Naročnina mesečno 2"i Din. zn mozein-sivo 40 Din — norici i«iUo izifaja celoletno % Din, za inozemstvo I20l)in Uredništvo je t Konitar jevi ul.b/lll Teleloui uredništva: dnevna služba 20*50 — nočna New-York Times« poroča, da bo preds. Hoover samo vzel na znanje peticijo, ki zahteva naj Zdiu-žene države podprejo gospodarske ukrepo (bojkot japonskega blaga), ki jih namerava izvesti Zveza narodov. Iz okolice lloovra samega je do-znal dopisnik tega lista, da se vsi člani vlade osebno sicer strinjajo z zahtevami peticije, vendar so mnenja, da mora Amerika še počakati na razvoj dogodkov. Splošno pozornost so zbudile izjave, ki jih je podal japonski poslanik v Wasliingtonu dopis- I nikom japonskih listov o razpoloženju v Ameriki. Kakor poroča »Times«, je japonski poslanik dejal 1 naj sc japonski narod ne vdaja prevelikemu optimizmu, ker so se ameriški senatorji izrekli proii gospodarski blokadi Japonske. Ameriško javno mnenje se obrača dan za dnem čedalje bolj proti Japonski. Izjavo japonskega poslanika so japonski listi tudi priobčili. Polagoma prihajajo v Tokiu do spoznanja, da inozemstvo obsoja jiostopanjc Japoncev. London, 26. febr. Listi jiosvečajo dolge komentarje odprtemu pismu ame iškega zunanjega ministra Stimsona na senatorja Boraha. Iz prvega dela pisma je razvidno, da hoče Amerika ohraniti | nevratnost v japonsko-kitajskemu sporu. Toda kakor kaže zaključek tega pisma, stavi Ame lika za svojo nevtralnost določene pogoje. Ako bi Japonska kršila teritorialno jiosest Kitajske, bi bila Amerika prisiljena odpovedati \vashingtonski dogovor, v katerem se je obvezala, da bo zgradila samo določeno število oklopnic in opustila utrjevanje Filipinov. Prav v tem, da se radi mandžurskega spora lahko razdero Washingtonski dogovor, obstoji nevarnost nadaljnjih komplikacij. Znano jc namreč, da smatrajo japonski nacionalisti ta dogovor za breme, ki si ga je Japonska naložila v TVashing-tonn leta 1921. po nepotrebnem. Že takrat, ko je i bila na vladi demokracija, jc padel ministrski 1 predsednik Hara, ki so ga smatrali za odgovor-I nega za vvashingtonske sklepe, pod kroglo japonskega nacionalista. Danes ko so na vladi nacionalisti iu vojaški krogi, sc vvashingtonski dogovor čuti v Tokiu še bolj kot odpoved. Takrat je bila Japonska v veliki finančni stiski in je radi tega sprejela razmerje, v smislu katerega imata lahko Amerika in Angleška po pot oklopnic, Japonska pa samo tri. To razmerje je veljalo tudi kot podlaga za londonski pomorski sporazum. Japonska je s tem priznala premoč anglosaških velesil in se je odpovedala nadaljnji konkurenci z njimi: edino, kar je prejela, je bilo to, da se je Amerika odpovedala graditvi utrdb na svojih otokih, ki bi se lahko uporabile kot oporišče za akcijo proti Japonski. Leta 1921. je v \Vashingtonu popolnoma uspela diplomatska igra Amerike in Anglije, ki je šla za tem, da so jw>ložaj ob Pacifiku nekako uravnovesi, in sicer nn škodo Jojx>nske. Japonska se je prej motala odpovedati ozemlju v Sibiriji, ki ga je zasedla med vojno, odpovedati se je morala Šantungu, medtem ko se ji je posrečilo j>o-daljšati pogodbo za obdržanje Dnlnija in Port Artuiju ter južno mandžursko železnice. Japonski nacionalisti zahtevajo, da se vvnshingtonski dogovor kratkomalo razveljavi in s tem razbije ravnotežje, ki se je tako težko ustvarilo na vvashlng-tonski konferenci. Kitajci napravili protinapad šanghaj, 26. febr. ž. Brez vsakršnih priprav in brez topovskega streljanja je uspelo Kitajcem, da ponovno zavzamejo izgubljeni položaj pri či-jangvanu. Japonci so bili iznenadeni in so se morali umakniti. Kitajci so dobili vse ono, kar so izgubili pri japonskem napadu, nazaj. Kitajci priznavajo, da so v borbah izgubili 400 mož, 1600 pa jih je bilo ranjenih. Ni dvoma, da bodo Japonci še tekom današnjega dne skušali pregnati Kitajce iz zavzetih točk. Že zgodaj zjut;aj so zagrmeli japonski topovi in loča granat se je vsula na kitajske jioložaje. V mednarodni koncesiji vlada velika nervoznost, ker so včeraj padale granate pred nemški glavni konzulat ter zadele tudi veliki hotel Astor. šanghaj, 26. febr. ž. Po težkih včerajšnjih borbah, ki so trajale ve3 dan, so Japonci vseeno imeli nekaj uspeha in so zavzeli z naskokom kitajski položaj na zapadni strani Čijangvana ter so potisnili Kitajce pri Mahankčenu nazaj. Jajiousko poveljstvo jo že javilo, da je prebita kitajska fronta, toda malo nato so proti večeru kitajske rezerve izvršile strašen protinapad, v katerem so vse postojanke, ki so jih izgubili tekom včerajšnjega dne, ponovno zasedli. Istotako so izvršile kitajske rezerve protinapad pri Tazangu, kjer so bile koncentrirane in mirovale ves dan. Pod piitiskom svežih kitajskih sil so se morali Japonci umakniti iz osvojenih položajev, ki predstavljajo za Kitajsko ključ defenzivnega sistema. Boj ne ponehuje Japonska ne misli napravili konca London, 20. febr. Ig. Danes je 25 japonskih letal bombardiralo kitajsko letališče Hangkov, sto milj južno od Šanghaja. Del mesta je v plamenih. Po japonskih poročilih so bila v zraku sestreljena tri kitajska letala, 11 pa je bilo uničenih na letališču samem. Kitajske obrambne baterije pa so sestrelile eno japonsko letalo. Na čijangvanski f.ontj so j>oskusili Kitajci ponoči razne protinapade, katere pa so Japonci odbili. Japonci sedaj obstreljujejo Čijangvan z najtežjimi topovi. Japonski kabinet jo danes za ekspedicijo v Šanghaju dovolil za ras do konca meseca tnarra nadaljnjo vsoto 2 milijona funtov. Skupni stroški za japonske vojaške operacije v Mandžuriji in pred Šanghajem znašajo do sedaj okroglo 9 milijonov funtov. Nov generatissimus London, 26. febr. ž. Iz Tokia javljajo, da je mikado sprejel v avdieneo generala Širokava. Trdi sc, da bo generalu širokavi poverjeno poveljstvo nad vsemi japonskimi četami v Šanghaju. General Širokava je eden najstarejših in najugled-i nejših japonskih vojskovodij. Aktivno je sodeloval J v rusko-japonski vojni in bil večkrat vojni minister. Ni še znano, če bosta po prihodu Širokave v šanghaj odpoklicana sedanja poveljnika japonskih čet, general Ujeda in general Nomura. Kitaj hoče osvojiti nazaj Mandrariio London, 26. febr. ž. Kitajska vlada jc podelila vrhovno poveljstvo generalu Čangkajšcku za one čete, ki so dobile nalog, da priborijo Kitajski zopet nazaj mandžursko ozemlje. Tako zvani krščanski general Penghusiang pa jc dobil vrhovno poveljstvo v Šanghaju. V bolnišnicah v Šanghaju primanjkuje prostora za ranjence, med katerimi je tudi mnogo otrok in žensk, ranjenih z drobci bomb, pa tudi z bajoneti. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo vreme, zelo oblačno, ponekod nov sneg. pred Šanghajem doživela svoj polom. Šanghaj je za politikujočo japonsko vojaščino to, kar je za ! Viljema bila Mame, In , tako se je po zaslugi i usode, ki jo končno vodijo le norme pameti, zopet enkrat potrdila resnica, ki jo je veliki Bismark vedno zabičeval Nemcem- da namreč vojaščina ni I za oolitiko. Dr W Blagoslov vome VVashington, 26. febr. ž. Po nekem poročilu iz Šanghaja je bilo pri zadnjih velikih vojnih operacijah v šanghaju, Ca Peju in Kong Kcvu uničenih 940 tovarn in trgovin. Radi tega jc ostalo brez posla 640.000 delavcev in uradnikov. Škoda znaša 25 milijonov dolarjev. London, 26. febr. ž. Iz šanghaja javljajo, da so z zadnjim hombardementom popolnoma uničene vasi Čjang Van in Tu Sutig. Begunci iz bojne cono pri Šanghaju, ki so prišli v mednarodno koncesijo, zatrjujejo, da leži pri Vu Sungu nepokopanih na tisoče kitajskih in japonskih vojakov, zlasti žen in otrok, ki so bili ob priliki hombadiranja usmrčeni. Z lati časi za vojno industrijo Pariz, 26. febr. Ig. Francoske kolonijalne čete so dobile povelje, da se vkrcajo za Kitajsko. Francoska oboroževalna industrija je dobila velika naročila iz Japonske. Tvrdka Rrnaiild gradi letalu. Schncider-Creuzot pa tanke, poljske lopove, metalce min in granate. Druge tvrdke so dohije naročilo za strojne puške, tvrdka Delaune}- dele Ville za topovsko ninniHjo iu znana avtomobilska tvrdlra Citroen se pripravlja za izdelovanje granat. Poljska težka industrija je dobila japonskih naročil m tri milijone dolarjev, škodove tovarne v Plznju pa so preko Hamburga dobavile Japoncem 18.000 granat in 2000 plinskih granat. Napeti odnošaji z Rusiio London, 26. febr. ž. Po neki vesti }Exchange Telegrapha; iz Mukdena se jc razmerje med Rusijo in Japonsko zelo poostrilo in sicer zaradi vzhodne kitajske železnice. Z izgovorom zaščite svojih državljanov so zasedle japonske čete vso progo, uprava železnice jxi prejKiveduje, da bi se Japonci posluževali te železnice v vojaške svrhe. Prišlo bo najbrž do resnih konfliktov med Rusijo in Jafionsko v teh krajih. Rusi so izjavili Japonski, da se ne mislijo odreči svojih [iravic, ki jih imajo do te proge. Čudna vojska Šanghaj, 26. febr. AA. Zanimivo je, da so navzlic sovražnostim, ki se vrše med Kitajci in Japonci, ostali kitajsko-japonski diplomatski odnošaji neizpremenjeni. Kitajski jioslanik se še zmerom mudi v Tokiu, kjer ima konference o razvojni dogodkov z japonskimi politiki, japonski poslanik na Kitajskem pa je ludi v stikih •/. zastopniki kitajske vlade. Briining dobil zaupnico Poraz združenih fašistov tn komunistov Berlin, 26. febr. Ig. Pri glasovanju o nezaupnicah proti vladi je dobila Briiningova vlada večino 25 glasov. Vseh glasov je bilo oddanih 553. Od teh je dobila vlada 289, dočim so dobile stranko opozicije, to jc narodni socialisti, nemški nacionalci, stranke podeželskega ljudstva in nemška ljudska stranka s komunisti vred samo 264 glasov. Glasovanje o nezaupnici proti vojnemu ministru dr. Gronerju je bilo še bolj ugodno za vlado. Groner je dobil večino 55 glasov. Od nemške ljudske stranke, ki jc tudi vložila nezaupnico proti Brtiningu, jo kljub izrecni zapovedi izostalo od glasovanja 10 pristašev. Socialni demokrati so vsi glasovati za vlado. Končno jc bil soglasno sprejet predlog vlado, da naj sc volitev državnega predsednika vrši 13. marca. To jc bil predlog radi katorega je bil nemški državni zbor prav za prav sklican na kratko zasedanje. Kljub precejšnjemu nemim je današnja seja pokazala, da napad opozicijo popušča, ker vidijo, da jc opozicija ostala v manjšini. Dejstvo, da danes odlični pristaši nemške ljudske stranke, kakor bivši zunanji minister dr. Curtius in poslanec Kardorf kljub obveznosti stranke niso glasovali, ho v tej stranki nedvomno povzročilo še posledice. Novi italijanski gen. ftortzul v Ljubljani Belgrad, 26. februarja. AA. Italijanska vlada je imenovala za svojega generalnega konzula v Ljubljani g. Umberta Natali-ja namesto g. Andreja Renaldija, dosedanjega generalnega konzula v Ljubljani. WaVaceov pogreb London, 26. februarja. AA. Iz Marlowa v grofiji Buckinghamu poročajo, da sc je danes tam vršil pog.eb pokojnega Edgarja Wallacea. Od pokojnikove hiše pa do cerkve se je razvil velikanski sprevod ljudi, ki so hoteli izkazati priljubljenemu pisatelju poslednjo čast. Truplo pokojnega Wallacea so bili položili v bronasto krsto, ki je bila vsa pokrita s cvetjem in venci. Med njimi so ie nahnial tudi venec hono-I Ifihiiclfpcrn nrinrji. Kam Da'mai'sici prodajajo vino Bclgrad, 26. februarja. AA. Državna jioljv-delska vzorna in kontrolna postaja v Splitu je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o izvoženih količinah vina za leto 1931. Po tein poročilu se je leta 1931 izvozilo s področja vzorne in kontrolne postaje v Splitu skupno 291.5 vagona vina in sicer na Češkoslovu-vaško, v Avstrijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Meseca januarja t. 1. se jc izvozilo 97.130 I vina. Leto 1931 se je uvozilo iz Italije skupno 540 litrov desertnegn vina. Berlin, 20. febr. AA. Nemčija ima po stotlstič-rcih podatkih najgestejšo telefonsko mrežo v Evropi. V gosto zasedenih |x>krnjinnh prkir na vsakih 20 prebivalcev en aparat. V lotu 19B1 jo bilo 2.44,5.000.000 oo govorov. skupščine Navdušenje za romunsko prijateljsto Belgrad) 26. februarja. 