GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Sundays and Holiday? v TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. no. 10. — stev. 10. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 13, 1915. — SREDA, 13. JANUARJA, 1915. volume xxm. — LETNIK XXM. PARIZ V PRIČAKOVANJU NAPADA NEMŠKIH ZEPPEUNOV. RUSIJA JE POKLICALA POD ZASTAVE 600,000 NOVINCEV. Z zapadnega vojnega pozorišča ni poročati nič posebnega. -- Nemci so zamolčali vse francoske uspehe v Alzaciji. - Palača Bourbon, kjer zboruje francoski parlament, je zavarovana proti napadu od strani nemških aeroplanov in Zeppelinov. - Iz Rima se poroča, da je zahteval Vatikan od nemške vlade pojasnilo glede aretacije belgijskega kardinala Mercier. -Turki so spravili v Kavkaz sveže čete, s katerimi nameravajo ustaviti prodiranje Rusov. - Položaj na iztočnem bojišču je glasom došlih poročil neizpremenjen. Boji z Rusi. Berlin, Nemčija, 12. januarja. N«*m»ki veliki ne rahli štab je »za ni poročati ničesar novega. Na zapadnem vojnem pozorišču ni bilo opaziti včeraj nobenega važnejšega razvoja. Na številnih točkah bojne črte se je izvojeva-lo artilerijske dvoboje ter se je vprizorilo anfanteripske naskoke na zakope sovražnika. Pri nekaterih teh spopadih so bili baje Francozi uspešni. V Vogezih še vedno pada sneg. Podrobnejše poročilo se glasi: 1' Od Severnega morja pa do reke Oise so se vršili včeraj artilerijski dvoboji. Ob Aisne in severno od Soissons se je vprizorilo ostre naskoke proti zakopom, katere smo zasedli 8. in 10. januarja. Vse te naskoke smo odbili ter zavzeli še par na-daljnih zakopov. Od Soissons pa do Rheims so se vršili artilerijski dvoboji. Le Fortin, ki leži severno od Beaueejonr, je bil pozorišče obupnega boja. Nemci so razstrelili del aakopov.; vendar pa smo ae Iz Argonov in od reke M osel niso došla nikaka poročila. V Vogezih in v Alzaciji je potekel dan čisto mirno. Vreme je trajno slabo ter pada sneg." Oficijelno nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 12. januarja. V današnjem oficijel nem poroči-I lu se glasi: j "Ostri boji so se razvili danes I za posest pozicij, ki se nahajajo sedaj v rokah Nemcev južno od Sennheini v gorenji .Alzaciji. Francoske atake so se pričele v zadnji noči, vendar se jih je odbilo z velikimi izgubami. Na vse zgodaj zjutraj so obnovili Francozi njih naskoke. Tekom bojev v zadnjih petih dneh, ki so se vršili v iztočnem delu Argonov, so ujeli Nemci sedem častnikov in 1600 mož. Drugače se je na zapadnem vojnem pozoriščti odbilo francoske atake pri Perthes in Aillv ter zasedlo francosko pozicijo ob stari rimski cesti, ki vodi skozi Argo-ne'\ - Vatikan zahteva opravičilo za aretacijo kardinala Mercier. London, Anglija, 12. januarja. Poročevalec "Daily Mail" v Rimu brzojavlja: "Tukaj se je izvedelo, da jc Vatikan oficijelno zahteval od Nemčije pojasnilo in opravičilo radi aretacije kardinala Mercier in radi zaplenjenja pisma, katero je. pisal papež kardinalu. Ako ne bo hotela Nemčija ugoditi tej zahtevi Vatikana, bo dvignil papež formalen protest." Zaplenjen angleški premogovni parnik v San Jnan. San Juan, Puerto. Rico. 12. januarja. — Prejšni angleški premogovni parnik "Farn" ki vozi sedaj pod nemško zastavo, je dospel semkaj ter mu poveljuje neki Častnik z nemške križarke 'Karlsruhe'. Posadka obstaja iz 14 Nemcev in 22 Kitajcev. Parnik je prišel v pristanišče, ker potrebuje provizij. Carinske in nasel-niške oblasti so se obrnile na Washington za navodila. "Farn" je odplul preteklega septembra iz Barry. Wales s premogom za Montevideo. V Atlantiku ga je zajela križarka 'Karlsruhe' ter se je angleško posadko izkrcalo na Kanarskih otokih. Nemčija zavrača francoske ob-dolžitve. Amsterdam, Holandsko, 12. januarja. — Iz Berlina je došla o-fieijelno inspirirana brzojavka, v kateri se zavrača obdolžbe proti nemškim četam, navedene v poročilu nekega francoskega komiteja. ki se je pečal s .preiskavo domnevnih grozovitosti. V brzojavki iz Berlina se glasi: "Francosko poročilo je nepretrgana vrsta natolcevanj, ki nimajo drugega namena kot vzbuditi srd proti nemškemu narodu". Nadalje se glasi v brzojavk?, da manjka v francoskem poročilu posameznosti. Tzjavlja se, da Položaj v Mehiki. Washington, D. ('., 12. jan. — Velikansko neurje v New Yorku. Preteklo noč je divjal v New Skoraj vse Carranzove čete so za- Yorku vihar, ki je vel s hitrostjo pustile Monterey in se podale proti Matainoras. Vojnemu tajniku Garrisonu je sporočil danes zjutraj šef ameriškega generalnega štaba, Scott, da se je posvetoval z generalom Cailesoiu. .poveljnikom Carranzo-vili čet v Naco. in z goveruerjem Maytoreno, poveljnikom Villovih vojakov. Scott je z uspehom posvetovanja popolnoma zadovoljen. Angleški poslanik je naprosil danes vojnega tajnika (Jarri-sona, tla naj sprejme v avdijenci ... , govemerja Eduarda Iturbida, ki so nemški poveljniki vedno znali pobegnil iz Me|fike. vzdrzati disciplino med svojimi | vojaki in da se je vedno upošte-'. General Scott odpotoval, valo predpise glede vojne med civiliziranimi narodi. Konečno se Naco, Ariz., 12. januarja. — obljubil je, da se bo preiskalo po- Ker -s<* ie na posvetovanju dolo-samezne obdolžbe ter objavilo re- se ho ustanovilo med ame- zultate te preiskave. riško in mehiško mejo nevtralno zono in se tako enkrat za vselej Belgijskf kralj Albert v zakopih. i prenehalo s streljanjem preko London, Anglija, 12. januarja, j m*'**> > odpotoval general Scott, Neki Belgijec je pisal domov svo-1sei ameriškega generalnega šta-družini, da se je mudil kralj jba* v Washington. Poveljstvo nad ameriškimi četami pri Naco, Ariz., je prevzel general T. H. Bliss. J> Albert v nedeljo par ur v zako- ' pili ter da je pomagal kopati zakope kot vsak navadni vojak. Noiiri bej ujet. Petrcgrad, Rusija, 12. januarja.j Neki tukajšnji časopis je dobil iz Ti/lisa poročilo, da so vjeli koza-ki pri Kara 1'rganu Nouri beja, ki je šef generalnega štaba tretje armade. Nouri bej je dospel tja z namenom. da preišče, kdo je zakrivil poraz pri Sarikamišu. Poročilo, da je padel v Perziji veliki knez Aleksander Mihajlo-vič, svak ruskega carja, je neresnično. V Perziji sploh ni bil, ampak se nahaja na Rusko-Poljskem Mesto Victoria ni bilo zavzeto. Laredo, Texas, 12. januarja.— Nemška križarka poškodovana od mine. London, Anglija, 12. januarja. Nemška križarka "Bremen" je dospela v Wilhelmshafen, močno poškodovana od mine, na kateri je bila zadela. "Bremen" je majhna nemška križarka ter je bila zgrajena pred desetimi leti. Dolga je 341 črev-ljev ter vsebuje 3,250 ton. Posadke je imela 286 mož. V času. ko so Združene države zasedle Vera Cruz, je bila "Bremen" ena izmed nemških bojnih ladij, ki so bile navzoče v mehiškem vodovju. "Bremen" je tudi zastopala nemško mornarico pri Hudson-Fulton slavljenju v New Yorku leta 1909. Japonci iščejo nemško pomožno križarko. Lima, Peru. 12. januarja. — Japonske križarke iščejo neprestano ob obali Peru nemško pomožno križarko "Prioz Eitel Friedricb". Zadnja poročila, ki so došla semkaj, pravijo, da je prišla oborožena japonska križarka " Asama" včeraj v pristanišče Payta, Pern, da je vzela poslanske zbornice tekom vojiie vzdrSaii r svojih pozicijah. Sigismond Milkowski umrl. Ženeva, Švica, 12. januarja. — V Lausanne je umrl včeraj slavni poljski borilec za svobodo, polkovnik Sigismond Milkowski. Drzen roP na newyorskem Broad 54 milj na uro. Poškdovanih ju bilo najmanj sedem oseb. dočihi sta bili dve ubiti. Na 3. Ave. pri poslopju M»1 je vrgel vihar del strehe na zgradbo nadeestn«'. žel«'/nie»*. Podrtija je priletela na str»*lio nekega kinoh-gledališča na vogalu IG. ceste, kji-r j«- bilo zbranega veliko občinstva. Me«l ljudmi je nastala velikanska panika, v.-mlar pa ni l»il na srečo nikdo resno poškodovan razve n policista Ib-nrv Brueek-a, ki j»' pad«l p<» stopil j iea h. V Brooklynu j«* bil povožen od nekega avtomobila bivši policist. James ('ostrilo, ko šel '«reko eeste. Avtomobila ni inogH zapt-ziti, ker je imel razpet dežnik. Iz delavskega sveta. Wheeling, W. Va., 12. jan. — V naselbini Ramsey, Ohio, je d.