno zametno uro se naknadno plača pristojbina od 1 Din. —li Preskrbo prenoćiš? v hotelih ali privatnih stanevanjih za izvenljubljanske obi-skovalce Ijubljanskesa velesejma od dne 30. maja do 9. junija bo prevzel tuđi letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na elavnem kolodvoru noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s svežimi in udobnimi prenočišči. Priit»»»l« dr Poo»*»»ilt ordinira zopet radno za oćtsnt. uiasna. » —— nosna in vratna poletni---------- —lj Starbno gibauj« se je v zadnjih le-pih dneh zelo po«peSilo. Na Prulah kopljp-jo svet za betonski temelj enonad^tropne hiše Viktorja Sterlekarja. Zidarska dela ima v rokah stavbno tvrdka Slokan & Sveti na. Strešino bo postavil tesarsi mojster Marti-nac. — Zraven šolskega poslopja na Prulah si gradi ttanovanjsko hi*o « cvetličnjakoin Marija Podkrajiek. S kopanjem «veU *o pričeli te dnL Zidarska dela bo ixvriil rtav-bnik Matko Curk. — Na Kodeljevem je tako rekoč dokončano vse delo pri lični vili Eli. V par dneh dobe »obe v vigokeni pri-tličju in v prvem nad*tropju parketna tla, slikarsko delo je pri kraju, pleslurji pa plejfcajo vrata. Vilo je iezidilo stavbuo podjetje Slokan & Svetin«. Imetnik te vile je uradnik g. Medih, uradnik v mettni hra-nllnicL V novo «voje ttanovanje se preseli ie prre dni junijt. — Ob Kopaliiki ulici je prizidaU M. Rupnlk, imetniea delikatesne trjorlue in vinotocoiee k «voji enonad«trop-ni hili del peclopja. V pritli&ju bo »hram-ba a vino, v prvem ntdftropju pa večja ■oba. Zidovje je v grobem dovrieno. — V Devinski ulici ei bo poeUvD pritli«no htfo I. Dolinar. daj je v delu kopanje tveU za temelj. Stavbaik je arhitekt dr. M. KataL V Wi«ni raete iz tal rfeokopritlifoa hiia tej vročiinj f.lm Ijubczcn v snegu ki hiadi Ijubosumoost. vž:»a Ijubfzcn. Predsrave \«i dan ob A.. Vi!.. J-a8. 9. V ne4el?o ob 3-, J*5., 6-. HS-, 9. uri- Ie; 2730. Kino * Ljubljanski dvor . ključavničarskeua pomoćnika K. Martiučiča. Zidarska dela U> izvri-il stavbnik Matko Curk. — Blizu Martinčiča se vrlijo dela ra zaeasno stanovanj^ko ia poslovno poelopje R. Mihorja. Na betonskem temelju bo stalo leseno pofelopje. — Ob Koleiijski ulici je Fr. Ziver ravnokar spravil pod streho wpr-to >upo za fitiivbni Im. — Ob Lepem p*'tu si zgradi enonadetropno staoovanjsiko hišo iu delavnico vrtnar lv. šimenc. Zidarska tiela je prevzel stavbnik Rudolf Sak^jda. —lj 8pinam izgubljenih predmet«T, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 1. maja 1929. Zaw-tek ilikanih ovrataikov, aktovka v njej več računov in beleik, aktovka v ujej scripta tehniske mehanike, boa kuniea, sivo drap baivana, rjava konjska odeja, vozna odeja za pokrivanje nog, zavitek z ročnim del<»m (milje prt), siv euknjič, v njem 1 knjižica, ž-olska izpustniea, kr«tni list in domovnica vse na ime Majnardi Franc, bel ženski «vi-len robec, eluibena policijska legitimacija na ime Mislej Rudolf, izjavljena po policijski direkciji v Ljubljani, listnica v nj«*j 100 Din, železniška legitimacija. W\u lr^r na karta za vožnjo ^kofljica-Ljubljana, bol-niski list in več računov. Vse l>tiue s-e gla*.e na ime Cerar Frauc. listnita v ajej univerzitelna legitimacija s sliko in »okol-eko legitimacijo, oboje glaseče »e na ime Šijanec Stanko, listnica v njej 'JUO Din, 1 amerikanski dolar in 1 ženska slika, rocua torbica v njej 2 Din, 1 zložljive skarjice in korale, psića volčje pasme, nosi znamko št. 10 obč. Zg. šiška, zlat mansetni gumb, 4 zlate damske zapestne ure, crn onix pr&tan z enim briljantom, zlat prstan z malim modrim kaninom, zlata ovratna verizica z 2 svetinjicami s podobo Marije kot obeakom. zlata veriina zapestnica, zenfika zape«tna srebrna tula ura, 60 Din in 70 Din. —lj Semam najdenih predmetor, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 1. maja 19C9. 100 Din, 80 Din, 30 Din, 20 Din, listnica z 210 Din, ročna torbica z 31 Din in žapnini robcem, kos blaga za eu telovnik, okvir s steklom za sliko, goba, ko£ plesiranega blaga za žensko krilo, avtomobilski del, otroški jo-pič, zimeka suknja, ročni voziček, dežnik, ročna torbica v njej 1 glavnik, 1 ogledalo in 2 lasnici, zlata zapestna verizica z obe-akom štiripere^ne deteljice, damska nikel-nasta zapestna ura, velik pozlaćen uhan In ročna torbica v njej 2 robea in 2 razglednici. V železniskih vozovib so se našli tile predmeti: 1 ura budilka, 1 aktovka, 6 pa-lic, 1 šolska mapa, 1 kovcek s perilom, 1 par starih čevljev, 1 srajca, 1 zim«ka suknja, 1 prazna vreča, 1 pločevinasta tablica, 3 predpa^niki, 5 dežnikov, 1 rastrgane, 1 nove in 1 telovadne hlače. 1 otreska Č-epi-ca, 1 žeuski robec, 1 ročna torbica z 36.40 Din. 1 denarnka, i damski klobuk, 1 ko-lesna seealka, 1 par ro-kavic, 1 pločevina-sta do^a, 1 leseni kovček, z 125.20 Din, 2 novi šČetki, 1 otro^ki klobuk in 1 volnen damski plašč. —lj Claastvu S. K. Ilirije! Uprava ko-palisča opozarja celokupno članstvo, ia se bo pri vstopu v kopališče priznalo samo nove klubove legitimacije s slikami, odnosno dijaške izkaznice, iz katerih pa mora biti razvidno, da je poravnana v»a Ma-uarina. \si oni, ki nišo Še v poeesti nove legitimacije se opozarjajo, da si isto Čim-preje nabavijo. Slike za legitimacije se ođ-dajajo na klubov naslov poštni predal 175 ali pa v kavarni Evropa. Vsaki «liki je priložiti Din 5.— za izstavitev legitimacije. Dijaške izkaznice se dobivajo pri načelni-kih sekcij. Ravnotam se dobe tuđi člana-riuski koleki. Popu«ta pri vstopnini v ko-pališce bodo deleini samo om, ki se i&ka-žejo z zgoraj omenjenimi izkaznicami. — Uprava sport, kopalisča Ilirija. —lj Telefonski aparati za abonente. Kakor «e čuje, dobi ljubljanska avtomatič-na telefonska centrala prihodnji me^ec večjo posiljatev telefonskih aparatov, da bo ž njimi ustregla želji vseh onih me&Čanov, ki žele imeti to praktično prometno «r?d-stvo. —lj Pobiranje pUtm ii nabiralnikor se vrši v glavnem trikrat, v blizini plavne poste pa štirikrat na dan. Cas pobiranja j« zdaj označen na vsakem nabiralniku. Ste-vilka v majhni okrogli odprtini ti pove čas prihodnjega pobiranja. Jasno je, da je poštiia uprava s to napravo občinitvu z*^ ustregla. —lj Obnova, in beljeuj« hii in ▼»!• V delu je beljenje Lilekove vile hii. št. 25 na Bleiweisovi cesti. Kaiserjeve niše it. 5 na Trzaski cesti, Podbojeve hile It. 9o na >v. Petra cesti ter Hribarjevega ?kladiiča na ZaloŠki ce«ti. —lj Na svečano otvoritev Sportnega ko-paliiča SK lUrij«, ki se vrši v ncdeljo, dn* 26. maja ob pol 11. uri dopoldnc na kopa-lišču so vijudno vablicn: vsi Člani in prijatelji kluba Ilirije, sporta, telesne kulture in higi.'ene sploh. Popoldne je kopali$če že odprto za kopanje. Topla voda. higijenske naprave in okrepčevalnice bodo vsakogar razveselile. —li Pozor obiskovalci kopaliiča .Iliri-Ie-! Garderoba za koiesg bo na dvoniču restavracije pri »Lcvu«, Gosposvetska c. 16. — P. n. obiskovalcem priporoča krasen senčnat vrt, vedno sveže pivo. izborna vina ter srorka in mrzla jedila. — S jpošto-vanjem Iv. in R. Herzog. resttvracija pri »Lcvu«. 