P osamezne Številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO nahaja r Mari-bora, Jurčičeva utica št. 4, I. n«dati. UPRAVA K nahaja v Jurčičevi ulid St. 4, pritličje dejmo. Tele* fom H. 24. — SHS poatnočekorni račun Hev. 11.787. N* uročilo b*es (kcarja ac ut •rira. — Rokopiii ae ne vračajo- Uianašnje sftev. DJft —"73 TABOR Posamezne itevilkei N avadne Din —'75, ob nedeljah Din l*-% ..TABOR- ijhaja vaak dan, rarvo nedelje io praznikov, ob \H. uri » datumom naslednjega da« ter utane mesečno po poiti D 10'—-, za in©* tematvo D 18* —, dostavljen na dom D 11'—, na ixkazniee D 10* — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, furčičeva ulica itev.4. Naslov Jubilejni zbor Svetozarja Pribičeviča Glina, 18. julija. Danes se je vršil tukaj v Glini stoti voditelja SDS Svetozarja Pribi-ceviča, ki je pokazal nepremagljivo naraščanje pristašev idej SDS. Žc od aTle£a jutra je bila Glina pozorišče ^Prestanega prihajanje ljudskih mas . KVseh strani. Iz Siska je prispel po-„5* vlak s 50 vozovi. Iz Zagreba v Prišla dva polna vlaka preko novca. Na vsaki postaji od Karlov-?aPrej, zlasti v Vrginmostu in To-fra • m:.so vstopale vedno nove or-^izacije z zastavami. Na cesti od opuske do Gline, na daljavo prilično Km pa je bj]0 videti voz za vozom ttieckih udeležencev, okoli 2000 vo-v« vsi z zastavami, na vsakem vozu : ^Prečno po štiri osebe. Nepopisen b,l utis, ko je ta ogromna kolona Sv ?V pr'sI7cla v Glino in šla naproti lna Ju PribiC^vidu. Nepregledna asa naroda je pričakovala vodjo de°^a triostu Procl mestom, odko-r se ie Svetoz. Pribičevič na pripro-j., ^ kmečkem vozu v spremstvu vo-stirf v nrimorsko-krajiški obla- dr. Metikuša, in spremljan od cele JsTomne množice naroda, ki je nepre-■3iio vzklikala svojemu voditelju in 7, .a; tcr °b pokanju možnarjev z ^'H-^kega brda, peljal na zborovali-sce skozi celo mesto v triumfalnem ^Prevodu. Mesto samo je seveda bilo zastavah in vse prebivalstvo je te-uiovaln. da Čim Inpše spre?me svojega voditelja. Na zborova!i?ču je č«ka-a 'stptako ogromna množica, več ti-ljudi, tako. da je ob začetku zbo-Vanja, ki je nričelo šele okrog 2. Popoldne, ker so ves čas še vedno , vse.ii strani vrelo nove mase naro-7 zastavami. hH» na 7b<>rova!!«č« in 1° d° 15-0ftft NcP°P,'^n 3‘e hi! ogled na to valovito morje zboroval-^ v 'n na stotine in stotine zastav. ,azpoIoženje naroda je bilo nad vse : avnostno in ovacije* Svetozarju Pri-'ceviču niso hotele ponehati, v ,7'Dod Zrinjskih brd se ie dvigala tri-ve f’ raz katero je govoril samoza- • . stnemu narodu Iz Bani je in mnrurih * delov države Svetozar Pribi-IetV P°vdaril je zlasti, da se je pred rf)0Tn dni. ko je pričel s prvim zbo-m1 v Mostaru. prerokovalo njegovi >,0c,ji neuspeh, češ. da mali David ne }3aJpogeI izvesti borbe proti goljatom vn'6' Radiču. Dans ležita že oba Df. rahu. njune stranke se cepijo, vlada ko« strank i0 bolnik, ki ga tphen Vit;C~!'1rn zdravnikov ne more ozdra-nife , a.nf)šnii zbor ie nred vsem rna-SiMrf ''a' nai' n°kaže na^° s,'l° da tu. da marširamo in da se pod Je, f^1 korakom trese zemlia. Žal mi h’vvin? ,TI0rc cc1 P-o^rad priti sem Po +° zavest. navdušenje in silo Mi ri vla^a nezadovoljstvo. Žari anp? radi^vske ' asi. Vi bi bila rarinlV?^na 7 Padič^vo nolitiko in ni 2 vasi. k' bi bila zadovoljna Maribor, torek 20. julija 1926. Leto: VII. — Številka: 160. T»rp~ .a\sko politikn.r7anostavljajo in in *Vr'^ajo se oni. ki so državo hoteli a dobivajo taliji prot? zlorabljajo c|j- ,' ■ r«ciiKaisKe nartvsKe orgnniza-Sa^v,’ xr?, °.r Srnao. kateri stoji na čelu om u.ani° delali, nagrade pa dobivajo tia*» j j50 zbiral; čete v Ttaliji prot? Mlin).