< bilo osem premoga rsk i h družin nalog, da se morajo takoj izseliti iz kompanijskih hiš. To s.» mit premogarji, ki niso hoteli sprejeti dela, katerega jim je družba ponudila pod starimi pogoji. Sem sta dospela D. J. Keefc iu II. Davies, zvezna posredovalca za stavke, in bosta začela tak<»j konferirati /. zastopniki delavcev* in družbe. Iz najnovejših poročil je razvidno. da Villove čete niso zavzele Victorije, glavnega mesta države Tamaiilipas. Po tridnevni bitki so se morali Villovi vojaki umakniti. Štrajkarji bedo do konca v str a-Konštitueijonalisti so porušili vse jali. njihove okope in so umikajoči se, Columbus, Ohio 12 januarja -armadi neprestano na sledu. |Danes ^ j, /a-ela tukaj ,;.tna Neofacijelna poročila naznanja-1 konvencija združenih jo, da je zavzel včeraj general premoga r- jev države Ohio. Delegati so se Pablo Gonzales vas Valles in ZiI* | izrazili sedel železniško progo med Tain-pieo in San Luis Pot osi. V glavnem mestu mehiške republike so zavladale čisto normalne razmere. Star je bil 92 let. Med svojimi rojaki je užival veliko spoštovanje. way-u. Izvanredno drzen rop je bil iz- so da bodo stavkarji do konca vstrajali in da ne gredo prej na delo. dokler ne izpolnijo družbe vseli njihovih zahtev. Prejšnja leta se je mudil večkrat, vršen pretekli večer na newyor-v Ameriki. škem Broadway-u v bližini 38. j ceste. Oropana je bila prodajalna Pogreb Konstantina Garibaldija. J Henry Silberfelda ter so odnesli Him, Italija, 12. januarja. —| lopovi demantov in ur v vredno-Danes so pripeljali sem truplo sti $6,000. Silberfeld je ravno ho-Konštantina Garibaldija. Kljub tel zapreti svojo trgovino, ko so slabemu vremenu se je zbrala na vrgii trije lopovi kos opeke v iz- kolodvoru velikanska množica ljudi. Navzoč je bil tudi general Riciotto Garibaldi, žena in otroci padlega. Francoski vlado je zastopal poslanik Barrere, francosko armado pa dva častnika. Vse zastave so bile spuščene na pol-drog. Oproščeni Italijani. Ancona, Italija, 12. januarja.-Pred kratkim je hotelo prekoračiti italijansko mejo 41 Italijanov z namenom, da vstopijo v francosko armado. Italijanske oblasti so jih aretirale in zaprle. Pri včerajšnji obravnavi jih je sodišče izpustilo na prosto. Sklad za naj bedne j še med bednimi. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno društvo za Greater New York in okolico ink. je izročilo uredništvu "Glas Naroda" $316.63 kot prispevek skladu za najbednejše med bednimi v stari domovini. Samostojno društvo daruje $216.63 kot čisti dobiček Vinske trgatve, $100 pa društvo sv. Jožefa, štv. 57 J. S. K. J. Na- m mm na krov provizije, a Se isto popoldne odpfaila na visoko morje, tančno poročilo sledi. ložbeno okno, pograbili kup predmetov ter zbežali. Ljudje na cesti so bili tako presenečeni, da ni prišlo nikomur na misel, da bi zasledoval zločince. To je v teku treh mesecev že tretji javni rop v okrožju enega bloka. Dospela je VELIKA PRATIKA za leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako bo nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja ■ poJtnino vred 12 centov. R&zprodajalci jo dobe 100 komadov za $8. Moronic Publishing 0©, It, Haw York Ottj. - Potres v Calif orni j i. Santa Barbara, ('al., lii. jan. — Prebivalci so čutili včeraj ponoči več potresnih sunkov. Potn-s ni napravil nikake škode. I/. B.ikers-field. Ca I., poročajo, da s»» j«» tu
  • l,ij m' ni posrečilo pridobiti pn-dst^inika NViUtona za to predlogo. Š. v zadnjih dnevih je baje odkrito izjavil, da bo vetiral predlogi, Ker pa je treba dve-tn tinske večine v vsaki zbornici, da s«' napravi predsednikov veto neveljaven in ker ho posebno v p o > I; i 11 s k i zboriii<-i kaj te/.ko dobiti d vet ret insko večino, so apra-\i!i /.'(govorniki te predloge na n»>'*>• «•«•! aparat, da z grožnjami in i • solucijami napotijo najvišjega z\«-zm»jra uradnika, da {»odpiše t * pr» iilogo. ki predstavlja rev-lio*iii!» spričevalo sedanjih politikov. Sedaj je čas, «la s»* tudi vs<* driij/e organizacije obrnejo na preds«*dnika ter prinesejo svoje argumente pro te tej zloglasni 1 »nrnet t - Dillingham predlogi. \Med vojnega vrišča, s katerim Se pečajo naše misli bolj kot je koristno /a našo deželo, pa se pozablja na nevarnost, ki preti od vs.-h strani prostemu političnemu razvoju, ako postane ta kapitalistična predloga postava. Vsi smo najbrž pozabili na to, da je v tej naselniški predlogi določba, ki ne «!.i.je Zdiu/.nim državam le pravim, da /abratiijo izkrcanje vsem pi -lj, >ir« tu. ki se zavzemajo za nasilni padec kake vlade, temveč Iti d i je i/reeno vladi pravieo, da \".ik<> tako «»sebo do poteka treh let po i/.kreanju deport ira, ako se ji zdi to potrebno ali primemo. 1 Ta določba je najbolj reakcijo-Ivarni « in, kar se jih je kedaj skovalo v t«'j deželi, ter bi moral vzbuditi že raditega vihar ogorčenja po celi deželi. Ako se sprej ine to postavo, bo mogoče izročiti vse politične "zločince" v roke dotične države ter bi bili vsled tega ogroženi ne le anarhisti, temveč tudi soeijalisti, ki načelno nasprotujejo vojni in vsem vojaškim izdatkom. temu pa še pride določba o razbi, vsled katere se ne bo Dillingham predloge. Glasom zad-jvsem, ki so kaj pripomogli k u-njega poročila iz leta 1910 se je spehu. — Poročevalec, naštelo v Ijouisiani največje šte-j Marianna, Pa. — Delavske razvilo otrok v starosti od 10 do 14 mere so tukaj tri stopinje pod let. ki niso bili zmožni pisanja in nič.]0. Rachela Mine, edini tukaj-čitanja, namreč 115 na 1000. Za gnji premogorov, je zaprt že od to državo se vrste South Caroli-'0j ineSeca oktobra 1914 in se nič na, Alabama (iz katere prihaja gotovega ni znano, kedaj se zopet Burnett), New Mexico, North odpre. — Rojakom v Marianna in Carolina, Kentucky, Georgia, Vir-|okolici naznanjam, da sem pre-ginia, Tennessee, Florida in Ar-jVZel zastopništvo Glasa Naroda, kansas, torej vse južne države. Sprejemam naročnino na list, Poleg tega pa je najti v Združe-1 oglase, knjige in razne tiskovine nih državah še 5 milijonov odras- ter se v tem oziru rojakom pripo-lih analfabetov, izmed katerih' ročam. Pozdrav! Frank Gott- pridejo najmanj trije milijoni na licher, zastopnik, južne države. Ali bi ne bilo vspri-čo teh razmer za južne države bolj primerno, ako bi skrbele za izboljšanje v lastni hiši ter ne igrale napram revežem iz Evrope ulogo lieemerskega sodnika? 562,700 brezposelnih v New Yorku. Berwick, Pa. — Ze dve leti sem tukaj, pa se mi zdi, da sem samo enkrat čital dopis iz te naselbine. Zgoraj navedeno število brezposelnih v New Yorku je ogromno. nad pol milijcna ljudi nima dela, nima jela! Razni možje se posvetujejo, kako pomagati tem bed nim, toda ako se bodo gospodje dolgo posvetovali, bedni lahko gladu uinro. V žepe je poseči v takem času, odpreti ogromne orožarne in dati streho. Ako imamo filantrope. ki dajo vsako leto o-gromne svote za umetnosti, vseučilišča itd., zakaj naj bi sedaj ne posegli v ž«*p in dali tem bednim vsaj toliko, da bi se človeško preživeli J Ali res za te može delavec le tedaj velja, kadar dela in jim pomaga kopičiti premoženje, ko pa delo zastane, pa delavec ostane brezposeln, brez jela in stredie? Dolžnost veže sedaj vse one, ki so brez vsakega lastnega truda nagromadili premoženje, da seda j odpro svoje zakrknjeno srce in zapahnjene težke blagajne. Nek odbor je sestavil listino brezposelnih po poklicu in se ta-ko-le razvrsti: Krojače v v vseh strokah 125,000 Neizueenih delavcev ____ 100.000 Zidarjev (stavbna obrt). 75,000 Pisarji, knjigovodje, ste-nografi (pisarniško o- sobje ................ 75,000 Ma-šinistov (kovinska o- brt) ................. 30,000 Vozniki, pomagači nakladal ei ................ 25,000 Osobje hotelov in rentav- rantov ............... 25,000 Nakladalci ladij in železniških vozov ......... 15,000 Tobačna obrt ____..... 15.000 Domači posli ........... 10,000 r.službenci velikih prodajaln ................. 10.000 Železniški delavci ...... 10.000 Tiskarska obrt ......... 10.000 čevljarska obrt ........ 8.000 Pralna obrt ............ 7.500 Obrt za lepotičje....... 6,000 Mestnih uslužbencev .... 3.000 Kurjačev .............. :t 000 Mehanikov ............. 1.500 Zlatarjev .............. 3.000 Hrusileev demantov .... 