1. V narodni skupščini so se vršile danes velike manifestacije za Romunijo in za romunsko kralevsko hišo. Povod temu navdušenju za našo sosedno državo je bila brzojavka romunske narodne skuoščine predsedniku naše skupščine, v kateri se zahvaljuje za simpatičen sprejem, ki je bil prirejen predsedniku romunskega parlamenta Dimitriju Poropejanu, ki je prinesel nedavno najvišje' romunsko odlikovanje našemu kralju. Takoj, ko je bila prečitana brzojavka, so se narodni poslanci dvignili s svojih sedežev in so dolgo aklamirali Romuniji, med tem ko je z br-zimi koraki hitel na govorniško tribuno narodni poslanec in opolnomočeni minister v pokoju dr. Bogumil Vošnjak ter v navdušenih besedah slavil stoletno prijateljstvo med obema narodoma, ki že nikdar v zgodovini nista dvignila orožja dfug proti drugemu. Dr. Bogumil Vošnjak ne priznava nikakršne razlike v tej ljubezni, ki ie bila enako iskrena pri Slovencih pod Triglavom, pri Hrvatih pod Velebitom in pri Srbih pod D\umitorjem. Od Triglava pa do Gjevgjelija so pjevmdovala prijateljska čuvstva za naš dragi nam «*«sfcdni naiod že dolga desetletja nazaj. Na koncu izraža med navdušenim ploskanjem svoiih kolegov, da bosta obe državi tako za naza/j kako« za naprej skupaj hodili po poti, pi vodi proti veliki bodočnosti. Slovenski poslanci ter drugi »o čestitali dr. VoJnjaiku k njegovi improvizaciji k jug os lov an-ako-romunski ljubezni. Za njim se je oglasil k besedi poslanec Leviič, ki je poudarjal, da je predsednik romunskega parlamenta prinesel »našemu prvemu vojaku, našemu prvemu državljanu, našemu prvemu legendarnemu junaku, našemu kralju najvišje odlikovanje romunskega kralja«. Pri teh besedah se je narodna skupščina dvignila ter dolgo aklamirala Nj. Vel. kralju m njegovemu domu. Nato jo nadaljeval govornik, pozivajoč narodne poslance, naj pokažejo svojo hvaležnost romunskemu narodu za to odlikovanje svojega vzvišenega vladarja, kate- Ženske obrtne Sol« Druga točka dnevnega reda je bila diskusija o ženskih obrtnih šolah. Poročevalec odbora dr. Smi-Ijanič je imel hvaležno nalogo, da je v lepih in izbranih besedah hvalil vlogo, katera gre ženi pri vzgoji našega naraščaja in pri zgraditvi zdravega narodnega gospodarstva. Žena se danes udejstvuje na vseh poljih, kjerkoli deluje mož in e ponosom Gospodarsko zbližanje Podonavja Prag«, 26. februarja. Tukajšnji listi se še vedno bavijo z gospodarsko konferenco v Brnu, katere so se udeležili predstavniki Češkoslovaške, Madjarske, Poljske in Avstrije; predstavniki Jugoslavije in Romunije, ki so se prijavili za konferenco, so poslali pozdravne brzojavke. Konferenca Na konferenci je bilo izbranih 6 odborov, in sicer z» trgovino, promet, kmetijstvo, industrijo in še dve drugi gospodarski panogi. Industrijski odbor bo zasedal na Dunaju, glavni odbor pa v Pragi. Odbori delujejo pod okriljem Srednje-evropskega instituta za kulturno in gospodarsko zbližanje. Nekateri listi trdijo, da je na potu tega gospodarske- konferenci soglasno sprejet predlog bivšega češkoslovaškega ministra Hotovca, naj 6e skličejo ofi-la'iko trdi, da nikjer ne zaostaja, nasprotno, (la < cielni predstavniki vseh omenjenih držav na konfe- je bila zasebnega značaja. Kakor znano, je bil na i ga zbližanja Madjareka revanžna politika. Na Ma- čestokrat prekaša sposobnost moškega spola. Ona ve. da ni več danes daleč čas, ko ee bo aktivno udejstvovala tudi v politiki, ta ko bodo po klopeh narodne skupščine in na ministrskih sedežih sedele predstavnice lepega spola, ki bodo spadale brez dvoma med najboljše in najbolj vztrajne delavke za narodni blagor. (Navdušeno ploskanje narodne sknpšfiine.) Posebno na polju narodne umetnosti in domače obrti, ki je tako tesno zvezana z narodno lepoto, je žena vedno vodila v preteklosti. Zato ji mora moderna država dati možnost, ' da svoje vrline in svoje sposobnosti razvije v moderni obrti ta obrtnih strokovnih šolah. Država in i narod bosta imela od tega 6amo dobiček. Kolkko- | krat se je že dogajalo, da so inozemski agenti po- ! tovali po naši državi in 9e čudili našim rodnim delom, našim pleteninam, jih pokupili ter jih potem pod imenom velikih modernih Ivrdk vrgli kot svoje lastne izum" na svetovni trg za drag denar, i Mi moramo našim ženam pomagati, da bodo same | šle s svojimi umetninami, katere so izjum njihove j bujne domišljije, na svetovni trg. Predstoječi zakon bo zadostil prvim najnujnejšim potrebam, zato naj ga narodna skupščina sprejme. Za poročevalcem je priporočal zakon 5e minister dr. Kramer, nakar se je vršilo glasovanje. Vseh 203 narodnih poslancev je gkieovalo za ta predlog. Nato so bili izvoljeni trije nova člani verifi-kacijskega odbora, in sicer dr. Uroš Trbojevič, dr. Branko Nikolifi in 11 use in Kodic. Prihodnja seja renco za gospodarsko zbližanje podonavskih držav. djareikem se tu pa tam sicer čujejo glasovi, da je obnovitev Velike Madjareke utopija, vendar še večina madjarskega javnega mnenja ni zrela za resnično sodelovanje z bližnjimi državami. Kako na Portugafskem mislijo iikvtdaci o diktature 8BNAT rega vežejo tudi krvne vezi z narodom onstran I je določena za ponedeljek. Donave. Kot tretji govornik je nastopil bivši glavni urednik »Vremena«, narodni poslanec Živančevič, Jti kliče zgodovino za pričo za globoko ljubezen med obema narodoma. Odnošaji med Romunijo in Jugoslavijo so edinstveni primer med narodi v zgodovini. Govornik vidi tudi mnogo skupnosti v zgodovinskem razvoju obeh držav, ki sta na isti način razvijali svoje narodne energije. Pred dvajsetimi leti je Romunija dvakrat zaporedoma stopila ob stran našega naroda ter se z njim vedno borila za pravice. Oba sta ustvarila svoji nacionalni državi. Poslanec Živančevič naposled omeni še sentimentalne vezi, ki jih je ljubezen obeh narodov za trajno zapečatila. Naš vladar je našel v Romuniji svojo življenjsko družico, naš narod pa srvojo ljubljeno kraljico tn mater, ki je zgled vsem materam naše zemlje. Narodna skupščina se je pri -«eb besedah zopet dvignila ter vzklikala Nj. Vel. kraljici in kraljevim otrokom. Govornik poziva narodne poslance, naj si globoko zabeležijo v spo- je na današnji seji disk utiral o zaiV m predlogu o srednjih šolah. Poročevalec dr. Svetozar Tomič je v zelo dolgem in temeljitem govoru zagovarjaj potrebo najmodernejših trgovskih Sol, ki i so za razmah našega gospoda rstva neobhodno potrebne. Isto je poudarjaj tudi senator dr. Šilovič j ter senator Milio Gavrila. Glasovalo je za zakon vseh 57 senatorjev. Glede zakonskega predloga o j spremembi poslovnega reda se diskusija še ni i končala ter se bo nadaljevala na prihodnji eeji. Pravilnik o nadzorstva nad izvozom živine Kakor znano, je bil lani razglašen zakon o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih j proizvodov in predelkov z dne 14. decembra 193h A Kakor določa zakon v svojem čl. 2, bo trgovinsko ministrstvo izvrševalo kontrolo nad izvo- Lizbona, 26. februarja. A A. V govoru, ki ga je včeraj imel pred civilnimi guvernerji portugal-i skih provinc in politiki, ki vodijo sedanjo vladno politiko, je portugalski notranji minister govoril tudi o bodočem ustavnem ležiruu, ki naj nadomesti diktaturo. Ta bodoči režim, je rekel notranji minister, bo s stališča ustave nacijoualističen režim, popolnoma neodvisen, suveren in bo predstavljal celoto, ki bo nasp.otna vsaki misli o federaciji ali konfederaciji ter bo odklanjala inte vencijo ino-zenicev v portugalski notranji politiki. Dalje je notranji minister izjavil, da ostane še nadalje v veljavi pogodba, ki jo je Portugalska sklenila z Anglijo. Glede volitev predsednika republike je minister povedal, da se bo volil z neposrednim glasovanjem. Predsednik republike bo imenoval ministre, ki bodo odgovarjali narodu. Parlament bo izglasoval zakone in vršil kontrolo nad vlado, ne bo pa je mogel iz lastne želje vreča. Na koncu je notranji minister izjavil, da za zdaj na Portugalskem ni aktualno vprašanje režima. Smernice irancoshim katoličanom za volitve Pariz, 26. febr. tg. Francoski kardinali in škof jo so se zbrali včeraj v papeški nunciaturi ua konferenco radi oklica, ki liaj se izda katoličanom ob priliki bodočih volitev v poslansko zbornico. V tem oklicu bodo zahtevali, da se katoličani izogibajo agresivnemu nacionalizmu v mednarodni politiki. Navzlic dolžnostim, ki jih imajo katoličani z ozirom na patriotično mišljenje, ne smejo pozabiti, da morajo spoštovati tudi pravice drugih in da je treba bratsko sodelovati med narodi. V notranji politiki se zahteva, da se katoličani izogib-ljejo tesnosrčnemu strankarskemu mišljenju in da se na polju socialne politike izogibljejo razrednemu boju, nasprotno pa, da so za sodelovanje vseh delovnih ljudi. Katoličani naj skušajo preprečiti parlamentarno delovanje onim elementom, ki glasujejo za slabe zakone. naroane pueiance, naj ei giuuunu v »pu- , vinsuo mmisirsivo izvrševalo Kontrolo naa izvo- i D f 1 I" f T> t.t fc. min visoko odlikovanje našega vladarja, ki pred- ; zom živine po uradu za kontrolo izvoza živine. Ta ffOZROl V maUZarS 'em trefltirtlOU stavlja garancijo, da bosta obe državi oko v oko zasledovali enake cilje v bodočnosti. Današnja manifestacija je za njega zgodovinski dokaz ne-venljive ljubezni med obema narodoma. Dr. Kumanudi je nato predložil narodni skupščini brzojavni odgovor na brzojavko romunskega parlamenta, ki se glasi: »Jugoslovanska narodna skupščina je na svoji današnji seji dala izraze svoje hvaležnosti romunskemu parlamentu za izraze svoje hvaležnosti romunskemu parlamentu za izraze bratske solidarnosti in za izraze bratskih čutov, katere v enaki meri vrača. Jugoslovanska narodna skupščina pozdravlja preko svojih poslancev romunski narod, s katerim je jugoslovanski narod vezan z najiskrenejšim prijateljstvom, ki temelji na nezdružljivi medsebojni zvestobi. Živel kralj Karel II.! Živel romunski narod!« Narodna skupščina je odgovor sprejela z dolgotrajnim odobravanjem, ki sc nikakor ni hotelo poleči. Sprememba poslovnika. Nato se je prešlo na dnevni red, ik je obsegal diskusijo nekaterih predlogov o spremembah skupščinskega poslovnika, ki so postale zaradi Izkustev zadnjih mesecev potrebne. Poročevalec parlamentarnega odbora Milan Sokič je v daljšem govoru opozoril na točke, ki so se morale spremeniti, kakor tudi na težave, katere je moral odbor prebresti, da ni rušil avtoritete poslovnika. Najglavnejša sprememba 9e je izvršila v čl. 12. Po novem besedilu narodni poslanec ne sme več biti istočasno član upravnega odbora parobrodar-skih podjetij, državnih sladkornih tovarn ter vseh drugih družb oziroma podjetij, ki so državna last ali v katerih je država udeležena z najmanj 5% kapitalom, oziroma, katere subvencionira. Ravno tako ne smejo narodni poslanci biti člani delniških družb, ki imajo rudarske koncesije ali ki imajo poslovne zveze z državo, ali ki uživajo začasno državni privilegij. Narodni poslanci so dolžni, da tekom enega meseca predložijo demisijo na članstvo upravnih mest v imenovanih družbah. Ako bi j poslanec ne dal ostavke v odrejenem času, potem se smatra, da je odložil poslanski mandat. Čl. 13 se spreminja v toliko, da dobi narodna skupščina tri podpredsednike mesto dveh in pet tajnikov mesto štirih. CL 50 se razširi s sledečim doaiavkom: Predsednik narodne skupščine ali posamezni poslanci, ki so dobili deset sopodpisnikov, imajo pravico, zahtevati poimensko klicanje, ako zapazijo, da se v narodni skupščini ne nahaja zadostno število narodnih predstavnikov. V II. 128 dobi upravni odbor skupščine pravico, da delegira dva nadzorujoča člana v odbor za nabave. Poročevalec je opozoril na težkoče diskusije v odboru. Nekateri predstavniki ao namreč predlagali, da morajo narodni poslanci za časa svojega mandata sploh prenehati z izvrševanjem vsake druge profesije, kakor recimo odvetniškega poklica. Odbor ni smel sprejeti tega stališča, češ da narodni poslanec še ne pomeni nikakega profesionalnega poklica, na drugi strani pa se narodna skupščina vendar ne more in ne sme odreči sodelovanju narodne inteligence, ki je po-sebno številno zastopana v odvetniškem poklicu. Glasovanja »e je udeležilo 228 poslancev. Razen 2 ao vsi glasovali za predlo« odbora. urad bo osnovan pri Zavodu za pospeševanje zu nanje trgovine. Pri uradu samem pa bo ustanov ljen strokovni odbor, ki bo kontroliral in odobraval razdelitev kontingentov živine za izvoz, predloženo od urada na podlagi registriranih prijav Budimpešta, 26. febr. ž. Pred nekaj dnevi so podali ostavko na svoj položaj v upravnem odboru Penkluba Julij Pekar, Franjo Herceg, Kolo-man Czato in Elemir Csasar, ki so zelo znani Odbor bo