330-n —'j Taiaostl pragozda. Danes ob \4W uri predvaja ZKD v Clitnem kinu Mttica veliki kulturni Ufa film, ki nas oopflje v srce brazilijskih pragozdov, v kraie, kamor dotlej še ni stopila človeska nosa. V izređ* no lepih niravmh posnetk h nam ilika ta zanimvi in ze!o poučni film žualstvo ia bujno rasTlinstvo teh krajev :rt oodaja na u način sledtlcem nailepio sliko in popi b-az ! sk:h prasozđov. bolski m!id;nl in vsem ljubiteljem narave priporoćarro ruj-tople e ogled tesa sporeda. Film ponavlja ZKD tud: 5e v nedelo dne ?f>. t. i" — \ Stopnira izredm n:/ka —lj Tombola druitva »Skrb i* nizino«. Danes teden ^mo poročali. da priredi dru$tvo Skrb z\ mladino v Liuhliini, v nedeljo 2. junija ve!iko tombolo. Kaknr stno izvede!: bode glavni dobitek kr»srto if-delana kompletna *palrvca \z ^vorjevega lesa, nadaljn! dobitki bodo iivalni stro. kolo, 2 radija, blago za obleko, ter r*7ne petorice in četvorice. Da društvo Jlmpre t zgradi Peiji dom, kupujte tablice v pr.d zsradhi I>ećjec^ do:v.i v A'ek5.andrn\ er. __lj Ciril Mft»de»i mo»ka \m z*i*l« >^ntj&kobtka trnATtka p«dru*«ic» ▼ l.jjublm-■i sta d >Jurji»vanja na ljublj građu« ČiMi «1ohod#k U*») I»m. Lepa hvala marljivima poe prireditve se vrli'o v cet'-skem mesinem sledaliUu. —g Iztubljeno In nalđ«no. Man:n 2oto\ine in \eč papir:ev. — T. KoJto;Tia* te i^cubil novo listnicn, vredno §0 Din. Marija KolSek iz Lisc ie na^-la v mesfrnem parku zlate naocn:kc. —c Iztot In dirka kole«arsketa kluba Celje v 2alec se vrši v nedelio 26. mija popoldne. Izletnik; odidejo ob 14. ur: iz-Pred hotela Balkan, dirkači pa ob 15 uri izpred hoteU Skoberne na Ljubljanski cisti Asfalt (l'rpmij**ra v hhtn«*m kinu Matira) >Asfalte se imenuje najnovejii film, ki pa je iidelal sloviti Jcw Mty ta b^rlinftko tlo. V Neubab^tebersu so gradili ia ta film ćelo velemestno avenijo z ogromnim! stavbami, trgovskimi hisami. pala^ami, ulico so dejansko asfaltirali, \>a i/ložbena o-kna napolnili s predmeti, ki tuđi sicer *lu-žijo trgovinam v reklamo — »kratka ustvar-jena je bila «lika resnifnega velemesta. In na tej široki ce«ti se pričenja razvijati d<»-janje, drama mlađega policijskega uradnika. Vsebina je sicer vieta prav iz vaak-danjega življenja, a vendar je podana taka resnično. glaboko pretretujofe in s takf* napetostjo, da fi je film mahoma o§vojil svet in pka in greba je padel globlje in globlje in lton?uo je prišel sam pred sodisče, oaumljen umori. Ko pa je bila stvar Ie na vrhuncu, ga j# vendar relila ftena, radi katere j« «-bredel tako globoko, relilt ga je, Irtvujoč se sama, ker je eprevidela njegovo veliko irtev in Ijubezen. Tako viebina filma, kakor relija, slike ia fotografije lasluiijo vio naio pohvalo v najvižji meri. Krasni *o pmnetki. naniiaui priČetkom filma in slikajoČi nam drve?e velemestno življenje. O Gustavu Fr6hli'.*hu m njegovih velikih ieral^klh talentih smo ze opetovano govorili, zato nas njegova odlična igTa ne preseneča, temve* rK>trjuj# *amo to, kar sme o tem umetniku velikegt koncepta že opetovano povdarjali. Nova Je Betty Amann, igralka aredno lanimive, prikupljive in pikantne runanjosti. Ona je ixvrttna v igri in upraviJeno lahko atavlit-mo na njo *>?■ mnogo nad. 0 režiji umn Ž« omenili, da je vredna velikega mr»j*tra J'-e Nfaya. Po\'dariti pa moramo kratoto fran-dijornega ukljufka filma, ki izzveni v lab* kem ritardandu. zapui>čajoč pri slehern»m gledalcu vtis, da je gleda! nekaj resniiuo lepega in globokega. Film »AaUltc priitevajo Nemci najbolj-tim filmom v njih povestnici kinomatogra-fije. kabinete im delom berlinske Ufe. In to po vaej pravici! Tuđi v Ljubljani bo bret dvoma naiel film svoj odziv med mno gobrojnimi prijatelji lepega filma. Praktična Una. * — Soscda je presenetila svojega moža. ko je poljubljal so-barico. Da mu odi>usti, ji je ku^il novo obleko. — Ali je ioharico odslovila? — Ne, potrebuje namreč It r>la§č. Štev. 117 •SCOVENSKT N ARO D«, dne 25. maja 1529. 6tnu 8 NOGAVICE z Ž.I6OM N^bolfše, naftrafnefse. zato 13 najcenejse! _______ Ko se začno krvne cevl poapnjevati, de- Inje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na reno izpraznenie črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mo.istri zdravnl-ške vcde priporočaJo pri starostnih pojavih razJičnc vrste »Frartz Josefovo« vodo, kcr odpravi zastaianje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili draž« ljivost živcev. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Specerijskih trgovinah. ZVEČER za namatanje sSchichtova ŽENSKA HVALA ZJUTPA3 xa izkuhavanjc iSchichtovo TERPEMTINOVO MILO 1 pa je pranje gotovo / Moda Trije vzorci elegantnih oblek za pocitnice Kaj nam prinaša pomlad v modi Kratek pregled modnih novosti letošnje pomladne sezone. Izbira je bogata, samo denarja je treba. Pomlad se je sicer močno zakasnila, končno je pa vendarle prišla in zdaj se vsak večer predstavlja svetu po radi u. Navadno so vsa vremenska poročila tako prikrojena, da je namesto solnca ves dan oblačno in deževno ali pa narobe. Zato je treba tuđi garderobo temu primerno urediti. In če pregledamo obleke, ki smo jih nosili lani, moramo žal ugrotoviti, da nam nobena veČ ne pristoja. Treba je misliti na nove. Zdaj se je pomladna moda že ustalila in zato lahiko povemo, kaj se letos nosi. Dopoldne Za dopoldne so že več let priljub-beme pletene ali volnene obleke vseh svetlih barv. Cesto imajo zvončasto krilo, gladek, tesno prilegajoč životek, dolge rokave ali nekaj napihmenih srub, ki so sesite okrog pasu, pod pašom pa prosto mahedrajo. Kot okrasek vidimo mnogo guntbov. K taki obleki se nosi lakeh plašček iz surove svile ali kasne. Krflo dopoldanske obleke je spodaj ravno. Letos so zelo moderni kostumi iz pestrega angleškega blaga, pa tuđi eno-barvni, modri, crni ali sivi. Ćeveljčki so temnorjave barve, svetio kombinirani z entrn ali večimi jermenčki in imajo srednje visoke pete. Popoldne Kombinacije blestečega in motnega blaga, ^lasti v črneim in temnomodrem. Krik) je okraieno navadno z volani. Zelo moderno je inipre blago. Popol-danske obleke so z rokavi ali brez njih, krilo je resasto ari i zvončasto, ob straneh ali zadaj mnogo daljše, nego spre-daj. Enobarvne obleke so bogato okra-šene s svetlimi georgeti in se kombi-nirajo če treba tuđi iz petih barv. Zelo lepa je temnornodra ali crna obleka z žoltim ali temnorjava z barvo ivoir. Najmodemejše barve so rdeča, zelena in svetlorjava. Plašči imajo često kimono rokave, zadaj rese, v pasu se pa tesno oprijemljejo telesa. Kot blago za plašče prihaja v poštev krepdešin, sa-tendešin, foirlard, georgette havana in krepsaten. CoveUčki s franeoskimi pe- tami. svetle beige ali sive barve. okra-šeni z gadjo ali krokodilovo kožo. Moderni so zopet čeveljčki v barvi oble- ke, torej modri, rdeči ai: zeleni. Nogavice morajo biti