*- Kraljevo imr> r* c|j' s,r' radikalske nartjiske Sam M»t r ^rn,ir'- kateri sto.,, .... stri 1 Pašič zlorabljajo ime pre- ograjski političarji ne vodijo računa o sili, ki je stvorila to državo. Ko so leta 1918. na konferenci v Ženevi, Pašič, Trumbič, Davidovič in Korošec napravili sporazum, da sc ustvari ena država Srbija in druga Jugoslavija, prva s sedežem v Beogradu, druga s sedežem v Zagrebu, sem kot predsednik Narodnega vječa brzojavil, da tega sporazuma, po katerem bi ministri Srbije prisegli kralju v Beogradu, ministri Jugoslavije pa Narodnemu vječu v Zagrebu, ne priznam. Ako so radikali bili pripravljeni napraviti tak sporazum, je tembolj razumljivo, da so napravili tudi sporazum z Radičem. V kratkem pride v Beogradu do nove težke krize. Mi ne bomo sodelovali v njenem reševanju. MI bomo zahtevali svobodne volitve, da narod izreče svojo voljo in šele po teh volitvah bo narod reševal veliko krizo. V državni politiki ne potrebujemo krpanja, ker bo sicer država do kraja propadla. Culi ste za velike nesreče, ki je zadela narod v raznih krajih. Vlada organizira preko Rdečega križa in drugih dobrodelnih društev zbiranje miloda-rov. Jaz sem takoj proti temu protestiral. Naš narod ne potrebuje miloščine, on ima pravico zahtevati od države pomoči. Naj sc znižajo dispo-zicijski fondi vseh ministerstev, ki itak služijo samo za kupovanje časopisov in glasov, za 5/6, ako to ne bo zadostovalo, naj skupščina izglasuje kredite. Tudi jaz bom glasoval zanje, če tudi sem v opoziciji. Vlada pa noče sklicati skupščine, ker se je boji, ker ve, da bi takoj pri njenem sestanku izbruhnila kriza. Mi nc popuščamo od jedinstva, v naši državi ne sme biti politike brez nas in proti nam. Mi smo danes državna stranka, naša zastava sc vije po celi državi. Verujem v končno zmago naše ideje in narodne volje, to vero mi daje sto veličastnih zborov, katere sem obdržal tekom leta dni. Burja navdušenja je mrd grmljavino možnarjev zaorila pod Zrinjskimi br-di, ko je Svetozar Pribičevič svoj govor končal. Za niim so govorili še general v pokoju Voja Živanbvič, katoliški žunnik Mirko Veslaj in pravoslavni duhovnik Nikola Milič. Vf,. .;'3sodnika ?n zlorablja so tudi ki pošilja predstavnike na v"Os*j te partijske organizacije. B**- v Apaftlnu Mala nezgoda na vodi. — Kralj in vojaki APATIN, 19. julija. Kralj Aleksander si jc včeraj popoldne ogledal poplavljeno okolico mesta Apatin. Spremljali so ga: ministra sen. Trifunovič in Pucelj ter skupšč. predsednik Trifkovič. Srbsko, nemško in madžarsko prebivalstvo je priredilo kralju burne ovacije. Kralj se je posebno živahno raztovarjal s skupino žumaMstov in je izjavil, da .ie položaj sicer težak, vendar na ne tako pesimističen. kakor ca opisujejo inozemski listi. Čoln, v katerem je hotel kralj nadaljevati vožnjo, je nenadoma obtičal na sekundarnem nasipu in jc nastala trenutna panika, ki pa se jc polejjla, ko je kralj presedel v drugi čoln, katerega so bili na hitro roko privlekli na kraj nezgode. V bližini apatinske opekarne se ie kralj ustavil pri vojakih, ki so delali do trebuha v vodi. Stisnil jim jc roke in so je zanimal za njih delo- Nato je nadaljeval pot v Novi Sati. Sfcods radikalov in radicevcev Burno zborovanje radikalov v Beogradu. — Radič o vladi. BEOGRAD, 19. julija. Včeraj se jo vršilo tukaj zborovanje radikalov. Poteklo je jako burno. Maksimovičevi in Bobičcvi pristaši so se zopet sprli. Bobičevce je morala razgnati policija, Maksimoviča na so dvigulll radikali na ramena. Poslali so brzojavni nezdrav Pasico. RAB, 19. julija. Stjepan Radič je na svojem tukajšnjem shodu obdolžil bivša ministra dr. Stojadinoviča in Miletiča, da sta odgovorna za katastrofo v Bački. Radič je