tudi proveril vpis izvoznikov v register, i madjarski književniki. Dalje je podal demisijo tu- Predsednik odbora bo načelnik oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko, podpredsednik pa šei Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Po- di podpredsednik Penkluba. včeraj pa je podal ostavko še nadvojvoda Josip Franc, jx>krovitelj Penkluba. UpTava Penkluba je sjaoročila, da ne leg teh dveh predstavnikov trgovinskega ministe- i Ogovarjajo resnici vesti, da se bo odgodil sve- .cr, v rvlrvorii nua 7afilrvnntua bm ol i »c L'o rfa etva so v odboru še dva zastopnika kmetijskega ministrstva (načelnika oddelkov za živinorejo in veterinarstvo), en zastopnik prometnega ministrstva, trije zastopniki Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, nadalje po eden zastopnik Zveze živinorejskih zadrug v Zagrebu, Zadruge za izvoz živine in proizvodov v Zagrebu, Zveza indu-strijcev za predelavo mesa v Belgradu ter Združenja izvoznikov v Belgradu. Možno pa je postaviti še druge člane, vendar jih vseh skupaj ne sme biti več kot 15. Strokovni odbor sklepa z večino glasov. Trgovinski minister bo imenoval šefa urada. Za dokaz, da so posamezna podijetja odnosno osebe pooblaščena v okvirju kontingenta izvažati, se bo izdajalo posebno potrdilo za izvoz, katerega podpisujeta predsednik odbora in šef urada. Z izvozom živine in proizvodov v okviru kontingentov, ugotovljenih v trgovinskih pogodbah, se morejo baviti: vsa fvrotokolirana izvozna podjetja, zadružne zveze ter kmetijske in živinorejske zadruge, ko izvažajo proizvode svojih zadružnikov, producenti in rejci živine, kadar 6ami ali v to svr-n.i združeni izvažajo svoje lastne proizvode, industrija mesnih proizvodov in klavnice. Vsa podjetja morajo biti registrirana v posebnem registru po določbah tega pravilnika. Pravilnik natančno določa, kaj je potrebno navesti v prijavi za registriranje. Vsako blago, ki se izvaža, mora Smeti potrdilo za izvoz, izdano od urada za kontrolo izvoza živine. Pri natovorjenju pa potrdila vidirajo državni veterinarji ter šel železniške postaje. Tri izvode j je priložiti tovornemu listu, četrti izvod pa postaja pošlje uradu v kontrolo. Od treh potrdil, prilo-! ženih tovornemu listu, zadržuje en izvod obmejna ; carinarnica, drugi izvod dobi urad, tretji pa ostane j pri tovornem listu. Potrdila je treba kolkovati. Vsak izvoznik bo pravočasno obveščen o dodeljenem mu kontingentu in bo dobil potrdila z označeno časovno količino. Najkasneje 11 dni pred tovorjenjem pa mora prijaviti količine, ki jih želi izvoziti. Koncem vsakega meseca bodo poslali izvozniki uradu poročila o izkoriščanih potrdilih. Vsak izvoznik je dolžan, da na podlagi prejetih potrdil izvozi odrejeni mu kontingent. Če ga pa ne more izvoziti, mora brzojavno obvestiti urad. Urad bo pravočasno in po potrebi odrejal kakovost in težo žive živine, ki se bo v okviru kontingenta izvažala v posamezne države. Poleg potrdila za izvoz mora izvoznik imeti tudi veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju živine itd. TAKSE PRI IZVOZU ŽIVINE Poleg pravilnika za izvoz živine in proizvodov so j>redpi8ano takse za potrdila. Na jx>dlagi pravilnika je ministrstvo trgovine in industrije predpisalo pravilnik o taksah pri izvozu živine iu proizvodov. Vsa potrdila se morajo namreč kolkovati s j>o-sebnimi kolki, katere bo predpisal trgovinski minister sporazumno s finančnim. Potrdila je treba plačati po posebni tabeli, in sicer: od vsakega komada govedi 20 Din, od prašiča 4 Din, od 100 kg misa 4 Din, za živino (živo) 10 Din za 100 kg, za zaklano Živino za 100 kg 7 Din, za jajca za tovni kongres Penklubov, ki bi se moral vršiti v mesecu maju v Budimpešti, temveč da je za ta j konigres vse polrebno pripravljeno. V madjar-\ skem književniSkem življenju je ta ostavka izzva-| la jireccjšnje razburjenje in senzacijo. Domneva j se, da je v zvezi z narodno stvarjo. Oni namreč, I ki izstopili, zastopajo agresivno iredentistieno sla-! lišče na vseh poljih javnega delovanja. I j Moratorij za kmetske dolgove Bukarešt. 26. febr. ž. »Adeveruk piše, da bo j vlada odstopila od zakona o konverziji kmetskih dolgov ter odredila enolelni moratorij. Predstav-! niki velikih bank so imeli konferenco glede tega zakonskega načrta in sklenili, da bo treba dati dolgoročni moratorij kmetovalcem za njih dolgove. V tem času lahko v gospodarskem življenju nastanejo take Rj>renienibe, ki bodo omogočile konverzijo dolgov brez posebnih tresljajev. V tem smislu bo predložena vladi resolucija. Za lesne trgovce Belgrad, 26. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sjioroča, da je nn podlogi poročila fiancoskega ministrstva za kmetijstvo z dne 23. februarja za letos izčrpan kontingent za navadni les (tarifne j>ostavke 128, 127 bis 133) iz Jugoslavije za prvo tromesečje 1932. Na podlagi t.va se ne more več uvoziti iz Jugoslavije v Francijo navaden les dn 1. aprila t. 1. Pošiljke, odposlane pred 26. februarjem sinejo še v Francijo. 20. februarja t. 1. je bil izčrpan tudi globalni kontingent za prvo tromesečje v Alžir, določen z 18.(XJ0 tonami. se te takse vsak čas izpremene. Pri registriranju izvoznikov na podlagi zakona o izvozil živine je položiti kavcijo 25.000 Din, in sicer direktno blagajni Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za račun Urada za kontrolo izvoza živine. Možna je tudi položitev kavcije v garantnih pismih. Nadalje je možno, da se kavcije zmanjšajo zaradi izrečenih kazni. Urad za kontrolo izvoza živine ima svoj posebni proračun v okvirju Zavoda za pospeševanje, zunanje trgovine. Presežek dohodkov gre v korist fonda za pospeševanje izvoza živine itd. na podlagi zakona o izvozu živine. ■ RAZDELITEV KONTINGENTA ZA IZVOZ V AVSTRIJO Zavod 7/1 pospeševanje zunanje trgovine bo razdelil živino, ki je namenjena za izv.oz v Avstrijo, v tednu od 6. do 12. marca in dalje. Zato opo-zarjn izvoznike, da pravočasno po pravilniku o kontroli izvoza živine, dostavijo svo.ie prijavo najkasneje 11 dni pred onim tednom, v katerem nameravajo izvoziti živino. Za teden od 6. do 12. marca je poslednji dan prijave izključno sobola, dne 27. februarja. Pripominjamo, da je treba tudi pri- 1". /.in.iiiiu ki.iliu ,»«, . .'iu, m j.ijiu mi .... i, u. mii ja, i i . |,wiu 111 i .in\,, ua .(v: zaboj 1440 kom. 3 Din. Dana je tudi možnost, da tožiti k.avc.iio v znesku 25.000 Din. f Ivan Mandič Ljubljana, 26. februarja. Včeraj smo kratko javili, da je v sredo zvečer umrl v Zagrebu prof. Ivan Mandič, ravnatelj dijaškega internata za Istrane v Zagrebu. Rajnkega pokopljejo danes ob 10. Sprevod poide iz Dijaškega internata v Habdeličevi ulici v oerkev sv. Marka, kjer se bo od pokojnika poslovil v nagrobnem govoru msgr dr. Rittig. Na Mirogoju bo počivalo truplo enega izmed najbolj znanih istrskih narodnih delavcev, ki ee jo kot duhovnik posvetil predvsem moralni in goejjo-darski povzdigi zapuščenega istrskega ljudstva. Ivan' Mandič se je rodil 20. julija 1880 v Rukavc« pri Maluljah v Istri. Gimnazijske nauke je dovršil na Sušaku, nakar se je vpisal v goriško bogoslov-nico. Lela 1903 je bil posvečen v mašnika. Nekaj časa je služboval kot kaplan v Lovranu, nato kot župni upravitelj v Krbunah in končno kot župnik v Kaštelu na Bujščni. Tu je ostal do italijansko okupacije; tedaj je moral zapustiti Istro ta zatekel se je v Jugoslavijo. Kmalu je postal ravnatelj Dijaškega internata v Karlovcu. Pozneje je bil imenovan za kateheita na realni gimnaziji v Zagrebu. Mnogo se je trudil za organizacijo istrskih izseljencev. Pomagal je j>osebno pri ustanavljanju »Jadranske štedionice«, denarnega zavoda za istrske izseljence, kakor tudi pri kolonizaciji Istranov. Mandič je bil posebno znan kot zadružni organizator. v Kaštelu je vse svoje mlade moči posvetil kulturnemu in gospodarskemu napredku Hrvatov. UslanoviJ je posojilnico in pozneje vinarsko in mlekarsko zadrugo, da bi svoje Istrane rešil iz rok italijanskih kapitalistov. Narod je budil tudi v narodnem smislu in s svojim delovanju je zajezil prodiranje Italijanov na BujŠčini. Bil je človek velikega duha, velik rodoljub, blag ta požrtvovalen. Naj mu Bog pojdača njegovo vatrajno ta tru-dapolno delo I Trocki se bo zdravil na Češkem Belgrad, 26. februarja. 1. V tukajšnjih češkoslovaških krogih se zanikajo vesti, da je češkoslovaška vlada dala dovoljenje bivšemu sovjetskemu komisarju Trockemu, da 6e stalno naseli na Češkoslovaškem. Res je samo toliko, da je Trocki prosil češkoslovaško vlado, da bi se smel zdraviti nekaj mesecev v kakem češkoslovaškem zdravilišču. Praška vlada tej humani prošnji m mogla odcftči ter je v resnici dovolila Trockemu m njegovi družini, da se lahko pride zdravit za dobo treh'mesecev, toda z izrecnim pismenim pristankom turške vlade, da ga bo vzela zopet nazaj v Turčijo, kakor hitro bo zdravljenje končano. Češkoslovaška vlada pa ni nameravala dovoliti Trockemu trajnega bivanja v državi. Osebne vesti Belgrad. 26. febr. L Z ukazom Nj. V. kralja je bil postuvljen za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Novem mestu Starki Rudolf, do sedaj konirolor v Brežicah, za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Mariboru Anton Petek, do sedaj davčni kontrolor v Biežicah. Z naredbo trgovinskega ministra jo bila postavljena v glavno podružnico Drž. hip. banke v Zagrebu gdč. Teodora Bažur, v državno srednjo tehnično šolo v Ljubljani pa je bil premeščen Pavel Vrankar, do sedaj profesor na državni trgovski šoli v Sarajevu. Belgrad, 26. febr. A A. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je pcstavljen za sekundarnega zdravnika v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju v 8. skupini dr. Franc Pe-stotnik, dosedanji sekundarni zdravnik bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, na podlagi tozadevne prošnje. Belgrad. 26. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena dr. Oton Frangeš in Ilija Trifunovič, ministra na razpoloženju. Vremenska poročila Na našo notico v časopisih smo prejeli poročila o vremenskih in snežnih jirilikah iz sledečih krajev: Borovnioa. 26. februarja: Temperatura —5, jasno, snega 25—30 cm, smuka še dobra. Izgledi za nedeljo dobri; izgledi za smuške ture v okolioi: Pokojišče, Zavrli, Padež, proti Kožljeku čez Vinji vrh dobri. Sostro (za Lipoglav in okolico), 26. februarja: Temperatura —8, veter severovzhodni, jasno, snega 15—20cm, smuka manj ugodna. Izgledi za nedeljo manj ugodni. Planinica pod Krimom, 26. februarja: Temperatura —10, ja^sno, veter severovzhodni, snega 25 cm (pršič), smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. Izgledi za smuške ture v okolici Jezero. Sv. Lovrenc dobri (za začetnike 1). Postaja Notranje gorice. Vrhnika. 26. februarja: Temperatura —5. jasno, mirno, snega 31 cm (srenj), sinuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Na Štruci in Zaplani smuka idealna. Cerknica, 25. februarja: Temperatura —4, oblačno z lahko burjo, snega 30 cm (srenj), smtrka na Slivnici, Kožljeku. Vinjem vrhu. Gornje Otave, Sv. Vid prav dobra. Izgledi za nedelje) prav dobri. Višnja gora, 25. februarja: Temperatura —1, oblačno, burja, snega 80om (srež), smuka dobra. Brezovica pri Ljubljani, 26. februarja: Temperatura —7, jasno, veter vzhodjiik, snega 15 cm (zmrznjen srenj), siuulta dobra. Izgledi dobri za Sv. Jakob. Logatec, 25. februarja: Temperatura —3, oblačno, severovzhodnik, sneg suh, smuka dobra. Izgledi za okolico (Sekirica, Rovte, Žiri, Sv. Trije kralji) ugod.nl. Sv. Katarina. Topol, Osovnik, 2& februarja! Temperatura —6, vreme oblačno, burja, snega 30 cm (srenj), smuka dobra. Podnart, 25. februarja: Temperatura —1, sneži, severozapadni veter, snega 21 cm, južen. Begunje pri Cerknici, Menešija: Temperatur^ —8, burja, oblačno, enega 20—25 om (areaik Kranjska industrijska družba pred kazenskim senatom Trpljenje in s mrl slovenskega delavca na Javorniku Ljubljana, 26. februarja. Že prejšnji teden se je vršila pred malim kazenskim senatom deželnega sodišča zanimiva« za socialne in tehnične razmere v tovarnah KID veleznačllna razprava. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Ernest K o b e, a kot sosodnika sta fun-glrala gg. Anton Mladič in Jakob Jerman. Razprava je pokazala, da se marsikje pri naših industrijskih podjetjih zanemarjajo najprimitiv-nejše varnostne naprave. Žrtev malomarnosti v obratu KID jc postal pošten in vesten delavec, skrben družinski oče Anton Klinar. Državni tožilec dr. F e 11 a c h e r je dvignil obtožbo proli 56-letnemu obratovodji Antonu N o -vaku in proti .63letnemu obratnemu ravnatelju Franu Pisslingerju. Oba nosita po mnenju državnega tožilca osebno odgovornost za življenje delavca Klinarja. Obtožnica namreč navaja, da sta Anton Novak in Franc Piaslinger 23. junija lani, prvi kot delovodja, a drugi kot odgovorni ravnatelj, zakrivila smrt kurjača Antona Klin a rja, dasi sta vedela, da je ta že poprej delal nepretrgoma 15 ur, torej čez mero, in da je moral vršiti naprej službo pri štirih plinskih generatorjih in da sta zakrivila zločinstvo zoper življenje in lelo po § 185/11 kaz. zak. Žrtev preobremenjenosti. Obtožnica navaja v razlogih, da se je pokojni Anton Klinar po 15 urnem napornem gelu moral odzvati pozivu delovodje in priti ob 6 zjutraj znova na delo kot rezervna pomoč, ker je za delo določeni kurjač Noč obolel in ni bilo nobenega nadomestila. Kljub izčrpanosti in izmučenosti je Klinar prišel na delo in delal pri generatorjih. Izčrpanost pa je bila zanj usodna, kajti brez i>omoči je delal vse dopoldne in so ga nazadnje plini zadušili, ker ni bilo pri generatorjih po zakonu predpisanih varnostnih naprav in tudi ni imel Klinar nobenega pomočnika. Ko je okoli 11.30 njegov sin prinesel kosilo, je opazil, da oče leži pri generatorjih nezavesten. Poklical je takoj delavce na pomoč. Z umetnim dihanjem so ga sku- _____it: t. X: ..i:—:.. .. i.: 1, _______ ___— — ženo Klinarjeve dr. Adlešiča in branitelja. Državni tožilec je v svojem govoru poudarjal, da Klinar-jeva smrt pomenja globoko tragiko slovenskega delavstva v podjetjih KID. So tam tujci, ki jedo naš kruh, a se ne smatrajo za toliko dolžne, da bi spoštovali dušo slovenskega delavstva. Zastopnik Marije Klinarjeve dr. Jurij Adlešič je v mirnem in logično zasnovanem govoru očrtal usodo našega delavstva. Dolžnost KID bi bila, da bi skrbela za varnostno zaščito delavcev, ki ne smejo biti samo golo orodje, marveč sestaven del podjetja. Vidi v postopanju KID veliko brezvest-nost in malomarnost. To se pravi naravnost se igrali s človeškim življenjem. Branitelj dr. Urbane je polemiziral proti izvajanjem državnega tožilca in zastopnika dr. Adlešiča ter je plediral za oprostitev obeh obtožencev. Na prvi razpravi je šo poudarjal, da bi moral biti na zatožni klopi ves upravni odhor KID. Danes je senat izrekel sodbo, ki je marsikoga frapirala. Obratovodja Anton Novak je liil 3poznan za krivega zločinstva v smislu § 185-2 kaz. zak. in obsojen ua 50 dni strogega zaporo, pogojno za 2 leti, dočim je bil obratni ravnatelj Fran Pisslin-ger oproščen vsake krivde in kazni. V razlogih je predsednik senata poudarjal, da je kriv Novak, dočim ravnatelja ne zadene v lem pogledu nobena krivda. S tem se je zaključila tragedija našega slovenskega delavca-trpina. K Sv. Primožu v planinah! Zaupno povedano: Kamnik. 2fl. febr. * * Kamnik, 26. febr Privlačni so naša planinski kraji, zlasti proti spomladi v solnčnib dneh. Enn najlepših točk je za malo slabejše noge gotovo Sv. Primož z malo cerkvico sv. Petra in s prostorno gotično cerkvijo sv. Primoža in Felicijana, ki hrani v sebi mnogo starih umetnin bodisi na stavbi sami, na slikah in cerkveni opravi. V tem prejšnja desetletja zelo obiskanem svetišču je vsako leto na tretjo, četrto in peto postno nedeljo ob 10 cerkveno opravilo. Želeti je, da bi se la božja pot poživila — zato romarji in ljubitelji planin na svidenje ob shodih! E! Ig jM Hi Zlato poroko sta v krogu svojih otrok in domačih praznovala v začetku februarja v Rašici pri Velikih Laščah 84letni Matija Zakrajšek in njegova 72 letna žena Marija roj. Brodnik. Bog ju živi! Mrliča v grobu okradel Zagreb, 25. febr. Pred kakimi petimi leti je v zagrebški bolnišnici umrl kmet Josip Strugar, iz vasi Moravče v okiaju Sv. Ivan Zelina, katerega je bil v prepiru smrtno nevarno ranil njegov lastni brat. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi ga pokopali na domačem pokopališču in z njim dali v grob njegovo srebrno uro, zlato ve. ižico in prstan. Žalujoča vdova je ustregla zadnji moževi želji ter svojega ^trjrSSZ ! unirlega moža dve ^ti brid^ objokavala. Cez dv' Prostor pri generatorjih je bil ves zakajen od dima Izvedenec ing. Evgen Baraga je sam ugotovil, da so bili generatorji starejše konstrukcije in da ni bilo poprej nikakih varnostnih naprav. Obratovodja Anton Novak je na prvi razpravi zanikal vsako krivdo. Priznal je, da mu jc delavec Blažič prišel povedat, da kurjač Noč ne pride v službo, ker je zbolel. Nato ie odredil, da mora priti v službo Anton Klinar, ki i» ••<"°rvni leti pa se je priselil v njeno hišo mladi ključavničar Dragotin Gaberšak iz Zagrebu. Lansko leto je vdova velela Gaberšaku, naj prekoplje možev grob in njegovo truplo da v novo krsto, ker je stara že gotovo segnila. Tako vsaj sedaj pripoveduje Gaberšak in pravi, da je z nekim sovaščanom res izkopal rajnika in njegovo truplo položil v novo k. sto. Pri tem je videl pri že razpadlem mrliču srebrno uro, zlato verižico, kurjač. Po njega je poslal delavca /ormann. imuss. Odgovoril je Zormanu, da naj reče Klinarju, naj pride. Sam ni vedel, da je Klinar delal vso noč in tudi ni na njem opazil posebne utrujenosti. Videl je, da je drugače vse brezhibno funkcijoni-ralo. Okoli pol 12 so mu javili, da je Klinarju postalo slabo. Novak je dalje navedek da je Klinar delal prejšnji dan svojo redno službo od dveh popoldne do 10 zvečer, ni pa vedel, da je nalo delal še nadure do 5 zjutraj. 1 Drugi obtoženec Fran Pisslinger, ki biva kot obrtni ravnatelj na Jesenicah že nad 25 let, a žal ne zna slovenskega jezika našega delavca trpina in tudi ni smatral za potrebno, da bi opti-ral za našo državo, se je izgovarjal, da to ni bila njegova stvar in je prav malomarno pripomnil nemško: »Ich fiihle mich nicht schuldig! Erlauben Sie, dass ich deutscb spreche.« Kaj pravijo priče. Delavski zaupnik Jurij Je rani je pojasnil marsikatere zanimivosti o obratu v tovarnah KID. Delo pri generatorjih je težko in nevarno. Izmučen človek zaradi dušljivosti plinov je vedno v nevarnosti. Doslej še ni bilo smrtnih slučajev, toda večkra! se je zgodilo pri generatorjih, da so delavci omedleli in so jih morali potem krep-čati s konjakom. Pri generatorjih na Savi in Dobravi sta vedno po dva delavca, dočim je bil na Javorniku samo eden. Bivši ravnatelj Luk m a n je na Javorniku vpeljal samo enega delavca. Obratovodjo Novaka je opisal kot obzirnega človeka. »Dovolj imam 16 ure. Pokojnikova žena Marija Klinar, ki dobiva iz bratovske skladnice mesečnih 1000 Din in ki zahteva po svojem zastopniku dr. Juriju Adlešiču še diferenco 600 Din mesečno, je s težkim srcem opisala tragedijo svojega moža, ki je skrbel za družino. Prišel je delavec Zorman zjutraj in sporočil, da naj gre mož zopet na delo. Rekel je: »Dovolj imam 16 ur.« Zorman Je nato odšel in čez četrt ure se vrnil. Možu je dejal: »Mus je. moraš iti k In mož je šel in več ga nI lep pomladni dan, se Gaberšak mrliča ni prav nič bal, ampak mu je pob al vso zlatnino ler mu hotel izruvati tudi zlate plombe iz čeljusti. Vendar se mu to ni posrečilo. Nato je zopet zasul grob, in stvar bi bila ostala skrita, ko bi ne bilo onega so-vaščana Ivana Crgarja, ki Je menda v vinskem razpoloženju to reč pripovedoval drugim in nazadnje tudi Stiugarjevi vdovi. Vdova je Gaber- šaka ostro prijela, ali je res njenemu možu iz groba ukradel uro in verižico. Možakar je to odločno zanikal, kajpada. Izvedela pa je za lo žandarroe-rija, ki je vso stvar prijavila in danes se je Ga-be.šak zagovarjal pred zagrebškimi sodniki. Ukradenih stvari pa seveda niso več dobili nazaj. Ko jc namreč Gaberšak začutil, da postaja zadeva javna, bi bil rad vse zopet popravil. Rad bi bil zopet izkopal grob in v krsto djal zlato verižico in zlat prstan, pa podnevi to ni bilo mogoče, ker bi ga videli ljudje, ponoči pa ga je bilo strah. Nekega dne pa je prišel iz Zag cba nek agent, po imenu Nemec, kateremu jo Gaberšak zaupno razložil svoje težave. Ta agent mu je dal tale nasvet: Naj gro z njim v Zagreb, tam naj proda uro, prstan in verižico ter namesto zlatnine kupi Io verižico iz ponarejenega zlata, ravno tako prstan. Gaberšak je res prodal prstan urarju za 140 Diu in kupil prstan in verižico iz takozvanega double-zlata za 60 Din. Zlato verižico pa je izročil agentu, ki je obljubil, da jo bo spečal za drag denar ter potem denar njemu prinesel 0 agentu in verižici kajpada poslej ni več ne duha no sluha. Gaberšak jo čakal trenotka, ko bo toliko korajžen, da si bo upal ponoči na jiokopališče in da bo vse položil v mrličcvo krsto. Pa to se mu ni več posrečilo. Prezgodaj so ga prijeli orožniki in sedaj so ca sodniki obsodili na tri mesece zapora. Od New Yorka do Trsta S „Salurniio" od 9, do 24. januarja 1932 9.—24. januarja 1932. 'Saturnia-. je namreč ime parniku, ki zadnja leta redno kroži med Evropo in Severno Ameriko. Parnik ima tri razrede im lahko bi rekli štiri, ker drugi razred je razdeljen med priprosti drugi razred in oni »de luxe«, ki dela nekaki prehod med prvim in di^igim. Na ta parnik sem se vkrcal 9. januarja v Nevv Vorku, kjer je toplomer kazal 50 stopinj in so ljudje hodili po ulicah brez površnikov. Obetala se nam je mirna in prijetna vožnja posebno, ker ni bilo opaziti nikakih visokih valov. A komaj smo bili na odprtem morju, nas je začelo zibati na vse strani, še bolj kakor je Kranjc Francoza zibal in končno vzkliknil: »To je pa že preveč!« Takoj so bile vse postelje zasedene. Sicer pa ne mislim reči vse, kar jih je na parniku, ker bilo je le okrog 900 potnikov, torej komaj polovica, kar ta parnik more sprejeti na svoj krov. Večina potnikov je bila moškega spola. Tudi to jc znamenje časa, da se namreč možje posebno oni, ki niso imeli družin pri 6ebi v Ameriki rajši vračajo na svojo zemljo kakor pa bi postopali brez dela še dalje po Ameriki. Po narodnosti je bila ogromna večina Italijanov in Grkov. Zadnje čase so priseljenske oblasti v Ameriki začele s posebno vnemo zasledovati one, ki so prišli v Združene države po nepostav-nem potu in na zločince, ki niso ameriški državljani. Take golazni je bilo na tem parniku dosti. Tudi Ameriki že preseda kultura a la Al. Capone, bilo Bil je v tovarni zaposlen 35 let. Imam tri i zato jo pošilja nazaj kot vzorec brez vrednosti. Kot nepreskrbljene otroke v starosti 3 do 10 let.--: ' rečeno, do Gibraltarja nam morje ni dalo miru in Glavna priča delavec Ivan Zorman Je na- vendar ni bilo valov, toda notranjost je vrela. V tančno brez vsakih olepšav povedal ves dogodek, | Gibraltarju je bila naša prva postaja. Kako se kako je moral iti po Klinarja na ukaz obrnto- človek čuti domačega, ko pride_v Evropo_ po dol- vodje Novaka. Ko je prvič prišel okoli 6 zjutraj h Klinarjevim, da mora iti zopet na delo. je bil Klinnr slabe volje. Novaku je potem v pisarni povedal, da ne more, a Novak mu je rekel, da mora. Ostali priči Franc Potočnik in Ivan Blažič sta povedala nekatere podrobnosti. Klinar je dejal Blažiču, da bo težko delal, ker je izmučen. Iz kotla se je zelo kadilo. Malomarnost — kriva smrti. Izvedenec ing. Evgen Baraga je podal daljše pismeno poročilo, v katerem poudarja, da so bili plinski generatorji starejše konstrukcije, neopremljonl z zaščitnimi napravami. Po nezgodi šele jc KID dnla napraviti varnostne naprave. Iz generatorjev se je razvijal strupen plin dioksida, ki je povzročil Klinarjevo smrt. Skrajno malomarnost vidi v tem, da jc bil kurjač Klinar toliko časa zaposlen. Prva razprava je bila pretekli teden nato zaključena, ker je obramba predlagala še eno .važno pričo, delovodjo Franceta K r e u I z e r j n z Jnvomika. Na današnji razpravi je Kreutzer povedal. da je bil takr->t, ko je delavec Zorman prišol iavit obtožencu Novaku, da Klinar ne more v službo, zaposlen v pisarni in da je slišal Zor-manove besede, češ da mu jc Klinar rekel, če ni ?musc. no pridem. Novak da mu je dejal, da naj pride. Delavec Zorman je bil še vdrugič za-sFšan in konfrontlran s lo pričo ler je še ponovno potrdil svoje Izpovedi. Tragika slovenskega delavca. Po zaključnem dokazovanju so sledili govori rtržavnega tožilca, zastopnika zasebne udeleženke gih letih. Nehote bi vzkliknil: »Sveta zemlja, posejana z bajoneti, okrašena s kamni, zakaj te ostali svet ne razume in ti ne pomaga do miru?