sive. Zvečer Večerne obleke so razkošne, skoro bi rekli pravljične. Na njih vidimo mnogo Čipk in okraskov, krilo je zadaj zelo dolgo, spredaj pa zelo kratko. Med večernimi oblekami se posebno odliku-jejo obleke iz tafta v pastelnih barvah z zaipctim životikom in krilom a la rokoko, ter obleke iz georgeta z zvon-častim krilom. Vse večerne obleke so brez rokavov, samo jopice so iz svet-lejšega blaga in imajo rokave, kolikor se pač nosijo. Kot okrasek večerne obleke prihajajo v poštev v prvi vrsti trakovi in rože. Čeveljčki so crni, sate-nasti, brez okraskov ali pa z jermen-čkom, akrašenim z gumbom, na kate-rem so imitirani dragulji. Klobuki KlobuČki se v splošnem ne izpre-minjajo, izpreminja se samo materijal. Tuđi letos so v modi po pretežni ve-čini klobučki z zelo ozkimi krajevci ali pa brez njih. Okrašeni so s trakovi, z zaporikami ali z rožami. Zelo lepi so klobučki, kombinirani v dveh barvah. Banva prevJaduje rdeča, ki se bo naj-brž fkmahi umaikmLa (beli in žohi. V modi so pa tuđi zelo široki dekorativni kGobulki, katerih pa ne more nosit! vsak a dama. Le redike dame so tako srečne, da jiim pritstoja vsak fklabulk. Širok (klobuk ne pristoja dami, če nosi enostavn-o anglešlko obleko al; ozko krilo. Ročne torbice J Teli se je pojavilo letos nmogo v najrazličnejših barvah, dblikah in veli-kosti. Vračajo se zopet male ročne torbice v abliki kovčega, praktične in zelo priljubljene k promenadnim oblekam in kostumom. Kot materijal prihaja v poštev gad in krokodil v najrazličnejših barvah. Zelo lepe in moderne so ročne torbice, ćele pletene s svilo ali volno. Tako ročno torbico si lahko napravi vsaka dama sama in po potrebi k vsaki obleki drugo. K večerni obleki se nosi ročna torbica iz moare, okrašena samo s srebrnim monogra-mom v sredini ali v kotu. Nakit Nakit je vedno moderen, samo da se neprestano izpreminja. Tako naletimo na zelo okusen in neokusen nakit ne glede na to, ali so dragulji pristni ali imitirani. Boljši in lepši so seveda pristni dragulji, toda nakit se kot rečeno po obliki vsako sezono izpreminja in zato zadostujejo tuđi imitacije, ki imajo se to prednost, da nismo tako hudo oškodovani, če jih izgubimo. Med najmodernejši nakit spada zopet ogrlica in sicer ne stara v obliki masivne verižice z velikim zlatim obeskoni, temveč tenka veriiica in majhen obe-sek s kamenčki. Zapestnice so prišle iz mode, pač pa se zopet uveljavljajo bro-ške in veliki uhani. Moderni so tuđi prstani z velikimi kamni, med katerimj sta najmodernejša rubin in ametist. Za večerne prireditve priporoča rroda nanizane demante ali ametiste, k\ se nosijo tesno oviti okrog vratu. Biseri so prišli iz mode, nosijo se samo šc zelo drobni, in sicer okrog vrata. Bele obleke Zelo moderne so let ^s bele obleke, kar pa ni glavni razlog, da se med \se-mi najbolj praktične, če že ne n ulepie. Bele obleke imajo še več drugih prednosti. Ena prvih je, da se zelo lepo pero. Poleg teiia so neka* uraz radosti, vplivajo na oko zelo p^jetm, ;a ihke in pristojajo sploh vsa^i ženski. \ šaka barva pristoja beli obl^k' ^^ tako kri-Čeče pasove, robee, ročie torbica, k'o-buke itd. prenese baia obleki, dočim bi nobena druga obleiu tega ne pre-nesla. Najbolj praktična blago za b-lo obleko je šantung, pa tuđi krepdeSin n volneni krepžoržet, ki g3 je >i trebj večkrat snažiti in zato ni toliko prak-tičen kolikor lep. Bele obleke pa ne sme!a biti komplicirano narejene. Kroj mori biti an-gleški, raven in gladek. najbolje brez rokavov. Krilo ima neka] gub, da je udobneje. Angleškl kroj priporova moda zato, ker se lepo ujema z barvasti-mi jopicami angleikega kroja, ki 1/po-polnjujejo belo obleko in tvorijo sku-paj krasen komplet za vsako prilož-nost, posebno za letovišče in izlete. Samo v mestu se taka obleka navadno ne nosi. Pižama Tuđi pižama se je sporni idi izpre-menila. Od flanela in zameta je pre^b k raznim vrstam svile. Pižama s^ delt rdai iz treh del«i\. hlače, bluza brez rokavov In suknjič s Širokim ovratnikom ali šalom, ki se zaveže okroi vratu. Zelo lepa je pižama iz dvojnega blaga. Kopalne obleke Kakor vse druge, tako se odlikujete letos tuđi kopalne obleke r>o postrih barvah. Najmodemejše so kratk* ero-barvne hlačice in progast Eemper. Ko-palni plašč mora od*ovar;a'.i \ zore u hlačič in žemperja. Taka kopj 14 obleka je zelo lepa in elegantna, toda žal za navadne zemljane predraga. Naivečja slovenska organizacija v Ameriki Glavni urednik ameriške „Prosvete" g. Rihard Zavertnik pripoveduje, kako je prišlo do usta--.....novitve Slovenske narodne podporne jednote v Ghicagu LJuhljaoa. 25, maja. Začetkom maja so amcriJki Slovenci slovesno proslavili 25-letnico obstoia zavarovalne za-drusre Narodna podporna jedno-ta, ki ima danes nad 3 milijone dolarjev premoženia in nad 60.000 članov in članic. Na to organizacijo, katere cilj je v no\ejšem času 3lra:i:?*Jv vseh jugoslovenskih organizacij v Ameriki v eno samo organizacijo, smo upravičeno lahko ponosni. Obstoje naro4U ki so po šte-vilu precej večji, kot je slovenski, a se ne morejo ponašati s tako mogočno organizacijo, kakor je SNPJ. K temu največje-mu uspehu ameriških Slovencev nam piše glavni urednik »Prosvete*, glasila ^NPJ, g. Jože Zavertnik: Razmere v stari domovini pred 25 leti Industrija ni bila zelo razvita pred 30 in več leti po slovenskih krajih v stari Av-striji. Slovensko ljudstvo je bilo poljedelsko in se je mučilo od zore do mraka na svojih bornih kmetijah. Boj za obstanek je po-stajal od dne do dne težji in hujši. Kmctija ni več redila družine in tišti, ki so bili odveć ,so morali iskati delo v industriji, ki je bila zelo slabo razvita po slovenskih pokra-jinah. Položaj slovenskih industrijskih de-lavcev je bil obupen na domačih tleh. Po-sledica takih razmer je bila, da so sinovi slovenskih poljedelcev in rokodclcev iskali zaslužka v tujini. Modili so sekat les v hrvatske šume, v gozdove na Sedmograškem, v Bosno in v Rumunijo, gradit železnice v druge avstrijske province in tujezemske države. Nihče ni šel rad po svetu. Vsak se je teiko ločil od svojcev, kajti vsak je mislil, da jih ne bo ugledal rikdar več. Kdor je od-hajal na pot v daljno Ameriko, mu je bilo pri srcu, kakor da so njegove roditelje — očeta in mater — sestre in brate, prijatelje in znance položili v grob. Ti odhodniki v Ameriko so se pri slovesu spominjali sta-rega slovenskega pregovora: Cim dalje greš po svetu, dalje ti kažejo. Odigravali so se pretresljivi prizori ob takih prilikah. Mati včasi kar ni hotela izpustiti svojega sina ali hčerke iz objema. Srce ji je govorilo, da jima zadnjikrat stiska roko. Edine svetle in tolažilne besede za matere so bile v teh bridkih trenutkih: Draga mati, v tujini zaslužim denar. Ccz nekaj let se vr-nem. Poplačal bom dolg in živela bova skupaj, mati! Tuja dežela Amerika je sprejela krepke in zdrave slovenske izseljence z odprtimi rokami. Kapitalizem je potreboval krepkih