Edini slovenski dnevnik -s ? Zedinjenih državah, s-■ ■ ■ Velja za vse l«to... $3.00 Ima 10.000 fe&rocnikov list slovenskih delavce? v Ameriki. The only Slovenian ti in the United State« * m mm Issued every day except Sundays and Holidays: |j TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903» at the Port Office at New York, N. Y., under the Act o£ Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^, NO. 194. — ŠTEV. 194. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 18, 1915. — SREDA, 18. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXUL NEMCI PORUŠILI UTRDBE PRED KOVNOM, VENIZELOS BO SESTAVIL GRŠKI KABINET, NEMŠKE ČETE SO ODDALJENE SAMO 20 MILJ OD BREST LITOVSKA. — RUSI PRAVIJO, DA JE ZA NJE POLOŽAJ ZELO UGODEN. — NEMŠKI PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL VELIKO ANGLEŠKO TRANSPORTNO LADIJO. — VSE JE RADOVEDNO, KAKŠNO STALIŠČE BO ZAVZEL VENIZELOS. — GRŠKI POSLANIK PRI BOLGARSKEM KRALJU. — NA BALKANU SE JE ZAČELA SPLOŠNA MOBILIZACIJA. — PRI OTVORITVI PARLAMENTA NI BILA ZASTOPANA GRŠKA KRALJEVA DRUŽINA. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Poročilo, ki «ra je izdalo nemško vojno ministrstvo, se glasi: Armada generala llindenbnrga operira v okoliei Ponjevša. Nemški vojaki so vjeli včeraj 650 Rusov iti zaplenili precej vojnega materija !a. Čete pod poveljstvom generala Kiehorna in generala Litzmana so zavzele utrdbe mesta Kovna, ki se nahajajo med Njenmom in Gesijo. Pri ti*j priliki je padlo v naše jet-nistvo preko 4000 Rusov. Zaplenili smo 240 topov in veliko množino vojnega materijaia. Pred Novo Georgijevskiiu smo zavzeli z naskokom neko višino, ki je »a nas velike strategi«"ne važnosti. Armada bavarskega princa Leopolda nadaljuje s svojim zmagoslavnim pohodom. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 17. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča: Avstrijske čete zasledujejo sovražnika. ki se neprestano umika. Oddelki. katerim poveljuje general Arz, so oddaljeni od Brest Litovska samo "J4 milj. Severno od Buga operirata avstrijska in nemška artilerija. V vzhodnem delu Galicije je položaj neizpremenjen. Petrogradsko poročilo. Petrograd, Rusija. 17. avgusta. I/, današnjih poročil je razvidno, tla je položaj za K use zelo ugoden. Armada generala Belowa, ki operira v porečju reke Dvine, se je morala na eeli črti umakniti. Dosedaj se še ni moglo dognati, koliko vojakov je padlo v tem okraju, vendar se da sklepati, da so izgube Nemcev ogromne. Armada generala llindenbnrga obstreljuje podnevi in ponoči trdnjavo Kovno toda dosedaj niše ni-• •»•sar dosegla. Vsak napad uspešno odbijemo. Posadka trdnjave Novo Georgijevsk. je priredila že vre izpadov, ki so se jako dobro obnesli. Sovražnik se je južno od Brest Litovska umaknil. Sem je dospelo poročilo, da nameravajo Neme i izkreati veliko ar-niado na Finskem. Blizu uhoda v l inski zaliv, kroži že par dni več nemških križark in transportnih ladij. Nemei najbrže čakajo ugodne prilike, da bi izkrcali svoje čete. Časopisje poroča, da je izgubila armad« bavarskega princa Leo-plda v teku nekaj ur 10,000 mož. Se večje izgube so imeli Nemei pri Nurzevu. kjer so hoteli prodreti rusko bojno črto Neko nemško di-i >o naši vojaki obkolili in jo noina uničili S fronte se je I • umakniti kakih pet nem-armadnih zborov, ker so jih tako razredčili, da sploh niso i samostojno operirati. v iz poj lil o Ku Situacija na Balkanu. London, Anglija. 17. avgusta. — < irski kralj Konstantin je naročil bivšemu ministrskemu predsedniku Venizelosu. da naj sestavi nov kabinet. 7.a sestavo novega kabineta ima štiri dni časa. I "gledni državnik ni baje več tako navdušen za zaveznike, kakor je bil pred par meseci, ko je po vsej sili hotel, da bi se Grška u-mešala v vojno, H Zasedanje grškega parlamenta. Liverpool, Anglija, 17. avgusta. Re u te rje v dopisnik je sporočil iz Aten. da pri otvoritvi parlamenta ni bila zastopana kraljeva družina. Na galeriji so bili skoraj sami Z zapadnih bojišč. Ostri boji artilerije, Poroča se, da je prišlo v Vogezih do večjih spopadov infanterije. Baterije proti rušilcem. PRI OSTENDE. Nemške baterije pri Ostende so pregnale dve scvražni ladiji. Razdejan aeroplan. diplomati in častniki s svojimi ženami. Ko je stopil v dvorano vodja stranke, ki je zmagala pri zadnjih volitvah, so ga navzoči navdušeno pozdravili. Predsednik Gouuaris je prebral kraljevi dekret glede otvoritve parlamenta. Ko je bil izvoljen podpredsednik, je izjavil Gounaris, da je vložil kabinet svojo resignacijo ter prosil, da naj se seje za toliko časa odlo-že. dokler ne bo končana politična kriza. Venizelosova politika. Pariz, Francija, 17. avgusta. — Tukajšnje časopisje pravi, da Ve-uizelos ne bo mogel zavzeti istega stališča kot ga je zavzemal začetkom tega leta. Grško prebivalstvo je namreč odločno proti temu, da bi se odstopilo Bolgarski kak del Macedonije. Za zaveznike je pa kljub temu Venizelos mož, ki trezno misli in s katerim se da pogajati. Grški poslanik pri bolgarskem kralju. Ženeva, Šviea, 17. avgusta. — "Tribuna* je dobila iz Bukarešta sledeče poročilo: Bolgarski kralj je sprejel včeraj v avdienei grškega poslanika. O čem sta razpravljala, ni nikomur znano. Zavezniška nota. Berlin, Nemčija, 17 avgusta. — Iz Aten poročajo, da se je predsednik grškega parlamenta dolgo časa posvetoval s kraljem Konn-štantinom glede note, ki so jo stavili zavezniki Grški. Gounaris je rekel, da je boljše, če se note zaenkrat še ne sprejme. Najprej se mora počakati, kaj bosta ukrenili Bolgarska in Rumunska. Splošno oboroževanje. Rim. Italija. 17. avgusta. — Ita lijanska vlada je dobila iz Rumim ske. Bolgarske in Grške poročila da so začele omenjene tri dežele z veliko naglico oboroževati. Ali o borožujejo proti Avstriji ali prot zaveznikom, ni nikomur znano. Izpred Dardanel. London, Anglija. 17. avgusta. — Pred Dardanelami se je pred pai dnevi zopet dogodila velika katastrofa. o kateri so dospela sem šele včeraj podrobnejša poročila. Danes popoldne je admiraliteti izjavila, da je neki nemški pod morski čoln torpediral angleški transportni parnik "Royal Edward". ki je hotel izkreati na Ga-lipolisu čete. Utonilo je več kot tisoč vojakov, pomorščakov in častnikov. Poznejša poročila pravijo, da je utonilo 32 častnikov. l-JoO vojakov in 220 mornarjev. Vojaki so pripadali 29. diviziji. — Podrobnosti niso znane. Včeraj je dospela sem neka brzojavka. ki naznanja, da se je rešilo 600. mož Potopljena ladija je imela 11.117 ton deplacementa in je bila last 'Canadian Northern Railway Co.. Zgrajena je bila leta 1908. Še en transportni parnik. Philadelphia. Pa.. 17. avgusta. Neka privatna brzojavka naznanja. da so nemški podmorski čolni potopili ameriški parnik 'Merion'. ki je bil v službi ameriške vlade. Atenska poročila. London, Anglija, 17. avgusta. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča, da so si zavezniki na Galipolisu priborili več lepili uspehov. Afriške čete so zavzele pri Kritij i i ri h ' ilij' Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — V današnjem ofieijelnem poročilu nemškega armadnega vodstva se glasi, da se nemške obrežne baterije v Ostende pregnale dve sovražni bojni ladiji. A' iztočnih Argon i h se je izpraznilo neki francoski zakop pri La Fille Morte. V Vapaume je padel neki angleški aeroplan v roke Nemcev. Dva avijatika, ki sta se nahajala na krovu, se je ujelo. Francosko poročilo. Pariz, Francija. 17. avgusta. — V popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da se je vršila kanonada na različnih delih fronte in da so se vršili v Argonih boji z ročnimi granatayii in bombami. Pri gorenjem Chevaueliee so prodrli Nemci iz njih zakopov, da vprizorijo naskok, a jih je francoska artilerija prisilila, da so se umaknili v njih prvotne pozicije. V večernem poročilo se glasi, da so se vršili na večjem delu fronte artilerijski boji. V Vogezih so obstreljevali Francozi nemške pozicije v okoliei pri Lingekopf in Reieh-sackerkopf ter nadalje tudi poziciji*. nahajajoče se med Sonder-bach in Landersbach. Na zadnji točki je vprizorila francoska in-fanterija naskok ter se polastila višine. Vsi protinaskoki, katere so vprizorili Nemei. so se izjalovili. Proti aneksi j i. Pariz, Francija, 17. avgusta. — List "Humanite" je objavil besedilo neke peticije, katero je baje naslovilo 82 odličnih in znanih Nemcev na državnega kancelarja in v kateri se obračajo ti možje proti vsaki aueksiji od strani Nemčije. Pri tem se sklicujejo na to. da je šla baje Nemčija v boj ne z osvojevalnimi načrti, temveč v obrambo lastnega obstanka proti koaliciji njenih sovražnikov. Z Italijani so zopet pričeli obstreljevati doberdobske višine. — Vsi naskoki odbiti. London, Anglija. 17. avgusta. Ob avstrijsko-italijanski fronti je opaziti večjo aktivnost kot je raz vidno to iz zadnjih oficijelnih poročil. Z Dunaja se poroča, da so vprizorili Italijani nov naskok na doberdobske višine in sicer z artilerijo. Iz Rima se poroča, da so Italijani napredovali v čse:. C.. 17. avgusta. — Predsednik Wilson ima baje definitiven načrt, da pride na pomoč sadileem bombaža na jugu za slučaj, da bi Anglija proglasila bombaž za vojni kontrabant. Predsednik poljedelskega komiteja poslanske zbornice, poslanec Lever, je imel danes s predsednikom Wilson o m posvetovanje o tem predmetu ter je baje odšel iz Bele hiše zelo radosten. Glasi se. da bo odsvetoval sadileem bombaža, da bi odposlali v Washington nameravano protestno delegacijo. Odprava smrtne kazni. Albany, N. Y., 17. avgusta. — Komitej ustavne konvencije za "Bill of Rigths" bo vložil sledeči predlog za odpravo smrtne kazni : Jk — Ce bo kak obtoženec spoznam krivim hudodelstva, katero -e kaznuje s smrtno kaznijo, od-i-di lahko porota ali smrtno ka-ien ali pa dosmrtno ječo. Ako se zgodi zadnje, ne more nastopiti nil ako pomiloščenje ali izpreme-nitev kazni, razven če se postavnim potom ugotovi nedolžnost obsojenega. 