700 Skupaj 562.700 Ali ni to ogromna armada ljudi, ki poleg nebrojnega bogastva trpi glad in je izročena kruti us>-di sredi zime? < "loveku se ježi jo lasje, ako pomisli, da precejšnje število trotov lahko živi. se šopiri po finih re-stavrantih, gledališčih, operah itd., nad pol milijona siromakov pa tava bednih! D*pisi. K Jlaol priu itstilo nikake odraale osebe, ki ni zmožna čitanja in pisanja v kakem priznanem jeziku. Vsled te določbe bodo prizadeti v prvi vrsti oni, katerim ni bilo mogoče prisvojiti si potrebno izobrazbo, ker je skoro vse državne dohodke požrl militarizem. Povsem krivično bi bilo, da bi se kaznovalo ljudi še posebej zato, ker jih je domovina brez duševnega orožja pognala po svetu. Glede naobraženosti se ne morejo posebno postavljati Združene države, najmanj pa one na jugu, kjer ni skoro nikakih priseljen -v Evrope in kjer je najti največ tu rojenih analfabetov in _ _ t , _ _ _ _ - | gor« t ih. zagovornikov Burnett- srečke. -i - Brooklyn, N. Y. — Novoustanovljeni slovenski delavski pevski zbor "Brooklvnski Zvon'' je imel na Silvestrov večer v prostorih g. Štruklja svojo prvo veselico. Čeravno ni bilo za veselico nikake vstopnine, je znašal čisti dobiček $50. V prvi vrsti gre seveda hvala požrtvovalnim gospem* in go spodičnam. ki so bile celo noč na nogah in si na vse načine prizadevale, . da je veselica čim lepše uspela. Gospa Marin je kot ciganka svojo ulogo izborno rešila. Gospa Helena Praiprotnik in gospo dična G. Weber sta prodajali razglednice za šaljivo pošto. Hvala jima! Gospa Lindenmann ni prej mirovala, dokler ni prodala vseh cvetlic. Malo preslani so bili sicer šopki (10 centov) za te slabe čase, vendar so proti jutru že vsi pošli. Tudi sreeolov se je dobro obnesel, za kar gre v prvi vrsti hvala gospodični Heleni Glatz in njeni prijateljici, ki sta prodajali Toraj najlepša hvala Delavske razmere so zelo slabe. Kaiptalisti so nam dali dovolj dovolj prostega časa, da lahko premišljujemo svoj delavski položaj Od '30. novembra delamo po pet dni na teden ali pa še toliko ne. Brezposelnih je jako veliko šte vilo, ki hodijo od gospodarja do gospodarja in prosijo za delo, pa se le redkokedaj prigodi, da koga vzamejo. Društva nimamo nobenega, ker nas je premalo, namreč samo štiri družine in en sarnee. Če bi Slovenci malo bolj skupaj držali, bi bilo veliko boljše za nas vse. Ker imamo dovolj prostega časa, prebiramo Glas Naroda. Posebno nas zanimajo novice o vojni. Vsi želimo, da bi bilo to strašno klanje prejkomogoče končano. Pozdrav! — Naročnik. St. Paul, Minn. — Tukaj dela mo vsi brez izjeme, nekateri bolj, nekateri manj, kakor je kdo zmožen. S tem še ni rečeno, da se delo lahko dobi. Kdor ga dobi, je lahko srečen. Zaslužimo toliko, da ga včasih tudi spijemo kakšno merico pri rojaku T. Pavliču. Med tukajšnjimi Slovenci zavzemamo večino fantje, ki se pa zelo jezimo, ker nimamo deklet. One cenj čitateljice, katere bi se rade hitro ukovale v zakonski jarem, prosim, da pridejo k nam. Tukaj smo sami mladi "lVjst" fantje. Tudi služb za ženske ne manjka posebno ako znajo angleško. Torej, dekleta, le sem v lepi St. Paul! — Zdaj se pogovarjamo tudi o naših patriotih. Ker smo pa večinoma same brihtne glave, ne vrjamemo drug drugemu nič. Vendar nas je večina "izdajal cev", dasiravno ne manjka tudi Avstriji zvestih. — Kako je pa kaj s Slovensko ligo! Mi že težko čakamo, da se kaj naredi. Torej hitro, možje, kateri ste za to, da ne bo prepozno! — Danes sein čital v Glasu Naroda, kako se neki človek iz Port Allegany, Pa., muči z zveličavno nemščino Pri .vsej svoji bistroumnosti sem se komaj domislil, da sem vzkliknil: Bog daj vsem norcem pamet! Toda dovolj naj bo. — Pozdrav vsem zavednim Slovencem, posebno pa še Slovenkam (neomoženim seveda) po Združenih državah in Ca nad i. — Vednosam. Cumberland, Wyo. — Kar se tiče dela. se dela sicer vsaki dan. ali zaslužek je v primeri z današnjo draginjo majhen, da se komaj preživimo. Tudi delo se ne dobi. ker je v splošnem vse prenapolnjeno. V prostor, kjer je prej delal eden ali dva, jih nažene sedaj boss pet ali šest. Ta kraj je jako pust. Med največjo rastlino spada brez dvoma divji pelin, ki je komaj dva čevlja visok. Slovenci se prav dobro razumemo med seboj ter hodimo v prostih urah na lov. I*Tvbiramo tudi razne časopise posebno pa Glas Naroda, ki ima največ novic o vojni. Da smo tudi tukaj razdeljeni v dva tabora, ni mi treba posebej poudarjati. Kar se mene tiče, bi bil najrajše nevtralen. Za Avstrijo mi ni nič, ker ni imela nikoli dovolj kruha za svoje podanike, najmanj pa za nas Slovence oziroma Slovane. Jaz simpatiziram z ruskim narodom, ne pa z rusko vlado, ki je najbolj nazadnjaška vlada na svetu. Čitatelji, ali ste že slišali o petrograjskih vešalah, moskovskih ječah ter sibirskih rudnikih? Ali ste že čitali, koliko tisoč in tisoč justičnih umorov je vsako leto v Rusiji? Kdor je čital oziroma slišal o razmerah v Rusiji, ne more pričakovati od Rusije odrešenja. Ako bi sploh kaj želel ali mislil želeti, bi bila moja želja, da se vojna konča s porazom vseh evropskih vladarjev po milosti božji. In na tem kupu razvalin naj bi se združili vsi Slovani in br pričeli vladati sami brez krona-nih mogotcev. Ako bomo Slovenci iskali svoje pravice pri tej ali oni državi, jih ne bomo imeli nikdar. O tem smemo biti prepričani, kajti kronani mogotci bodo že skrbeli za to, da bomo ostali hlapci te ali one vlade. Prihodnjič kaj vec. Pozdrav! — Gregor Fabjan-eič. - *t* - r, • ■ -i iriMinri Na morsken bregu. (Konec.) Preteklo je dokaj časa. Z obljubo v srcu tavam in tavam. V duši je hrepenenje in brezupna zavest. Človek nima cilja in v brezcilje — pusto in nedoločno — meri svoje stopinje, ki se upirajo in vendar hite. Tako zabredem v elegantnejši del mesta. Nekaj časa gledam v tla. se oziram v raz-ložbe in v njih vidim le svoje zbegano oko. Pridejo trenutki, ko se pomirim in bi celemu svetu najraje zažvižgal zbadljivo popevči-eo. Pa to so le trenutki, kratki, a za njimi so trenutki, dolgi in drug drugemu enaki. Povsod je ona, povsod se bleste tiste njene besede; "Danes sem tvoja, samo tvoja, a jutri..." Oj ti življenje, ki daš človeku ljubezen in uživanje, da ga potem v spominu mučiš. Kot satan, ki zgrbanči čelo in se rezko zsismeje. Iz njegovih oči pa švigne ironija, pikra in odkrita... Pa naj grem naprej brez cilja. In kako naj si ga nazna-čim? "Samo danes, in jutri ne več... " Mogoče sem bil le igrača, le sredstvo kaprice? Ne, ne, pljunil bi v lastni obraz in bil njegove nehvaležne poteze. Njeno oko je bilo resnično in resnico njene ljubezni spoštujem. Samo še enkrat! Kako človek hrepeni po onem. kar mu je vzeto in zaprto v sedemkrat zaklenjen vrt. Želja je nenasitna in borba proti edini želji je težka in krvava. Ne, nikdar več! Beseda, ki zveniš kot meč rabelja. Pogledam predse___ Ne, to ni mogoče, to je preva ra! Tista dva bela vranca, ki zmajujeta z glavama, da se valove njihovi grivi. Izpod kopit pa krešeta iskre. Ne, ne... kot da sta samo dva bela vranca na celem svetu. In vendar! Tisti človek. ki sedi mirno na kozlu, je vendar oni, ki... da, da, seveda je oni... Postojim in čakam. Naj bo, kar hoče. Odpro se vrata bližnje trgovine in iz nje stopi ona poleg svojega — moža. Njemu je v potezah zapisano, da je zdravje že bogve kje. Težak je njegov korak in na palico se upira njegova roka. Ona pa gre ob njegovi strani in ga podpira — svojega moža. Tako mlada in cvetoča! Potrpežljivo mu pomaga v voz in hoče vstopiti tudi sama. Krilo se ji nekoliko zatakne, popravi je in pri tern zagleda mene. Njen pogled je mrzel in nad očesom dvoje tistih črnih obrvi. Hipoma me spozna, zardi in v njenem očesu še enkrat zašije spomin. Oj, gospa lepa! Tudi ti še nisi pozabila in v tvojem očesu je še odsev tiste motne, temnordeče luči. Da, še, pa če prav le trenutek... Njen pogled se takoj zopet zresni in v oko ji stopi strogost, ki mi zbadajoče kliče: "Obljuba!" Nato takoj stopi v voz, le njeno roko še vidim, ko zapre vrata voza, ki ta kaj nato oddrdra. Srepo gledam za njim, dokler ne izgine. In jaz? Obljuba in poleg nje želja — nasproti pa ona in njen mož. Na eni strani ljubezen — na drugi dolžnost. In zato jo spoštujem. vzlic temu. da se je spozabila za trenutek in dala svoji želji prosto ravan in široka krila. Od takrat je nisem videl nikdar več. Marsikatera pot je bila namenjena nji. slučaj mi ni bil več ugoden. Da, da! Samo dva dni in potem je nisem smel več poznati. Dva dni in celo življenje!... Tako mi je pripovedoval znanec. Pod nama je zašumljalo mor je v večernem valovanju. Solnee se je potapljalo v morje in nebo je za rde val o. Zazrla sva se v daljavo in sva molčala. Ponudil mi cigarete in ko sva pokadila, mi je ponudil še in še. Mrak je objemal morje, njegove bregove in na bregovih temne ciprese in duhteče lovorjeve grme. Žalosten je bil moj znanec in komaj je zadržal solzo, da ni kanila na izprani pesek morskega brega. V roki je držal zlat obesek in lepa je bila tista ženska glava, ki je bila v njem. Srepo je zrl