in zdravih rok, Jakih mišić in bistrih mož-ganov. Kaj je bilo vzrok temu velikemu iz-seljevanju slovenskega delovneaa ljudstva v Ameriko? Ali ni zemlja v slovenskih po-krajinah stare Avstrije več rodila, da so morali sinovi in hčerke kmetskih staršev v Ameriko? Ali so morda tovar ne, kolikor jih je bilo v slovenskih pokrajinah stare Av- strije, prenehale obratovati in so zaprle svoje duri? Ali morda ni bilo več dela v premogovnikih in rudnikih? Ne eno, ne drugo se ni zgodilo. ZemljišČa slovenskih kmetov so bila tako majhna, da nišo več prehranfla sinov in nčera slovenskih malih posestnikov. V industriji v slovenskih pokrajinah so plače-vali tako nizke mezde, da je moral biti slovenski delavec s svojo družino vred velik umetnik v stradanju, da je za silo prehra-nil sebe in svojo družino. Obstojali so pri-viligirani stanovi - grofje, cerkveni in po-svetni knezi, veleposestniki, lastniki tovarn, rudnikov, premogovnikov in transportnih podjetij, ki so uživali posebne predpravice. Vse skupaj sta čuvala militarizem in kleri-kalizem, da jim te predpravice ostansjo zajamčeno trajno. Kako je vznikla misel podpor-nega društva Ko so slovenski lzseljenci dospeli v Ameriko, so spoznali, da so bicer mezde boljše kot v stari domovini, da pa je zato tuđi izkonščanje človeške delovne sile več-jc. Spoznali so. da so v primeru zdravja nt boljšem, kot so bili v starem kraju, da pa so zapuščeni in odvisni od svojih prihran-kov, ako jih kaj imajo, če zbole ali če jih zadene nesreča. Marsikdo, ki je prisel v Ameriko v nadi, da se po nekaj Ictili vrne v staro domovino in ponese s seboj par ti-sočakov, se je kmalu prepričal, da so ti tl-sočaki še daleč od njega in zanj skoro ne-dosežni. Đil je priča, kako se je ponesrečil v tovarni ali rudniku tovariš, ki je prišel z njim v Ameriko. Veliko slovenskih izse-ljcnccv je postalo tuđi Žrtev nalezljivih bo-lezni. Vse to je povzročilo, da je vzniknila misel ustanovitve slovenskega delavskega podpornega društva, da ne propadejo v tuji deželi gospodarsko in duševno. Se preden je beg slovenske ljudske mase, slovenskih delavcev in malih kmetov postal tako splošen, da ni bilo v slovenskih pokrajinah skoro družine, ki bi ne imela svojca v Ameriki, so se Slo\end žc izse-ljevali v Ameriko. Klerikalizmu je bilo do tega, da pridrži slovenske izseljence pod svojo kontrolo. Ustanovili so se slovenski podporni verski redi ali bratovščine, ki so bile na zunaj bratske podporne organizacije, v resnici pa verski podporni redi ali bratovščine, ki so izplačevale bolniško pod-poro, posmrtnino, a glavna naloga članov je bila skrbeti za cerkve. Kdor ni izpolnjeval v pravilih predpisanih verskih dolžnosti, ni mogel postati njih član. Kdor pa je bil že član, je bil v primeru, da ni izpolnjeval verskih dolžnosti, ki so jih narekovala pravila, v nevarnosti, da bo izključen in da je za-stonj plačeval mesečne prispevke v priča-kovanju, da dobi v bolezni izplačano bol-niško podporo, njegovi sorodniki pa v primeru smrti posmrtnino. Gigantski boji med podjetniki in delavci Preden so razmere dozorele tako daleč, da 6O bila tla ugodna za ustanovitev svo-bodomiselne bratske podporne crgi nizati je brez jerobov za osebno mišljenje Članov, ] so se v Združenih državah bih gigantski boji med podjetniki in delavci v industriji, posebno pa v premogovni, jeklarski In klav-niški ali mesarski. Podjetniki so pošiljali svoje agente v tvropo, da zvabijo delavet v Ameriko in da laž je porazijo arneritk« delavce ter jih vprežejo v staro *užnjcst. Klerikalna stranka je dobro vedela, kaj &t pripravlja, a ni posvarila slovenskih, kakor tuđi ne drugih evropskih delavcev v svojem dobro organiziranem čascptsju. naj re lio-dijo v Ameriko, kjer divjajo sitni gospodarski boji med podjetniki in delavci. V letih 1885 in 1886 1c bilo v Ameriki veliko gibanje za osemurni delavnik. Par-niki so dovažali nove izseljence, velike de-lavske stranke &o izbruhuile v velikih industrijskih središčih. Podjetniki so se \ese-lili novih izseljencev, kajti jasno jim je bilo, da so ti novi fzseljenci, ki so brez centa v žepu v tuji deželi, katere jezika re razti-mejo, njih zavezmki proti svoji lastni volji. Boj za osemurni delavrik je bil i/gub'jen za delavce, zmagali so Kapitalisti. Leta \sht> je stavkalo nad pol miliiona deUvcev, pri-hodnje leto pa nekaj manj kot 400.000 delavcev. ^tcvilo stavkujoMi je pidlo ^8S. na 147.(M>, od tega leta dalje pa je bilo vedno večje do 1. lvi>5. Leta 1892, ko so v Homesteadu streljah na železar*ke in ie-klarske sta\karje, je stavka!o 3>6 67| de-lavcev. Kako se je SNPJ razvijala Take so bile la/mere, ko je teta 11H'J izsel v »Glasu Svobode« Članek »Vstani-mo, rojaki!-, ki :e pivzroči!, da se je pri-Čela splošna afiitacija za novo podporno organizacijo Sloveticev. Nasprotniki napredka so takoj napeli vse sile, da naprrdno gibanje zatro v kali. O »Slovenski narodni podporni jednoti« so pripovedovali, da ne bo živela niti leto dni. Toda pijonirji napred-nega gibanja so svoje delo neumorno na-daljevali po znanem reku: Zrno do zrna pogača, kamen do kanina palača. PriČeli so se graditi slovenski domov« Vajprej v Pennsylvaniji, nato v drus li državah. Ustanovili so se socilaMstični klubi, pevska in dramatični urustv\i. lokalna društva SNPJ. V teku svoicta rir.vt.a je ta uvedla mnogo novotirij m druge sorodre slovenske podporne organizacije so jo več ali manj posnemale. Zadnja novotarija SNPJ so v ameriS-kem jeziku poslujoča društva, v katerih je organizirana večinonu v Ameriki rcjena mladina. Kot bratska p*»dperna organizacija je ustanovila SNPJ prva med slovenski-mi bratskimi podpornimi orcanizacijami svoj list, inesečnik. Povezala ca je v tednik na štirih straneh, nato v tednik na osmih straneh, zatem v dnevnik in danes prinaSa obligatna številka gradivo v slovenskem in angleSkem jeziku. Izdala je tuđi svoj me-sečnik v slovenskem in ameriskem jeziku za mladino do 16. leta. PrirejaU je poučna predavanja. Zgradila je svoj dom, ustanovila književno matico in svojo pisarno. Stopnjema se je razvila v teku 25 let v or-jaka, ki ima bodočnost še za večji razvoj, dokler so bratske podporne organizacije potrebne, ako bodo njeni bodoči voditelji in članstvo razumeli Čas, v katerem Živimo. Stran 6 .SLOVENSKI NAROD*, dme 25. maja 1929. Štcv. 117 Položaj naših akademikov na Češkoslovaškem Takoj po prevratu je bilovČSR nad 2000 jugostoraiskli sluđeni«, zdaj ji je sam še 400 - Druge države jint gredo bolj narokoin zato gredo šturirat dragan Studiranje J'Ugoslovenov na Češkoslovaškem, posebno v Pragi, datira že iz predvojnih desetletij. Že davno pred svetovno vojno je vleklo mnoge naše studente na praške univerze, posebno še, ker so vedeli. da imajo v osebi prof. Masaryka velikega prijatelja in pod-pornika. Po prevratu, ko je posta! Ma-saryk prezident svobodne češkoslovaš-ke države, je postala Praga za jugo-slovenske studente