85. rojstni dan. Berlin, Nemčija. 17 avgusta. — Tukaj živeči Avstrijci in Madžari se pripravljajo na praznovanje rojstnega dne avstrijskega cesarja. — Jutri bo dopolnil Franc Jožef svoje petinosemdeseto leto. V cerkvi sv. Hedvige se bo bralo sveto mašo. popoldne bodo pa velike slavnosti. Avstrijski vojaki bodo dobili jutri pri jedi nekaj priboljška. Nemški cesar je slavljeneu brzojavno čestital. . Marietta, Ga.. 17. avgusta. — Leo M. Frank, ki se je nahajal v državni jetniški farmi v Milled-rrevill", potem ko je bil obsojen na smrt rad' umora deklice Mary Ph.'.^an ter poiniloščen od gover- :-r',r je bil danes nasilnim po !-.'ii odveden iz jetnišnice ter lin čan v bližini doma umorjene M a ry i'h a ga n. "linčanje Franka se je izvršilo po doigifc pripravah. Celo mesto Mar ctta je baje zapleteno v za-r»»;o. iva;,ii hudodelstvo je bilo ta ko dobro organizirano in hudo delci so delali tako javno, da niso smatrali niti za potrebno, tla bi se maskirali. Cela množica avto mobilov. katere so vozili najboljši šoferji se je podala iz mesta v Milledgeville. Franka se je prevedlo preko sto milj. čez Atlanta v Marietta. Na truplo se ni streljalo ter se ga je našlo ob 8.30 zjutraj. Frank je šel v smrt bos. v hlačah in srajci. Domneva se. da se ga je linčalo v jutranji zori. Vest. da se je našlo truplo, st je razširila po mestu kot ogenj in par minut pozneje je bila zbra na krog drevesa že velikanska množica ljudi. Bil je pravcati praznik in nikomur se ni zdelo vredno vzeti truplo z drevesa. Šerif Ilieks se je previdno odstranil iz mesta in coroner ni mignil niti s prstom. Krog drevesa. na katerem je viselo truplo, so se odigrali naravnost strašni prizori. Krog desete ure je bila gnječa taka. da ni mogel nihče več blizu. Očetje so dvigali otroke kvišku, da jim omogočijo pogled na truplo. Med gledalci je bil tudi Newton A. Morris, bivši nadsodnik v Georgiji. Ta je stopil naprej ter pozval ljudi, naj ne zmrcvarijo trupla, temveč ga izroee eoroner-ju. Ker je bi! coronerjev voz že pripravljen, so naložili truplo nanj ter ga prevedli v Marietta in pozneje v Atlanta. Kakor hitro je došlo truplo Franka v Atlanta, se je prebivalstvo Mariette čudovito pomirilo. Še pred poldne je imel kraj svoje običajno vsakdanje lice. San Francisco, Cal.. 17. avgusta. — Ko je slišal bivši governor ■Slaton iz Georgije o umoru Franka. je izjavil, da bi morale oblasti v Georgiji napeti vse sile. da u-j a mej o vsakega vdeleženea pri Jinčanju. Linearje je nazval za-vratne morilce, ki ne zaslužijo ničesar drugega kot vrv. Odrejena aretacija linearjev. Atlanta, Ga.. 17. avgusta. — Governor Harris se je odpeljal danes zjutraj na konvencijo "Ge orgia Confederate Veterans*' v Fitzgerald, vendar je pa pred svojim odpotovanjem odredil, naj se mu brzojavi ali telefonira vse posameznosti glede linčanja. Ko se mu je pozneje sporočilo posameznosti. je naročil šerifu Šansonu iz Cobb County, naj napne vse sile ter aretira vsakega posameznega člana linčarske bande Governor je pozneje rekel, da čuti sam. kako veliko krivico se je napravilo z umorom Franka in da je prepričan, da ne bodo državljani iz Georgije. ki ljubijo postave in red. odobravali takega dejanja. Velikanski viharji na Haiti in v Texasih Cela južna stran otoka je skoro popclnoma uničena vsled ciklona, ki je divjal z veliko silo. V TEXASU. Tudi v državi Texas je divjal vihar in veliko krajev je popolnoma izoliranih. Pcrt-au-Prince, Haiti, 17. avgusta. — Silen ciklon jt* strašno o-pus^ošil eeli južni del republike Haiti. Vihar je zahteval ob celi obali navzdol veliko žrtev. Kraj An Caves, milj južnozapadno od Port-au-Prince, s 25,000 prebivalci. je prav posebno trpel. Mesti Grande Ville in Petite Ville sta popolnoma razdejani. Tudi i/, notranjosti dežele se poroča o velikih poplavah. Letina kave je skoro popolnoma uničena. Vsaka zveza z opustošenim ozemljem potom telegrafa ali kabla je pretrgana. Vihar v Texasu. Galvestcn, Texas. 17. avgusta. Galveston je doživel danes enega najhujših viharjev v zadnjih 15. letih. Sedaj se je pričelo s tem, da se popravi škodo, storjeno po viharju. Voda stoji v mestu pet črevljev visoko ter počasi odteka. V mestu sta izbruhnila dva požara ter nista bila še pod kontrolo, ko se je odposlalo to vest. Transportna ladija "MeClellan" se je odtrgala od sidra ter je zašla za kake pol milje na morje. Ob osmih zvečer je stala voda po cestah še tri erevlje visoko. Le veliki nasip je varoval mesto pred popolnim uničenjem. Iz Waco, Texas, se poroča, da se je porušil del mosta Kansas, Missouri & Texas železnice. Iz Temple, Tex., se istotako poroča, da je močno poškodovan most, ki veže Galveston z glavno deželo. V uradu Santa F>* železnice se dolgo ni moglo dobiti brzojavne zveze z Alvin, ki leži med Houston in Galvestonom. Konečno pa je izjavil telegrafist v Alvin. da mora prekiniti službo, ker stoji v mestu voda že M do 10 črevljev visoko. Veliko krajev izoliranih. Dallas, Texas, 17. avgusta. — Krog polosm«' ure zjutraj sla bili mesti San Antonio in Austin pri-klopljeni izoliranim mestom, iz česar se sklepa, da je imel tropie-ni vihar zelo veliko razsežnost. Galveston, Houston in Beaumont so bili še vodno odrezani od vsako brezžične zveze. Veliko beguncev je prihitelo iz Port Arransas. Sabine, Sabine Pass ter drugi1« manjših mest ob obali. - Zvišane plače v jeklarnah. Vspričo množečih se naročil v napravah Bethlehem Steel Co. kjer se izdeluje municijo za zaveznike. se je družba konečno odločila. da dovoli delavcem 10% povišanje plače. Istočasno pa so dospele iz drugih industrijalnih mest vesti, da se je tudi tamoš-ujim jeklarskim uslužbencem dovolilo zvišanje plače. Padanje angleškega sterlings. London, Anglija. 17. avgusta. .Izdajatelj lista "Statist", priznana avtoriteta na finančnem polju, izvaja v nekem članku, da je pr ipisovati padanje sterliuga na a-meriškem denarnem trgu velikanskim nakupom v Združenih državah. V normalnih časih plača Evropa za to blago z denarjem, ka terega izdajo v Evropi ameriški turisti. To pa je letos seveda odpadlo in k temu pride š<- velikanski eksport iz Združenih držav, ki je bil n. pr. junija meseca za 70rr večji kot v drugih normalnih letih. Na ta način se je trgovska bilanca zelo izpr -menila v korist Združenim državam. Smrt avijatika. Erie, Pa.. 17. avgusta. — Dinah! Gregory. 24 let star t» r doma iz Ann Ilarbor. Mich., avija-tik na milični ladiji "Essex", je bil danes snirtnonevarno poškodovan, ko je padel iz višine 300 črevljev. Avijatika so prevedli v bolnico. kjer je kmalu zatem umrl. Truplo fra. Angelica. Pariz, Francija. 17. avgusta. — V Florenei so našli pod cerkvijo sv. Marije truplo slavnega italijanskega slikarja fra. Angelica, ki je umrl leta 1455. Situacija v Mehiki. Carranzov odgovor, General Carranza bo v kratkem odgovoril na noto, katero mu je poslala panameriška konferenca. MIR. Villa je dal usmrtiti 22 političnih kaznjencev. — Villa je premagal Carranziste pri Prentecito. Washington, I). C.. 17. avgusta. Iz zanesljivega vira se je dozna-lo. da ho general Carranza v najkrajšem času odgovoril na noto, katero so mu poslali člani pan-ameriške konference. Sprva se je mislih*, da bo noto sploh ignoriral in delal naprej po svoji pameti iu prepričanju. Njegov odgovor bo najbrže odločen, toda uljuden. —• Združene države in južnoameriške republike namerava pripraviti do tega. da bi ga pripoznale kot vr-lovnega šefa v Mehiki. V splošnem je Carranza z noto še precej zadovoljen, ne dopade se mu samo to. ker se ga ni dovolj upoštevalo. Državni department ni izdal dosedaj še nobenega natančnejšega poročila glede panameriške note. Znano je edino le to. da dosedaj ni še noben mehiški voditelj odgovoril nanjo. Ob mehiški meji vlada popolen mir. Amerikanci so v skrbeh glede ameriških državljanov, ki se nahajajo v Vera Crtizu. Kakorhitro bodo dospele ameriške bojne ladi-je pred pristanišče, bodo inozemri izven vsake nevarnosti. Bojne ln-dije bodo dospele jutri zjutraj pred Vera Cruz. Brownsville, Tex.. 17. avgusta." Pri Santa Maria je vdrlo 70 Mehikancev preko reke Rio Grande. — Na meji se je vnel boj. v katerem je padel en ameriški vojak. Ameriški vojaki so slednjič pognali Mehikance preko reke. El Paso, Tex.. 17. avgusta. — Pred kratkim je dal general Villi v Chihuahui ustreliti političnih kaznjencev. Med njimi se je nahajal tudi umik milijonarja Terraza-sa. Pri Prctecito se je vnela velika lutka med Villovimi in Car-rauzovimi četami. Villa je sporočil da so njegovi vojaki popolnoma premagali na-sprotnika. Fozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo boderno sprejemali kljub vojni n Italijo, pošta gre nemotljeno pra-^o HOLANDIJE in SKANDIN& VIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in doZ loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kalia dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošli« sorodnikom ali znancem, ki ^a od-tam pošljejo vojaku, ako veio u njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri t« ima izplačati. €ea«i K $ if ? 5____ .so 12'..« 10.20 10.... n<.... 20. HO 15____ 2. tO 14< .... 52.40 20.. „ 3.20 24. -0 1 40.... 6.10 jO, ^ 3U.40 45..., 7.20 2 '0*111 32.00 50,... 8.00 4o.no 55____ 8 80 3<* .... 48.Q01 CO ... 0.60 35-:...» 66.C0 65____ 10.40 64.04 70 ... 11.20 450.... 7 2. or 75 ... 12 00 80.ee SO ... 12.80 600.... SG.f* 85 ... 13 60 112.0' 14.40 800 _ 12S.0 100...« 16.00 flooll.. 144.0 no..,. 17.60 1000____ 160.0 Ker se cene sedaj Jako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo n« naš os:Ias. TVRDKA FRANK SAKSEB, 83 Cortlacdt St., N§w lojrk. M* £ GLAS NARODA, 18. AVGUSTA, 1915. NAH0Q& a« jMitbeO by Publishing Co> AH K. -^If-li. i reMuref of the corporation an? f above ofiicera : *et Borough of M«-York City, N Y. < list ** A meriko in N«« i ork----- -to Ne* York ( -to........ .$3.0», . 1.50 4.00 . 2.00 . 4.50 2.55 . 