izjavil zadovoljstvo z Uzunovičem. Vlada nc stoji na trdnih nogah, vendar pa jo bo HSS za enkrat še držala. Herriot sestavlja novo vlado. Pariz, 18. julija. Ker parlamentarna večina ni potrdila CaiIiauxovega osnutka za sanacijo franka, se je podal Briand skupno s svojimi tovariši v soboto zvečer v Elysec, da izroči predsedniku republike demisijo celokupne vlade. Millc-rand je ostavko sprejel in sc zahvalil Briandu in tovarišem za njih požrtvovalno delo. Po odhodu iz prezidento-ve palače, je dejal Briand časnikarjem: »Nikar se ne nadejajte, da bom postal še enkrat lasten naslednik. Sem že vsega sit in se mi nič več noče, živeti še dalje v teh težkih razmerah«. Prezident jc poveril sestavo vlade Herriotu, ki jc pravzaprav vrgel Bri-anda. Herriot je mandat sprejel in že sestavlja novo vlado. TRUMBIČ BO PRESTOPIL K NIKI- čevi skupini? ZAGREB, 19. julija. »Novosti« poročajo, da se bo vodja lrrv. federalistov dr-Ante Trumbič najbrže priključil Nikičevi skupini. Federalisti to vest odločno demantirajo. CURIH, (Avala), 19. julija. (Izvirno). Beograd 9.125. Pariš 11.15, London 25-11 Newvork 516. Milan 17.25, Praga 15.30, Dunaj 73-0375. Rudapest, 00.7225, Berlin 122.95. Briissel 11.40, Bukarcst 2.38. Sofija 3.7325- Harlborelce vesti Maribor, 19. julija. m Vesti o krizi v mariborskem gledališču. V času, ko ie kriza na vseli koncih in krajih, se ni čuditi, če se povodom nekih osebnih izprememb govori o krizi v mariborskem gledališču. S tem v zvezi se pripoveduje, da bo ravnatelj drame gosp. Bratina z nekaterimi drugimi igralci in igralkami zapustil Maribor. Kolikor smo informirani, je večina dosedanjih članov dramskega ansambla angažirana tudi za prihodnjo sezono. Zadeva g. Bratine pa še ni razčiščena in so komentarji o nji za sedaj še prezgodnji. Kadar bo stvar dozorela, bomo tudi mi zavzeli stališče. Za sedaj bi bilo želeti manj nervoznosti, Če bodo kake osebne izpremembe, se nikakor ne smejo zgoditi na škodo umetniškega nivoja našega gledališča. Preverjeni smo, da je to tudi stališče intendanta g. dr. Brenčiča. m Škodljive spletke. Zadeva Mestne hranilnice v Mariboru je našla v zadnjem času živahen odmev v zagrebškem tisku. List »Morgenblatt« se je že ponovno zaletel na prav nekvalificiran način _ v upravo Mestne hranilnice, v zadnji številki pa je objavil revizijsko poročilo tudi »von hesonderer Seite«- V zadevo se zadnji čas s slastjo vtika tudi »Cillier Zeitung«. Nekaterim krogom sc tako mudi. da niti ne morejo počakati jutrišnje seje. Radičevski listi so si že naročili poročila, da se bo Narodni blok razbil in bodo radikali nastavili komisarja oz. ge-renta. Tudi tem se silno mudi. Ce je kaj značilno na tej stvari, je značilno to- — Težnja, izkričati sc v javnosti, nikakor ne more biti znak, da je »posebni strani« zagrebškega židovskega listo res kaj do pr o c vita Mestne hranilnice v Mariboru, m Prazna stanovanja. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo sledeča prazna stanovanja: 1. Tržaška cesta št. 9 I. 5 sob, kabinet za služkinjo iti kuhinja od stranke Dominik Škerbec. 2. Vrazova ul. št. 9 II. 3 sobe, kopalnic, soba za služkinjo in kuhinja od stranke Mario Grizold. 3. Koroška c. Št. 81 podstrešje. 1 soba s štedilnikom od stranke Mihael Snopi. 4 Lo- ška ul. št. 19 I, soba s premakljivim štedilnikom. kateri je last stranke Jakob Serec. 