« Ko sem zagledal kanone, ki stražijo to sotesko in gledajo kot pošasti iz trdnjave, sem se nehote , vprašal: »Ali ne bi ti kanoni rajše obrnili svoja grozovita žrela, proti onim, ki so jih postavili sem, ako bi te reči, te človeške naredbe mogle imeti i vsaj senco našega razuma?« Tudi Amerika je okra-j šena s kanoni, toda ti ležijo prazni kot spominki I po parkih in muzejih. V Nevv Yorku skoro 8 milijonskem mestu ni toliko oboroženih mož, kot v zakotnih evropskih mestih. Vesel, da smo se odpeljali po 5 urnem nakladanju in odkladanju v Gi-i braltarju, smo zavili proti Afriki v Algier (izg. Al-žir). Se ve tam smo našli pravo poletje. Ljudje so se kopali kakor pri nas v največji vročini. Mesto Algier, se lahko reče, je eno najlepših in kar je velikega pomena, ima najčistejše pristanišče, Algier spada pod francosko oblast in mesto je primeroma še novo mesto, toda krasne palače in ulice delajo vso čast francoski vladi. Po 8urnem odpočitku smo zapustili Afriko in jo ubrali na sever proti Franciji to je v pristanišče »Cannes« (izg. Kanč). Tega pristanišča ne morem opisati, ker sem ravno tedaj obolel in sem bil pri-moran ostati v postelji do konca svojega potovanja. Naj le mimogrede tu omenim v svarilo onim, ki so na potovanju, nai nikomur ne zaupajo posebno ne na ladjah razen kapitanu. Še od poslednjega naj zahtevajo potrdilo, ako mu kaj izroie. Meni je šlo tako-le: Ko sem sc v bolnišnici slekel, sem pustil denarnico v obleki, češ, saj bolniški strežnik jo je zaklenil — in mirna Bosna. Toda na svoje razočaranje sem opazil, da od 22 dolarjev sta ostala le še dva in zastonj so bili vsi protesti ored vsemi oblastmi. Hočeš nočeš sem se moral končno obrniti v Trstu na jugoslovanski konzulat, da mi je pomagal domov. Pravijo, da vsaka šola stane in ker sem bil jaz Jure, sem izgubil več ko enega Jurja. Kar sem mogel razviditi iz slik, je mesto Can-nes bolj letoviško mesto kot pa trgovsko in po krasnih hotelih in palačah je soditi, da tja zahaja vsa vzhodna francoska aristokracija v vseh letnih časih tratit čas in denar. Podnebje jc jako ugodno in mesto v zatišju pred burjo ali silno vročino. Toda pustimo bogatinom uživanje in po triurnem prestanku sc podamo proti solnčni Italiji. Mesta Neapelj to pot nisem videl in si ga niti zaželel nisem, ker sem se že dvakrat prej tu ustavil in sem se moral vsakokrat iti kopat ko sem se vrnil na parnik. Le nekaj črtic ne bom izpustil, ker kdor še mesta ni videl, ga bode zanimalo. Na prvi pogled s parnika napravi mesto silovit vtis in nekaj pesniškega čuti še tako zagrizeni pesimist. Ko stopiš na suho, te takoj obda več ali manj sumljiva četa fakinov ali cestnih pestopačev. Ako ti ne morejo z drugim postreči, te začno prositi v bogaime. Ne bom opisoval ulic in kaj se vse tam nahaja oziroma kaj vse prileti skozi okna ondotnih hiš, toda takoj se moraš ustaviti na sredi ulice, ko najdeš tam čredo koz in krav. »Late, late« (mleko, mleko), kriči za čredo stoječi, ne vem, ali pastir ali gospodar. In res,, iz tretjega in četrtega nadstropja 60 pokažejo ženske muze in v plehnato posodo, ki jo imajo na vrvici, vržejo denar, ter vse skupaj spustijo doli pred mlekarja, ki vpričo njih napolni merico in jo pošlje mami po vrvici v višave, Naše Posavke gotovo ne bo veselila ta vest, kako so njihovi itaiiianski eomlckarji tenkosrčni glede kakovosti in pristnosti mleka, toda le pogum Posavke, rajše bom pil posavsko, pa magari s Savo krščeno mleko, kakor pa to napoletansko. Kar mi je bila uganka, je bilo tudi to, da sem opazil na moških in še bolj pri doraslih ženskah nenavadno zdravo reje nos t. Neka narodna italijanska popevka pravi: Vedere Napoli, e dopo a morirl (Da vidiš Neapelj in potem pa lahko umrješ.) Saj res! Še ustreliti se ni treba. Ko zapustimo po 6 urnem oddihu Neapelj z mlekarskimi vzpenjačami, smo čez en dan vožnje v drugem italijanskem pristanišču, namreč v Pa-lermi v Siciliji. To mesto je veliko bolj snažno in tudi boli moderno bodisi glede stavb kakor tudi ulic. Tu smo bili samo dve uri in sc napotili proti Grški. V mestu Patras to pot nismo čakali niti pol dne. Navadno se tu ustavi parnik ves dan. Takoi ko zagledaš mesto samo in suho gorovje, dobiš vtis revščine in pomanjkanja. Skozi okno sem mogel opaziti, da v luki ni bilo one živahnosti kakor pred leti, ko sem sc tam ustavil za ves dan. Dasiravno je bil krasen dam je bilo le malo ljudi na pomolu in še ti so prišli čakat svojcev. Vsa ta pristaniška letargija sc pa nc da primerjati z ono v Trstu, kamor smo dospeli 24. januarja. V. M. Naše dijaštvo Delegati za izrecno skupščino Zveze slušateljev Aleksandrove univerze v LJubljani, ki se bo vršila danes 27. t. m„ sc obvešičajo, da se ta vrši ob 11 dopoldne in ne, kot jc bilo to prvotno jav-Ijeno, ob 15. Udeležba za vse delegate strogo obvezna. Ker bosta skupščini prisostvovala rektor in univerziteni senat, prosimo za točnost. — Predsedstvo ZSAU. Zobna pasta ne more nikoli nadomestiti zobozdravnika Kdor ima npr zobni kamen je naj bol j še.da gre k zobozdravniku .kdor pa ima zdrave zo be.ta rabi zobno pasto.ki služi samo enem namenu čistiti zobe in jih ohrani lepo bele Morete biti prepričani, da ODOL-zobna pasta temeljito čisti Vase zobe in jih ohrani lepo bele. Zapuščeni slepec in dobra gospa Ljubljana 26. febr. Ni šc minil leden dni od lega, kar se je pri-[Kjlil v Ljubljani čuden dogodek, ki bi skoraj pokazal vso brezbrižnost ljudi do revežev, če ne bi napravila izjeme v tem slučaju izjeme dobra gospa. V vlaku, ki je vozil od Zidanega mosta do Ljubljane je bilo polno potnikov, nekateri pač s prtljago, drugi brez nje, nekateri v družbi, drugi zopel sami. Med letni, ki niso imeli ne prtljage In bili povsem sami, jc bil tudi star, revno oblečen mož. Tiho jc ždel v kotu kupeja iu nihče se ni zanimal zanj. sam pa tudi ni nikogar nadlegoval. Ko jo vlak že privoz.il, se je neka mlada gospa slučajno ozrli v moža. Videla, kako jc nerodno vstal in se zadel ob klop v kupeju. Pogledala mu Je v zenice in ee zdrznila. Zenice so bilo blede, s čudnim izrazom, mož je bil slep. Gospa sama je imela s seboj prtljago in ji je bilo ludi kot ženski nerodno. Obrnila se je do raznih mladih in starejših mož in jih prosila: »Poglejte, mož jo slep. Pomagajte mu iz. vlaka!- Nihče se ni zmenil ne za zapičenega slepca ne za prošnje gospe. Vsi ko vdrli iz kupeja ter se vsul i na peron. Gospa jo postavila, predzadnja, svojo prtljago iz vagona nn tla, slepec pa je ostal sam v kupeju. Počasi se je ludi on dvignil in se odpravil tipaje iz vagona. Gospa ga Je čakala pri izhodu in v md-njem trenutku priskočila, čeprav se je zelo ustra-sila: Slepec je bolel iz vagona stopiti kar s celim korakom, tako da bi padel po stopnicah na tla in so gotovo težko pobil. Gospa mu Je ponudila roko in ga spremila po stopnicah na peron. Pri Izhodu je čakal gospo njen mož. Seveda so je zelo začudil, ko je videl, kakšnega kavalirja vodi njegova soproga za roko kakor malega otroka. V dveh, treh besedah mu Je gespn razložila, zakaj gre, nakar sta oba spremila ubogega slepca na tramvaj ter obenem skrbno naročila sprevodniku naj slepca previdno izkrca pri bolnišnici, kamor je bil ubožec namenjen. „ Zelo nazoren slučaj, ki res kaže. kdo ima v t časih se notranjo srčno kulturo. Gotovo je bila gospa s svojim dobrim dejanjem 7,-ulovoljnn. pa tudi njen mož se je zaradi toga slučaja So bolj prepričal o dobroti svoje žene. Sirovi ubiiatec iz Kosce -obsojen Ljubljana, 26. febr. Pred današnjim senatom so bile danes veliko razprave. Na tajni razpravi je bil obsojen zjiani tržaški svedrovec Jordan Škulra na dve leti robije, ker je letos januarja vlomil v Ciostilničar-sko zadrugo in odnesel poleg d.ugih stvari tudi <000 Din vreden pisalni stroj. Razprava je bila tajna, ker jo bil njegov pomagač še mladoletnik. Skufca je oni tip Primorcev, ki rojakom delajo sramoto m žive na račun mastnih podpor. Druga razprava pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Antona Mladiča pa je pokazala vso sramoto, ki jo delajo našemu poštenemu ljustvu junaki noža. Ta teden sploh so vrste razprave proti proslulim -voglarjem«. Že v sredo jo bila pred sodnikom-pocdincem krajša razprava zaradi lepeža, ki je nastal v gostilni Frančiške Jagodic v Kamniku ob priliki ženitovanjske gostije Na zatožni klopi je sedelo 5 uglednih mož. Med zenitovanjem je namreč nastal bud prepir, med katerim je nekdo udaril fanta Peternela lako na čelo, da je pozneje po sedmih dneh umrl v ljubljanski bolnišnici. Sli. je obtoženci, dva starejša inoža, so zvračali vso krivdo na mesarskega pomočnika, ki pa je v svojem zagovoru mestoma povedal resnico. Zadeva pa je zelo zagonetna in zamotana in je zato sodnik odredil prihodnjo razpravo kar na licu mesta v gostilni Jagodice ve v Kamniku. Danes pa je pred mali senat stopil mlad, dokaj Čedno oblečen Anion Dcžman, sin kočarja in cerkovnika v Košci pri Polšniku, okraj Litija. Tam so 24. novembra lani slavili ženitovanje v Dolančevi hiši. Poročil se je Alb. Dolanee. Fantje so voglarili. Spili so okoli 7 litrov vina in 1 liter žganja, a opolnoči je nastal med fanti prepir. Žrtev tega prepira je poslal mladi Jože Feštajn, ki je prišel od vojakov na dopust. S kuhinjskim nožem ga jc zaklal obtoženec Anton Dežman, nakar se je razvil pretep, med katerim jc dobil obtoženec sam 11 vbodljajev. Uboja obloženi Anton Dežman je v svojem zagovoru omenil: :,Prosim, gospod senat, ni mogoče, da bi jaz začel. Bil sem v silobranu in sem sam dobil več ran. Pri nas so tako zanlkarni ljudje.-: Priča Jože Dolnne, bratranec pokojnega Fe-stajna: »Festajn ni imel v rokah bajoneta. Noben m bil pijan. Dežman ga je sunil in je takoj padel po stopnicah. Dvakrat sem Dožmana vreza! v n«i L' • v""8,™ fem Fe5tajna.< Druga priča Jano/. Dolanc: »Voglarlli smo. Nekateri so sitnosti proda ali in ob ozencc je dejal s kuhinjskim nožem v roki. »Nocoj bo kdo mrtev! Zaklal ga bom kakor prašiča.«: ° Državni tožilec je v svojem govoru zahteval najstrožjo^ kazen, češ da je Anton Dežman pravi junak noža. »Taki ljudje,c je omenil, so največja sramota za našo kmečko ljudstvo. V zadnjem času so se pretepi na ženitovanjlh tako razpasli, da je Ireba krivce cksemplarično kaznovati. Branilec je poudarjal v svojem govoru, da jo obtožence dejanje storil v silobranu. Senat je Aiit. Dežmnna. ki kaže kljub svoji mladosti, največjo posurovclosl. obsodil na 2 leti in 8 ineseecv robije. P edsednik je v sodbi poudarjal dve obtežilnt okolnosti, namreč nož in veliko surovost. Obsojeni Ant. Dežman je sprejel sodbo z največjim cinizmom in jirlpom-nil: »To ni resnica 1 So pritožim.« Zapustil jo dvorano Ljubljana O znižanju cen v kavarnah V g Ljubljana, 26. febr. Dmes ob 11 dopoldne se je vršila na mestnem magistratu seja, ki jo je sklicalo mestno tržno nadzorstvo na odredbo banske uprave. Podpirana ixl javnosti vodi banska uprava že dalj časa energično akcijo za zniž nje cen. To akcijo vrši s pomočjo policije in tržnega nadzorstva. Zaradi znižanja cen surovinam, zlasti zaradi znižanja cen živini so prišli najprej na vrsto mesarji, za tem gostilničarji, ki so še dolgo po znižmju cen živilom prodajali brano po starih visokih cenah, čeprav se je meso pocenilo za skoro polovico. Dosedanja akcija za zivžnnje cen po gostilnah, pri kateri ima eno glavnih zaslug tudi naš list. je bila uspešna. Sedaj so prišli na vrsto tudi tovarnarji, ki so bili pozvani, naj znižajo cene pijačam in živilom v svojih lokalih. Zaradi tega se je vršila danes seja, ki so se je udeležili skoro vsi ljubljanski kavarnarjL Sejo je vodil zastopnik tržnega nadzorstva ravnatelj Derganc, prisostvoval pa je tudi zastopnik policije nadzornik Žajdela z uradnikom Lavričem. Zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev je zastopal predsednik Kavčič. Na seji 90 se kavarnarji odločno izjavili, da ne morejo znižati svojih cen, ker se sirovine za njihove proizvode dosedaj niso še prav nič pocenile, temveč celo podražile, torej prav nasprotno s cenami sirovin za gostilne. Pač pa so se znatno povečale dajatve in davščine. Nekateri kavarnarji z Kai bo danes Drama: »Zdravnik na razpotju«. Red E. Opera: »Medea«, »Maska rdeče smrti«, »Dandin v vicah«. Premijcra. Red D. Ljudski kino Vič-Glince: ob 8 veleSilm v 9 dej. »Zlato«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. ovori kavarnarjev Sklepi se|'e ljublj. magistralnega gremija © Protialkoholna razstava. Včeraj in danes ne je mnogo ljudi udeležilo protialkoholne razstave v zeleni dvorani hotela Union. Zlasti je razveseljivo, da je obiskalo to razstavo mnogo šol pod vodstvom učitelj6tva. — Opozar amo, da bo razstava še odprta danes 27. t. m. in jutri od 9—18. Istotam se dobe programi za zaključno akademijo, ki se bo vršila v nedeljo 28. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Dijaki abstinentje se vljudno va^i'0, da se zbero danes ob 5 popoldne v absti-ncn;skem kolegiju v Kolodvorski ulici, kjer se bo sestalo mestno središče »Društva treznostne mladine«. O »Najdena hči« na odru Rokodelskega doma. Jutri bodo vprizorile služkinje na oJru Rokodelskega doma zanimivo in ganljivo igro »Najdena hči«. Vse. ki se zanimajo za delo na dramatičnem polju naših služkinj, prav vi udno vabimo, da nas počaste s svojim obiskom Vstopnice se bodo dobile jutri od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Začetek predstave bo točno ob 5 popoldne. Q Najlepše sc zahvaljuirmo cenjenim družinam dr. Adlešičevi, dr. Basajevi, dr. Dennastjevi, dr. Logarjevi, inu. Pehanijevi. I.ožn rjovi, gospodu dr. Korošcu, dr. Peganu, Sušniku in neimenovanemu, ki so nam poklonili razno obleko za naše akademike. Težko si je predstavljati, kolike vrednosti je zanje lako darilo, še posebej v teh težkih časih, * ko so večji del še bolj navezani sami nase ZatJ bomo hvaležni ako bodo našim imenovanim prijateljem sledili še drugi in tako pomagali našemu akademiku. Enako smo Vam hvaležni bodisi za perilo, obutev ali obleko. Vse darove sprejemamo v v A kad. domu sv. Cirila«, Slreliška ulica 12 (Ljudski dom) pri vratarju. — Vincencijeva konferenca za akademike. , O Predavanje o Velebitu. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je povabilo zna-ega hrvatskega planinca dr. Ivana Krajača, bivšega ministra, da priredi predavanje o Velebitu. — G. dr. Krajač sc je povabilu odzval in bo predaval v Ljubliani dne 4. marca t. 1. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 70 skioptičnih slik. — Dr. Kra ač je eden najodličnejših hrvatskih alpinistov in eden •najboljših poznavalcev Velebita. zato bodo njegova strokovnjaška izvajanja gotovo vzbudila splošno zanimanje. 0 Pevski zbor Glasbene Matice. Prihodnia raja v ponedeljek 29. februarja 1932 ob 18.15 žen-ski, ob 20 moški zbor. © Lov na berače. Od časa do ča*a napravi ljubljanska policija lov na berače, ki jih ie zlasti ▼ leh časih v našem mestu več, kakor jih je bilo kdajkoli poprej. Ne samo zima. temveč tudi občutno pomanjkanje vsakega zaslužka je povzročilo, da dandanes toliko ljudi berači, celo takih, ki bi velikimi režijami so dokazovali, da so že sedaj zaradi krize pasivni. Izjavili so, da bodo po svojem načelstvu dokazali, da imajo v najboljšem slučaju le majhen ; dobiček, ld absolutno ne presega po zakonu o pobijanju draginje življenjskim potrebščinam dopustnega odstotka. So tudi mnenja, da njihovi obrati ne spadajo pod ta zakon, ker ne prodajajo stvari, ki jih vsakdo neobhodno potrebuje. Kazen tega vzdržujejo -tudi časopise, ki veljajo ogromne zneske. Dandanes smo doživeli celo to, da kavarne niso drugega, kakor navadne ogrevaluice. Navajali so, da so njihovi tovariši v Zagrebu ukinili naročbe na časopise, ker so morali znižati cene pijači. Na podlagi debat na tej anketi in na podlagi lastnih utemeljitev bosta tržno nazorstvo in uprava policije sestavili o tem vprašanju poročilo ban-ski upravi. Banska uprava bo preiskala, v koliko so ugovori kavarnarjev utemeljeni, zlasti onih, ki plačujejo ogromne najemnine, in katerim pijačam in živilom v kavamali se bodo dale znižati cene in eventuelno maksimirati. Kavarnarji so še navedli, da se je kavarniško življenje v Ljubljani zelo razvilo, da kavarne precej pospešujejo tujski promet in da se obljubljajo še nove konkurence. Tako se baje otvorijo v kratkem v Ljubljani še štiri nove kavarne. Seja je bila zelo burna in zaključena ob pol eni. radi delali In so za delo zmožni, pa dela ne dobe. Včeraj, ko je bil petek, torej dan beračev, je policija lovila berače po vsem mestu. Imela je trdo delo, zakaj stiska je naučila tudi berače vse polno trikov, s katerimi se izogibljejo policiji. Skupno je bilo včeraj aretiranih do popoldne 14 beračev, ki bodo skoraj vsi izgnani v domovinske občine ali pa jih bo — zlasti bolj nepoboljšljive — izročila sodišču. Le z dvema ali tremi ni mogla policija nič primernega ukreniti, ker so bili pristne ljubljanske srajce in jih torej ni bilo mogoče izgnati. Ti so se lahko smejali na tihem v pest, da jim še celo policija ni mogla nič napraviti. — Dalje je policija pobrala z ulic štiri zmrzujoče ženske žalostnega poklica. Tudi te je izročila sodišču. — Ponoči sta bila aretirana še dva razgrajača. O Ponarejeni dvodinarnikt, V Ljubljani in okolici so se zopet pojavili ponarejeni dvodinar-niki, za katere ie težko ugotoviti, odkod prihajajo, ker jih ljudje, po navadi trgovci, odkrijejo šele pri pregledovanju tnkasa. Dvodinarniki so zelo nerodno ponarejeni in jih razpečevalci najbrže spravljajo v promet med pravim drobižem. Občinstvo opozarjamo na take ponarejene novce. © Ukraden potniiki kovčeg Predsnočnjim ob pol 20 je prihitel na policijo potnik tvrke I. C. Mayer Martin Kugler in prijavil precejšnjo tatvino, ki se mu je pripetila pred četrt ure pred Kresijo. Tam je 6tal njegov potniški avtomobil, Kugler sam pa je imel opravka v prostorih tvrdke. V tem času je nekdo zmaknil z avtomobila potniški kovčeg zelene barve, v katerem je imel Kugler razne drage vzorce blaga. V kovčku je bila škatlja z 48 svilenimi robci, vrednimi 3000 Din. Robci so bili v različnih barvah. Dalje je bilo v kovčku še: ena flanelasta odeja, ena flanelasta rjuha, aktovka rjave barve z vtisnjenim napisom »Jugočeška, Kranj — Dagmar svila«, naročilna knjiga tvrdke I. C. Mayer, naročilna knjiga za čipke, potniška legitimacija, potrdilo o plačanih davkih in polnomočje za zastopstvo ter knjiga z vzorci čipk, vredna sama 10C0 Din. Skupno trpi Kugler 4200 Din škode. Policiia ie uvedla za neznanim tatom obširno poizvedovanje. O Tatvina treh sukenj. Soboslikar Ignac Omahen je prijavil tatvino treh sukenj, ki so bile vse ukradene na enem in istem kraju, namreč v hotelu »Soči«, kjer Omahen stanuje. Najprej je bila Omahnu ukradena stara, že ponošena rjava zimska suknja, vredna 300 Din, dan ali dva nato pa mu je bila ukradena lepa črna zimska suknja z žametastim ovratnikom, vredna 1603 Din, njegovemu svaku pa je bil ob istem času ukraden črn površnik, vreden 200 Din. Kdo bi te tri suknje ukradel, Omahen ne ve, sumi pa, da je to 6toril kdo od brezposelnih, ki prosijo v hotelu za brezplačno hiano. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden- stock. Voigtlandet. Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V L ubrani Zahtevajte ceniki Ljubljana, 20. februarja. Pri današnji seji magietratnega gremija so bili sprejeti sledefii sklepi: Po poročilu obrtnega odseka se odklonita prošnji za koncesijo drogerij-e Miroslavu Jančigaju in Rudolfu Hafnerju iz razloga, ker imamo takih koncesij v Ljubljani že dovolj. — Podeli ee dimnikarska koncesija Jožefu Vrhoven pod pogojem, da njegova mati dosedanjo koncesijo odloži. Na poročilo mcstnefia ckonomata se dovoli kredit za varnostne odredbe, ki so potrebne, da se v mestnem poslopju št. 22 na Dolenjski cesti napravijo primerni prostori za otvoritev sprejemne in oddajne poštne pc6taje za barjanski in dol. okoliš. Zahtevo je stavila poštna direkcija, da ji bo omogočeno prošnjo priporočati v ugodno rešitev ministrstvu prometa. — Razpravljalo se je o prošnji hišnih posestnikov Kambiča Franceta in Ljudmile, da se ne dovoli zastaviti hodnika pred kavarno »Emono« z mizami za goste ter kavarne. Gremij je b'l mnenja, da bi se mogla dopuščati ena vrsta miz ob Aleksandrovi in ob Dunajski cesti. — Grošelj Tinca je napravila mestni občini ponudbo, da vzame v najem mestno kopališče ob Ljubljanici protii čisti letni najemščini za 10.000 Din in da prevzame tudi vse vzdrževalne stroške tega kopališča za časa trajanja zakupne dobe. Ker je bila ponudba ugodno za finance nieslne občine, jo je mestni gremij osvojil pod pogojem, da se najem-ščina plačuje vedno vnaprej. — Odkloni se prošnja Rudolfa Smrekar j a in Filipa Rudolfa za nakup sveta v kolonijii ob Cesti dveh cesarjev iz razloga, ker se bodo tamkaj še zidale zasilne stanovanjske hišice. — Ugodi se prošnji Društva za tujski promet v Kostanjevici ter se društvu brezplačno odda nekaj dreves iz mestne vrtnarije za razne parke mesta Kostanjevice. Na poročilo mestnega fizikata se sklene, da se otroško dnevno zavetišče za šolsko mladino v Sp. Šiški namesti v novem Smkolskem domu ter se sokolskemu društvu plača za odstopljene prostore letna najemščina 30.000 Din. Otrokom bo na razpolago precej velika dvorana, lepa, velika kuhinja in obširni telovadni prosler na dvorišču. Prostori bodo odgovarjali vsem higijenskim predp:sem. Razpisane kameninaste kadunje za zbiralne kanale mestne občine ee oddajo kot najcenejšemu ponudniku tvrdki Oihlarž v Ljubljani za 98.100 D. Ofertalne licitacije so 6e udeležile še tri druge ljubljanske tvrdke, katere pa so bile vse dražje. — Napravi se novo stopnišče pred uršuHnsko cerkvijo ter se naprava stopnic odda najcenejšemu ponudniku, kamnoseškemu mojstru Feliksu Toma-nu za 100.156 Din. Sklene se, da se obenem napravijo tudi nove stopnice pri cerkvi sv. Florijana. Na porodilo mestnega gradbenega urada se podelijo eledeča stavbna dovoljenja: 1. Kuslan Ivanki za adaptacijo sklad'š*a na Karlovški 34. — 2. Železniškemu uradniku Eme-riku Kleblu za gradnjo visokopritlič.ne dvedružin-eke hiše v bližini eraričnih smodnišnic. — 3. Vo- dusek Mariji, posostnici, za gradnjo enonadstropna vile v lk)gišičevi ulici |>oleg vile inž. dr. Nagodeta. — -1. G rum Ani za pritlično provizorično gospodarsko poslopje v Karunovi ulici. — 5. Čada Marjani za gradnjo drvarnic na dvorišču njene hiše ¥ Zvezdarski 1. — 6. Tvrdki Triuniphauto, d. z o. z. lia Celovški cesti, za gradnjo porlala, ograje 'u prodajnega paviljona. — 7. Fondu za zgradbo stanovanjskih hiš državnim Železničarjev za ograditev stanovanjske kolonije ob Dunajski in Stadtonski cesti. — 8. Dr. Kraigherju Alojziju, zobozdravniku na Krekovem Irgu 10, za provizoričen okenski predor v požarnem zidu proti Vodnikovemu Irgu. — 9. Fabeiču Ivanu Lil Pavlinu Ivanu za premestitev prodajnih provizoričnih paviljonov iz Cihlarževega sveta na Vodovodni cesli na Kačlčev svet na Dunajska cesti poleg mestne mitniške hiše, — 10. Snoju Andreju, posestniku v Čruii vasi-Lipe za gradnjo pritlične hiše in gospodarskega pcelop,a._—-11. Primeu Pavlu in Frančiški za gradnjo pritlične hiše iu gospodarskega poslopja na parceli 498-2 ob Ižanski cesti. — 12. Vrliovcu Albinu, gostilničarju in posestniku na Borštnikovem trgu, za adaptacijo podstrešja v stanovanjske namene. — 13. Novaku Francetu, trgovcu na Kongresnem trgu 15, za adaptacijo izložbenih oken. — 14. Tvrdki inž. Dukiču in drug za kanalizacijo poslopja in dvorišča v Bohoričevi ulici. — 15. Posestniku Sivcu Josipu za prizidek in hišno kanalizacijo v Korytkovi ulic. — 16. Trgovcu Venceslavu Brezniku za adaptacijo veže v Stritarjevi 4. — 17. Gostilničarju Jakobu Vidmarju, pri »Moka r ju« na Ižanski cesti, za eno-nadstropen stanovanjski prizidek ob cesti v Črno vas. — 18. Žiberni Mariji za prezidavo lokala za točilnico Breg 2. — 19. Stavbnemu polirju :a posestniku Josipu Novaku za enonadstropno hišo v Baragovi ulici. — 20. Bergant Cilki za aasilao leseno pritlično hišo ob poti proti mestnemu kopališču na Ljubljanici. — 21. Ujčič Mariji, pes ustnici v Aleševčevii cesti, za enonadstropen prizidek k obstoječi hiši. — 22. Sič Mariji, posestnici v Cerkveni ulici, za adaptacijo kleli. — 23. Škafarju Feliksu, posestniku v Črni vasi, za gradnjo pritlične hiše. Izdajo se sledeča uporabna dovoljenja: 1. Ponikvarju Antonu, za pritlično hišo nft Ižanski cesti na parceli 461-1. — 2. Inž. Staretu, lastniku tovarne »Eka«, za adaptirane tovarniške prostore v Topniški ulici. Tovarna izdeluje najrazličnejše obročke in zaponke. — 3. Šabcu Alojziju, posestniku v koloniji »Železniške družinec, se dovoli uporaba provizoričnega kletnega stanovanja. — 4. Poštnemu služitelju Francetu Gerjolu za viisokopritlično hišo z mansardo na Ilovici 29. — 5. Ahlinu Franju, trgovcu na Celovški 56, za ad; p-lirane prostore izkuba. — 6. Bergant Cilki za pritlično leseno hišo na Ižanski 78. Trgovcu Gregoreu v Vošnjakovi ulici se za eno leto podaljša dovoljenje za obstoj njegove branjevske barake ob Bleivveiisovi cesti. — Hotelirju Francetu Mikliču se dovoli obročno odplačilo stroškov za napravo robnikov ob Masarykovi cesti. Zadnja poročita: Nemški državni zbor odgoden Berlin, 26. febr. tg. Nemški državni zbor se je nocoj ob 10 po dvanajst urni seji odgodil za nedoločen čas. Poprej je še odklonil z 291 proti 250 glasovom nezaupnico nemških nacionalcev proti finančnemu ministru Dieirichu. Odklonjen je bil tudi predlog komunistov, nemških nacionalcev in narodnih socialistov, da se razpusti nemški državni zbor. Razmerje glasov je bilo 299 prod 228. Dalje se je z 290 proti 251 glasovom sklenilo, da se zasilne odredbe predkažejo proračunskemu od« boru. Odklonjen je bil komunistični predlog, da izstopi Nemčija iz Zveze narodov. Sprejet pa je bil predlog, da se ukine odlok vojnega ministra, ki narodnim socialistom ne dovoljuje vstopa v nemško vojsko. Za ukinjenje tega odloka so glasovali tudi socialni demokrati. Vprašanje pa je, ali se bo vojni minister Groner oziral na to resolucijo. Volivni zakon v senatu p*onadet Pariz. 