1.70 Kul iA" izhaja vsak dan i<*ij in praznikov. iLA5 NARODA" {it'* People'*) • "«-Di Sundays l^iy 13.00. of. agreement. osobr-o^ti e? v. pošiljali so — 'ler. kfoj mrocmkav crc-m i udi prejSnj* i2rian, da hitre * naslovnika. i »Ivam naredite ta Sew \ork City. - ST-Si - Slika nam predstavlja slovenske rezerviste iz Tolmina in okolice, ki so sedaj v orožniški službi. — Rojak A. K., ki nam je dal to sliko na razpolago, je tudi sporočil, da so italijanske gTanate razrušile v vasi Poljubin na Primorskem pet hiš. Vsi prebivalci so pobegnili. Dopisi. Middleville, N. Y. Ker bilo nobenega dopisa iz tega liie- išem predmetu — o jeziku zna-jsarja in po vsein svetu znanega I menj — in vprašal obenem kra-j šal ji vea, ki še ni nikdar izgubil Ija, če pač v njegovi državi, ki je glave in nikomur ostal dolžan be-tako bogata velikih učenjakov, ni sede; on bode gotovo povoljno nobenega, ki bi se bil bavil že s rešil svojo nalogo, in čeravno je to velevažno stvarjo i »' ill Araeriška politika. sta, sem se iaz namenil/ napisati . . . zn amen i par vrstic. Z delom gre tukaj la- ... .. , -j , XT .„ 6 ■ , i Kralj, ki je bil sam prijatelj ko dobro. Nas bloveiieev je le ena .... . . . , . . .. .. *. * • vedo m jako ponosen na angleško družina tukaj, ostali so Poljaki. . '„ . . , , znanost, m Američani, lovarni sta dve. » je odgovoril brez pomi- •j - ,• - . |šljanja: "Da!" Ljudi primanjkuje, ker se ne mo-1 re dobiti stanovanja. Dolgega ča-, , 4.. . , - .__ . . slanik, živi ta bistroumni moz? sa seveda tuk:-j ne manjka. .\e '"In kje", je vprašal nato po '*živi ta bi V Aberdeenu slišimo ne godbe, ne vidimo ple-'-, . v. ? , . .. ... , . ' kralj, spomnivsi se nek sa. le tu ali tam vidimo kako kra- „ ' • -i „ . + . ...... . nega jezikoznanea na t^ vo na hribu. Kadar dolgčas, se gremo v Little Falls! kratkočasiti. Xe sniein pozabiti, i da imamo saloon, kjer si lahko j jnska politika postaja ved one v JjiTTle Ij korplieir.ua Nic vecsi Pe6kaj Box 2S2 p kot v starih, dobrih časih, Farrell pa _ ^ imp ut ivi n L' L-1 cbnufl t r» 1 je odgovoril kega slav-imošnjem vseučilišču. "Tega moža moram videti in poznati!*" je vzradošeen vzkliknil v . TT , . .poslanik. "Prosim vaše veliean- pogasimo žejo H koncu mojega kvo za d na potov:lllje in za j dopisa pozdravljam vse rojake ki aljevsko priporočilo." Kralj Jakob poslaniku ni mo-i gel odreči želje, dasiravno je vi-: <1*-1 takoj, da se ,ie nekoliko prenaglil. Veliki učenjak v Aber- il 'rojakinje sirom Amerike, posebno j Little Falls. — Johni soboto dne zatrjuje, da bo . . ' , ;fino postrežbo bode izvrstno pre-i, , - *r i i ujlilikanska Stranj , ~ . . . ... , hodom iz Londona rektorju m s , . . . 'sskrbljeno. Oni, ki se hoeejo ude-!, , , , - . UOUllpm letu 0SV0- > v.. t • -i • , natn aberdeenske univerze 1 astri leziti parade, naj pridejo ob 10. uri dopoldne v Hrvatski dom. Po paradi bo otvoriini govor, ob 2. popoldne bo pa razvitje zastave. Zabava bo trajala do polnoči. Ve- , . , , selilo bi nas, ee bi se sosednja i brezupna, a da se ^^ kor ativuo udeložila. t, s, ar« stranka s ploh s to prihodllja seja ^ 29 avgusta^ '.pa v i w Yoi •ua t :: k, — za svojega ofi-ididnta za mesto go-oiaei/u prohibieijoni- zft dotičnega moža P . je že pomembno in vred- števanja. ni stvar slučaja, da se z "lico ustanavlja organiza-rotisaloonske lige". Vse s" je zatrdno sklenilo za-i- \v York ter se je vrglo mesta no.štcto agitatorjev, teajo Rockefeller in prija-i račun, je stvar lahka, umevno je, da ne drže vovarski interesi križem rok. V lajem času so ustanovili ''Pro-prohibicijonističuo ligo", koje mi« n je potom tiska in žive be-1» delovati proti agitaciji pro-bicijonlstov. Ustanoviti se hoče i:'tva, izdajati brošure, stavili v liste oglase ter sploh na k po postavi dovoljen način lovnti proti prohibiciji. Da se s tem tudi uplivati na poli-■ne stranke, je že sedaj jasno. Vsa tozadevna prizadevanja so U) podjetnikov, dočim je ustavitev "I'nion Trade Liberty 'ague", ki se je završila pred kaj časa v Albany, delo delav v v pivovarnah in sličnih pod j!h. Ta organizacija bo skušala s sličnimi sredstvi in na isti način voditi boj proti prohibiciji. Prihodnji volilni boj. katerega se bo izvojevalo bodoče leto, bo fital torej tudi v državi New York pod vplivom prohibicijskega vprašanja. Dasiravno je žalostno, da se stavlja tako umetno ustvarjeno programske točke v ospredje ter pri tem potiska v ozadje resnična življenska vprašanja mase, je treba vendar pomisliti, da bodo tvorile te umetne programske točke toliko časa oviro pri resnični razredni politiki, dokler se jih ne bo enkrat za vselej vrglo na politično gnojišče. Prohibicijskega vprašanja ni več mogoče izločiti: treba ga je za v»dno uničiti. u uveljavljenjc «.«iu uuiutc-i . - , ipotom najuljudneise vabimo vsa u , ■ . . ri -iu. 1 j)«v»> , J . . berdeenu -je živelo toliko učenih .. r. . , ., ...... društva in vse posamezne roiake - , ■ v . . ... \.t ZujAjjdu je bila prolubiena,1 • ,, 1 x. *' . in modrih moz. da ie bilo par pri- . ., , i iz r arrell, Sharon, New Castle,! - i , , , - fl" prta pojavila na tak na- ,> v ^ • ■ eakovati, da vladarjevega zaupa- , - - t . ■ i . ira., i oungstown, O., m iz vseh - . . ^"'taj, po vee let.lh, je dospe- ir- ,, • ' , "ja v njihovo učenost lie puste lia ' , i bližnjih naselbin, da se te slavno- Y 1 , i i -v<-ii*m zmagovalnem noho- \ - .eetiilu m da bodo napravili east , .. ' , stt v kolikor mogoče velikem ste- c .-r.v s■•rvativneara Iztoka. , , - „ . . . . svojemu vseuelllseu. Zatorej ie vilu udeleže. Za dobro zabavo m • , , - 'a | odposlal se pred poslanikovim ou- se- ročno pismo, da naj pokažejo španskemu poslaniku don Alvarez de Vegas, da tudi v deželah njegovega veličanstva, da, zlasti na sloveči aberdeenski univerzi živi mož, ki razpolaga z odličnim znanjem jezika znamenj, kakor se spodobi. Njegova magnificenca, rektor vseučilišča, je prejel kraljevo pismo. Sklical je vse profesorje in jim razložil njegovo zahtevo. A ti so ga le debelo gledali; grščina, latinščina in hebrejščina jim je sicer tekla kakor olje, toda o jeziku znamenj niso dotlej niti česa slišali, niti sami razmišljevali. Sklenili so torej, izogniti se sitnostim in komedijam, ako se bode količkaj dalo. Poslanik je prišel; izročil je rektorju kraljevo priporočilno pismo in vprašal takoj za profesor ja, ki predava jezik znamenj. Nje-1 govo veličanstvo je bilo dejalo. I da je takšen tam; torej se ni smelo reči, da ga ni. liektor je izrazil svoje obžalovanje, da je tisti uee-j njak odsoten. "Kje je ta prečudni mož?" je Xa svidenje torej 4. septembra! Za odbor: A. ValentinČie, tajnik. Port Allegany, Pa. — Delamo vsak dan. Zaposleni smo v gozdovih, kjer je sedaj še precej prijetno. Zaslužek je tako pičel, da smo na ječmenovec že skoraj popolnoma pozabili. Trpimo veliko, pri tem se pa liadamo boljših časov. Pred kratkim se je oglasila pri nas štorklja in obdarila družino Žagar s krepko hčerko. Mati in hči sta zdravi. Čestitamo! —-Naročnik. Jezik znamenj. Humoreska. Kitajska republika si zopet želi oe=.arjft. Mogoče pa se bodo morali Kitajci zadovoljiti z Mjka- i V< Št )tl( *tr< I ur rii i prebiva od njenega za-lalje slovenski in furlan-Sb»venski postavljamo na fsto, kjer je bil slovenski iko močan, «la je dal mestu islinio, da ga ni več Laha. rjel tistim neslanim izvaja-a Gorica ni slovensko ime. a i z "Noritia . Vsa tista ja m> narekovali le narodno to in politični oziri. V Go-bili izdali brošurico "(Jolt fn mai slovena". v kate-lo na najve«"- slovensko, po !in>ko in končno je govorila tudi nemško. Tak« lolgo časa: sredi minole ja p.i se je začela dvigati Ina zavest, ki je prešla tuin-v šovinizem in nastali so bil narodnostne gonje, tlačenje igauje narodov. Dotok v me-e ostal v glavnem, naravno. > slovenski, ali ta dotok se je Ijitl v italijanskem oh i I cž ji kc«ra mesta. Ako si v onih ča-opil v kako italijansko go-v Gorici. kjer so sedeli mla-r.greti Italijani, so bili navzo-lario Podgriviz, Felice Co-ig. Bruno Podbersig. Antonio lig. (liovanni Planiseigr. Giu-seppe Po rt o v?. Angelo l>lesnizer. Francesco Simzig. Knggero Prin zi^. Luigi Collenz itd. Ako je bila zraven kaka signorina. s*^ je zvabi Carmela Zuetresmg. Vsi pa so bi li Italijani in še kako hudi! Klicali so se najraje po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zraven sramovali, ila je pristojen ta na Banjšicc. drugi na Trnovo. tretji na Lokve itd. Tako je bilo ltalijanstvo v Golici! Pravega čistega Italijanstva je bore malo, od tistih 12.000 izkazanih Italijanov je čistih Italijanov komaj 2000, pa nič več. Tako je bila Gorica italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili sit pa časi. v katerih so se marsikje izogibali resnice, jo tlačili in jo končno zavrgli. Ali resnica je vstala in j)red očmi stoji in kaže ltalijanstvo Gorice v pravi luči. 1st Vi fur t o lei Mi V Podpri in na Svet; pri Iz poročila zagrebških 'Novin\ posnemamo: .... Pridemo mimo (podgorskega) pokopališča, vidimo dve žrtvi. raztnrcvarjeni od granate. Malo dalje dve globoki odprtini. Križi razmetani. Na poti proti cerkvi leži šrapnelskih krogel kakor peska. "Mogel bi jih z lopato grabiti". mi pravi neki vojak. Cerkev sama ruševina. Tri granate so padle nanjo. Tam gori so strelski jarki. Vojaki spe v njih. kajti ponoči morajo bdeti. Vsi s katerimi se raz-govarjamo. so dobro razpoloženi. "Naj le pridejo. Nasolili jim bomo pete! Da. edina želja jih navdaja, naj bi Italijani navalili! Drugo jutro na Sveto goro. Kadi nevarnosti gremo preko sela Gr-gar. Na potu srečavamo mnogo ljudi dečki, žene. starci, vsi hite v Gorico po koruzo. V noči so odšli z doma po ovinkih, hodijo po 8 ur do Gorice, v mirnem času so bili z vlakom v pol ure tam. Pri Grgaru vidimo globoke vdrtine, itaiijunske granate, ki so izgrešile svoj cilj. Sveto goro. so se tam zakopale. Pri eni teh jam stoji starček, začuden gleda učinek granate. ki je izruvala dvoje velikih dreves s koreninami vred. "Moj Bog. moj Bog", šepeče sedemdesetletni mož. Po strmem pešpotu dospemo proti vrhu. Jama za jamo. vse so razrile te strašne granate. Kaj jim je bila romarska cerkev na potu?! Svetišče in samostan — sama ru-l fcevina. Streha razbita, oltarji in slike razrušeni in raztrgani, devo-cijonalije in darila pobožnih romarjev uničena, na mestu, kjer je visela čudotvorna slika Marije (ki so jo že ob izbruhu vojne spravili na varno), velika luknja oil granatnega drobca. Zaspale so tudi orgije. Raztreščile so jih granate. Povsodi žalostna slika. Ko se vračamo, srečujemo zopet ljudi, ki nosijo koruzo iz Gorice. Deček, komaj 12 let star. pa so-piha pod vrečico, v kateri je 15 kilogramov koruze. Starci in žene s 30 kg na hrbtu. Pot jim teče po licu. toda njihov pogled je jasen in njihovi odgovori so veseli. 