še bolj privlačna. Kmalu po prevratu je znašalo število na češkoslovaških univerzah vpisanih jugoslovenskih studentov nad 2000 To je razumljivo, kajti češkoslovaške visoke sole so popolne, dočim imajo naše še dolgo pot do popolnosti. Toda število naših Studentov na če-škosloviaških visokih šolah se je v na-slednjih letih znižalo tako, da jih je sedaj samo še okrog 400 Na drugi strani je pa naraslo število jugoslovenskih studentov na drugih inozemskih univerzah, posebno na Du-naju in v Gradcu, pa tuđi na univerzah v Nemč.iji. Vzrok tiei deloma v tem, da so se ustanovile v Jugoslaviji nove visoke sole tako, da ostane većina naših studentov doma. Drugi vzrok je v tem, da se je českoslovaška valuta stabilizirala in da je življenje na Češkoslovaškem za naše studente mnogo draž je, nego je bilo takoj po prevratu. Končno je treba še omeniti, da ugodnosti, ki jih iimajo jugoslovenski viso-košolci na Češkoslovaškem, ne morejo uspešno konkurirati z ugodnostmi, ki jih jim nudijo druge države. Tako n. pr. je dejstvo, da morajo jugoslovenski visokošolci na češkoslovaških visokih šolah plačevati dvojne takse kakor vsi drugi inozemici, v ostrem kontrastu z dejstvom, da plačujejo v NemČijt, na Poljskem in deloma tuđi v Franciji samo normalne takse. V Italiji in deloma tuđi v Franciji so pa jugoslovenski visokošolci taks sploh oproščeni Poleg tega nudi Italija jugoslovenskim akademikom v neomejenem številu vso studijsko preskrbo (stanovanje in prehrano), v Franciji irnajo jugoslovenski visokošolci na razpolago 400 studijskih šti'pendij, v Nemčiji jih izdatno podpira ondotna trgovska zbornica, posebno njihove menze itd. Zato ni čuda, da gredo jugoslovenski visokošolci že iz materijelnih ozirov raje študirat v ome-njene države, nego na Češkoslovaško. kjer imajo skoro edino ugodnost v tem, da je okrog 80 jugoslovenskih akademikov nastanjenih v jugoslovenskem kolegiju v Bubenči, kjer plačujejo neznatno stanarino. Iz ugodnosti, ki jih nudijo našim akademikom druge države, je razvidno, kako vodijo svojo šol-sko politiko v soglasju z mednarodno gospodarsko politiko in kako skušajo pridobitin zase balkansko inteligenco. Dalje je treba upoštevati, da tvori-jo većino naše akademske mladine na Češkoslovaškem medicinci in tehniki, to sta dve stroki, vkaterih prevladuje-jo Nemci. S tem bi se dalo pojasniti, da teže naši akademiki zadnje čaše ve-dno bolj v Nemčijo in v Avstrijo. Nad polovica naših akademikov na Češkoslovaškem studira na nemških visokih šolah Ta pojav za bratski češkoslovaški narod ni posebno razveseljiv. Če vprašamo po vzroku, pridemo do zaključka, da gredo nemške visoke sole našim akademikom bolj na roke nego češke. Naši akademiki se pritožujejo na averzijo nekaterih čeških pro-fesorjev proti njim, česar baje pri neniških pro-fesorjih ni opažati. So pa še druge malenkosti, ki silijo naše akademike, da študirajo na nemških visokih šolah v ČSR. Tako n. pr. naš akademik naknadno ni sprejet, če se ne vpiše v do-ločenem terminu, dočim ga nemške vi-oke sole ne odfclonijo. Če ga odklonijo na češki tehniki zaradi pomanjkanja prostora v laboratoriju, ga nemška tehnika sprejme z odprtimi rokami Končno ne najdejo naši akademiki na Češkoslovaškem idejnih voditeljev velike koncepcije, kakor je Masarvk, in posledica je, da študirajo raje v drugih državah. Da se razmere v tem pogledu zboljšajo, bi bilo v prvi vrsti izenaciti na visokih šolah Jugoslovene s Čeho-slovaki v pogledu taks, Češkoslovaška bi morala dajati našim akademikom več štipendij in sploh povećati sccijal-no skrb za nje. Največje jugoslovensko akademsko društvo na Češkoslovaškem je »Jugoslavija«, ki šteje 250 članov. Omenili smo že »Jugoslovenski kolegij«, ki ga je organizirala Češkoslovaška - jugo-slovenska liga in katerega ime je prišlo zadnje čaše v javnost v zvezi s sporom zaradi knjižnice društva .Ma ti ja Gubec«. Med fakultetnimi društvi se odli-kujeta »Društvo jugoslovenskih tehni-kov«, ki šteje okrog II'O članov, in Društvo jugoslovenskih medicincev«. Poleg tega imajo naši akademiki na Češkoslovaškem več pokrajinskih za-drug, v katerih so /astopani studenti iz Slovenije, Da!~naci."e, Bosne, Šuma-dije, Bačke in Banata. Organizirani so tuđi po političnih strankah in sicer v radikalskem, zamijoradirš&en* in sa-mostojno - demokratsken; klubu. Za stike jugoslovenskih s češkoslo-vaškimi studenti skrbi poleg Slovan-skega zavoda in Narodne zveze slo-vanske mila dine v prvi vrsti jugoslo-venska sekcija inozemskega odbora USČS, ki j v tesnem kontaktu s Češkoslovaško - jugoslovensko ligo. V tej sekciji so organizirani naši in češki akademiki. Oboji pomagajo s pompe jo informacijske pisarne za studiranje v inozemstvu organizirati jugoslovenske dijaške ekskurzije na Češkoslovaško. Lani je bilo organiziranih na ta način 12 dijaških ekskurzij iz Jugoslavije, v zadnjih štirih letih pa 43. Izmed vseh jugoslovenskih akademikov je že od nekdaj vleklo na Češkoslovaško najbolj Slovence. Slovenski akademiki na Češkoslovaškem se zbi-rajo okrog »Podpornega društva«, ki posluje že 28 let. Poleg tega imajo »Slovensko dijaško zadrugo v Pragi«, ustanovljeno 1. 1919. Kako uspešno posluje »Podporno deruštvo«, je razvidno iz tega, da je izdalo v prvih 25 letih svojega obstoja na podporah slovenskim študetom nad 95.000 kron (večinoma predvojnih). V tem času je društvo podpiralo skoro 600 slovenskih studentov v Pragi. Denar je zbiralo na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Čast- ni in faktični predsednik društva je dr, Volkar. Vodboru so ing. arh. dr: še-besta, Ovetnič, prof Skrbinšek, ravnatelj Turna, dr. Murko, dr. Heric, dr. Žinavc, GloboČnik in akademični kipar Gangl. Poslovanje društva je v vsakem pogledu vzorno. Poleg neznatne podpo-re. ki jo dobiva društvo od Českoslo-vaškega prosvetnega in poljedelskega ministrstva. ima na razpolago še tri podpome fonde in sicer fond Terezije Kutecke, Tomšičev in dr. Volkara. Tret-je slovensko akademsko društvo v Pragi je katoliško društvo »Krek«. Tuđi v Brnu imajo slovenski visokošolci sa-mostojno podporno društvo. V Pragi studira 42 Slovencev. O slovenskih akademikih ve češkoslovaška javnost zelo malo. To je razu-umljivo, ker nastopajo kot Jugosloveni in sele, če jih kdo ix>seibej vpraša po narodnosti, povedo, da so Slovenci. Ka-kor Srbi in Hrvati, tako se pritožujejo tuđi Slovenci, da morajo plačevati dvojne takse in da jih smatrajo za tuj-ce. Dvojne takse bi še ne bile tato hu-de, pač pa je zelo mučna zavest, da so Slovenci med Čehi tujci Pa tuđi takse pridejo v poštev, kajti na Češkoslovaško gredo študirat samo siromašni Slovenci, dočim gredo pre-možni raje v Nemčijo, Avstrijo in Francijo. Kot stipendista sta v Pragi dva Slovenca, eden od ljubljanske, drugi od mariborske oblast, skupščine. „Ali smem ustrditi ženo? V Stra-ssburgu se je oderala te dni rodfbimsika tragedija, -kakrsne menda še ne »pozna zgodovina