vanjo in s spoštovanjem jo je približal ustnicam, jo poljubil in jo spravil v najvarnejši žep. Na morju so zablesketale rdečkaste luči ribiških čolnov in tam od morja je pohitelo tulenje zapoznelega parnika. Proti bregu se je pričela vita bela kača, pogledat sem njen izvor in bila je luna, ki je zatrubadurila preko nebesni obok. "Prijatelj mladi, vem, da me zdaj ne razumete, a razumeli me bodete — mogoče kmalu." Tihe so bile njegove besede. |uo vojniškemu poročniku, da je Vstala sva in sva šla. Morje je eden med njimi poznal pesem, a zašumelo močneje in zapelo pesem, katero sem takrat slutil in jo zdaj razumem. Razumem pa tudi tebe, oj znanec na morskem prosili so, naj ne povejo Rusom, kakšna pesem da se je svirala. Med 1200 ujetniki se je nahajal tudi neki podpolkovnik. Go- bregu, če ne popolnoma, vsaj do- (stilni čar je Dunajčan. Jma inale-volj... Samo danes in jutri...?.ga šestletnega sinčka, ki hodi Ijočila jutri. sva se in tisto noč sem I vedno med vojake. Opasal si je bdel in premišljeval. Nerazumljivo mi je bilo tisto zaupanje vame in nerazumljivo mi je bilo u-stniljenje. katero sem imel z znancem. ki je odkril svojo bol mladeniču. — In tisti mladenič je bil še skoraj — otrok. * Pri obeda z ruskimi častniki. Franc Molnar piše v 'Az Estu': Na mali severo-ogrski tovorni železniški postaji se je. mračilo. Po blatu je pravkar odšlo 1200 ruskih vojnih ujetnikov, in že prihaja 750 novih. Neki budimpe-štanski profesor in neki bančni uradnik skrbita za njih hrano, neki odvetnik jemlje na znanje njihove pritožbe, neki trgovec jih pa obvezuje. Ko sem se pomešal med nje, je potisnil neki orožnik proč več civilistov, ki hočejo od njih kupiti ruski denar. "Tu ni semenj", pravi orožnik, denar bodo zamenjali lahko že uradno. Kamorkoli se ozrem, povsod človekoljnblje in dobrota. Neki Rus ima malo kon«ervno posodo, iz katere je, ogrski črno-vojniški poročnik mu da jedilno skledico. Drugi gleda žalostno na guljaš, ki ga je dobil, kuhar s» smeja in mu da še eno poreijo; profesor, poveljnik kuhinje, razdeljuje ujetnikom svalčice. Od-vetnikova žena pa obvezuje gla vo ranjenemu Rusu. Tam drži zopet neki Rus v rokah dva zavoja vžigalic, pred njim se pe smeja ogrski črnovojnik. "Kaj je?" vprašam. "Fčitelj je'\ mi odgo-. vori Oger. Rus je krepak deček Ves srečen drži v roki vžigalico. "Učitelj sem na Livlandskem". mi odvrne. Poprosim ga za ogenj. Vpraša me, kdo da sera. Odgo vorim: 4 Učitelj!' 'Tudi jaz sem', ini odgovori, in mi da cel ovoj. * * * Obedoval sem skupno z ruskimi častniki v mali gostilni za postajo. Bilo jih je dvajset pešpol-kov št. 293, 294, 295 in 296. Ujeti so bili pred kratkim. Navedeni štirje polki so tvorili njih zbor. Pripovedujejo, da je bila z redkimi izjemami ujeta cela divizija. Polke 293, 294 in 296 sestavljajo petrograjski rezervniki. "Obkoljeni smo bili, pripoveduje neki ruski častnik francos* ko; z roko {>okaže. da so se morali udati.. Drugi pristavi: "Mu-nicija nam je pošla." Naglašali so, da bi se ne bili udali, če bi bili imeli le še eno patrono. Učitelj tam zunaj je trdil, da so bili tako nepričakova-obkoljeni, da ni mogel niti enega strela izstreliti. Neki Častnik pravi, da ni Rus. marveč Finec. Ogri in Finci so si v sorodu. Med 20 častniki sami lepi obrazi razen dveh. Njihovo obnašanje, njihove kretnje, njihova konverzacija popolna! Vprašam jih, če pripadajo kakemu elitnemu polku. Seveda! Pe-trograd! Vsako divizijo tvorijo štirje polki. Petrograjci smo. Vstopil je postajni poveljnik. Rusi sede ob dveh dolgih mizah. Straži jih neki neoborožen češki poročnik. Vsi poskočijo kvišku in stoje pozor. Postajni poveljnik vpraša: 'Govori li kdo izmed gospodov nemško?' Livlandec se javi: "Prosim!" Vprašajte svoje tovariše, če imajo kake pritožbe ali želje?" Livlandec se obrne in govori rusko. Vsi odgovore nemško: Ne! Ne! Le eden, v usnjeni suknji z zelo inteligentno glavo dvigne roko: Da. Nemško ni mogel nadaljevati; nadaljeval je francosko, da jih je prebivalstvo neke poljske vasi, ko so jih peljali skozi, zasmehovalo: Moskali, Moskali! Zdaj jih boste dobili! Ujeti ste! itd. Dolgi Livlandec mu odmiga z roko, češ, za to se pritožba ne izplača. Veselila me je pritožba, ker je pokazala resuost ruskih častnikov. • • • Dva slučaja so mi pripovedovali iz te gostilne, kjer navadno obedujejo ruski častniki. Nekega dne je večerjalo 15 ujetih ruskih častnikov; med njimi 11 Poljakov. Igrala jim je ciganska godba. Cigani s vira jo Košu to vo pesem. Poljaki vstanejo. Neki Rus jih vpraša, zakaj da so vstali. Predolgočasno se nam je zdelo sedeti, hočemo se nekoliko vzravnati. Pozneje to povedali našemu čr- sahljo in nosi huzarsko čepico. Pristopil je. k polkovniku in ga vprašal: " Ali si častnik?" — "Da!'' Otrok pokaže nato svojo malo sabljico in vpraša: "Zakaj ne nosiš take?" — "Ker so mi jo vzeli", odgovori podpolkovnik in skloni čez svojo čašo kave. Z o-bemi rokami si je pokril liee iu je zaplakal "Nisem vedel, kaj naj počnem, pomislite, podpolkovnik, ki plaka"', mi je rekel Jisti. ki je to pripovedoval. Vprašanje nagrobnih napisov v Avstriji. Večkrat smo že brali, da so bra nile nemške občine postaviti na pokopališčih nenemške nagrobne napise. Enaka borba je bila tudi v Istri, kjer :«o branili Italijani Slovencem in Hrvatom napise v njih jeziku. Sedaj pa je borba končana. Županstvo mesta Mostv (Briix) na Češkem je zopet zapo-vedalo, da morajo biti vsi napisi na pokopališču v nemškem jeziku. Kljub tej zapovedi pa je postavil neki posestnik češki napis. Občina pa tega ni dovolila, nakar je ministrstvo notranjih zadev si-stiralo sklep občine kot nezakonit. Občina se je nato pritožila na upravno sodišče na Dunaju, ki pa je zavrnilo njeno pritožbo z motivacijo, da je občina s prepovedjo prekoračila svoj delokrog. — Ta razsodba je važna tudi za Slo-venee in vsakdo bi se imel posluževati svoje pravice. VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi Slov. Del. Pod p. in Penz> Društvo št. 14 v Johnstown, Pa., dne 23. januarja 1915 v dvorani društva "Triglav" v Moxhatn, Pa. Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1 ; dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Na veselici bo svirala izvrstna godba pod vodstvom g. Viktorja Navinšeka. Veselica se konča ob polnoči. Te mpotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, posebno pa sosednja društva iz Cambria, Moxham in Conemaugh, tla se te naše veselice polnoštevil-no udeleže. Člane našega društva pa opozarjamo na sklep zadnje seje, ki določa, da vsak član, ki se veselice ne udeleži, prispeva v društveno blagajno 50 centov. ODBOR. ^ ■----- f Kje je moj brat TOMAŽ KLUN, podomače Lukčov iz Bukovice pri Ribnici na Kranjskem? Pred šestimi leti je bil v Cleve-landu. O., in sedaj ne vem, kje , je. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Louis Klun, Corwin 11«»t Springs. Park Co., Mont. (12-14—1) LEPA PRILIKA se nudi možu, ki razume trgovino. Prodam saloon, ki je poleg velikega rova in pri parku; v rovu se dela že nad 10 let in se bo še več kot 10 let delalo. Saloon je tri leta star, vse novo in ima velik prostor za ples. Sedaj iztržim povprečno $30 na dan. Prodam ga radi tega, ker inisILm odpotovati i na farmo. Pojasnila daje lastnik: Louis Rack, Bon 21, Deer Park, 111. (8-14—1) ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NR UREDNIŠTVO. OPOMIN. Vse one. ki mi dolgujejo na hrani že tri leta, opominjam, da poravnajo, če ne, jih bom moral na en ali drugi način obiskati. Anton Božič, Box 152, Cliff Mine, Pa. (12-14—1) Iščem svojega brata FRANKA URESK. Pred nedavno je bil v Jolietu, 111. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam '»glasi. — Ferdinand Uresk. 1920 S. 14. St., Springfield, 111. (12-13—1) Novoletna razprodaja. ^ Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 — 2nd Ave., NewtYork. f i i i t t ofe> /rffe Zadnja novost. Vaakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam G steklenic za 51.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-8e in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. F. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako bla^o kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da ja blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Zm JAKSHE Baz 366 Nortk Diamond Statioa, PITTSBURGH, PA. V V V V V v ^ ^ 1? * I I graaiMifigfnfiii^^ POZOR! POZOR! POZOR! Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki. f Moderna brusilnica in trgovina ▼ kateri iipam na izbero najboljše šivalne •troje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo I m porta ranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo. ln'JSmS Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna .n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon SSOO St Cliir Atol, Cleveland, ziaizigiaiiiiianramaiBi j jiaiziaiareiaiaiEiaiaraiaji^^ Po znižani ceni! Amerika in Amerikam Aplsal Rev. J. Al. Trunk Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana t platno in za spomin jako priHčna. Založnik je imel veliko stroškov in se mo nikakor n Izplačala, zato je cena pitana, da we vtaj deloma pokrijejo veliki etroiki. Dobiti je prii Slovenic Publishing Company, New York, N. Y . „. _____ .... - - . .... ^ iM- IHKalidL« k ..... v.i-i r GLASNABODA, 13.JAXUAEJ£, 1915, V kurftslnisficks JwgwOTtJiOnunu B Katftl. iedflita B [stotin stotine tovarišev sem pustil na bojišču. V bitki pri Grodku in v 1 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: -T. A. GERM, 507 Cli. rry Way or box .">7, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: AIiOIS BA LA NT, 112 Sterling Ave., Bar-b«*rton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOI1N GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOn§ KASTEL1 (Box 583, Salida, Colo. " ' VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, fKX) N. Chicago St. .Toliet, 111. I? NADZORNIKI: MIKE Zl'MCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. -4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—Gt.h St., La Salle, 111. JOHN AC SEC. 641:1 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHJ iAR. :108—6. St., Rock Springs. Wvo. GREGOR PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL. o.l društva sv. Cirila in Metoda, Atv. Ely, Minn. IiOriS CHAMPA, od društva sv. Srea Jezusa, št v. 2. Ely. Minn. JOHN GRAFTEK, st., od društva Slovenec, štv. 114. Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-ljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega ^porotnega odbora. Na os«l»na ali neuradna pis me od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". 1, NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. O "železnem polku". "Edinost'' je objavila popis o bojih 17. pešpolka iz peresa svojega so-ftrcduika-vojaka. Pismo je pisal svoji soprogi \/. bolnišnice v Kla-tovih na Češkem, kamor je preko Przemvsla, Krukova, Dunaja prišel kot ranjenec v začetku niese-ea novembra; sedaj se nahaja v bolnišnici v Ljubljani. Iz njego-\ega pisma posnemamo, kar bi zanima bi našo nplošnost, in to tembolj, ker je iz tega pisma razvidno, kako hrabro se je bil na severnem bojišču naš slovenski 17. ljubljanski pešpolk, polk "kranjskih Janezov". Sourednik-vojak smo jili imeli s seboj. Bila nas je močna vrsta. Krasno je bilo videti naš polk v razvoju. Odločnost in sainozatajevanje se je bralo vsakomur z obraza. Nihče ni zaostajal in v polnem redu smo korakali proti nevidnemu sovražniku pod visoko v zraku brnečimi topovskimi kroglami. V dobrih desetih minutah. ko smo prekoračili precej globok jarek in stopili v strm gozd, so padle prve sovražne krogle pred naše vrste. Švist, žvižg, iji udarjale so smrtonosne kroglice v mehko zemljo, na nas pa so padale z dreves prve obstre-Ijene vejice. Tam je tudi padla prva žrtev našega polka, in sicer je pisal; "...l'o težkem slovesu, | komaj pet korakov od mene, moj kakor se gotovo še spominjaš, j praporščak Polz, s katerim sva hem s,- odpeljal iz Ljubljane 11. b»la P™v dobra. Slišal sem žvižg avgusta zjutraj. Bilo je v torek, krogle poleg sebe in začul ob-Vozili smo se do sobote, in sicerj **"«'«» glasen klic: "O jej!" Počez Pragarsko, preko Ogrske čezj£,etial st*»» nazaj na desno: v ma-Šijanka sedlo v Galicijo, kjer sojhu je ležal na obrazu in krčevito nas poklicali iz voz na kolodvoru j stisk»4 sabljo v desnici, levico pa v Mikolajevem, kakih 30 kilome- >»^1 na obrazu. Skočil sem k t rov južno o« l glavnega mesta Ga- in ga dvignil. Strašen po- licije. Lvov a. Od tam smo kora- Iz ust mn Je bruhnila kri, kali, po vožnji vsi trdi in strti, desnega ušesa pa mu je briz- eno uro daleč v vas Piasečno, kot da bi odprl majhno vo- kjer smo ostali osem dni, O vož- dovodno pipo. Dvignil sem ga, nji in bivanju v Piasečni povem ovil »»u t^o okrog glave brisačo, zaenkrat samo toliko, da je bilo j ki Jo »mam še vedno pri sebi. Iz-vse le mala predigra grozot in P™* s<>ni mu usta z vodo, name-strahot, ki sem jih doživel pozne- *ano z žganjem, posadil ga k de-je. 23. avgusta popoldne okoli belemu drevesu iu poklical zdrav- treh, ravno ko smo opazovali krasen solnčui mrk, smo bili alarmirani iti tekoin pol ure suto že odkorakali iz dolgučaHiie, negosto-Ijubcie, umazane maloruske vasi. Z majhnimi presledki — spali smo ob cestah — smo prišli 25. avgusta v Romanovo, veliko vas severovzhodno krvi prve žrtve, za svojci naprej v sovražni ogenj. Bil ie oni zadnji pogled mojega praporščaka; pozneje sem izvedel, da je bil v pol ure že mrtev. Na robu gozda, vrhu griča, sem jih dohitel in vrgli smo se v divji nada I j nega povelja. Bili smo žel°ff**nj sovražnih pušk in topov, blizu sovražnika, ki je prodrl če* T<*da zaman je bil naš pogum, za- iiumo mejo pri Brodih in Sokol-k&ii ter drvel proti javnemu mestu Lxovu. V Romanovem smo po mojem posredovanju dobili pri svojem stotniku Obereignerju zadnje pivo. Ob poludveh popoldne wo« morali nenadoma odkorakati, neznano kam, toda gotovo proti sovražniku. Bila je to za marsikoga zadnja težka pot v življenj«. Korakali smo vse popoldne, vso noč in «mo dospeli okoli 10. ure dopoldne pred meato (io-lofori. Zjutraj %o bili tam še ruski kozaki, ki so se pa pred nami umaknili v varne in močne utrdbe ns gričih komaj pot ure nad mestom. Tam naa je čakala sitna, še eokral mo. uejša sovražna sila. Rusi, baje dva armadna zbora, dobro utrjeni v okopih, ki smo jih delali cel teden. Dobili smo povelje sa napad. Zagrmeli so topovi. Razvili smo se v bojno črto, poslov ivši se med seboj kot dobri »ljubi vsi zadnjikrat man so bile neštete naše žrtve: sovražna premoč in njihova ugodila pozicija nas je vrgla nazaj ob velikanskih izgubah. Ponoči smo se umaknili v sovražnem ognju iz mesta proti jugu. Štiri dui smo ščitili in varovali umikanje naših čet. peti dan sem se izgubil v strašnem ognju sovražnih topov. Napotil sem se proti Lvovu, kamor sem prišel čez tri dni. Hranil sem se s krompirjem, ki sein ga kuhal ali pekel ob cestah. V Lvovu sem ostal poldrug dan in sem odšel takoj, ko sem izvedel, kje je moj polk. proti Grodku. Kmalu nato so Rusi zasedli Lvov. Do-spevši v Grodek. sem našel svoj polk in svojo stotaijo, ki je štela zopet nekaj nad sto mož, ojačena mi pomnožena z novimi močmi. Drugi dan, ko sem prišel v Grodek, smo prišli takoj v drugo bitko pri Grodku, ki je trajala osem dni. O grozotah te bitke bi se dale napisati cele knjige. Zem- svojcev, ki lja je prepojena z našo krvjo in okolici sem bil pri polkovnem povelj ništvu kot ordonančni podčastnik, pri čemur sem veliko trpel, ali imel sem priliko, da sem lahko zasledoval gibanje našega polka in naših sosednih čet. Ves čas te bitke sem bil v prvih vrstah in sem doživel strašne stvari. Cele vrste so padale. Krvaveli smo huje kot naši pradedi pred Turki, toda kljub temu smo se držali čvrsto kot levi in se nismo umaknili niti za ped. Kranjski Janez je prijel, in kar je držal, ni izpustil! Drage, krvave lovorike si je spletel naš že itak zelo o-slabljeni polk na tem nehvaležnem polju; toda, žal, zastonj! Zastonj je bilo junaštvo, zastonj so tekli potoki krvi, zastonj so krvavele naše rane. Umakniti smo se morali, pustili prostor, ki smo ga junaški zavojevali, iti smo morali nazaj zaradi drugih. Umakniti smo se morali velikanski premoči. V teh bojih sem res prestal veliko. V najhujšem ognju sem tekal od vrste do vrste s povelji našega polkovnika in stoinstokrat sem se v duhu poslovil od tebe iu vas vseh. Krogle so padale okrog mene kakor svinčena ploha. Od luknje do luknje sem lezel in se plazil do tal. kamor sem bil poslan. Skrival sem se, kakor sem vedel in znal, in marsikaterikrat sem se v hudem ognju sovražnih strojnih pušk zakril z mrtvim tovarišem, kateremu niso več mogle škodovati krogle. Bili so. grozni trenutki, ki se jih ne spominjam rad. Se huje pa je bilo tam, kjer so se morali sovražniki umakniti tako! ' pred našimi: tam je puščala smrt za svojo koso cele kupe. Stove