'Ako nas Bog ni zapustil, nas Lah ne bo dobil v svojo pest." Izpred sodišča, Izpred ljubljanskega izjemnega sodišča. Nečloveška mati. Zaradi umora svojega lastnega otroka se je morala pred ljubljanskim izjemnim sodiščem zagovarjati Elizabeta Mlinarič. 27 let stara tovarniška delavka v Gradcu pri Litiji. .Mlinarič je dne 29. marca porodila nezakonskega otroka, še živečo Krančiško, minulo leto vin. na dan. odkar je moral prvi nezakonski oče oditi k vojakom: kar se tiče drugega o-troka. kojega je usmrtila, bi bila istotako dobila enako podporo, če bi se hotela za to brigati, česar pa vsled svoje velike lahkomišljeno-sti ni storila. Ne glede na to, da je njen dnevni zaslužek znašal 1 K !>S vin., ji je pisala sestra, da naj pride z otrokom domov, kjer bo dobila dosti hrane zase in za oba otroka. Obdolžeuka pa tega ni marala storiti. Očividno je, da je zatajila vsak čut materne ljubezni in žrtvovala življenje svojega otroka le zato. da bi mogla neovirano nadaljevati svoje lahkomišljeno življenje. Izjemno sodišče jo je spoznalo krivim hudodelstva umora in jo obsodilo na smrt. Elizabeta Mlinarič izjavi, da sprejme obsodbo brez pritožbe in ben. rareil. Fa.: Antoa Valentlaill. Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. frwia. Pa. in akoliea: Frank Lm» lar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Maniama, Pa.: F. Gottlicher Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bun, Pa. la akoliea: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvaanlk. (gnaa Magister, Z. Jakfte In U. B. Ja- toblcb. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Htan Pa.: Josepn Saerl] West Newton, Pa. la okolica: Josip lov an. Willock. Pa.: Frank Seme In Josspk Peternel. Toele. Utah: Anton Pal fill. Winterquarters, Utah: Loots Bin* ■teh. Black Diamond, Wash.: Gr. P o renta. Bavensdale, Wash.: Jakob Koa laE. Davis, W. Va. In akoliea: John Bro-slch. Thomas, W. T\ la akoUea: Frank Kocijan In A. Korencban. Grafton, Wis.: auhn St&mpfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplcb la Heronim Svetlin. West AIIls, Wis.: Frank Skok la Louis LonCariC. Bock Springs, Wya.: JL Jostia ta Tal. Stallch. ; Wya.: Joalp Motoh. __ _______ ____:____ ______ _ GLAS NARODA, 18. AVGUSTA, 1915. r Jugislovanska H : Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GEKM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa, Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTTIS KOSTEL1C, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—Gth St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamontf, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv, Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj s o pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." | ki rv i MU I tc Urti > an 11 ii A »iui JI M j/iui/coiju a. puuiu//uiv.i, ei; nov gosposki dežnik e lepo zakaj. Če voda hitro ne odteče bo | okovano kljuko. Šivilje šivajo vse pognilo. Žalostno in pusto je Italijani prosijo za švicarsko državljanstvo. Tz Curiha poročajo: Dosedaj je ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo Gr. N. Hrvatarji, Zofka K veder. (Nadaljevanje.) Tri za čudo: Gornik je imel mir. ali pisma so še vedno hodila sem in tja, še vedno je vsako nedeljo s temnimi očmi in nagubanim če-lom med tihimi kletvami pisal pisma .... - Dolga zima ji* v šumi. Sivi oblaki so razvesijo po nebu, nir.ko, da jih trgajo vrhovi droves. Tiho se siplje sneg nizdol, kaka veja poči. kaka ptiea vzleti, a drugače mir in samota. V noči zatuli kaka zver, ali sneg uduši hitro vsaki glas. Vso dolge dni sip-lje. siplje, komaj vidijo ljudje drug drugega pri delu. Beli so. snežni, spojeni s to šumo, s tem snegom. Nič ne motijo svečane ti šine, kakor del tega lesovja. te samote so. Nebo se odpre modro in visoko nad šumo, toda mrzlo in trdo sveti dol. — če bi se ga kilo dotaknil. bi za zvenelo, kakor glaževina. Strašen mraz se razgrne preko šume, drevje poka. kakor kristal ni prah je sneg in suh. In zima pritiska, privija. močno žge ledeni zrak v grlu. Kakor nevesta. tako divno krasna je ta šu ma. trpka, neomadeževana. Oh! Veter zapleše v vejah, šuma oživi in poje noč in dan v dolgih, neštetih glasovih. Kako se In zopet ples in pitje, pijanost! ampak tudi že barvastih z vzor- li že za procesijo k podružnici. Črne kave in vretega vina, pa klobas in cvrtja! | Kruh se valja na politih mizah, srajce — iz kupljenega blaga seve- gledati preko zalitih njiv. Vaški 15 000 italijanskih" vojnih zave-moker zamazan; na krožnikih,'da, — domače platno nosijo samo otroci brazdajo vsi mokri in zrar- Zancev prosilo za državljanstvo v med pepelom smodk in med ožga- še v šumah. zli po lužah, odrasli so malota- }ej da se treba vrniti nimi šibicami leže ostanki jedil; I Oženjeni niso tako gosposki, sedni in čemerni. Ves kraj je p0(j zastave v Italijo, po vinu v kozarcih plavajo mast- ali preveč zastajati tudi nočejo, pust. zapuščen in umazan. Nepri ni cinki. 'Seveda denarja nimajo toliko za jeten veter piha od lazov doli, j Pa dalje do druge vasi, pa do ; lišp in ošabnosti; žene so tu in po katerih se plazijo megle tretje, četrte..,. j hčere in hočejo za obleko in lišp. | Ženske stoje ne pragn, gledajo : Zjutraj so seli na vozove, zdaj Zaje se malo in tudi za druge, v oblake in vzdihujejo: — Kaj je že pozno popoldne. Domači va- 'stvari v hiši se ne potroši skoro (bo, kaj bo! Že za pet maš se je si se bližajo. Ženske so jim pri-jnič. Po ena postelja je v vsaki nabralo v vasi, pa nič ne poma-šle naproti in otroci. Vse se na-j hiši. to je dovolj in če so še "sta-'ga. Danes sem dala sosedovi Ka- Obsojen francoski vojni v jetnik. Sodišče v Bavreuthu je obsodilo pariškega dijaka Luciana Ilen-riota 11a pet let ječe. Kot vojni vjetnik je bil zaposlen na železnici in je pri nalaganju slame v tružico za mazilo stresel pesek. CENIK KNJIG loži na voz. Ženske se smejajo,'ri" živi, imajo tudi ti svojo, dru vesele, razgrete. Moški jih objemajo, ščipajo. Pijani so. ali to jo v redu, to je v redu. Na zadnjem vozu sedi morda nekaj starejših. ga družina spi na slami pod streho ali pa v hiši na tleh. Meso je samo ob največjih praznikih 11a mizi. tudi ne belijo vsak dan. treznejših. Pa tudi ti imajo sve- kruli je samo ob košnji pri domu ravnili stebrih? Pokončan je tempelj in razdejan. Pomladi ni bilo več šume. In tisti, ki so jo razdejali so veselo odhajali domov. Kaj je njim šuma?! Res, govore: Lepa šuma, fina šuma! — Ali takoj pristavljajo: Koliko da zaslužka, koliko kubikov. koliko dog? Kako se seka? — Samo zaslužek jim daje. kruh. — ali lepote duši. sr cu? Po naših vaseh se je razneslo: -— Hrvatarji gredo! — Cel transport se je pripeljal. Na železnici jih je bilo poln vagon. Tesno so sedeli in stali v ozkem prostoru, peli. vriskali, kadili. Same viržinke! Saj evenke-ta v žepih in v listnicah lepa družba petakov in desetakov. Juh! ju! In še enkrat! Na postajah pijo žganje, rum, likerje. Kdor ima denarja, je gospod! Nihče ni več čisto trezen. Eh, dolga je pot do Peste, pa dalje po Ogrski do Zagreba, pa preko Zidanega mosta dol proti domu. Na zadnji železniški postaji jih Čakajo loj-terski vozovi, daleč je še domov. In v restavraciji godba. Juh! — Juh! — Igrajte godci! Vina na mizo. piva. ruma. Saj imamo. Žage, sekire leže na vrečah v kotu. na mizah polni kozarci, po tleh luže od vina in pijače. Lop po mizi! Kaj za malo črepin?! Doplak v roko pa tresk, tresk! Saj smo prijatelji, ju-uh In stol tie oči. Zima je bila težka, nikdar priboljška, samo delo. Pri krčmi v domači vasi so. — Vse ženske pribite, mlade stare. Vsi otroci priroje, vse vriska. Soseda gleda morda mrko iz okna. Moža ji je pobilo v šumi. daleč leži tam v ogrski bolnišnici. Hudo ga je polomilo. Ali pride še kdaj živ in zdrav domov? Težko vzdihne žena in solze ji po-lijejo lica.... Kdo jo vidi?! Vse je dobre volje, veselo! O--štir. na vse mize vino! na vse mize kruha in klobas! V hipu je hiša polna. Na, pij sine. pij žena! In pijo. pijo. — Obrazi žare. vse polno krika, krohota. Godec igra. žene plešejo in dekleta in otroci. Okna so odprta in trn še odjelcuje preko vasi. Zunaj je še nekdo. Starejša žena joka pred njim. — O ti moj ljubi sin! Saj sem vedela! Zakaj sem to pustila. Saj sem vedela! O ti moj ljubi, ubogi! — Dve deklici stojita tihi in upla-šeni pred bratom. Njegov gospodar in še dva druga moža tolažijo in pogovarjajo. — Malo naj se odpočije, na ho dobro. Kaj bi ne ozdravel ? Če ne bo hitro bolje, pa naj gre v Ljubljano v bolnišnico, tam ga popravijo, če bi bil že v grobu. — Lovričev Tone je to. Kri se mu je bila idila nekoč doli v šumi pri delu. In od tedaj še celo ni bil za nič. Poslednji čas ni delal, tudi delavni dan je ležal v kolibi. Nekaj fantov prrhrumi iz kr črne 11a prag Obstanejo, potem se obrnejo nazaj v hišo. Nekdo skomizne z rameni: — Saj ga ni škoda, griže! — In vriskajo in pojo in plešejo, v noč. Ženske silijo domov, sam > ičmah. že malo vinjene, otroci zaspano^ Parkrg žede po klopeh. Počasi se razkro-pe ljudje po hišah, le nekaj fantov popiva še v krčmi, vriska trudno in hripavo. Tudi ti se odpravljajo naposled domov. Na vasi srečajo še kakega dekleta, o-potekajoč se dobrikajo. z ubitim glasom kolnejo. — Nisem pozabil na te. Mieika. pri moji duši; Sem pojdi, no! Kaj se me bojiš! Saj te ne bom snedel. Ej, ljubica, z menoj pojdi. 