kriminalističke. Policijski komesar Brumeteau >e wnel noćno sfru-žlbo. Sedel je v pisarni in na-enikrat je zapel telefon. Komisar je dvignil slušalko in začuđeno je po-slu-šal obvestilo, ki je končalo z beseda-mi: Ali s.mern umoriti svojo ženo? Telefonira! je zrnanec poKcijstkega koimisarja uradnik Kreutler. o katerem je bilo znano, da je v zakonu nesrečen. KreutUer je obvestil svojega znanca, da je za>klenien v sobi in da stoji pred vrati njegova žena s sabljo v rok i. Komisar je svetoval ogroženeurui mo-žu, naj odide za ndkaj ur z doma, da se bojevi ta žena pomiri. Na svet je bil sicer dober, toda Kreutler se ni mos:el ravnati po njem, ker je h:l v* sobi za-klenjen. Čez nekaj niinut je znova za-pel telefon in policijski knmisar je b;l obveščen, da je vse končano in da je mož svojo ženo ustrelil. Policijska komi-sija je takoj odišla v Kreutlerjevo sitanova-nje, k'jer je -ugo-tf>vila, da sta se zakonca s-prla, ker je žena napravila :z>1et s svo-jim ljru*hč-kom. V prepiru je žena pograbila sabljo in navalila na moža. Bila je fizično mnogo močne-jša, vlomila je vrata v so zdravniku tuđi dete. Oče je hotel pokopati otročiča kraj matere, toda ortodoksna verska občina na ček z rabinom ni hotela dati dovo-1 ten ja, skilioujoč se na določfoe cerkve-nega zakona. Otroka so pdkoipali na drugem kraju. Dr. Tausz.k ni inogel pozabiti, s kolikim hrepenenjem je žena p-riča^ovala otročiča in kako ga je ljubila že pred porodom. Zato je skilenil sam pokopati otrcuka kraj matere. Neke noč! se je splazil na pokopališčc, odlkopa! je grob žene in otroka, noložil otročičkovo kr-sto k žen::ni in zasul grob. Kinahi je pa rabin z;vedel, kaj je zdravnik storil. Sklical je kolegij rabinov, ki se je po-svetovaJ več dni in sk.enil strogo kaz-novati kršitev cerkvenega zakona. Vsi židje dotičnega kraja so se morali tri đni postiti, To je veljalo tuđi za starce, žene in otroke. Ceio dojenoki bi se in -rali post ti, ker so pa rabi*ni uviiici-, da to ne gre, bo odredili, da mora>o matere jačati Uenarno globo. Vsi član: vers-ke občine so morali plačati 20*m lanske^a cerkveneffa da\"ka. Zdravjiik je moral postaviti na grobu svojeta otroči^ka spomen:^. Dovolili so mu $:• cer pustiti mrtvesu otroka pri mater;, toda na spomeniku ni smelo bili napisano, da ležita otrok in mati v s-kup-nem grobu. Rab ni pravijo, da najdeo duše umrlih Židov mir šcle, ko bodo \ se te odredbe iz^oLnjene. Napravite red! Ljubljana se je sicer zadnja leia doka] modernizirala in dobili smo već lepo asfaltiranih čest in ulic, toda kljub temu r.e more napraviti na tujca usjodnesa vtisa, kajti prafiu je po mestu toliko, da se mora člo-vfck zatiskati nos in usta. Ce noće imeti za zajtrk namesto kave prahu. Idealno bi bilo odstraniti prah tako temeljito, kakor so sa odstranili v ranciji, kjer so ceste tuđi po de-želi asfaltirane, da o bli/.nii okolici večjili mest sploh ne govorimo. Pri nas ie seveda tako obsežna modernizacija čest nemo^oča, ker nimamo toliko denar'a. Pać pa se da v tem pogledu marsikai zbojšati tud: z ne-znatnimi stroški. Občinski upravi bi bili prebivalci mcst^ zelo hvaležni, če bi poskrbela. da bi se ceste ne pvimetale in škropile zjutrai, ko hite Htidje že v službo in po opravkih. V drugih mestih škrope in pometaio ceste v zgodnjih jutranjih urah. ko ni še nikogar im cesta, pri nas se pa domaja, da priromajo pometači sele ob sedmih z.iutrai in da dvig-nejo oblake prahu, ki za moraio ljud'e pozirati. Že opetovano se je tuđi dogodilo, da so sredi mesta v opoldanskih urah na-kladali na vozove zdrobljeno opeko in od-padke staresa z'dovja in da se je val:! d::leč naokrog prah. ne da bi se našel kdo. ki bi to preprečil. Velik kaos vlada tuđi pri pobiranju smeti, ki jih nakladaio v odprte vozove in to v času, ko ie po cestah že vse polno ljudi. Naj bi občinska UDrava poskrbela. da bi ljudcm po inestu ne bilo treba pozirati tol'ko prahu. — I.iublianČan. Nujna prošnja Rozrmdolcam stno p«»nnMii na svojo lepo kolonijo, ki je zrasla večinoma iz delavsk'h žuljev. Ako priđeš s Tržaške ceste mimo nekdaniega > Bobenčka« čez žetezniški tir. pregledaš skorai vso novo naselbino. Oh vseh hišah so skrbno obdelani vrtiči, pred hišami pa lepi hodniki, ki iih Ie napravi!.-* agilno Olepševalno društvo. V ozadju zrc nasproti idilični Rožnik z belo cerkvico. Toda baš na tej čest: — IX. — ti stopi pred oči in udari obenem v nos kričeča disharmonija. Ze mesece leže sredi ceste kupi ilovice, še huiša »idila« pa je tik ceste obširna mlaka, kamor nosiio sosedje vse mogoče odpadke: smeti, staro železie, crk-ner.e mačke in pse i. dr. Mrhovina :e 1c deloma v vodi, polovica jo Štrli v zrak, da se pasejo muhe in okuža smrad vso sosc-ščino. Ponoči odmeva;o iz mlake glušeči koncerti žab, nad mlako pa pleŠeio trope lačnih komarjev, da morajo prebivalci v najhujši vročini imeti okna zaprta. Olepševalno društvo se je nekoč krepko zavzelo, da se zasuje ta kužna in skraino neestetična močvara. Tuđi sosedie so b'li pri volji, da po svojih močeh k' temu pr.- spevajo. Ed.no občina, ki :e laMnka tej* nezdravega sveta, ni dila niti odso\nra. Sele iz ustnega poroci!^ se *e naknadnu zvedelo, da občina v ta namen ne misli Prispevati niti pare. \ljudno vabimo Hisijenski zavod v Ljubljani, da si ogleda škanda! na praru Ljubljane. Sicer pa imamo tuđi pri sresken poglavarstvu sanitetnega referenta. Komisija pa bo lahko videla žc tik ob mestni xcji na cesti H. cnako negihiiensko in ne-e^tetično torišče smradu in nesnage. Svo-ječasno ie teke! tam mimo i^pod Ro^mk^ živ potoček, ki je tvori! mcio med mestno in viško občino. Ob cesti II. sr ie potoček razcepil, polovica ga je tekla proti n^estu, polovica pa proti restavraciji RnJna dolina in tam pod železniskim nasipom. Nekako pred 2. letoma pa je menda liublianska občina — vsai dela je vodil mestni inženjer — napravila kanal od ceste IV. proti mesiu ter zajela v kanal oni potoček. Sa ta nač n pa je nastal ob dveh strane!) B. vrta jarek brez odtoka, dasi je vanj izpeliana kaniiT'-zacija kapnice in pralnice. V obeh jark;h tnrej stoji smrdljiva voda leto in dan. »Uslužni« sosedie pa pridno donaSajo — ševe ponoči — vsakovrstno Šaro in nesnaso ter jo mečejo v jarka. Ako je organ mest. stavb. urada tak« ncpreračunliivo »zafuraU kanalizacijo, naj bi njegovo napako popravila mestna občina sama ali pa s sporazumom z viško občinn. Sicer pa se bo viška občina nm"1' 'ntit! splo^ne kanalizaciie Rožne do ..tuđi se v ta nameti zajoIJi. ozir. zvisa obviMttli* doklada. Liudsko zdravje ie prvo. Vtoltta dolina rapidno rase ter šteje že danes ci **"» hiS z nad 3OOO prebivalcev. — R. Na naslov občinske uprave Prebivalci Holzapf lo\ e ulite tem potom ■^ljudno i.aprošamo. da magi».traf čimpreie regulira to prometno ulico, ki je do skrai* nosti zanemarjena. Sicer je magistrat oh« ljubil /e lansko leto mnogokrat. da se bo to izvršilo, a zaliho^ je ostalo same pri