žena, mater, hčera in sinov plaka za njimi, ki so padli, oni pa počivajo, prijatelji in sovražniki, mirno drug poleg drugega v mrzli, neprijazni, nam in njim tuji ga-liški grudi. Le mi. ki smo jih videli, vemo, kj<* so in kako so končali. Pozabil sem na lakoto in žejo; več dna nisem jedel, ker ali nisem imel, ali pa nisem mogel, pozabil sem na trud in napor, nisem se menil za krogle, ki so padale tik mene v zemljo, ki so trgale drevje in s silnim pokom metale svinčeni in železni dež ined nas. Naslonil sem se na drevo ter se zamislil daleč... Konečno sem se zdramil in se znašel zopet v krvavih mlakužah. Šel sem dalje svojo pot in izpolnil svojo dolžnost. Izpred Grodka smo se umaknili [»roti jugu in bili smo zopet mi, naš hrabri polk, ki smo na tej trnjevi poti zopet varovali umikanje naših čet. Ostali smo v najožjem stiku s sovražnikom. Padale so krogle, padali so tovariši, dokler nismo po trudapolnih in mučnih pohodih ponoči in podnevi prišli iz sovražnega ognja. Pretrpeli smo dosti, a biti smemo ponosni na dejstvo, da je bil prav naš polk tisti, za čigar neustrašenimi prsmi se je nemoteno mogla izvesti nova grupacija naše armade, ki je dovedla do poznejših ve-lepoinembnih zmag. Prešli smo nato Mistece, Nehribe, Jasienice. Roge, Samokleske, nakar smo obstali blizu ogrske meje v Siari. Tam smo se nekoliko odpočili. Bil sem vesel, da sem spal par dni pod streho na kupu slame in sera dobival redno svojo menažo. Iz Siarija smo odkorakali preko Šmigroda, Tokov, Prešetnic itd. v Novo Miasto in odtod v Ovčo-dolno. Tam smo prišli 15. oktobra popoldne ob treh v sovražni ogenj. Prvi dan ni bilo nič posebnega. Z nekoliko izgubami smo potisnili sovražne vrste precej nazaj in smo se nato močno utrdili. V nadi pa, da prodremo naprej in dosežemo, kar drugi niso mogli. so poslali nas naprej. Prodrli smo z velikimi žrtvami v resnici ie nekoliko naprej, a potem smo obstali. Osem dni se je vršil ta ljuti boj. Videl sem cele kupe ranjencev in mrličev, naših in sovražnih, vsako noč smo pokopali uebroj prijateljev in sovražnikov in na nekaterih potih sem zadeval skoraj na vsaka dva koraka na mrtveca ali težko ranjenega. Po mojem mnenju je bila to na jI j u-tejša bitka ves čas vojne. Toda ali smo kakor siva skala, ob kateri se zastonj zaletav» .._zbnrka no valovje. Rajši smrt, nego le ped zemlje prepustiti sovražniku! Vstrajali smo z nekako besno zagrizenostjo, češ, nas ne premaknete odtod, pa če gre tudi vse v franže. Kogar si pogledal, vsakomur je sršal neki divji ogenj iz oči: ali vzdržimo, ali pa pademo Tu sem dobil v gozdu tudi kroglico, ki jo hranim pri sebi. Ranila me je navidezno neznatno nad desno peto in prvotno se niti zmenil nisem veliko za rano. Skoraj alo se mi je zdelo, da bi hodil za tako malenkost k zdravniku. Toda 22. oktobra, ko sem bil že osem dni v najhujšem ognju, me je začela noga tako boleti, da nisem mogel več stopiti nanjo. Tožil sem tovarišem in ti so mi resno svetovali, naj grem k zdravniku, ker je rana v nevarnem kraju. Zdravnik me je obvezal iu me poslal v bolnišnico v Prze-mvsl. Tam je rekel zdravnik, da je ranjena kita in da ne bom 6 do 7 tednov mogel stopiti na nogo. Pri hoji sem čutil velike bolečine. Z več presledki v raznih bolnišnicah sera se pripeljal v Podgorce pri Krakovem, kjer sem ostal šest dni. Odtam so me peljali na Dunaj in je bilo prvotno določeno. da pridemo v Maribor. Že sera se veselil, da pridem tako blizu doma, toda na Dunaju so nas obrnili na sever in so nas odpeljali na Češko v Klatovi, kjer sera sedaj in se počutim precej dobro. Ktlaj greni odtod in kani pridem, ne vem... To je torej kratek opis bojev, katerih sem se udeležil s svojim polkom na galiških bojiščih. Prepričan sem, da ga ni človeka v naši Avstriji, ki bi se drznil trditi, da ni naš polk storil v polni meri svoje dolžnosti, in s pravim ponosom lahko poudarjam, da si je naš slovenski polk kljub težkim izgubam, ki so ga zadele, neotnadeževano ohranil in še nanovo osvetlil svoje ime elit-1 nega, "železnega" polka naše avstrijske armade. Naš polkovnik je dejal, da s solzami v očeh objame vsakega "kranjskega Janeza", ki ga bo srečal na ulici, in mož je vedel, zakaj je dejal Štajersko. V ruskem vjetništvu. Rezervni poročnik 4. domobranskega pešpolka Ljudevit Zagoričnik se nahaja, kakor se poroča iz Celja, v Berezovki, St. Diviosionaja v Sibiriji. V pismu poroča med drugim, da so bili dne IG. oktobra transportirani iz Krasnojarska v Berezovko, kamor so dospeli 21. oktobra. S še štirimi tovariši ima na razpolago dve sobi in kuhinjo. Kuhajo si sami in skupno gospodarijo. Spat hodijo ob 11. uri, vstajajo pa ob 7. uri. V šotoru st? popolnoma prosto gibljejo, če pa se peljejo po železnici v bližnje mesto Verhnjendinsk. jih spremlja kak ruski častnik ali podčastnik. Drugače se jim dobro godi. koroško. Nova rezervna bolnišnica. V Celovcu so dvorano hotela *Sand-wirt' uredili za rezervno bolnišnico z 200 posteljami. Cerkvene vesti. Za dekanijskega svetovalca dekanata Spodnji Drauberg je bil imenovan in od kneszoškofijskega kapitularnega konzistorija potrjen Jožef Rozman, župnik v Čmečah. V stalni pokoj je stopil Andrej Pirkcr, provizor na Kokovem. Povodom zasedenja Belgradaje bila v Celovcu ob 9. uri bakljada, ki so se je udeležili župan dr. Metnitz z občinskimi svetniki, dve društvi z zastavami ter mnogo dijakov in šolarjev. Pred palačo deželne vlade je župan nagovoril deželnega predsednika, ki se je zahvalil. Župan je govoril tudi pred stanovanjem postajnega poveljnika. Potiorek celovški častni meščan. V izredni seji celovškega občinskega sveta dne 3. dec. je bil armadni poveljnik Oskar Pavel Potiorek soglasno imenovan za častnega občana celovškega mesta. Potiorek je bil rojen v Rutah pri nemškem Plajbergu 1. 1853. Njegov oče se je priselil iz Slezi-je. Ime Potiorek je poljsko. Slovensko-Anerikanski KOLEDAR azm leto 1918 Sedaj smo začeli razpoSilja-ti naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE' v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj iu za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne poste poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina. Nebraska Tennessee, Virginia, West Virgi nia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stan« Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah is Idaho. V naši podružnici Frank Sa kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve-land, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest -City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kokelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor narodi Koledar, maj m ozira na te cent. Naročite ga prlj SLOVI NIC PUBLISHING CO 83 Cortlandt ft.. New York City Jfadar je kako drnltvo namenjeno kopit: ba&dt-io, sestavo, regalje god be ne inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uio, verižico, pri>apke prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tedi mene saccne vprašate. tpralanj* Vsa »tane le 2c. pe si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite poaj. IVAN iPAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittabar;, Pa Naigrotl "flotaiu Pavline* — Kar S ter. 1/2. s in 4 vozijo rtMDo mu]« dlM - Važno. Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Ohio-grozdja. Kdor «ja naroči pri meni, bo zadovoljen. Fino Catawba vino sorl 50 galon ^iK.OO, sorl 2'i galon $20.00. Fino Niagara vino sod 50 galon sod 25 galon $li).00. Fino Concord vino sod 50 galon $2«.0(), sod 25 galon $15.00. Pri t^m je že vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži d<-nar ali pa Money Order ter natančen naslov. JOSIP BIRK, G00C St. Clair Street, Cleveland, Ohio. (]2x 22-12 pon, sred, sob) giaiaiania [Miami Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je> 21 pri 28 ptalclH. i j© Cena 15 centov. i Zadej'je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemfije, Fraaeije, Belgije in .Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.) Naročila in denarfpošljite na:. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. HARMONISE MUI kakortaakoH vrat« ladelajam h poyravgaia po najnltjlfc mirt, a «tk trpdno Id aanealJlTo. V popravo aaaa ■Wto Tukdo polije, ker Mm to nad II lat tukaj ▼ tam poalu ln aedaj v aro-Jam laatnem domu. V popravok maw kranjaka kaker vaa druga harmoniki tor računam po dala kakortno kAa aa-ktava kras nadaltnlk vpralaafl. JOHN WENZEL 1017 K. 62. St, Cleveland, Ohio. i i NAZNANILO. Slov. fantje v Moon Run, Pa., prirede na večer v soboto 30. januarja VESELICO S PLESOM in srečolovom. Ves čisti dobiček je namenjen za sklad za najbednejŠe med bednimi v naši stari domovini. Ker se nam zdi, da dobrosrčni rojaki in rojakinje že vedo, kak blag namen ima dotični sklad, nam ni treba tega še posebej poudarjati. Prosimo vse milosrčne rojake in rojakinje v naši naselbini, da nas v obilnem številu posetijo, kjer bodo imeli dosti zabave, obenem pa nevedoe pomagali sirotam. Vabimo tudi rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da nas poselijo, kolikor jim je mogoče. Tem potom se tadi t imenn bednih sirot iskreno zahvaljujemo društvu sv. Barbare št. 3, katero nam je obljubilo dati brezplačno prostor v svoji dvorani za veselico. Iskrena hvala! To raj na svidenje dne 30. januarja v dvorani dr. sv. Barbare! Na zdar! VESEDICNI ODBOR. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tadi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino'(vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ___ CT.AS NARODA, 13. JANUARJA, 1915. K o i i a k. Spisal Milan Pngelj. n. — Mi smo kakor rože na polju. Zrasteiuo. zacvetemo, rodimo sad. odcvetemo, lazimo nekaj časa golih vej ok rog. kakor stoji rastlina brez cveta na jesenskem polju. propademo in segnijemo. Naša večnost obstoji v tein, da se množimo. Od Adama in Eve teee naprej rod potomcev, da se izro-zim tako, kakor si mislim, da bi ti laglje razumela. Od Adama in Eve teče naprej, sinovi in hčere in iz teh zopet sinovi in hčere in vedno tako v nepregledni črti. ki nima konca. To je naša večnost. Prenehal je, hodil po sobi in zopet obstal. — Tistega večnega življenja, o katerem uči vera. da ga prične živeti diuša. ko se loči od telesa, po mojem prepričanju ni. Seve-da ti tega prepričanja jaz ne vsi- ta In bila lepa — po- ljnjem in ti pustim zdaj in ti ]*ojutranjem — ko sta se sextain — jf opazil on nekako izne-liada, da so njene ustne nenavadno sočne in polne, in da postane njen obraz posebno lep, če ga plavi smeh, in se prisvetijo iz srede napetih ustnic beli in pravilni zobje. Naenkrat jpa se je zalotil pri nameri, o kateri se mu je zdelo, da je zanj smešna. Pogledal je v stran, nasmehnil se je in vzkliknil v mislili: — Hej-joj, zdaj sem ravno tam kakor otročji dijak. Skoro bi jo bit ljubil! To se je zgodilo pri slovesu, ko sta se držala z desnicami. Tisti večer jt- vprašala Ana sama, kdaj se vidita. On je. nekoliko premiš Ijal o tem, vlekel s spodnjo ustnico posamezne brke med zobe in jim krizel konce. — Tukaj, je dejal, ne bi bilo prijetno, če bi me spazili ljudje. Doma, no, doma je moja gospodinja neka stara tercijalka, neprijetna babura. Veš ti, kj'-r je Jurjev trg? -— Vem, je rekla ona. — No, tam poišči hišo, kjer stoji na sredi z zlatimi črkami napis "Slovanska banka". Tam pojdi v tprvo nadstropje in potrkaj na tista vrata, ki so tik stopnje! 1'ridi od petih do šestih. Takrat krat sem sam. Ana je stekla v stran, on pa je šel počasi po drevoredu. Tako zdrava je ta ženska, si je mislil, to tm človeka izvrstno deluje. In v svojem stanovanju in še zlasti drugi dan po peti uri v pisarni je strogo premišalj o tem, ali bi s*' s to /t-nsko bliže seznanil, ali se ne bi. Hodil je mimo svoje pisalne mize, založene s popirji, gledal v tla in se praskal po red-kolasem temenu. Pogledal je večkrat »n uro. obstal tik okna. premeril 7. očmi prostor tpod njim in se nehote nekoliko vznemiril. — Oba, je zamrmral, tisto tam je ona! Sla je naglo, oblečena je bila v črno in na glavi je imela skromen črn "klobuk. Med to črnino so je belil njen obraz in goli vrat kakor marmor. — Povem ji, kdo sem, je zaše-petal, sedel na stol in vzel v roke kopo popirja. Povem ji nemara še tudi ono reč, o kateri sem mislil ponoči. Kmalu je zaslišal šum krila po stopnicah, nekdo se je približal po prstih vratom in nalahko potrkal. — Naprej, je hripavo zaklical in si odkašljal. Ona je vstopila v sobo. Poki-mal je in ji odkazal prostor na desni strani svoje mize. Ubogljivo je sedla, gledala s svetlimi temnimi očmi prijazno nanj in na njegovo mizo in tudi dalje »po stenah in po visoki železni blagajni. ki je stala v kotu. — Tukaj, je r»'kel on, je moja vizitnica. Vzel je iz škntljice na mizi belo kartico hi ji jo ponudil. — Na njej je moje ime. Ana je brala; Toma Košeak, bai.čni uradnik. Hotela je dati hvaležno nazaj, a 011 jo je zavrnil. — Ne, ni treba, je rekel. T^abko obdržiš. Na to je vstal, dejal roke v žep, hodil po sobi in enkrat naglo premislil tisto, kar je razglabljal nocojšnjo noč. Pri tem je pogledal ve." k rat od strani nanjo in si dejal v mislili: Ta ženska je tako ^krepka, pravilno z ra še en a t- in kakšne močne in lepe noge ima ! — Hm. je hrknil in govoril. Pobliže bi se rad seznanil s teboj, če ti jo prav. Ana se je nasmehnila in v istem hipu zelo zardela. — Prav, je odgovorila prijazno. — Ali, je dejal Koščak. prej ti moram povedati, kako jaz mislim, potem šele lahko odgovoriš. Razložil ti bom, da vidiš, s kak-šim človekom se pečaš. Prenehal je in čez nekaj časa nadaljeval: — Veš, jaz na »primer ne grem nikoli v cerkev. Na take in enake stvari ne dam nič. Mnogo sem bral in premišljal in spoznal, da je vse skupaj opora takih ljudi, ki no preslabi, da bi mirno prenesli resnico. Kaj je — recimo — naša večnost t V čem obstojat Obstal je pred njo, ki ga je po- bom vedno rad pustil, da misliš po svoje. Veruj ti. če ti je tako prav. zakaj pa ne bi? Meni pa se zdi, da ti povem naprej, vse to je bajka. Dober človek sem, ne da bi se hvalil, rad pomagam prijatelju in sovražniku, če mu morem. ali ne zato, ker me tako uči vera. nego zato, ker mi velevajo tako moje misli. Jaz torej nisem ne katolik, ne mohamedanec, ne budist in tako dalje, temveč jaz sem človek, ki živi brez vere po svojem poštenem prepričanju. Ona je molčala in gledala zaupno vanj. — Vsega tega. je nadaljeval Koščak, ti menda ne. razumeš. No, če pa razumeš, boš takoj videla, zakaj sem se nekaj na široko razpredel. Prej sem dejal, da bi se s teboj pobliže seznanil, vzel bi te za ženo... seveda, vidiš, ker nimam vere, se ne bi dal s teboj poročiti po verskih zakonih. Zmenila bi se sama in živela skupaj. — Da ne bi šli pred oltar, ali kaj? je vprašala. — jf1 rekel uradnik, ne bi šel. Kako naj se dam vezati in blagoslavljati z zakonom, če pa ne verujem vanj. To bi bilo grdo od mene, hinavsko in tega ne bom storil. Zdaj sta molčala oba. Zunaj po hodnikih je nekdo zaklepal vrata in po stopnicah je šlo več ljudi. Koščak je pogledal na uro in rekel. — Ti, zdaj jc šest, iti boš morala. Pa sama premisli doma in mi pridi sem povedat ob taki uri. kakor si prišla danes. Jutri, po-jutranjem ali tudi kasneje. Ona je vstala in se zmedeno poslovila. Uradnik je nekoliko počakal, vzel klobuk in palico, zaklenil za seboj vrata in odšel v kavarno. Drugi dan ni mislil na to, da bi prišla Ana. Tretji dan jo je pričakoval in par dni pozneje se ni od pete do šeste ure sploh več dotaknil dela. Hodil je po pisarni in slabovoljno mrmral. — Zdelo se mi je, da je tercijalka. To je vse skupaj — vrag jo odnesi! Ob tednu proti šesti uri pa je prišla. Košeak jo je sprejel posebno ledeno in ji pokazal stol na desni. Sedla je in dejala: — Jaz se in. ne bodite hudi, morala povedati vse moji gospe. Kričala je nad menoj, prijemala se za glavo in šele danes sem ji lahko ušla. Ko pojdem stran, je treba. da pridete vi pome. — Ali si ji pokazala mojo vi-zitnico? je vprašal, kakor bi govoril s stranko. — Seveda! — No. to si neumno napravila ! Vstal je in pričel šetati. — No. naj bo, je mrmral, naj bo. Dvignil je glavo in dejal skozi okno: v— Stanovanje, dve sobi. po-iščem jaz. Tudi pohištvo pripravim". — Ali, je rekla Ana. ko pojdem stran, je treba, da pridete, vi pome ! Zdaj se je pričel Koščak smehljati. it " — Takoj moram domov, je rekla. Ali pridete pome? — Jutri te nimam še kam popeljati. ali ne? Pridi pogledat drugi teden, pa ti bom povedal. Ana je vstala in on se je vstopil pred njo. Obšlo ga je nekaj gorkega. prijel jo je z obema rokama za glavo in poljubil na tt-usta. Ko je odšla, je zamrmral sredi sobe: — Hej-joj, to sem študent! Otresnil je desnico in počil s palcem in kazalcem. in. Poldrugi mesec potem je šeT proti večeru v Maksimilijanovo ulico k neznani gospe po Ano. Po stopnicah je bilo temno in zato je ju je pozvonil in odpirat je prišla sama Ana. Bila je nedeljsko oblečena in od nje se je širil dull nove obleke in