5. Studenci, št. 64 »Brandhof«, 2 sobi in kuhinja od stranke Mate Gregoro-vič. 6. Zgornja Polskava št. 32, 3 sobe in kuhinja od stranke dr. Ludvik Sinkovič. Tozadevne prošnje je treba vložiti najkasneje do 22. t. m. m Poceni meso. V torek, dne 20. t. m. od 8. ure naprej, se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo približno 90 kg govejega mesa & 6.50 Din za 1 kg. — Prodajalo se bo samo konsumentom po 1—2 kg. m Zanimiva ognjegasna poskušnia se jc vršila te dni pred Gasilskim domom v Pobrežju. Preizkušal se je namreč učinek aparata ognjcgasca suhim potoni S. O. S. (Bodi brez skrbi) Kosmo kemije Berlin, zastopnik in založnik za Maribor in okolico g- Efferl, Jugoslovanski trg 3. V ta namen je bila zgrajena-iz suhih desk nad 2 m visoka utica, nato polita z 10 kg katrana 2 1 petroleja in 1 1 bencina in sled* njič zažgana. Med najhujšim ognjem, ko so močni zublji švigali proti'nebu in razširjali tako hudo vročino, da so se mnogoštevilni gledalci morali umakniti daleč nazaj, je priskočil ravnatelj družbe g. D-in sipal iz svojega aparata S. O. S na o-gnjišče belo kemično zmes, na kar je mogočni ogenj ugasnil kakor blisk- Gledalci so bili radi tega tako presenečeni, da so navdušeno ploskali. Ta poskušnja je bila ponovljena z istim presenetljivim uspehom. ker ogenj ni imel niti toliko časa, da bi napravil na utici kako posebno škodo. Kliub dvema požaroma je ^ostala utica sicer zogljenela. vendar pa še pokonci. S temi poskuSnjami je iasno dokazano, da aparat S. O. S- kot orniegasna naprava nadkriliujc r>o svojih učinkih vse enake pripomočke in se uspešno rabi tam, kjer vse drugo odreče. To moderno ognjegasno sredstvo je za tovarne in o-brntovišča. skladišča itd., potem pri požarih. povzročenih vsled električnega kratkega spoja, eksplozijah bencina, olja in motornih vnetjih nad vse priporočljivo. Ogeni ugašajočo kemično zmes. ki svoj učinek nikdar, niti pod najtežjimi vre menskimi neprilikami ne izgubi, nadomešča tvorinca po požaru brezplačno- Naša rerš alna kolonija na otoku Krku Pretekli pondcljek ie odšla naša feri-jalna kolonija na morje. Po dolgem iskanju se nam je končno posrečilo dobitj za našo deco stanovanje v internatu ženskega Benediktinskega samostana v mestu Krku na otoku Krku. Tako ima vsled prijaznosti imenovanega zavoda vsak otrok svojo dobro posteljico, ki se bi ji moral odreči, če bi bila kolonija nastavljena v kakem šolskem poslopju, kjer bi bile deci na razpolago le slamnjače. Prvotno smo mislile, da nam bo mogoče imeti kuhinjo v lastni režiji. Ker pa kuhinje nismo dobili, smo naročili hrano za deco v nekem tamkajšnjem hotelu, kjer je tudi na prehrani ferijalna kolonija iz Sente, ki se nahaja tudi v istem mestu. Z našo kolonijo ie odšlo 39 deklic- — Vodstvo je prevzela ga KoŽuhova, voditeljica dnevnega zavetišča, pomagata pa .ji kot nadzorovateliicl dve mladi učiteljici. Fantkov na breme društva ni nobenih, ker smo si delokrog razdelili tako, da jc prevzel »Pomladek Rdečega križa« fantke, ki jih je poslal v Jelšo na Hvar, me pa deklice. Tudi med deklicami je del takih, za katere plačajo stroške stariši, nekaj takih, ki prispevajo k izdatkom le del, nekaj pa jih oskrbi društvo popolnoma na svoje stroške. Razen tega se je posrečilo našemu društvu dobiti za prihodnji mesec 10 brezplačnih mest v »Američkem domu za ratnu si roča d« v Selcih. Tja pojde deca invalidov ter delne in popolne sirote. Prvotno smo upale, da nam bo mogoče poslati na naše stroške dosti večje število dece z naše feriialne kolonije- Zal se pa nam znakovni dan, prirejen v ta namen, ni posebno obnesel, ker ga je nepričakovano priredila isti dan neka druga organizacija. Morali smo računati z društvenim gmotnim položajem ter upoštevati te res razmeroma malo številne, zelo nujne slučaje. Izbira se je vršila le dogovorno z zdravniki. Društvo se Je še naknadno obrnilo do mestne občin* « prošnjo za podporo m Stran 2. »T A' t> r* T* V Mariboru, dne 20. julija 1926- upa, ‘da bo ugodno rešena. Prošnji je