t>b» ljubi. Ako ima magistrat toliko denarnih sredstev, da regulira manjva/nc zakotne ulice na skrajni periferiji mesta, pričaku» jemo upravično kot dobri davko-placevak i, da ne bo ostalo samo pri večnih obljuhah, temveč da že enkrat začne z renoviranjem te ulice, za kar ne bo ime! prevelikih stro* škov. Dalje naj nekateri hišmi la&tmki te ulice popravijo svoje o^raje, ki so v takem stanju, da *c v temi lahko zatakne in pri tem raztrga obleko, ki jr> vsak posame/tr.k /e itak težko nabavi. F. P V hotelu. — Čujte, ta soba je tako vlažna, da rasto po stenah gohe. — Menda bi radi, da bi vam rasle za to nizko najemnino po stenah orhideje. cAugust JŠlancke: 42 ZNa valovih strasti t cRoTnan XII. Tuđi Beli Medved dobi idejo. Ura je odbila ipod osmih avečer. ko se je pojavila orjašlka postava Beleg-a Medveda na PJace de T Ecole. Vsto-pH je v bližarjo peikarno. — Za en su kruha! — je de-jail, ne da bi se ozrl na peka. Pek mu je dal hleibec svežega bele-jra (kruha. Beli Mecbved je pflačal in odše!, ne da bi počas»tiil peka z obtičaj-nkn zbogom, kar je moža zelo prese-n>etilo, kajti on je postregel svojemu odjemalcu z o-bičaiinim: Bon soir, mom-sieur! Pek ye dobro poznal Belega Med'veda, (ki je imel svoj čas v mestu mnogo zm-ancev. In BeM Medved ni bil še TTllkoii nefu'ljuden, karti Fral od peka v del'kate^no trgovino. — Za en su masla! — je de-jal in položil na pult svoi kruh. Tuđi tu ni bil uljuđen. Tirjcovec de vzel nož, odirezal ko-ščetk mašila m ga naimatzal ti a Iknuh. Beli Medved ie iplačal iti o-dšefl. Trgo-vec je zaklical za njMm: Bon sodr, inon-sietur! — toda BeM Medtved ga memla ni slisa'l. Jedd je kruh z maslom in nadaljeval -svojo iK>t. Prisipel je do točionice Hkertev, zrna ne v Parizu pod ianenom »Sreibrn pjutt«. V to ftoćMco so radi zahajali 1x6dL . __■» ..__*! .* . .. ,_ . -...._ ' Poslovati je začela i>red dvajsetiimi leti, t-oda imela je Ie docela skromen lesen pu.lt, na katerem se je dobila Čašica like na za dva su. Čez dve le*ti se je umaikn'l lesen pult drugem u iz poctnflva^ne pločevine kakor je običajno y tafkih lokalih. Minilo je se nekaj let in ta pult se je utnaikmil tretjemu iz srebra. Stircfkovin-jakL so ga cenili na 15.000 framkov. A ta dragoceni pult, v katerem je mogla videti kakor v zrc alki me Ie la starica tocimice niadam« Moreau svoje krasne čme oči, marvec tuđi \isak -gost sc govorilo samo o Madelonrnem nagrob-nem sponieniku. Cambon starejši, ki je v svojem življenju marsikai dozivel, je mogel dati tud: v tem pogledu dobre n>a sve te. S svinčnikom je narsal doikaj duhovit osnutek. katerega ni odobrilo samo več strokovniakov -starčkov, po-vabljenih k posvetovarvui. marveč tuđi Beli Medved sam, ki je bil med vsemi največji čudak. On ie vrhu tega pristal tud: na predio«, na: prc-vzame najvažineišo nalogo AmiaiKl tako, da ga je bilo treba samo še obve-stit, kako mu zaupajo. Toda ura je od>bila po-1 se Jun ih, a o Armand'U Carrrbonu še vedino ni bilo duha ne sluha. Ura je cdb;la sedem, toda Arman-da Cambona ni bHo od ni-koder. Mladi delavec je bil znan po svoji točnosti im zato r: čuda. da so se začeli bat' za nj. Najbolj nestrpen je bil Beli McdveJ. ki je kmično zapusti] Bicćtre in se vračal no isti poti. po kateri je najraje hodil Cam-bon mlajš;. Beli MeJved je sknbno osledoval vse ljudi, ki jh je srečaval. toda nihče ni bil podoben Armandu. Tako ie prispel do ograje Jardin des Plantes. — Oho. glejte no Belega Medveda! Beli Medved se je ustavi! in zag'e- dal pri ograji stoiečega moža. — Kai bi radi? — je zamrmral. __ Ali še vednn tako mnogo noslia- te, monsieur Simon? — je vprašal isti glas. : -■■ — Želite? — Ali bolije rečeno, iz katere taba-tjere noslda«ifa7t ©£fast< Vsaka beseđo «© par. Ploča «c lahko tuđi m znamkah. Za odgovor znamkoJ - Na rpraimja brez znamke ne «bm» odeovarjamo. - Najmanj& ogUis IM» 5*—* —■ fllbus milo Zvon p«r« t«a«l|tto la »ima ikodl|l«U Mitavla. Albus milo Zvon je blago milo, napravljeno iz čistih masti in nima jedkih pridat* kov. Z divno, obilno milni* co pere perilo lahko in brez muke ter čuva tuđi najnež* nejšo tkanino. — Z Albus milom Zvon morete oprati vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najdebe* lejšega sukna. — Gospodi* nja. ki uporablja »Albus mu lo Zvon, ve, da je vedno in enako dobro. Albus milo Zvon se dobiva po vseh tngovimah. Albus milo Zvon Proizvaja: Albus tvornica mila d. d., Novi Sad. 1127 Zahvala. Tem potom izj-ekaoio pdsrtno zahvalo vsem prajateljem in rnancem, kari Sv. Petru, p. Moste. U02 Šteparico dobro izrteibano, vajeno t'Jdi neko liko s?o«»povane pri nakupovanca kmetijs:ev, fra* Siin. biš, hotelov, najbolje postreže rc-jak L. HerKnann, la^tmk »Steierm. Realgfiter- u. Darlehttis-verkehrsansrak«, Giaz, Annen-%:rasie 10, Avstriia. 1117 Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeLjo, dne 2. tunu* :. 1. sn-ojo travo za o-be leto&rji kcšnn. Pro-dara se prične ob 2. pc^oldne j>ri Ančnikovem kozolcu v S^p. šiiki. 1118 StanoTanje l sobe (eventuelno 2) m kuhinje na periferiji mesta za takoj ilzt mirna stranka brez orrck. Plaćam do 500.— Dio raesečeo tuđi za. pol leta ali ćelo leto naprej. Pismene ponudbe na upra\*o »Narodac pod Jrfro »2 osebi«. UJO Nadmlinar iš^e zaposlenja v mlinu a!i fittrt trgovini, vxame tuđi mlin v najetn ali kaj primerneza- Ponudbe na upravo »Sk>v. Naroda« pod »2it-na strofa 1121«. Delavdce^a vajenca z vso oskrbo v hiši in nekaj pLače sprejme Pavlin, pekama, S!. Javom :k — Goreojsko. 1126 Krojaškega pomoćnika za majhno in veliko 'a§če. HSo. biserne, za moSfce obleke. za-Destne. ovratne. lastiko Široko in ozko. vezafke Dri-^roča do nainii/!h cenab Osvald DOBE1C Ljubljana Pred SkoHJo $t 15 Velika zaJota te »zbira đišečesa mila. 1131 Zahvala Za mucao Stev: Ine in tolažilce dokaze iskre-ne^a s-?5u:ja po vod cm smrti našega Ljabljeneja sina, brata, nećaka, svaka Lo strica, gospoda Mirkota Vrhunca itlm. ur^iito T. P 0.; ttt^slvf« M#poni(tUii i^rekamo prisrčno zahvalo. Zla sr i zre naša rahvala centralne mu ravnateljstva TPD v Ljubljani, ravnatelju rudn.ka TPD v TrbovLjah, uradništvu Ljubljana-Trbovljt, SoJcola v TrbovUah ia Domžalah. SK Trbovlje. SK Amater, f. đirektoriu TPD Radoaju te*- vsem drugim darovaloem preltrasaih reocev in vse^.. ki so ga v toKkera Steviiu spremi-K na tadn; poti. Prav posebno pa se zahvakrao g. Z & Kras niz-* m z- Slavkcrtu ttastanu ta rurekrasae p^-slovilne besede ob odcetem rroba, Waioc imđi vojaSki oblasti, godbi dravske divizije in Udruženju rezervnih cficšriev. V Unbliaal, dne 23. maja 1929. Marija VrhmMc, mati, đr. Viako VrhiiBec r&v» nar«U TPD v Beogradu, Jidče, Bruace — brat;e. Hlad peroč. El«a*r. SUvka pojo^. Rasisar, Vila poroč. Elsaer — sestre n ostaio sorodstvo ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, sestre, stare mune in taiče* gospe Josipine Jane±i6 vđove Por#nta9 roj. Jager DOftftakt m* MUaiali , izrekamo za tolažilne dokaze iskreneca sf>-čutja svojo prisrino zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti du-hovičini, č. sestri Suzan i za njeno požrtvo-valsost, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ttr vsem I te vi Inim prijateljem in znancem, ki so spremili blasropokotno na njeni zadnji poti. Zattrfe-MIlBic, dne 25. maja 1929. 