svežega perila. — Klanjam se, je rekla, zardela v zadregi in ga peljala dalje proti vratom. — Kje imaš tisto baburo? je mrmraje vprašal. Odprla je sobo, ga potisnila naprej in stopila za njim. Sredi starinskega pohištva je sedela visoka, suha in siva ženska, ki je na-teknila naglo nanosuik in dejala suhoparno. — Torej vi ste tisti! Kam jo pa peljete? — Na stanovanje, ki sem ga vzel zase in zanjo. Rekla mi je, da se ji je pri vas dobro godilo. Zato se vam zahvaljujem. — To ne gre tako. Ana je poštena ženska, ali je ne boste poročili ? Ker se ne maram poročiti jaz. torej tudi nje ne bom poročil. Obrnil se je k Ani in zamrmral. — Kaj me to vprašuje? Kaj jo briga? Mislim, da sem ti spol nil željo. Odpravila sva. Pogledal je sivo gospo, rekel zbogom, se obrnil in dodal med vrati: (Konec prihodnjič.) NOVO! NOVO I SVETOVNA VOJNA'*. Popi« pričetka tedanje vojne « 33 lepimi alikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje M bod# oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mol v sedanji vojni Rojaki, pomagajte dobri rt varil Cena avezka 254. Naroča m pri: V. J. KU BELKA, 538 W. 145. St., New York, N. T (6-1 sred&pet) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIB, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. PROŠNJA IN ZAHVALA. Tem potoni se najprisrčnejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser in vsem rojakom, ki so mi šli dosed a j tako na roko, in jih prosim, da bi mi po možnosti še za nap rej nekoliko pomagali. Stanarino moram plačati, kupiti si moram nekoliko živeža in nekaj premoga Srčna hvala družini Valentinčiče-vi, ki nam je poslala za božične praznike en dolar. Za pol dolarja sem kupil mleka, da so se otroci nekoliko pokrepčali, za pol dolarja pa kave in sladkorja. Meni se ni še nič na boljše obrnilo, žena je še vedno bolna. Kako rad bi s trdim delom preživel otroke in ženo, toda ne morem. Ne prosim rad, ker vem, da ste mi že veliko pomagali, rojaki. Ker je pa sila res velika in ker res potrebujem pomoči, se obračam znova na vas za malo podporo. Usmilite se re-vežev, ki vam bodo do smrti hvaležni. Grove City, Pa. John Zupan. Darove blagovolite pošiljati na uredništvo Glas Naroda. TA2NO NAZNANILO. »T Vrt potniki, kateri m aa-f mera vali potovati v staro P^^ domovino ta teden ali aa T potom - v pcfc WW kodnje, naj stanejo na ivo-WW jih mestih, ker so vm paro. WW krodna dražb« prekinil« sa WT nedoločen čas g prometom WW Kadar se sopet raxmere pre-WW drugačijo, bod .smo prava V lasno poročali na tem sa» WW sta. Vvrdka Frank In okoliec: okolleo: sinia 1 a s povešenimi očmi, in od- tipal r palico pred seboj in se govoril na vprašanje, ki ga^ po- spraševal v mislih: Ali je se kaj fcUril- , \ tega vraga t V tretjem nadstrop- "GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! ♦ v jjH^AH'iriil i Mil II I _______——m NAHl ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse droge ▼ našo stroko spadajoče posle Jenny Lind, Ark. in okolica lCiehael Cirar. ■an Francisco, CaL: Jakob Lovim. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Lead vlile, Oolo.r Jerry J afk. Pueblo, Colo.: Peter CuP" M. Roitz, Prank Janesh in John Germ. M Saloon). Walsenburg, Colo.* Ant. Baf-ich in Frank Blatnik. iBdlanopolis, Inct: Alois Bud-man. Aurora, m.: Jernej B. Verbid, 635 Aurora Ave. Oglesby, m.: Math. Hribernik. Depue, 111.: Dan. Badovina«. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Salle, BL: Mat. Komp. Jollet, I1L: Frank Laurich In Jol in Zaletel in Frank Bambieli. Mineral, Kans.: John Stale. Wackegan, HL: Frank Pet-koviek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. in Rudolf Požek. Springfield, HI.: Matija Bar-bori*. Frontenae, Kans. Frank Kerne. Mulbery, Kans. In Martin Kos. Calumet, Mick, in okotieo: Pavel Shalt« in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič. Manistiqne, Mick, in okolico: B. Kotzian. * So. Range, Mich, in okoUeo: M. D. Likovifc. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank 2agar. Dalatk, Minn.: Joaei>h Shara-bon. Sly, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Xveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: li. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Poole. Nash wank, Minn.: Geo Maurln Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ca. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. tat okoHeef Ft Hočevar. Barbetoa, O. in okoUeei Alefj Bal ant. Collin wood, O.: Mailt, Sla? oik, Lorain, Ohio in okollee j Jefcn Kumše 1735 E. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin-Allegheny, Pa* in okolice: M Qarieh. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Gens. Bridgeville, Pa.: EudoU Fle-teriek. Bur dine, Pa. in okolieel Keržišnik. Conemangh, Pa.: Ivan Pafc Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok (leh. Broughton, Pa. in okolkw} rAl Demšar. Bxport, Pa. fat okollea] STokn Prostor. Forest City, Pa.: Karl Xalav in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin as. Greensburg, Pa. In okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. in okolleej Rrank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank BaWe- oje. Marianna, Pa. in okolica: Fr, Gottlielier. Meadow Lands, Fa.l tehultz. Moon Rnn, Pa. in okoliše? R?. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignaeij Fed vasnik, Ignaz Magister in Z. Jak-še in I'. R. Jakobich. Unity »ta., Pa.: Joaeph IkeriJ. Steel ton, Pa.: Anton M. Pasi«. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jo van. Willock, Fa.: Frank S«m« b Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Wlnterqnarters, Utah: Deals Blaaich. Black Diamond, Vuh.1 Vi. Porenta. Bavensdale, Waak.? FaKei BomSak. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. Sn okoliea : Frank Kocijan in Frank BartoL •rafton. Wis.: John Stamp-f«L Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik fat Frank Meh. Sheboygan. Wis.* Anton rich in Frank Sepich. West Allia, Wis.: Frank Skek in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo. : 'JL JnstSS in VaL Stalich. ; Wys,: Joeip MeteSL je lična knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te' knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno b 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 92 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. BO JAKI NAROČAJTE SB NA GLAS NARODA", NAJVBCJI JXjOY3£N8JLI DNEVNIK X KH8L OBJ i, Vi H. a—a—»—m—m 4sierik# in Amerikanci. Spisal U5V. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trnnka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno deio, kale rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali Bamega sebe, ali pa dragega znanea iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero ae spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednoBt. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari de-movini. Slovenic Publishing Co., •1 Cortlandt St_ New York City Najmodernejša r TISKARNA 44 GLAS NARODA ft izvrfioje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenafc. i .l 8 ■ jgliB—g Delo okusno, lirršoje prevode f drufe jez&t. Unij ako organizirana^ Posebnost se droštveaa pravila, okrožnice, pamfleti, csniki itd. Vsa naročila pošljite nmi Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y« Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil, Obsega 11 raznih zemljevidov. na;20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13J palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega^devet raznih zemljevidov na 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov«] V«i!«emljevidi*so2nare;eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsed tudi^označen obseglpovršine, katero! zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali^pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, Y. Cipagole Generale Transatiantique ,Francoska parobrodna družba.) Direktna irta do Havre, Pariza, Švice, laomosta li Ljubljane Poštni parniki »o; mm vijaka -t ASAVOIE" aa fcw»ll«i.lJaVv ® d) ® Kkspretnl parniki to! "Moto", "I* Tontine", "Koekambeaa" b "Ifugan^ Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poitnl parniki odplujejo vedno ob sredah ix pristanišča itevilka •7. k. m. NAJBOLJŠA ® e> ® ® t^UMftll JAKOB WAHCI0, 109t M. Mtk ML, Cleveland, 6. mm i SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platna TezamJ$LOO. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto ? podružnici Fr. Satar, 1604 St Qair Ave., HE.