26. febr. tg. Novi volivni zakon, ki ga je sprejela poslanska zbornica, je v senatu propadel, ker so proti njemu v plenarni seji glasovali s 193 glasovi. Predlog o ženski volivni pravici in o volivni dolžnosti pa so vrnili nazaj senatni komisiji. Iz narodne skupščine Belgrad, 25. febr. AA. Prihodnja seja Narodne skupščine je sklicana za ponedeljek 29. februarja ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu je 1. volitev enega podpredsednika in enega tajnika Narodno skupščine na podlagi sprememb in dopolnil poslovnika Narodne skupščine. 2. Volitev enega člana verifikaCijskcga odbora na mesto Mibajla Jefliča, ki ie odstopil, in 3. razprava o proračunsko leto 1932-33. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta, 26. febr. ž. Na včerajšnji popoldanski seji parlamenta je govoril bivši zunanji minister Gratz. V svojem govoru je govoril o potrebi spremembe gospodarstva in zahteval, da so ne spremeni gospodarska politika v Madjarski sami, temveč ludi v sosednih državah. Z enim skokom se ne more napraviti carinska unija, ker je ta ideja neustvarljiva. Rešitev gospodarske krize bi mogel zaenkrat rešiti preferencielni sistem. Vlada bi morala imenovati komisijo, da prouči to vprašanje. Vse srednjeevropske države se morajo ze-diniti zn gospodarsko sodelovanje. Lang je zahteval, da se odredi enoletni moratorij na Madjarskem. Socialist Budinger je zahteval, da se njegov zakonski predlog o tajnem glasovanju čimpreje postavi na dnevni red. Mohorjeve knjige za doplačilo v lela 1932 Ohjesa Slavni ameriški prirodopisec in potovalec Ernest Thompson Seton, ko je ustanovil organizacijo, ki je dandanes razširjena med mladino vsega sveta pod imenom iskavlizem«, je dal svoji ideji kot vzor Indijanca, kakršnega so opisali najboljši ameriški pisatelji, in imenoval skavte »Indijance gozdne modrosti.c , Indijanci so bili mnogokdaj od pisavcev indi-janaric zelo krivično opisani. Ko bi opisali vsi ti strašne krivice, ki so jih delali indijanskemu rodu, lakomni, brezsrčni in podivjani Evropci, bi svet jokal od grozot. Da bi torej slovenska mladina in ostalo či-lajoče občinstvo spoznalo »rdečega moža« in njegovo življenje iz prvega vira, v pravi luči, od pisatelja rdečekožca, ki je kot takšen preživel 15 let svoje mladosti sem priredil zanje knjigo »Ohi-seja«. Spisal jo je Indijanec dr. Kristijan Aleksander Easlman. Rodil se jo 1. 1858. blizu Redvvood Fallo v Mimiesoti. Oče mu je bil čistokrvni indijanski poglavar »Mnogo bliskov«, mati pa mešane krvi. Očeta so Američani po »minnesolskem klanju« (1. 1862.) zaprli, a dečka sta vzgajala v Kanadi stric in babica z očetove strani. Tako je preživel 15 let kot Indijanček Ohijesa. Medtem je njegov oče sprejel krščanstvo in omiko; zato so ga izpustili iz ječe, nakar je poiskal svojega Ohijeso in ga dal v šole. Pozneje je mladi Eastman študiral na več univerzah zdravilstvo in postal 1. 1887. zdravnik. Bil je nekaj let v vladni službi in nato deloval kot zdravnik v St. Pavlu v Mimiesoti. Od 1. 1903. je zaposlen v uradu za indijanske zadeve. Napisal je več knjig o življenju svojih rojakov, ki so vzbudile v ameriškem svetu veliko pozor-lofiti. Najbolj znani sta: »Indian Boyhood (»Indi- , jančeva deška doba«), lo je naša knjiga >Ohijesa«, in pa: Old Indian Days (»Iz starih indijanskih ! dni«). V »Ohijesi« nam Eastman popisuje svojo mladost, Id mu je potekla v indijanskih taborih, | kjer je z odraslimi vred prenašal vse sladkosti in I grenkobe pustolovskega kočevniškega življenja. Tu zvemo, kako vestno so »divjaki« vzgajali svojo mladež in jo pripravljali za vse težave poznejšega življenja. Učili so jih, naj časte Velikega duha in spoštujejo starost, naj ljubijo resnico in se ogib-ljejo laži, naj bodo iniro- in gostoljubni, a smrti naj se ne boje. Zdaj gledamo resne, zdaj spet vesele igre, ki se vrše po starem običaju: včasi poslušamo zvečer v šatoru pri ognju starčka, ki pripoveduje povest iz stare zgodovine rodu, ali pa šaljivo slika smešen dogodek z lova. da se Sator trese od smeha. Vmes včasi zarožlja orožje, po , taboru se razleže divji krik — sovražni napad; drugič se oglasi žalostna mrtvaška pesem — bojevniki so se vrnili z bojnega pohoda, nesoč mrtvega tovariša. Tako sledimo pisatelju z zanimanjem do poslednjpga poglavja, kjer nam opisuje svoje prve vtise iculturncga sveta. P. tloleček. Knjiga, kakor nalašč za skavtovsko mladino, lepo ilustrirana, stane broš. 21 Din, vezana v platno 30 Dni. P. MAVRICIJ TERAS: »PO STEZAH RESNIČNE POPOLNOST!« (Strani 219. Založila Prodajalna Ničman v Ljubljani 1931. Cena 24 Din, po pošti 2 Din več. Vezana v pol platno 34 Din.) Odkar smo se Slovenci otresli nemške nadvlade ter si skupno s Srbi in Hrvati ustvarili svojo narodno državo, je naredila naša slovenska kultu, a velikanski korak naprej. Na vseh polji1 smo se uveljavili ter pokazali svetu, da smo zmožni napredka in da hočemo živeti svoje lastno kulturno življenje. Najlepši dokaz za to trditev je čudovit razvoj naše književnosti. V zadnjih desetih letih I so io natisnilo v našem jeziku več knjig, kakor poprej v petdesetih letih. Najštevilnejše so leposlovne. pa ludi znanstvenih, poučnih in nabožnih je toliko, da smo lahko po pravici ponosni na svojo književnost. Tudi cerkveno slovstvo se je v zadnjih letih pri nas lepo razvilo in se razvija še dalje. Dr. Opeka nam je poklonil že čez 20 knjig 1 prekrasnih cerkvenih govorov, dr. Potočnik tri iepe snopiče globoko zasnovanih premišljevanj, p. Mavricij Teraš pa je napisal v treh knjigah celotno slovensko ascetiko, v kateri nam podaja lahko umljivo navodilo za duhovno življenje. Trelji in zadnji del te ascetike je izšel koncem preteklega leta pod gornjim naslovom. Ta knjiga ni nič drugega, kakor praktičen nauk o krepost-! nem življenju. Steze resnične popolnost i so namreč I krščanske kreposti. Pisitelj opisuje njihovo bistvo in njihovo korist ter daje navodila, kako se je j treba v eni ali drugi k eposti vežbati. Niso io ' novi nauki, vendar pa jih do sedaj še nismo imeli i v slovenskem jeziku. O tej ali oni čednosti se je I že ludi pri nas pisalo, toda manjkalo nam je sistematičnega opisa vseh krščanskih kreposti v celoti. ! Sedaj pa imamo knjigo, iz katere bo lahko črpal pobude za duhovno življenje vsak, ki mu je za duhovno življenje kaj mar in ki še ni utonil v materijal isti čnem močvirju mesenega uživanja in nizkotnih strasti. Kdor bo to knjigo prečital počasi in s preudarkom, bo našel v njej zares mnogo zlatih naukov. Zu vsako duhovno potrebo najdeš v njej leka in zdravila. Ce imaš verske dvome, čitaj poglavje o veri, pa boš laglje veroval. Ce si mnlo-dušen, li bo poglavje o upanju ali o srčnosti vlilo novega poguma. Če si mrzel za Bog« in mlačen za pobožnost, čitaj o božji ljubezni in bogosluž-, nosti, pa boš dobil več smisla za božje. reči. Če si | lahkomišljen, nepol pežljiv, nagnjen k jezi, k ne-; čistesti in k drugim gre! om, potopi se večkrat v 1 premišljevanje razumnosti, potrpežljivosti, krot-1 kosti, čistosti in drugih čednosti, ki so v tej knjigi opisane, pa se boš polagoma z božjo pomočjo oprostil svojiii napak. Ta knjiga te bo učila živeli člo-j veka dostoin« življenje, da boš pri Bogu v milosti in pri ljudeh v časti, z eno besedo, navajala te bo k pravemu krščanskemu življenju, k resnični popolnosti. Zato si jo čimpreje nabavi, potem pa jo zopet in zopet čitaj. Našel boš v njej mnogo duhovne tolažbe in duhovne pobude, imel boš od nje mnogo duhovne koristi. Denar, ki ga izdamo za dobre knjige, je zelo dobro naložen in donaša obilne koristi. * Frau Maria. Die Hochzeit von Quedlingburg. Ein Roman aus der Zeit Augustus des Starkeu. Verlog J. Kosel und Fr. Pustet Miinchen. Zdi se, da je ta velika trilogija, ki jo je zasnovala in mojstrsko dovršila bogonadarjena pisateljica Enrica v o 11 Handel-Mazzetti, dokaj premalo znana. Z nestrpno radovednostjo smo odložili drugo knjigo, v kateri je zapletena zgodba dosegla svoj višek; željno smo pričakovali tretjo, zaključno knjigo. Zdaj je celotno delo v knjigotršlvu. Brez dvoma je zadnja knjiga po zapletenosti dejanja, ki se končno presenetljivo izide, vredna sovrslnica prvih dveh. Bralec mora nehote občudovati vsestransko znanje, globoko umsko izobrazbo sve-tovnoznane pisateljice Enrike, ki je prav tako temeljito poučena v verskih in liturgičnih vprašanjih, kakor ludi v znanju latinščine, francoščine, nemščino in raznih narečij takratnih generacij. To je res knjiga, ki jo tudi z,a romane in podobno slovstvo manj dovzeten bralec z vztrajnim zanimanjem čita. Malo jc literarnih del. ki bi jih mogli tako toplo priporočiti, kot omenjeno trilogijo: L Das Spiel von den zeha Jungiraueu; II. Dar Reformalionsfest; 111. Die Hochzeit von Chied-lingburg. Pisateljica je zabeležila ob sklepu opazko: S trilogijo »Frau Maria« sem začela pomladi 1028, zaključila sem jo 31. avg. 1931. — Bog naj bo z njo ua njenih polili I Dnevna kronika Požar v Gotovljah Celje, 25. februarja. V sredo 24. februarja okrog t> zvečer se je oglasil zvon žu)>ne cerkve v Gotovljah i>ri Žalcu. Naznanil je okolici, da gori v vasi, in klical na pomoč. Vnele so se saje v hiši posestnika Zupanca, a ogeuj se je razširil v kratkem času tako, da je zajel vso hišo. Z izredno naglico so prišli na lice mesta domači gasilci s svojo motorno brizgalko ter se lotili požrtvovalnega dela. Po kratkem času so prihiteli na kraj nesreče še gasilci iz Vrbja in iz Žalca. Ne-varnest je bila tem večja za sosedna poslopja, ker je pihal že vse popoldne močan veter, ki pa se je vprav v tem času ntalo polegel, a je vendarle delo ognjegascev precej oviral. Stanovanjske hiše in svinjake na žalost ni bilo mogoče rešiti, pač pa se je posrečilo rešiti gospodarsko poslopje, ki je bilo komaj dva metra oddaljeno od goreče stanovanjske hiše. Veliko zasluge na tem je pripisovati poleg izredni požrtvovalnosti gasilcev tudj disciplini civilnega prebivalstva, ki je gasilce podpiralo na vso jnoč. Sredi Zagreba oropan kmet Zagreb, 25. febr. Včeraj se je v Zagrebu zopet zgodil slučaj, ko je bil sredi Zagreba ubogi in revni kmetič Stjepan Šupica iz Gorskega Kotara oropan vsega premoženja. Šupica je že dolgo zbiral borne dinarčke, da bi se odpeljal v Zagreb iu tukaj poiskal zdravila za svojo težko bolezen. S težavo sta pristra-dala z ženo zadostno vsoto, da se je presnočnjim mož lahko odpeljal od doma in prišel v Zagreb. Nekam nerodno se je možu zdelo v velikem mestu in ni si vedel dosti pomagati. Že se je obrnil z vprašanjem do nekega postreščka, naj mu pove, kje bi našel kakega zdravnika. V tistem hipu se jima je pridružil neki neznanec, ki je bil tako ijubeznjiv, da jo kmetiča hotel zastonj pospremiti k zdravniku. Neznanec je peljal kmeta v palačo Okrožnega urada. Prišla sta že v četrto nadstropje. Tukaj je kmetič zaslišal, kako nekdo težko sopihajoč drvi za njima. V tistem hipu je kmetič že zaslišal, kako novodošlec vpije: -Lopova, denar sta mi pokradla!