2ALUJOĆI OSTALI. GRIIZNER. AOLER m KAVSEk itvalni stroi iex )col«sa sl, najboijša v materi jalu. Lepc opreme ugodn plaćiln pogoi (stotam ivicarsk pletiim stro ^ouaifo pn edino iosip Petelinc, Liubljan (>r> vod:\ ^oiev Pre>^. uve^ ponen1^,- t REVMATIZEM. Zakvaialcm. Q. a) 9. XI. 19^t Ker mi je Val let RADlO-BALSVHtkA mocffu ab.iai. tv.tane. ki ie dclffo trpim na n;.h, Va& proi;m, di n n fe«Moe a>:e«t lefca. kef up«cn. da mi punaj p^atanejo bcle^JCK. V tci tuđi betlan % apoitcvasjem Brod aa Savi, 16. XI I9^t. ta« Kraftaevlc. Lek RADIO BALSAM1KA izdeluje. prodaja bi razpo-šilja po povzetjti laboratorij Radio Balsamika dr. L Rahlelev, Beograd. Sarajevska 70. Dobiva se po vseh lekarnah. JAZ ANA CILAG i ivojimi 185 cm dolguni, divnkni Usmi, tem te dobila z uporabo pomade, k.i tem jo umi iznašla.. Ona je priznano kot edino sredstvo proti izp«u ianju, v pomoč razvitka goatih iai Ln ta okrepi« ev las. Pomore godpem, goapodom ni deci za ra»t go> >r:h in jftkm las in daje že po kratki uponeb: prirođen tijaj m obraiuj© prerane otivelotti do tiaofce ttaroatL CILAG POMADA odpravi orh. jaj ▼ teku 48 ur. Niti eno aredttvo ne vaebuje toliko hruiilnili tnovi xa laae kot CILAG POMADA, ki je po viej pravici dobila iverovni aJove* Wer doseaajo gotpodje m go*pe te po uporah prve ateklenice najboijli uapeh, ker prm*D9 iz« r>adasje las docela fe po par do eh. ter ae poka> zuje nov porast Ta uspeh prikazuje moj 5(Metr, jubilej rn milijoni zahvalnih pišem, ki sera jih pT& iela iz vseh delov sveta. Cena velikemo lončku Cilag^pomade 60 Dm. a dvojnato wa 90 Din. K uilcemu lončku j« porreboo: 1 »teklenica Spa. ciaUShainpoo (za 20 petnj jlave), 25 Din, po4tnm« poa©bcj — RazpoSilja se proti ponrzvtju *» predplačihi U tvornice za SHS. Naslovite svoje naročilo toćno na .flURORfl". Sekt 42, Novi Sad Prodtfmk* in z*stopnik* gpetjemMmo zm v* ••* *nt Sntlnfk Mrak* najnovcj&c tztajdbc. Otnrtklb MMttk«*. Špatuđk voatkor. Trkftftt* Stotu *- ■ « .» _ OtrotfcA ■■toiuliiinr StoHecs mtml* tu«e Tftđdt* «• ****** toUgv Date U luherntai «twfc ta kelrs«. PBE*Sfltfl« Hrt CcrfU fcaah* Prodaf« tođl m obrok«. V tfovkol ttdddck w •oranico «m popcavtU MTMUJNA# P. B. L ■ OWn# VWKOm Sff vW9KOT fHQSi UubnaMb Karlovsia cesta 4. Grazer VVaggon- und Maschinen-Fabriks-Actiengesellschaft vorm. JOH. \VEITZER DIESELOVI MOTORJI S KOMPRESORJEM ALI BREZ NJEGA. OD 30-2000 HP Izvrstni stroji - Najboljše reference Đrezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOGRAD, Knez Mihajlova 43 Ing. O. Meinhard ZAGREB Gajeva ulica štev. 32 „SNOP", Hrvatska Gospodarska Premetna Zadruga. ZAHVALA. RODBINA DRAGOTIN IN EVGENIJA HRIBAR se ob priliki smrti gospe VERE POZZETTO roj. HRIBAR vsem prijateljem in znancem, ki so se spomnili nas s sočutjem in umrle z venci, ter častiti duhovščini šentpeterske župnije, ki je rajno spremila k većnemu počitku, najiskreneje zahvaljuje. V Ljubljani, 25. maja 1929. lm Tvornica za radio mednarodnega slovesa odda ge* neralno zastopstvo za Sloveni* jo. — Samo prvervrstno uvede* ne firme s primernim aparatom naj pišejo pod: »Radiovertre* tuns 2008« na Annonzenexpedi-tion M. Ehikes Nachf. A. G., Wien L, \V0ll2eilc 16. »WalterULb »vetovo^ snamk v reLtkJ uturi sck> poce-o:. Najooveiii rtodel! »troikjh vo-titkov. oJi- Več CTamk livahub »trolev najnovejiih roodelov. dett ta P&evniarifca Cem'kl franko. Prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna drokolcs in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovsk* c. 4 Najboliši češki biagov. Zajamčeno dttovolnene moške in damske blagove = zadniih novosti = 23 .'/-I pomladno in letno sezijo razpošilja najbolj renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA SIEGEL - IMHOF. - BRNO Palackeho tf. 12, Ceškoslovaška ^aivečja izbira. - rtajnižje tvornišac cene. - ftajsoJidre v 'zvrŠitev vseh naročil. Ha iahtevo vzorc« *a*ton '" oo^tninp r>foCe ozdravlictrih! Z.ahtevaj*e takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je ž« mnoee re&la. Po-r ablja se laluko p. Popolnoma brezplačno dobite mojo kmjis1", iz kat ere i\este stvari, vredne &poznanva. Ker moj zaiožnik rasjpoSli« "v*esa samo 1O.OOO komadov brezplačno piš'.te tako1:, da bo-s:e tu
  • adaii med nje v:r^c dobitnike. GEORG ftLGNER. BERLIN - NELKOLLN. RfnstMhnstr. 24. Abt. 615. Ogljcni pmpir Vaičeni in koimđH pmpir Zvitki im blagajne Barvni trakovi Se*mhu papir Zvitki za Hektogrtf Strojepisni pmpir Btrva za vte aparate Vezniku j^eiuknjmči JmmL Sorata, £§9§htjmt€M, Aifonkir^a isKc** mt*w>. t Točna poatraŠbai Telefon 2990 Klzke cene! Krebanje v državni razredni loteriji Dne 22. t. m. so bile naslednje pri nas huipljcne srećke zžrebanc: I>in 4.OOO st. &4M31 Din 2000.— štev. 7663, 10.821, 14.141, 74.663. Din 500.— štev. 5706, 5747, 5768, 5774, 751-'. 7556. 7595, 7616, 7622. 7624, 7660, 7665, 8120, 8176, 8178, 10.832, 10.878, lO.&Sh, 10£87, 10.%7, 10.068, 10.986, 10.995, 14.114, 17.969, 17.989, 20.014, 20.177, 22.003, 22.036. 22.039, 22.O44, 22.059, 22.060, 22.072, 30.929, 30.940. 34.645, 34.703, 34.707, 34.720, 34.750, 34.773, 46.012, 46.045, 46.061, 46.139, 46.1%, 53.405, 53.500, 55.SO5, 55.871, 58277, 58279, 58.400, 66.633, 70217, 70271, 70283, 7O.3JO, 70.334. 70341, 74.689, 74.700, 75.788, 84.534, S4.5h-\ $4.566, 84.570, S4.672, 91.721, 91.797, 96.810, 96.828, 96.870, 97.313, 97.419, 97.487, 99.740, 99.790, 99.843, 99.849. 99.872, 100.719, 103.122, 1O3.167, 103.174, 108.104, 108.192, 10*220, 106224, 108267, 109.761, 109.767, 109.76S. 115.641, 120.136, 120.156, 120.160. 120 197, 120.224, 120252, 120288, 123.565, 123.566, 123.804, 123.846, 123 Sšt, 123.865, 123.926, 123.936, 123.956, 123.963, 123.983. Vsem onim igralcem, katerim so bile srečk© izžreban« t» Din 500.—, bo-mo srečke zamenjali za Ie neizžrebane. Č© nam izžrebane takoj pošijejo. tako da bodo mogli nadaljevati igranje na viso-ke dobitke. Srečke se tuđi lahko zamenjajo pri ix>dm2nici uprave »Jutra# v Mariboru ter v Celju. Zamejavali borno seveda lahko samo toliko časa. dokler bo kaj neizžrebaTiih srečk na razDolago. Zrebanje bo trajalo en mesec. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.f Liubl}ana99 St. Petra cesta 19. Kreditni zavod za trgovino in industriio LJUBLIANA, Preiernova ulica štev. 5© (v lastnem poslopin) OI»re»t«Taaja vlag, sakaa ia pradaja v»aWn ▼rttaia TreHaos'tiuh papiri«^, devii ia valni barzaa aar*fila. predujmi iB kreaiti %**!*. »rste, eskampt in iakaaa meaic ter aaU.« lila ? tu ia iB«zfmttf» tafe • dep«*»u. itd. itd. itd Briaja?ke: Kredit, Ljubljaaa _ TeleUa .L 2040, 2457, 2548 litfmrban 27