priložen natančni imenik udeležencev kolonije z natančnimi podatki o razmerah in eventuetnih prispevkih. — Naše članice so tudi zbirale med privatniki ter z zadovoljstvom ugotovile, da sc akcija splošno priznava in odobrava. Seznam prispevkov priobčimo prihodnjič. Priprave za akcijo so razkrile žalosten zdravstveni položaj naše šolobvezne mla dine. Prihodnje leto bo treba pravočasno iskati izdatnih virov, ki bodo omogočili večji obseg pričete akcije. V delu se bodo marali družiti vsi poklicani faktorji. Za enkrat se žal moramo zadovoljiti s tem, da bomo pomagale vsaj v nekaterih nujnih slučajih. Žal nam je vseh sta-rišev, ki so upali da pojde njihova deca na morje ni se jim želja mogla izpolniti-Naša vroča želja je. da nam bo mogoče pomagati jim prihodnje leto. Marib. slov. žensko društvo. 55 letnica mariborskega prostovoljnega gasilskega društva Včeraj je tukajšnje Prostovoljno gasilsko društvo slavilo časten jubilej, 55-letaico svojega obstoja in požrtvovalnega delovanja. Že na predvečer slavnosti se j mesto odelo v zastave, na dana jubileja pa je dajalo izredno prazničen utis- Meščani in gostje od daleč in blizu so z zanimanjem zasledovali potek slavnosti, ki so trajale ves dan. Ob 9. uri dopoldan se je vršila svečana sv. maša ob prisotnosti zastopnikov državnih in mestnih oblasti. Po maši se je vršilo na Glavnem trgu razvitje in blagoslovitev prapora- Kumi-ca ga dr. Leskovarjeva je pripela na prapor svilen spominski trak. Po slavnostnih govorih župana g. dr. Leskovarja in predsednika gasilske zveze g- Barleta se je vršila gasilska vaja, ki je vzbujala splošno pozornost občinstva. Po vaji, ki je jako dobro uspela in dokumentirala u-vežbanost prostovoljnih gasilcev, je imela Gasilska zveza za Slovenijo občni zbor ob prisotnosti 100 delgatov. (Poročilo iz vrst gasilcev). Pod predsedstvom g. Barleta iz Ljubljane se je vršilo v soboto in nedeljo v kazinski dvorani letno zborovanje gasilskih žup, ki so združene v jugoslov. gasilski zvezi v Ljubljani. V soboto zvečer je bila do 22. ure širša odborova seja, ki je pretresala zadeve, ki so imele priti drugi dan na občni zbor, obenem pa je bilo na tej seji sprejeto v J- G. Z. gasilno društvo v Mariboru. V nedeljo se je vršila ob A9. uri v stolni cerkvi maša, ki so ji prisostvovali na vabilo mariborskega društva skoro vsi delegatje, ob 9. uri pa se je izvršila slavnostma blagoslovitev prapora Gasilnega društva v Mariboru, nato vaja Mariborčanov z vsem orodjem na Glavnem trgu. Veličasten je bil prizor, ko ie društvo Maribor po končani vaji defiliralo pred delegati J. G- Z. Ob 3411. uri se je otvorila skupščina J, G. Z., ki je trajala do 13- ure. Po običajnem uvodnem pozdravu je g. Barle poročal o delu v zvezi. Iz poročila posnamemo. da ie Zveza v preteklem poslovnem letu narasla za 42 novih društev, tako da šteje sedaj 544 društev s skupnim številom 20-000 izvršujočih članov. Z veseljem se je konstatiralo, da so navezani stiki tudi z gasilci drugih narodov, tako s češko, moravsko, poljsko, hrvaško in francosko gasilsko zvezo. Pričakovati pa je v tem pravcu še večjega razmaha. Predsednik se je zahvalil za naklonjenost tudi žurnalistiki, pripomnil pa je, naj bi izginil iz listov izraz »požarna hramba«, ker teh ni več. Na predlog tov. Mravljaka sc je sklenilo, odposlati Nj- Vel. Kralju udanostno brzojavka. Sledilo jc tajniško poročila Tu sc je v velikih obrisih očrtalo delo odbora in starešinstva in priporočala enotnost v poslovanju. Žal da polovico poročila nismo razumeli, ker je bilo prehitro in pretiho črtano. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da se gasilska zveza na srečo nima boriti s takimi finančnimi težkočami .kakor druge organizacije, kajti račun izkazuje lep prebitek nad 40.000 Din, podporni sklad pa jc narasel celo na 163.000 Din, in se bo s tekočim poslovnim letom mogočo še podvojil, kakor zatrjuje poročilo, ne razumemo pa, zakaj se jc odklonil predlog nekega delegata, da naj bi se temeljni fond zvišal vsaj na 200-000 Djn> — kaT bi sigurno bilo v interesu gasilstva. Sledila so še poročila načelnika in odsekov Nato se je sprejel poslovnik samopomoči (sarn za izvršujoče člane) v okvirju J. G. z. Kot vpisnina (temeljni fond) se je določilo 5 Din. ki naj se vplača takoj, za vsak smrtni slučaj pa po en Din. Tlakar: »Mariborska Tiskarna« T Mari Sprejetih je bilo še obilo drugih važnih predlogov, med katerimi se nam zdi najvažnejši izprememba vežbovnika. Ni dvoma, da je strokovni del vežbovnika v bistvu prav dober, nikakor pa ne uvidimo, zakaj se ne bi izvršile predlagane izpremembe, predvsem seveda, prevzetje vojaškega poveljevanja. To je, či-ravno ne vitalna, pa vendar važna stvar, ki je bila povrh res temeljito podprta, zato bi kazalo, da gremo preko lokalnega patriotizma na praktično izvajanje jugoslovanstva v gasilstvu. Temu je pač zunanji znak poleg enotnega kroja tudi enotno poveljevanje. Za to pa pride v poštev le vojaško. Tako je tudi z drugimi predlogi glede popravka poslovnika, kakor enotna dostojanstva, znamenja z dvoglasno trobko itd-, ki bi prav tako zaslužili uvaževanje. Zelo umestne so bile besede g. Mravljaka, da naj bi gasilstvo ne prirejalo svojih zletov le kot nekak povod za popivanje, temveč naj bi poleg manifestacije za gasilstvo pokazalo tudi delo in napredek gasilstva v svoji stroki. Le tako bo mogel za leto 1930 zasnovani velik gasilski zlet v Ljubljani res nekaj nuditi. Želimo J. G- Z. krepkega razmaha, da čez dve leti. ko se zopet vidimo v Mariboru, slišimo o še lepših in razveseljivej-ših ressftatiih. _________ —k. Ko so bile svečanosti zaključene se je vršil v Narodnem domu banket, nakar so se delegatje razšli s trdno voljo do nadaljnega dela za razvoj našega gasilstva, ki je v zadnjih letih doseglo ogromen razmah. SK. Sturm — TSK. Merkur 14:1 (5:1) V soboto popoldan je gostoval graški »Sturm« proti TSK Merkurju in ga porazil s 14:1. V prvem polčasu je TSK Merkur odločno zavračal ostre napade dobro vi-graoili gostov in tudi dosegel častni gol ter zaključil prvih 45 minut z jako dobrim rezultatom 5:1. Požrtvovalnost obrambe je bila na višku, a je v drugem polčasu znatno popustila- Vratar, ki je čestokrat najboljši mož «Merkurjeve» enajsterice, je docela odrekel in je izid tekme zavisel le od branilcev, ki pa nista mogla zavračati vseh ostrih in premišljenih napadov s strani gostov. Tudi napad je v drugem polčasu popustil in ni izkoristil dve izredno ugodni šansi. Gostje so bili ves čas v znatni premoči in so izredno hitro izkoristili vse slabe strani domačega moštva, ki je pokazalo dovelj ambicije, toda je moralo podleči tehnični in fizični premoči »Šturmovcev«. Sodil je g. Radolič zadovoljivo in nepristransko. GSK. Sturm — ISSK. Maribor 9:3 (21) Včerajšnja prijateljska tekma med imenovanima moštvoma je potekla sicer v jako ostrem tempu, vendar ni izpolnila pričakovanja številne publike- Glavno krivdo in odgovornost na poteku in izidu nosi sodnik g. Franki, ki je ponovno dokumentiral tolikokrat mu očitano nesposobnost. Gostje so bili, kakor se jc pričakovalo, v premoči. V igri z glavo so naravnost briljirali, kljub temu pa niso pred vedli dovolj skupne igre, temveč je njih delo slonelo večinoma na akcijah posameznikov. Moštvo 1SSK Maribora je i-gralo v prvem polčasu z veliko nervoznostjo; komaj pa se je vigralo, so mu nekorektne odločitve