110. 110! — Dekleta zaliihitajo in odbeže, ali vendar so vesele in zopet švignejo na cesto. — Kaj se držite, kakor kislo zelje, vrag vas vzemi! Vrag te vz^mi Mica! Ljubic, kolikor hočem. kolikor hočem! Babe! .Jaz ne bom prosil No ljubica. 110. 110! — Težko se odjemajo fantje domov. Po hišah je še nekaj časa hrup, ženske morajo še po vino v krčmo: nikdar nimajo ti moški dosti! I11 potem polagoma mir. Luči ugasnejo, samo pomladni veter šumi nad vasjo. ob j 1 majo veje. kako se pripogi-j kvišku! Kaj. mi imamo korajžo! bajo vihovi, kakor klasje na rav- Korajžo pa šnajd! nem polju. Veter leže na šumo objema jo, privija jo na se, izpu šča in zopet in zopet se pritisne v njen lase, se ovije krog njenih udov. Oj, jug topii. valoviti, lah koživi. oj! Zopet pride zima, — mraz. led in sneg! Suma se mu Krik. vriski, tulenje. Podivjali so. pobesneli so. Saj gredo domov. Zime je konec in žepi so polni! Po dva in dva se primeta, pa plešejo, tolčejo s škornji ob tla. da trske frče. Črni so. bronasti, divje oči imajo, kosmate obraze. brani, brani, izvija, i zbegava. Ali (zakajeni so, umazani, pijani, po-vso jo omoti, obvlada. Težko diha šuma v njegovih rokah, trud 11a trepeta, blaženo se niha. I11 znika so opijanili, v sredi na pr- liti z vinom in žganjem. Ju-u-uh! Juh ! Na vozove! Vo- led na njenem srcu se topi. počasi odlaga odeje raz kipečih udov! Prezgodaj! Mrzlo zabrije tekmec vem vozu imajo godca. Od doline do doline odmeva njihov krik. Pomlad je, toplo je sever, 7. lehkoto jo izvije svojemu lepo. Sveže je v gozdu in na pobratil iz objema--------jljih. Prvo zelenje na drevju, pr- Ko je prišla pomlad, ni bilo več vi cveti na lokah sume____ Redko stoje mlada tenka drevesa, nekaj krivili, nelepth debel. — a drugo je razdejano. Kje so veličastni, visoki oboki, ki so se lani v neopisni lepoti dvigali n Hripavi so že, zamolkli in trezni jih ta čisti zrak, ta nedolžni mir povsod. Goni konje, švigni z bičem! Da pridemo v vas. da pridemo do krčme! _ a Krc 1____ Vse vasi so oživele. Nič več ni prazno pod vaško lipo. pri vaškem kovaču, v krčmi. Povsod postaja-io in se pomenkujejo. Dolgo jih ni bilo doma in odpočiti se treba od težke zime. Obrili so se že. postrigli lase. Še so zarjaveli, bronasti, ali drugače so na pol sospoda. V špičastih štifletih, v belili. likanih srajcah, s pisano kravato in v kratkih suknjah od modnega blaga hodijo okrog. — Okrogle lovske klobuke na gla-ampak tudi že barvastih z vzor-vali, v roki dolge pipe, v telovnikih srebrne ure z debelimi verižicami. Čutijo se, to se jim vidi. Vaška krojača, vedno pol gospo sko oblečena, imata polne roke posla. Vsakemu fantu po eno, dve novi obleki. Črne obleke niso že več tako v modi. Eno pač ima vsaki. drugače je pa svetla, siva boja zelo y časti. Blago naročata krojača po vzorcih iz Dunaja in iz Brna. Tudi čevljarji imajo dela čez glavo, fine štiflete iz še-grina. nizke solne iz rjavega usnja gosposke poletne čevlje iz tkanine z lakastimi špicami. Pri J trgovcih si omislijo novih ovratnikov in manšet, ne samo belih, lin ob posebnih svečanostih Gospodinja ima pač nekaj prtov s čipkami: — če bi kdo umrl, — na omari svetle svečnike, voščene svetnike in Mater Rožjo pod steklom. V nekaterih hišah imajo tudi neke nove podoba z malim oltarčkom v sredi, zadaj se lahko navijejo in potem igrajo. Drage stvari so to. Žid je so nekaj zaslu žili po vaseh! — nu. ali radi tega so te podobe vendar največji ponos vsake gospodinje. Ali zato so brisače, ki visijo na vratih samo za parado. — ljudje se brišejo v krpe ali pa v umazano perilo. Sploh je vse življenje odmer jeno na efekt. K maši hodijo v finih tibetastili krilih, svilenih 111 žametastih jopicah, po noči pa se odevajo z mastnimi umazani mi plahtami. Popoldne ob nedeljah hodijo v svetili, s čipkami in trakovi obšitih bluzah. zvečer pred ognjiščem se usekujejo v roko. Praznične rute škrope z diše eimi vodicami. ]oraa je pa stranišče iz par desk prav pod kuhinjskim oknom zbito in nikdar poče-deno. Kjer so mlada dekleta, pač visijo načipkani zastori na oknih ali v kuhinji je na loncih za prst debelo nesnage. Otroci leže v gnji-■lih. srmadljivih plenicah, ali kadar jim gre mati cepit koze. sama ne ve koliko čipk in svilenih trakov bi obesila na nje. — Ni povsod tako, ali skoro povsod. Polagoma je zakrenilo življe nje po vaseh zopet v stari tir. — Kmetje so imeli na polju dovol; posla, potem ko so opravili svoja pota pri občini in v mestu pri davkariji; drugi so krenili v ko čevske šume. kjer so med tednom tesali trame 111 sekali drva. V soboti popoldne so se vračali in se "oddihovali" pri plesu in pijači do ponedeljka in torka po krmah. at je še zavrelo po vaseli ob novih zanimivih dogodkih ali drugače je bil red in mir. Zden-čar. mlad kočar, ki je bil tudi z drugimi doli v šumah. je namreč dobil sina. Ali ni ga bil posebno vesel. Pretepel j a otročnico in o-troka so mu komaj ubranili. In tisti večer se je tako napil da so ga našli drugo jutro prav sredi ceste na vasi. dasi drugače ni bil pijanec. Ko so ga pobrali, je klel in pretil, da pobi je vse tiste tuje pritepence na parni žagi pod vasjo. Med ženskami je napravil ta dogodek velikanski vriše Oh. saj so vedele, saj si je bilo misliti! ZdenČarjevo so poznali 11a žagi. kakor ponarejen denar, saj je hodila večkrat uradnikom snažit pod. Hi. hi. privoščile so ji iz dna srca; kar niso se mogle navžiti te sladke novice. In ko so Zden-čarja žena. babica in njegova mati vendar-le umirile in potolažile, jim je bilo bolj žal. kakor Bog vedi kaj. Zbadale so ga ob vsaki priložnosti, dokler ni nekoč pokazal pesti in obljubil, da vsaki, katero bi še jezik za srbel izb i je vs_Y zobe iz ust. In tudi tista komisija, ki je prišla zaradi meje med Turkom fin Vrh ar jem. je obudila mnogo šuma. Že par let se tožarita ta dva. a konca še ni in ga ni. Skoro po! vasi si je v laseh zaradi te pravde. Turk je zvečer stal na pragu, psoval "tega roparja*' in se pridušal, da ne pusti in ne pusti. in če bi moral iti do cesarja in če bi se svet podiral, ne Vr-har je že prej komisiji dejal, da nič ne da 11a to, kar sklene, saj ve, da drži z goljufom in ciganom. Drugi dan sta bila zopet v mestu in sta oba vložila tožbe za radi razžaljenja časti. Vrhar je bil kmalu na to obsojen še posebej na teden dni zapora zaradi žalitve javnih oblastnij. Razpravljalo se je takrat par dni prav živo o pravici in postavi med vaškimi možaki, pa tudi 11a to so pozabili. III. Sredi maj^ je začelo deževati. Ves teden je lilo, a nebo je še vedno sivo 111 tmurno. Neka mrzla vlaga se vleče od polja sem, ki tri dve desetiei. v Ribnico pojde, pa naj se pri Novi Stifi ustavi, se nas bo morda vendar vsaj mati Božja usmilila. — — Tudi mi smo dali. Moj se je zaobljubil k Mariji Pomagaj 11a Gorenjsko; naše njive leže vse v dolini, vse je pod vodo. — — Lani je bil nekak žolnir tukaj, saj veste, tisti, ki je toliko todi okrog meril. Dejal je, da bi se lahko napravilo, da bi ne bilo povodnji; samo denarja bi stalo, brez denarja ni nič. — — Tudi z denarjem bi ne bilo-To je božja volja. Svet je danes pokvarjen in pregrešen pa pošilja Bog svoje kazni, so rekli gospod kaplan. Samo Bog bo pomagal. če bo hotel. Jaz moram mojemu staremu reči, da bi dal še dve voščeni, sveči. Pri kolikih mašah take sveče gore, — in vseh je človek deležen. Težava je. če ima kmet polje v dolini, koliko skrbi je to in stroškov! In soseda je računila, za koliko maš da na leto in blagoslov Ijenih sveč in nedeljskih oČena-šev. — a še imajo toliko škode od povodnji. Če bi nič ne dali. bi pa še otave ne dobili. Se druga ženska je priemokala v nerodnih moževih škornjih po lužah in razgovor se je začel od kraja. (Pride še.) katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! Slovenci gojimo svojo pesem i2 prepričanja, iz ljubezni do pesmi. Slovenska pevska društva v stari in no-vi viomovini streme po popolnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavzema pri vseh tudi naša narodna pesem. In da moremo svoje narodno blago, v narodni pesmici, v kateri odkriva slovenski rod svoje čustvovanje, svojo dušo, o hraniti in gojiti, je samoposebi umevno; z narodno pesmijo dokazujemo tujcu, da Slovenec, Četudi maloštevilen in skromen, ve cediti melodije, ki so se v teku Časa pojavile po poljih gorskih naših vasi. Izšel je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prija teljem domačega lepega petja. — Pesmarica obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in 5 ženskih zborov. Pesmi so sledeče: 1. Dekle, podaj mi glažek vode; 2. Delaj, delaj pu-seljc; 3. Dve let' in pol sva se midva ljubila; 4. Fantje se zbirajo; 5. Fantje po polj' gredo; 6. Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanea pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le nocoj še luna mila; 10. Na Gorenjskem je fletno; 11. Naš maček je ljubco imel; 12. Oj, deklica, povej mi to; 13. Odpiraj, dekle, kamrico; 14. Oj, kod bova vandrala; 15. Oh, žena me krega; 16. Pa bom šel na planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil; 22. Imenitna je zemlja in okraj; 23. Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bi stra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičica ta mala; 31. Ko sem jaz še mlada bila; 32. Lahko noč. Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni p^vci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1.50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi še kdo 1. zvezek, naj se z naročbe požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotično svoto "v gotovini, poštnem Money Ordero ali v znamkah. Vsako naročilo se izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti r muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite! MOLITVENIKI: Duhovni boj :—.60 Evangelijska zakladnica :—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat ;—.50 Jezus in Marija —.40 Marija Varhinja :—.60 Marija Kraljica —.60 Skrbi za dušo :—.60 Vrtec nebeški -—.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan —.23 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan :—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano :—.40 Berilo tretje, vezano :—.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 Na indijskih otokih —.30 Najdenček —.20 Na jutro vem —.35 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja —.15 Nezgoda na Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski —.20 O j etiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki :-.20 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč ^.20 Sreeolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregor- čiča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali ______________ __________________ .....................: Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva "Slavec", je vse pod vodo. Ljudje so prosi- 1336 Lincoln PL, Brooklyn, N. Y,< ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Bel graj ski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.CO Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapee Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izlet v Carigrad i—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova • —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadn, vez. i—.60 Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev ■—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol Cigani Dobro došli Pri puščavniku Putifarka Raztresenea Starinarica Županova Micka Idealna Tašča —.25 —.40 —.20 —.20 —.20 —.30 —.20 —.30 —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali veliki ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske. mali Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.03 —.25 —.25 —.35 —.75 —.15 —.15 —.25 —.15 —.50 $1.50 s—.25 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je pri vseh oenah že vračunana, _. ■_ _,.....1......................................................................... L GLAS NARODA, 18. AVGUSTA, 1915 ^i^viuiMr^Yitij'jiia'j^jiAWiii^r^^HiiicfiisaEaEaE IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish, tajnik, G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trošt, tajnik, 303 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 51141 fpton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. -o- podi Med K o Vii Iva VOJAŠKE VESTI Odlikovani sicv. častniki. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pp. Anton Kos. — Viteški križec Frane-Jožefove-jra reda na traku vojašketra zaslužnega križca je dobil polkovni zdravnik v evidenci dr. Karol Podpeenik. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil rezervni poročnik infanterijskega bataljona 11. 22. Teodor Lubec. — Srebrni signutn laudis sta dobila nad-porornik ♦». havbičnega polka Fr. I'ol';m'm•• in porof-nik 2. bos.-here, pv-polka Karol Babiiik. — Sig-niiin laudis so dobili: stotnika ge-neralnega štaba Alfred Lavric pl. Zaplaz in Anton Lokar; stotnika 1-ran (»oriean želez, polka in Vladimir (Vlestin 86. pešpolka; porotniki Viktor Jabornik 42. peš-polka, Rudolf Tavčar 80. pešpol-k.: in Viktor Babnik pešpolka. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: računski podčastnik 87. pešpolka .losip Krempl, narednik 17. pešpolka Pavel Stele in računski tnik 17. pešpolka Josip — Najvišjo polivalo sta dobila: poročnik 4 bos.-herceg. pešj>olka Ivan Domieelj in poročnik 17. pešp ilka Ivan Grabnar. Imenovanja. Za majorje: Josip Kregat* 87. pp., Ivan Gross 7. pp. Za stotnike: Arko Adolf 27. !>,».. Vi; -ko (justav :>•{. pp.. Stine Robert 7. pp., Bayer Hugon 47. pp.. Ivan šivic 87. pp., Orel Rudolf 87. pp. -— Za nadporočnike: B<1 iT11 v ič I'avel s7. pp.. Kos Josip 7. lov. bat.. Jazbec .Martin !>7. pp., Mirkovič Karol 27. pp.. Kopriva Rihard 47. pp., Cošič Josip 97. pp., Subailolnik Ivan 1)6. pp., Jaške Josip !>7. pp., Cilzel tiustav 20. lov. bat.. I*isek Fran želez, p., privnik Adalbert 87. pp., dr. ■ nik Tomaž 2. bos.-herceg. pp., Kordin (Justav 87. pp., Eržen lent in 2. bos.-herceg. pp., Pilh n 7. pp., Juhant Stefan 1. bos.-herceg. pp.. dr. Rakovec Feliks 4. p. tirol. r. lovec, Deršič Ivan 87. pp., Pučnik Adalbert 87. pp., dr. Milan Subie. — Za poročnike: Fischer Fran 7. pp., Petemel Karol :{. bos.-herceg. pp., Belz Božidar in Žil rek Alojzij, oba železu, p., (iril Josip N7. pp., Lenarčič Ivan 2. bos.-herceg. pp., Jarec Ivan 2. bos.-herceg. pp., Dobovišek Rud. s7. pp., Šinkovec Bogomir 4. bos.-hereeg. p., Vohine Ivan 4. bos.-ln-reeg p., Lavrič Josip in Stano-nik Ivan, oba 2. bos.-liereeg. p.. Fux Karol 87. pp., Roglič Stanko 2. bos.-herceg. p. Pih Alojzij in Orel Stanko, oba 47. pp.. Pogorele Karol 2. bos.-herceg. p.. Cipin Anton 47. pp., (Jričar Stefan 47. pp., Šilih Josip 47. pp.. Lončar Iiih. 27. pp., Baraga Evgen 47. pp., Vrhovec Božidar 27. pp., lvrajeer I vjfi 87. pp., Geč Fran 7. pp., Plohu- Evgen 7. pp., Treibner Fran, Toma/ič Alb., Kun Ludvik 47. pp. KRANJSKO. Padli na bojišču. Izmed Dolenjcev so pri 27. domobr. pespol-kn padli meseca maja in junija nastopni: Adamič Matej, občina! Kompolje; (Jros Anton. Leskovee pri Litiji; Hribar Ivan. Sv. Križ Kostanjevici; Knafele Anton, •na vas. občina Šmihel-Stopi-Kralj Alojzij. Polšnik pri Li-; Kuhar Josip. Kostanjevica; Kuntarič Josip. Sv. Križ pri Kostanj.-viri : Luznar Mflia, Cerklje I i Krškem; Miini Josip. Ajdo-vi'1* pri Žužemberku; Strel Ivan.' l>obrepolje; Tomšič Josip, Velike Lašče; Vodeničar Josip, Kostanjevica; Zadel Fian, Ix'skovec pri Litiji; Zibert Ivan, Bučka. Ranjen je bil na severnem bojišču kadet Alfonz Završnik. učitelj \ Ribnici; zdravi se v Koloni e j i. V ruskem ujetništvu, po devetih mesecih se je oglasil Josip Kreni j iz Malega Mlačevega pri Grosupljem. Ko je bil vzet Prze-mysl, so ga Rusi odpeljali v dalj-nji Turkestan. Svoji ženi Neži, kij biva zdaj v Mengšu, piše, da je živ in zdrav in da se mu dolyo godi. Njegovo bivališče je Ta-: šk^nt, Sekaije Trojickoje. — 0-1 pri Bin 'J' glasil se je Anton Juha, posestnik, občinski odbornik in cerkveni ključar v Studencu na Igu. Kraja sedanjega bivališča ni naznanil. Bil je v Przemvslu. od avgusta 1914. Od njega ni bilo glasu več mesecev. Kako so bili domači veseli, ko je prišla očetova dopisnica, ker so menili, da je že mrtev. — Fran Cimermančič, posestnikov sin iz Potovrha št. 24, poroča, da sta z njim ujeta tudi Košele iz Suhodola in z Učjakom iz Stare vasi v guberniji Simbirsk. — Oglasil se je svojcem v Hrvatskem Brodu pri Raki Fran Kirar; kraj njegovega bivališča ni čitljiv. — Alojzij Pršina, občina Prečna, 17. pp., ujet dne 16. avgusta 1914. ranjen v nogo, se nahaja sedaj v mestu Banaul. gu-bernija Tomsk, Sibirija. — Fran Janko, posestnik in mlinar, Gor. Sušiee, občina Toplice, je naznanil svoji ženi. da se nahaja od 22. marca v ruskem ujetništvu. Bil je pri posadki v Przemvslu. odkoder so se vozili uprav en mesec dni do Merva v Turkestan v srednji A-ziji. Omenja, da je zdrav in da se mu m* godi ravno preslabo. Tam je več Slovencev, imenuje pa le Vincenca Hrovata menda z Vršnih Sel doma. Iz srbskega ujetništva je po 7. mesecih pisal svoji ženi v Drga-nja sela "vojničku dopisnu kar-tu" Josip Avsenik, ki se zdaj nahaja v mestu Preševo, severno od Skoplja. Dopisnica je šla skozi trojno cenzuro. V angleškem ujetništvu na otoku Malta se nahajata Josip Kosec in Fran Zajec iz Medvod. Prej sta delala v papirnici v Aleksandriji. Pcsredovalnico za begunce iz Goriške so ustanovili v Rudolfo-vem; predsednik je prost dr. Seb. Elbert, namestnik sodni svetnik v pok. Josip Kovač, tajnik in blagajnik okr. sodnik dr. I. Travi-san, odbornik deželni poslanec in župan Gorup v Kanalu, namestnik višji oficijal Martin Nefat. Smrtna kosa. Iz Kandije poročajo: Preminul je naš občespošto-vani občan Ivan Kušljan. Dne 21. julija je /.a vedno zapri svoje oči v starosti 75 let. Rojen je bil v Cerknici na Notranjskem in se je bavil v mlajših letih s podobar-stvom. Iveta 1866. se je udeležil bitke pri Kustoei kot četovodja 17. pešpolka. O tej bitki je pokojnik kaj rad pripovedoval in nam je posebno letošnje vojno leto iz-raževal svojo vročo željo, češ, ko bi bil še mlajši, takoj bi šel nad Italijana. Že 28 let je bil gospodar znane Pelkotove liiše, kamor se je bil priženil. Zadnjih 14 let je bil tudi odbornik in svetovalec velike občine Smihel-Stopiče. ki je iz-spolnjeval vsikdar radovoljno in vestno svojo dolžnost, nazadnje kot občinski blagajnik. Bridko bomo pogrešali v vsakem oziru moža nesebičnega in kreinenitega značaja, ki je posvetil svoje marljivo delovanje v obči blagor cele občine. Ravnotako vesten je bil pokojnik kot vstrajni član uniformirane meščanske garde ves čas svojega bivanja v Kandiji. Videli sine ob vsaki priliki narednika Kušljana kot starega vojaka. Bil je pa tudi dober in moder gospo-gar. Kot gostilničar jo bil popolnoma na svojem mestu in radi so ga obiskovali razni ljudje, katere je znal prijatno kratkočasiti ter je dajal večkrat dobre nasvete temu ali onemu v raznih slučajih. Zapustil je poleg žene hčer, soprogo mesarja in gostilničarja Mežnariča in sina Toneta, ki se nahaja sedaj pri vojakih. — Iz Novega mesta poročajo: Pokopali smo dne 22. julija občeznanega Viljema Bernarda, hišnega posestnika in dimnikarskega moj-sra. ki je 20. julija umrl. 66 let star. Napredek mlekarstva na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se je namolzlo leta 1908 skupaj 11.032 litrov mleka; posnelo se ga je v tem letu 1710 litrov in zasirilo 88 litrov. Leta 1913 se je namolzlo 31.448 litrov mleka; posnelo 7952 litrov in zasirilo 