pristranskega sodnika ubile voljo do igre in ga docela de-primirale. Lahko si je torej predstavljati potek tekme, če je slabeje moštvo moralo reševati čast svojih barv pod takimi okoliščinami, pod vodstvom sodnika, ki se ne zaveda dolžnosti in poverjenega mu zaupanja, ampak jemlje ugled in avtoriteto svojim kolegom- Začetni udarec je imel »Sturm«. Obramba »Maribora« je bila dovolj odločna in je dobro zavračala energične napade nasprotnikov. V stalni premoči gostov poteče prvih 11 minut. V enajsti minuti prodre »Maribor« pred vrata »Sturma« in doseže ll metrovko, ki jo izpremeni Vodeb v goal. V 13 minuti diktira sodnik 11 metrovko proti Mariboru, ki jo Sturm izkoristi. Po kratkem presledku diktira sodnik neupravičeno drugo enajstmetrovko. ki so jo gostje tudi izrabili, kajti »Maribor« jim jc nudil tak odpor, da je bil izid kljub premoči dvomljiv- Prvi polčas se je končal torej v znamenju enajstmetrovke in v razmerju 2:1 za »Sturin«. V drugem polčasu se tempo poostri in že v drugi minuti diktira sodnik četrto enajstmetrovko za »Sturm«. »Sturm« vodi s 331, Na »Maribor« so sodnikove od- ločitve porazno tiplivale. Obramba' ni upala niti na žogo, kajti za vsak udarec jc famozni sodnik prisodil enajstmetrovko. Kakor je bilo v vrstah »Mnrihorove« obrambe opaziti nesigurnost, tako je v napadu pojeujavala nervoznost in v 13’ se mu je posrečilo po krasni kombinaciji doseči po Vodebu prvi kombinirani regularni gol- Nato prevzame inicijativo »Sturm« in v presledkih štirih minut dvigne razmerje na 2:5 v svojo korist. V 22. minuti doseže »Maribor« po Vodebu tretji gol, ki ga sodnik, kljub temu, da ga je že priznal, anulira radi protesta s strani »Sturma«, Kljub temu »Maribor« ne popusti in v 25 minuti doseže že četrti t. j. tretji gol. Navdušenje za domačine je vspričo pristranosti sodnika naraslo do skrajnosti. Tempo je postal naravnost divji. Gostje so zastavili vse svoje moči in in dosegli v 27. in 29- minuti dva gola ter vodili s 7:3. Osmi gol za goste je padel iz očitnega of sidea, a deveti iz prostega strela. Gostje so si sicer zaslužili zmago v polni meri. vendar bi bil rezultat, pod vodstvom objektivnega sodnika, docela drugačen, kajti g. Franki je bil, celo po zatrdilu gostov, nemogoč. V izogib škandalov na igrišču in v zaščito sodniške avtoritete ter v obrambo nacijonaluih športnih interesov, zahtevamo od tukaj šnje sekcije sodnikov in od sodniškega saveza, da napravi konec drznim nekorektnosti, ki si jih dovoljuje g- Franki na račun števijnega občinstva in na račun športne požrtvovalnosti klubov in moštev. Maribor II. naraščaj : Svoboda naraščaj 5:0 (2:0). Včeraj dopoldan sta se merili dve najmlajši moštvi na igrišču ISSK Maribora. Zmagali so tehnično in kombinatorno boljši. Merkur rez. : Svoboda 2:1 (1:1). Kot predtekma včerajšnje tekme »Sturm«:»Maribor« je »Merkurjeva« rezerva porazila skoraj kompletno moštvo »Svobode« z 2:1- »Merkurjevci« so nasprotnika kombinatorno dal ek o prekašali in zasluženo zmagali. Izredno sta se odlikovala branilca. Napad je uspešno prodiral, bil pa je slabo podprt s strani halfov. Old boys Rapid : § 13 Rapid 9:6 (2:2). Tekma je bila precej zanimiva in jc vzbujala mnogo odobravanja- Old boys so upravičeno zmagali nadkibici, ki so dokazali, da imajo pri kršitvi § 13 večjo rutino, kot pri nogometu. Jugoslavija (Beograd) : Hajduk (Split) 5:1 (2:!). Prvenstvena tekma je končala z visoko zmago Jugoslavije. Gradjanskl (Zagreb) : Slavila (Osijek) 7:0 (1:0). HAZENA. SD Rapid : SK Mura 6:7 (2:4). Včeraj je gostoval proti SD Rapidu SK Mura in premagal v lepem stilu domačinke, ki so z izredno požrtvovalnostjo dosegle jako ugoden rezultat. Družina »Rapi-da« je s sistematičnimi treningi v kratkem času znatno napredovala in jei dovolj pripravljena za jesenska prvenstva. Vratarica .ie bila sicer nekoliko in-disponirana, vendar je poraz tako ča- sten, da sc nobeni igralki ne da ničesar očitati. SK Mura je nasprotnice nadkriljevala, vendar svojega tehničnega znanja ni k' a 'dovolj izrabiti ter se je morala zadovoljni z onim golom diference- bodil je g. Cize! in jc spregledal en goni na škodo »Mure«. Micže so neobhodno potrebne. ISSK Maribor J. : ISSK Maribor II. 14:1 (5:0). _ brvu družina je nastopila v ifo.nplet-m izstavi in je kljub temu. da ni pred-vocija ravno vzgledne igre, dosegla visoko zmago- ... i^ffvna .dn,žina si JC sicer Prizadevna izboljšati razmerje, vendar ni imela uspe.iov, kajti vse akcije so se razbile v dobii obrambi prve družine, ki je vdelaj pred-vcdla igro brez sistema, bodil jc g. Voglar. TENIS. LAWN TFNNIS TURNIR I. SS K MA-R1BOR KONTRA STK PTUJ. Včorai ob S. uri dopoldan se je pričel »l Lavm-teOnis furnir med ibSK Mariborom in STK Ptujem ter trajal ves dan- ISSK Maribor je izšel izbo-Ja kot zmagovalec z 9:4 točkami. KOLESARSTVO. Kolesarska dirka okro& Pohorja . 1 pleg številnih sportiuh prireditev se je včeraj vršila tudi kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. Startalo je ob 'Al. uri zjutraj od 26 prijavljenih dirkačev 19. Dirka je potema v veliki napetosti, kajti do zadnjega trenutka se ni moglo nikomur pripisati ^n‘tKCi..Dlirkilči so vozili skupaj do P®1' Si-cavskjjli gričev, nakar so se posamezni' \ utrgali- Vodstvo je prevzel Ram šele iz tuja m prehitel ostale za tri kilometre« a je pri Konjicah zadel ob kamen in znatno zaostal. Perko (»Edelvveis«) se jene-varno ponesrečil in'bil prepeljan v bolnico v Konjice. Pohvalo zasluži Peruno* vcc Šenk, ki je, kljub temu, da je vodil, za cel kilometer prekinil vožnjo in Sel reševat ponesrečenega kolego Vodstvo čč Mf'Bra2ii in La»sbacher. Brr je poostril UnuS° Ka Prehiteli. Tempo se čri' n, v Ferkamec, Lassbachcr in B**' plln. , ^seujak se borijo za vodstvo- -f hS ; s? ie P™' sfcMPini močno približa Je ,mCl defekt. Smolo ie imel tudi oKiabar. Ferkanec jc imel defekt. Vesenjak in Bračič pa sta menjavala vodstvo. Končno je v zadmiem trenutku usPe'° V e s e n j a k u, »Delavsko kolesarsko društvo«), da jc za dve kolesi prehitel raci ca m kot prvi privozil na cilj \ n x-xT 5J:lZ (L 1923 5:39:5). druZ »rldclvveiss« 5:57:15. treti* Vinko Ferkanec »Perun« 5:57:20, , I“Lj in poceni Trgovka vrtnarija H. S t e i n b r e n n e r. Koroška cesta 94 KI 10 ate. Aista in z eleklr. luijo se takoj odda v sredini mesta. Poizve se v upravi lista. 1401 (M n>A prostoren lokal, pri-v-K meren za pisarno osobito kakega društva z vbodom iz cesta v Sodni ulici šL 32 Vpraš: se naj pri Antonu Petek, Tattenbachova ul. St. 19, II. nadstr^ soba 10. 1307 OfflCKlisns solia s posei-.nim vhodom, eleklr. razsveiljavo se odd« s I avg Krekova ulica 14, II. nadstr. št. 5. 1397 i'' icssar® stole za ležati, nahrbtnike, palice, drobnarijo, parfu-meriio itd. nudi najugodneje SSrag^ Rosina* Vetrinjska u«- 2^ - nogavice 32 1'lorvnajvcčji izbiri, uajnovej.še baivc Moške v najlepši izbiri Reklamne cene 1003 c/os. Karničnik, Slovenska ul. I® boru. predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj, »redataijnik; Vekoelav Spin dlec, nervinar. n naš na,jboljwi domači .nioruntčn1 imi v v odi mottih sunetljivt povarjtp*^ d njo inlormacije o t«oui, POtobnO )>*** ? imovnom stanju durmrnili zarodov, Hko-InduHlnjakih podjetij in uvo informacijo bo .očne, izčrpno so nahnja r Vuka Kaiatlžidn w|» Ktto.brtL -or tole fon jo 0-25, * brxo ja^rnU^^A f m Urednik Bn zid; Vsi v Mariboru.