2286 litrov. Napravilo se je v tem letu 312 kilogramov surovega lnasla in 235 kg sira. Leta 1914 se je pričelo meseca marca z nakupovanjem mleka v Prečni. Dobilo se ga je tam okroglo 50.000 litrov. Skupna množina mleka je znašala v pretočenem letu 81,435 litrov. Posnelo se ga je 30,769 litrov in dobilo 1231 kg masla: zasirilo pa 10.928 litrov in izdelalo 1015 kg sira, in sicer limburškega sira, katerega se je prodalo največ tvrdki "Wild na Dunaju. Samo po sebi se razume. da se je povzdignilo tudi število in vrednost živine, ki je znašala koncem leta 1908 okroglo 7390 K. koncem leta 1913, tedaj pred vojno, pa 13.900 K. Iz Skaručine pri Ljubljani poročajo: Letina bo tukaj, kakor se kaže, prav dobra. Sena se je na-kosilo veliko in se je lahko zgodaj spravilo pod streho. Žetev je že dokončana. Rž in pšenica sta lepi in bo več kot lansko leto. Ječmen se je pa malo pokvaril radi prevelike vročine. Krompir, fižol, koruza, proso in drugo kaže krasno in bo vsega dosti. Novi krompir, fižol in kumare že pridno jemo. Tudi sadje je precej polno. Sploh se nam obeta vsestransko prav zadovoljna jesenska žetev. Pomanjkanja ljudje dosedaj niso trpeli. So pa tudi ljudje tukaj hvalevredno skromni, ki žive v normalnem času zelo zmerno, kaj šele v sedanjem vojnem času, ko je treba pomagati z živili vojakom. Četudi je naših mož in fantov prav malo doma, pa se vendar vse stori in opravi v pravem času. ker žene in dekleta delajo, da je veselje. — V naši romarski cerkvi snaži in prenovlja že dalj časa oltarje, prižnico in križev pot podobar Horvat. Kakor kaže, bo delo zares lepo izpadlo in bo naša cerkev potem še krasnejša od sedaj. S Trebelnega poročajo: Dne 11. julija smo imeli lepo slavnost. Bila je nova sv. maša, ki jo je daroval Andrej Gabrovšek. Da je tu opravil svojo prvo daritev, je vsaj deloma povzročil vojni metež. No-vomašnik ni tu domačin, nego je že kot dijak in bogoslovec zahajal k tukajšnjemu župniku, svojemu stricu in poslancu Janezu Hladniku. Bogoslovje je študiral v centralnem semenišču v Gorici. Tik pred izbruhom vojne z Italijani je 2-1. maja pribežal na Tre-belno. Ker pa spada med duhov-stvo tržaške škofije, poual se je koncem junija v Trst. kjer je bil po svojem vladili monsignoru dr. Karlinu dne 29. junija posvečen v mašnika. Vrnivši se k svojemu očetovskemu prijatelju na Trebel-no. je tukaj primiciral v radost župnika in faranov. Dne 1. avgusta je nastopil kapelansko službo v Hrušiei v Istri, kjer bo deloval med ondotnimi Slovenci in sosedi Hrvati. Iz Čateža ob Savi. Huda nevihta nas je obiskala 9. julija dopoldne. Po Štajerskem (Sromlje. Artiče) je baje padala celo toča, pri nas pa je k sreči ni bilo. Poljsko delo je že večinoma vse po-storjeno, čeprav je bilo pomanjkanje delavcev veliko. Strn je dobro uspela, kakor tudi seno. Sadja pa letos ne bo toliko kakor lani. — V nedeljo 11. julija je pristopilo 37 šolskih otrok k prvemu sv. obhajilu, 18 dečkov in 19 deklic. Z Radovice poročajo: Dne 9. julija je v velikem nalivu treščilo v hišo št. 38, a brez posebne škode. Dekle, ki stanuje v tej hiši. se je trenutek prej odstranila, sicer bi bilo po njej. Treščilo je tudi v neko hišo v kaštanski župniji, a so ogenj kmalu pogasili. — Letina dobro kaže in žetev bo kmalu končana. Po trtjili je sicer lepo kazalo, a grozdje plesnivi, tudi peronospora se ga hudo oprijem-lje. Od nas opazujemo večkrat hudourje, ki po Beli Krajini tuin-tam pokončava polja in vinograde. Ni čuda, da vino v ceni raste do ene krone liter. — Dne 8. julija se je oglasi! tu novi grško-katoliški biskup dr. Dionizij Nja-radi. ki sedaj obiskuje svoje župnije po Žumberku. Pripeljal se je iz sosednje župnije Radatovič (Sv. Nedelje), kjer je izvršil vizi-taeijo in dne 7. julija tudi posvetil sina dekana Višoševiča, Fr. Ivana G j uro iz reda sv. Vasilija, v mašnika. Nad vse zanimivi obred je s pridigo vred trajal blizo tri ure. Vršilo se je vse opravilo na prostem pred cerkvijo med o-bilno udeležbo vernikov obojega obreda. Pomagal je oče kot arhi-dijakon, mati, bratje in sestre so od pe val i. Ko je novoposveeenec ležal na tleh z razprostrtimi rokami in so se oglasili zvonovi ter mu odzvanjali, češ, umrl je za ta svet, zablestele so se solze v očeh in čulo se je glasno ihtenje. Naslednjega dne je bila nova maša, pri kateri je govorU sam biskup, pa bil pričujoč tudi nek menih "otae Vasiljanacki je pribežal iz Galicije iz samostana, kjer je nekaj časa bival kot gojenec in klerik tudi sedanji novomašnik. Bogoslovje in modroslovje pa je slednji dovršil v Rimu. Biskupa. ki se je omenjenega dne v spremstvu dekana pripeljal na Radovi-co, sta pred cerkvijo pozdravila domači župnik in župan Krama-rič s svetovalcem Martinom Cesarjem in več drugega ljudstva. V cerkvi je spregovoril biskup nekoliko besed ter priporočal v molitev posebno bratovščini sv. Cirila in Metoda, ki šteje tu precej udov, sebe in vse unijate, tla se preprečijo nakane sovražnikov, unijatsko cerkev zatreti ali pa potegniti v razkol. Po kratkem odmoru v župnišču se je biskup odpeljal v sosedno župnijo Kast na vizitacijo. Z Vinice poročajo: Dne 15. julija okrog treh popoldne je plat zvona na Vinici naznanil požar. Gorelo je v Cakovcih poleg Kolpe. Štirim gospodarjem so pogorele hiše z vsem gospodarspim poslopjem. Da se ogenj ni bolj razširil, zahvaliti je požarno hrambo na Vinici, ki je takoj prihitela in o-mejila ogenj na že goreča poslopja. Zal, da je le malo možkih doma. ker so skoro vsi na vojni, nekateri pa še v Ameriki. Enega pogorelih gospodarjev že več let ni bilo doma. Škoda je velika. ŠTAJERSKO. Pcroka. V Ptuju se je poročil c. in ki-, poročnik 17. pešpolka in uradnik poštne hranilnice na Dunaju Josip Potokar z gdč. Albino Archovo, učiteljico trgovske šole na Dunaju. Umrla je Nadina Krajnik. u-čenka VI. razreda ljubljanskega liceja. skorajšnja maturantinja, doma iz Kozjega. PRIMORSKO. Čebulo je predajal v Trstu neki ne več mladi mož z veliko brado in precejšnjim trebuščkom, kar je kazalo, da čebula v Trstu dobro redi regnicole. Ko je zapela italijanska bojna trobenta, je če-bular odšel borit se proti Avstriji, kjer se je tako dobro redil. Najbrže je prostovoljno vstopil v armado, kajti leta njegova kažejo. da mož ni mogel biti še vpoklican. Slučaj je na nesel, da je bil italijanski čebular ujet in na Op-činali, kjer so stali italijanski ujetniki in so jih prepeljevali na vlak, so spoznali čebularja: "vara, vara", glej ga. glej tržaškega čebularja! Cebular je gledal v tla in mislil na čase, kako je bilo lepo in dobro, ko je v Trstu prodajal čebulo. Sedaj je siromak ujet in nikoli več ne bode prodajal čebulo v Trstu. NAZNANILO. Članom društva sv. Antona št. 108 J. S. K. J. v Youngstown, O., se tem potom naznanja, da se vrši izvanredna seja v nedeljo 22. avgusta popoldne. Vzrok je, ker smo dobili od društva sv. Barbare postaja št. 82 v Farrell, Pa., povabilo na slavnost ob razvitju nove zastave dne 4. septembra. Radi preslabega obiska zadnje seje nismo mogli nič koristnega ukreniti, zato smo sklenili obdržavati izvanredno sejo. katere naj se u-deleže vsi člani. Z bratskim pozdravom Janez Čopič, tajnik. Kje sta moja dva prijatelja JANEZ GRL"M in JANEZ KOCE-VAR? Doma sta iz Štefane vasi pri Ljubljani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — John Jamnik. 427 Virginia St., Milwaukee. Wis. (18-20—8) POZOR, ROJAKI! Podpisani sem pričel obdelava-ri farmo in potrebujem moža, bodisi Slovenec ali Hrvat. Farma se nahaja v Little. River, Arkansas. Delo je-, paziti na svinje in sekati malo drevje. Plača je $30 na mesec. Delo je stalno za več let, hrana na farmi. Kdor želi tako delo, naj se oglasi na: ^ Math. Berlde. (17-20—8)_Bisbee, Ariz. Rad bi izvedel za svojega svaka! ANTONA KOŠ M ERL podo-| mače Leličin iz vasi Ret je pri j Loškem potoku. V mesecu fe-j bruarju je bil še v_ Roekwood,1 Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam o-glasi. — Joe Ruparčič, Box 17, Arrow. Pa. (17-19—S) t« li >«!■« ta auMlJivtt. t ^ *r>->» ■VIT« TMklo Ml|*> k« *«a» '» ««6 lat takti t tmm li »ui » I »m lanu Icai V »eyes.*«« maaio't krulik« kukor n* m* rauut #4> ««'» tuu JOHN WENZFL rn. «9. Bft. Cl**«I&nd. 6U». Za vtebino oglasov n odgovor K »dar je kako draStvn namenjeno kapiti bandero, regaije tfodbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, veriiico. pri-vrs*-pr tan itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene taccn« vprašate. T7pr: \nnje vTta atane 1« 2c. pa si bodete prihranili dolarje Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pičite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328 no T»*» nredniitvrv rjorB-v-mi*- 22P* "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Zdravje ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se ne.ka-tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^ kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, meburne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na "katorom izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zphih. glavobol. izguba npetita, kisloba v želodcu, povra'anje Inane, bljuvanje, žolrno rijj:in.ie. nečist jezik, smruoča sup:i. izguba snanjii. slabe sanje, slabost in natzla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod ormi. sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in sr<"na tuga ? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov iu pomoči. Xaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska. posel>no-pa fi>ti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vase teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite se z njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. Stfa Ave.. Chicago. III. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Stev. in ulica ali Box No. Mesto..............................Država . NAZNANILO. Rojakom v državah Illinoia is Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal naš zastopnik Največ denaija iz Amerike se nalaga v MESTNI HRANILNIC LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOllOV kron« Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 44*5 milijonov kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4' O o kateri je opravičen pobirati naroS nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. PglVBMfrg 'fflgi gtrpdi'i brez odbitka. Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov den ar. Za varnost vloženega denarja jamči z raven rezervnega zaklada se mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso dav čno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, po rjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let 82 Cortlandt St., NEW YORK. 3104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0. •r _'_^ —- GLAS NARODA^ iS. AVGUSTA, 1915. i Manon Lescaut \ t in f | Chevalier Desgrieux. | Spisal: ABBE PREVOST. Za Glas Naroda pre vel: G. P. šola" je eksistirala v prid kneza R., ki je živel v Clingy in večina njegovih uradnikov je pripadala naši družbi. Ali naj priznam v svojo sramoto? Pouk mojega mojstra je imel največji uspeh in kmalu sem bil mojster v majhnih sleparijah, ka tere se uporablja pri igri. Ta čudovita spretnost je tako zelo pospešila mojo srečo, da sem se nahajal v par tednih v posesti velike svote, — neglede na ono, katero sem delil pošteno s svojimi tovariši. (Nadaljuje se). ^ ^ tfrffe ^ 9 iminio. I Cenjenim naročnikom v Mon-(tani, Wyoming in Utah sporoea-; mo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, 9 (Nadaljevanje) Kljub temu pa sem se sramoval stopiti pred prijatelja, pogled na katerega bi moral smatrati kot očitek glede mojega načina življenja. Ker pa sem iuiel visoko mnenje o njegovi velikodušnosti, sem vstrajal pri svojem sklepu ter šel tjakaj. Prosil sem ga. naj pride v vrt palače Koval. Bil je že tam. ko sem prišel jaz. Komaj me je zagledal in že mi je prišel nasproti ter me objel, dočim so polnile njegove oči solze. Povedal sem mu. da se sramujem stati pred njim v takem položaju in da globoko obžalujem svojo nebvaležnost napram njemu. Predvsem pa sem ga lotil, naj mi pove, če zaslužim po vsem tem, kar se je pripetilo, še njegovo vpoštevanje in spoštovanje. Odgovoril mi je v ljubeznji-vem tonu. da je ni stvari, ki bi bila v stanu odvrniti ga od njegove ga prijateljstva do mene. Ta naklonjenost pa je pomešana z veliko žalostjo. — z žalostjo, katero se občuti napram osebi, katere pogin se vidi vnaprej, katere pa se ne more rešiti. j Sedla sva na neko klop. — Ab. — sem vskliknil jaz prav iz polnega srea. — Tvoje sočutje mora biti izvanredno. če je enako mojem trpljenju. Sramujem se razkriti ti vzroke moje bolesti, ker je njih povod vse prej kot slaven. Njih upliv in učinek pa je tolik, da ne potrebujem tvoje velike ljubezni, da vzbudim v tebi sočutje. Prosil me je. naj mu v dokaz svojega prijateljstva popolnoma odkrito poročam o doživljajih, katere sem imel izza mojega bega iz Saint Sulpiee. Izpolnil sem mu željo. Niti najmanjšega povoda nisem imel. da bi prikrival resnico ali pomanjševal svoje napake ter jih stem slikal kot nedolžne. Svojo ljubezen sem mu orisal z vso strastjo, katero je v resnici vzbujala v meni. Rekel sem mu. da ,7» proklet>tvo usode, proti kateremu se bori zastonj tudi najbolj krepostni, če je njegova pogibelj že določena. Opisal sem mu z živahnimi barvami svoje razburjenje, svojo skrb. obup. ki je še pred dvema urama divjal v mojem srcu. Sploh, naslikal sem mu svojo bol s tako živahnimi hojami, da je bil do skrajnosti gin jen in tudi žalosten. Uporabil je vse svoje možnosti, da me navdahne s pogumom ter me potolaži. Ker pa je vstrajal pri naziranju. da se moram lo čiti od Manon. sem mu odločno izjavil, da bi smatral prav to ločitev za največjo nesrečo in da sem pripravljen pretrpeti ne le največjo bedo. temveč smrt samo. predno bi posegel po sredstvu, ki bi bilo zame bolj smrtno kot vse muke. Nato mi je rekel, naj mu povem, kako pomoč pričakujem od njega, ko sem enkrat zavrnil vse njegove predloge? Nisem si mu upal povedati, da je denarnica, ki mi dela največ skrbi. On pa je položaj kaj hitro spoznai. pomišljal nekaj časa ter mi nato rekel: — \Y misli, tla izvirajo moji pomisleki iz ohlajenega prijateljstva a pred kako alternativo me staviš! Ali ti moram odreči edino pomoč. katero zahtevaš ali pa kršiti svojo dolžnost stem, da ugodim 1 \ o j i želji! Ali ne bom postal krivec tvojega grdega življenja, če ti dam sredstva, da ga nadaljuješ? \ Hočem pa smatrati za dokazano, — je nadaljeval. — da moti tvojega duha zinešanost, ki se te je polotila vsled nesreče, ki te je doletela. Duša mora biti mirna, da se veseli resniee in modrosti Našel bom sredstva ter ti preskrbel nekoliko denarja. Dovolim pa. — jo nadaljeval. — da zvežetn s tem pogoj, da mi označiš svoje bivališč.' ter mi vsaj dovoliš poskus, dovesti te nazaj v naročje I čednosti, katero ljubiš in od katere si se obrnil le raditega. ker te je gnala strast. t'^^^H I Hpf Rad sem obljubil vse. kar je zahteval od mene ter ga le prosil. na j obžaluje mojo nesrečno usodo, vsled katere sem tako slabo sledil dobrim nasvetom svojega najboljšega prijatelja. Takoj me je odvede! k nekemu bankirju, katerega je dobro poznal in ki mi je z njegovim jamstvom posodil sto pištol. Omeniti moram, ua je bil Tiberge kaj slabo podprt z denarjem. Njegovo velikodušnost sem znal v polni meri ceniti ter me je tako ganila, da sem sam pričel obsojati zaslepljenost svoje strasti, ki je povzročila. otrjujem, da je res tako blago ka- % vsaki dan, kar je jasno, da je kor ste vi pisali. Pošljite še Takih in enakih pisem, dobim blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Ststios, PITTSBURGH, PA. qflte oflto oflte oflte ofop oflte oflte oflfc oflfts oflfc oto Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Sottaer i i "Doli Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim užitkom prebral iu v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpiiva na človeka in obsega neb roj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madams Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodei: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljSi časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli e orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v znojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi Be prestavilo knjige v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih »pluli ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne tCT* slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nudU. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križemsvet ln učili vse narode.... & Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru y poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Be rta. pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 60 CENTOV. Naročajte j« pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. ® (S) ® & NAJBOLJŠA «> ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, jo založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platno vezani $1.00. Rojaki ? Gevelaad, 0. d« b j isto f podružnici Fr. Saber, 1604 St. Clair Ave., N. E. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" I 1 Uvrfttije vsakovrstne tiskovine po nizkih Ni eknane._lxTrfnje prwode v tap jdkfc UnQiko organlslranai Posebnost ss dmitvena prarfla. skrstnka,>anlefi, onfldW, Vsa narottla pofljiU wg Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, NewToA,N.X Mr. OTO PEZDIR, Id je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. 11 TU Bureau of Indnstrlis nad IaLmifratioa" u državo New York varuje im pomaga priseljencem, ki se bili oaleparjemi, oropani ali ■ katerimi ae je slab o rav-malo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri se bili oclepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov i* posestnikov gostilm. Daje ee informacije v matnrali-lasijikth sadevahs kako postati državljan, kjer ae oglasiti sa državljanske listina. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Island« ali pri Barge Office. • DRŽAVNI DEHAYUQ DEPARTMENT (State Department of BUREAU OP INDUSTRIJ AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkui M last 29th St., odprt vsaki daa od 9. src sjutraj do S. popeldmi tn o vreiev od B. do li. iH POZOR ROJAKI! Najbolj u- zilo za, ženske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih kraBni, gosti in dolfri lasje. kakor tndi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za £5.00. Piiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClC. 1092 E. f4tk St, Cleveland, Okle. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GliAS NARODA", NAJVEČJI *I/yVBN8KI DNEVNIK V ZDE. DMA V AH. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drzay in pa kolonij-skih posestev vseh yelesD, Obsega 1 1 raznih zemljevidov. ■n 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 131 palca velika; Cena samo 25 centov. Manjši vojni citlas 'obsega devet raznih zemljevidov | ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov* Vel semljevidi so narejeni v raznih barvah, da'ie vsak lahko spozna. Označena bo vBa večja mesta, ! število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tadi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri večje* sdjama damo popust. Slovenic Publishing Company , jj^Cortlandt Street, New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. s i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugri pa celi svet, cena $1.50. Zemlievid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. ___ Naročila in denaripošljite nai! Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J 1 > •a itan«' m koeke. Ta _______________.._j«- Zanesljivolpride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.; FRANK SAKSERj 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ž. *!r ■ >■ • a&ae!