« Stjepan Šipica, Stari Ličan, je mirno odgovoril: »Ej, brate! Boga mi! Jaz ne. Naj ne vidim ne svoje žeue ne svojih otrok k Novodošlec pa je trdil svojo, dokler ni Ličan pokazal svoje knjižice s 700 Din, rekoč: »Tu je moj denar, pa me preišči!« In sedaj je še kmetov spremljevalec začel preiskovati kmeta in ga je preiskoval toliko časa, dokler se oni tretji ni izgubil s knjižico in 700 Din. Ko je ta izginil, se je obrnil ludi spremljevalec in zbežal. Kmet Šupica pa je ostal sredi Zagreba daleč od doma brez knjižice, brez denarja, brez zdravil in brez zdravnika. Koledar Sobota, 27. februarja: Gabriel od Žalostne Matere božje; Baldomir, »poznavalec. Novi grobovi ■f- V Črnomlju je po daljši hudi bolezni v četrtek, dne 25. t. m. umrla gospa Ana Mesesne-lova, »oproga g. Julija Mesesmela, komandirja žandarmerijske postaje v Šoštanju. Poleg svojega moža in staršev, pri katerih je za časa svoje bolezni bivala, zapušča še sina Julija, dijaka novomeške gimnazije, Dobri krščanski ženi blag spomin Ostale vesti — Z ustavljanjem »Slovenca« pričenjamo letos nekoliko pozneje, ko druga lota, ker upoštevamo izredno težke razmere naših cenjenih naročnikov. Sedaj je pa skrajni čas za obnovitev vsaj delne naročnine. Želeti pa je v svrho reda in evidence. da nam vsak naročnik, ki trenutno ne zmore večjega zneska, uakaže vsaj delno naročnino in obenem po dopisnici sporoči, kdaj bo sigurno nakazal še nadaljnje plačilo. — Oglasna naročila za »zlati teden«, ki jih je te dni začela zbirati uprava našega lista za dneve ti., 9. in 13. marec v smislu tozadevnih objav, sprejemajo seveda tudi vse naše podružnice v Ljubljani, Mariboru in drugod, cenjena pismena naročila raj ee pa radi enostavnosti naslavljajo naravnost na upravo v Ljubljano. One p. n. tvrdke, ki morda pomotoma niso prejele našega vabilncga pisma, naj nam izvolijo to sporočili kratko po dopisnici. — Dr. Seipel v radiu. V nedeljo popoldne ob 5 bo v dunajskem radiu predaval bivši avstrijski kancler prelat dr. Ignacij Seipel. Predmet predavanja bo zelo zanimiv in času primeren. — Pozor lovci! Glavna skupščina Slovenskega Lovskega društva v Ljubljani bo dne 13, marca 1932 ob 10 dopoldne v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pristop imajo delegati podružnic, člani osiednjega odbora in oba računska preglednika (§ 19 dr. pr.). — Enoletni tečaj za otroške negovalke v zarodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani sprejme še 5 zunanjih gojenk proti plačilu 200 Din mesečno. Stare morajo biti 18 let in imeti meščansko šolo. — Vremensko poročilo s Pohorja (koča na »Pesku«) z dne 25. t. m.: Stara podlaga snega 70 cm, novo zapadel 5 cm, suh pršič; temperatura —3 C, smuka prav dobra, lahki severni vetrovi. — Slovensko planinsko društvo sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem poiorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki). — V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom, Planinski dom na Kofcah (stalno odprta in oskrbovana). — V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. — Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. gori, koča na Sveti planini, novo zgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem ter Piskernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini. — Dr. J. Jerajeva Sociologija sc dobi v vseh knjigarnah in pri pisatelju v Mariboru, Gledališka ulica 2. S poštnino vred stane lc 27 Din. — Težave kmetov zaradi snega. Iz Nove Gradiškc poročajo: Dne 25, t. m. je pri nas zopet začelo snežiti. Kmetje, ki so se pred 14 dnt:vi veselili snega, da bo namočil z ozimino posejano zemljo, «o sedaj v slybeh zaradi dolge zime. Koncem februarja bi že morali sejati koruzo, pa še pokriva zemljo 30 cm debel sneg, Na Savi je pa še več ledu. — Kmetom manjka živinske krme. Kmete po vsej Slavoniji in sosednji severni Bosni silno skrbi, kako bodo prekrmili svojo živino. Preteklo leto je bilo želo malo sena, že pred meseci so morali za drag denar kupovati krmo za živino. Zaradi snega io dolge zime bodo kmetje prisiljeni delj časa, kakor so mislili, imeti živino pri jaslih, ker na paše še ni mogoče misliti. Ker je poleg tega cena živini zelo nizka, si lahko mislimo, v kako težkem položaju 6e nahajajo kmetje. — Ai francosko kolonijalno orožništvo v Irdokini nabirajo mladeniče v Vinkovcib in okolici. Priglasilo se je že več mladeničev z maturo. —- Teden dni si je pripravljal veiala. Obmejni Št. Ilj je globoko pretresla vest o nesrečni smrti 76 letnega bivšega pismonoše Leopolda Kramerja, ki je bil v vasi kakor tudi v širni okolici dobro znan. Zadnje čase jc bolehal na živcih in je bil silno potrt ter so na njem opažali veliko potrtost, kar je gotovo vzrok obupnega koraka, ki ga je izvršil v sredo. Še pred dobrim tednom so ga domačini videli, kako je zabijal v šupi v steber debel klin. Čestokrat se je nato mudil v šupi in tako je tudi v sredo odšel v ta prostor. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, se je polastila domačih ekrb, šli 60 pogledat ter našli nesrečnega moža obešenega na stebru, na klinu, katerega si je že pred dobrim tednom pripravil za svojo smrt. Bil je že mrtev ter so bili vsi poskusi, da ga spravijo ponovno k življenju, zaman. Nesrečnik si je najbrže v duševni zmedenosti vzel življenje. Joga! tablete Pri bolečinah v členkih, pri protinu in išiasu se doseže dober uspeh s Togal tabletami. Njih delovanje je hitro in učinkovito, brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega lekarnarja! Dobivajo se v vseh apotekah. Odobreno od ministrstva soc. politike in narodnega zdravja, 5. br. 1437 od 5. II. 1932. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 15 od 24. februarja t. 1. so objavljena »Pravila za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita«, dalje »Pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil«-, »Tarifa o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela osrednje uprave za mere in dragocene kovine«, »Norme za opeko«, »Norme za opeko iz apna in peska«, »Norme za stukaturno trstiko«, »Norme za pletenine iz stukaturne trstike«, »Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932« in »Vložitev prijav za draginjske doklade državnih upokojencev«. ' 1 — Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici marca 1932. V četrtek, dne 3. marca t. I. ob pol 7 i zvečer predava g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu i i. s. o prirastku lesa v gozdu. — V nedeljo, dne i 6. marca ob 8 zjutraj predava g. ravnatelj ing. Lah j o poljedelstvu in sicer o prvih pomladanskih delih na polju. V nedeljo, dne 10. marca ob pol 7 zvečer predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o pravilnem spomladanskem gnojenju. V nedeljo, dne 13. marca ob S zjutraj predava g. Jože Štrekeli o vrtnarstvu in sicer o ureditvi domačega vrta. Razven teh predavanj se vrše še poljudna predavanja o mlekarstvu ob nedeljah ob 15. V nedeljo, dne 6. uarca ob 15 govori g. Franc Pavlica o predmetu: »Kako pridelujemo sir iz manjših količin mleka«. V nedeljo, dne 13. marca ob 15 govori isti predavatelj o predmetu: »Kako dvigniti potrošnjo mleka in surovega masla«. Opozarjamo, da se odslej naprej vrše kmetijska predavanja ob . četrtkih pol ure pozneje, t. j. ob pol 7 zvečer — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Jose!« - grenčice. Prestojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Frauz-Josel«-vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. J »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, ; drogerijah in špecerijskih trgovinah, — Stekli psi na deželi. Oblasti na deželi so te dni poslale v mesto že ponovno poročila, da se na deželi klatijo psi, ki 60 zelo sumljivi stekline. Seveda, če le gre, takega psa takoj pobijejo. Te dni se je priklatil v vas Potok pri Vačah srednje velik pes bele barve z rjavimi lisami. Pes je j je imel vse znake stekline in je ugriznil nekega triletnega dečka iz Potoka. Uradno poročilo pravi, da »se je istega ubilo«. Po vsej verjetnost je bil ubit najbrže pe6, dečka pa so poslali v bolnišnico. — Na skrivnosten način izginila. V Dubrovniku so pred dnevi pogrešili gospo Vero Zamuro-vič, ženo železniškega zdravnika v Melencih (Beč-kerek), Gospa Zamurovičeva je prišla koncem januarja na našo rivijero na oddih. Bila je živčno bolna in jc, kakor pripovedujejo, že pred petimi leti poskušala izvršiti samoumor. Zamurovičeva je prišla v Dubrovnik 25. januarja in se nastanila v hotelu Imperial. Bila je vedno sama in sc je izogibala vsake družbe. Dne 30. januarja je odpovedala hotelsko sobo in naslednji dan je odposlala svojo prtljago po železnici v Melence. Zamurovičeva je baje istega dne popoldne kupila vozni listek prvega razreda iz Dubrovnika do Melenc in vstopila v vlak, ki odhaja okrog 6 iz Dubrovnika v Sarajevo. Zaslišan jc bil sprevodnik, ki je imel v tem vlaku službo. Pokazali so mu fotografijo Zamurovičeve in on je v njej spoznal gospo v perzijskem og/nialu, ki se je vozila v prvem razredu do Mcnstarja. Sprevodnik se spominja, da je gospa Zamurovičeva blizu Huma legla in da jo je v bližini Gabele vprašal, če želi v Mostarju večerjati. Gospa je odvrnila, da ima večerjo s seboj in da ne bo izstopila. Sprevodnik je končno odločno izjavil, da je videl, ko je v Mostarju končal svojo službo, gospo Zamurovičevo spati v ku-peju. Zaslišan jc bil tudi sprevodnik, ki je v Mostarju nastopi! svojo službo in jo opravljal do Sarajeva. Ta je izjavil, da se ne spominja, da bi se označenega dne vozila kaka dama v prvem razredu, Sled za Zamurovičevo je tedaj izginila na inostarski železniški postaji. Dubrovniška policija, ki je doslej vodila preiskavo, jc nadaljnjo preiskavo odstopila nioslarski policiji. — Karta kraljevine Jugoslavije z najnovejšo upravno razdelitvijo na banovine (kr. dekret z dne 3. septembra 1930), merilo 1:1,000.000, velikost 96X79, cena 35 Din. Karta je tako pregledna, upošteva vsa mesta in večje kraje v državi, tisk je jasen in večbarven; je to po septembru 1930 prva karta, ki upošteva natančno nove meje banovin. Vsaka pisarna, urad ali privatnik bo s karto gotovo zadovoljen. Priporočamo. Do-bi m v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani — Zaprtje. Številna strokovna poročila potrjujejo, da eo z učinkom naravne »Franz-Josef«-grenčice zelo zadovoljni ludi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protinu, revmatrzmti, kamnu ali sladkorni bolezni. — Milijonski dedič. Svoj Jas smo že poročali o milijonski dedščini siromašnega ključavničarju Ferdinanda Boneta v Novem Sadu. Leta 1881 je namreč umrl v Indiji podkralj Edvard Bonet, ki je v svoji oporoki zapustil milijon funtov štorlingov, Po lepo uspelem treznostnem kongresu se vrši v nedeljo 28. febr. v Delavski zbornici ob 20 zaključna akademija z izbranim sporedom. 1. The Pet ol the Areny — Les Sirčnes — orkester dir. Borštnik. 2. Golia: Manifest, dekl. Puc Milan. 3. Tri narodne, solo-sopran Korenčan Stefi. 4. E, Frelih: »Auf biks«, fantje — govori ! Emil Frelih. 5. Medved: »Vino ali voda« — dram. prizor. Osebe: Zdržnik — Puc Milan; Pijanec — Frelih Emil; Žena — Ostanek Mira; Pivec — Ma-rinšek Marjan. Moj oče je rudar, dekl. Slapar. 6. Bizet: Menuette; Schumann: Finale — violina — Zaje, čelo — Plantarič, klavir — Fink. 7. Pozdrav. 8. Drag. Kette: Pijanec — dekl. Emil Frelih. 9. Pavčič: Pojdem na prejo; Adamič: Nocoj je en lep večer; Pavčič: Dedek samonog — poje solo g. Dolničar. 10. Alegorija (po zamisli Emila Freliha). Vstopnine ni. Programi po 3 Din se dobe od danes naprej ves dan na razstavi v Unionu ter v pisarni na Dunajski cesti št. 17. Zapletena zadeva Ljubljana, 36. februarja. Danes beremo v »Učiteljskem Tovarišu« od 25. februarja na uvodnem mestu članek pod naslovom »Preganjanje učiteljstva po starih metodah ...« V tem članku je jx»pisano, kako so včasih prestavljali učitelje ter nato nadaljuje: »Po 6. januarju 1929 so se razmere v tem fKigledu izboljšale in učiteljstvo je upravičeno želelo in pričakovalo, da bo obvarovano pred starin*! metodami. Zato 6ino toliko bolj presenečeni nad sledečim: »Jutro« št. 32 z dne 7. februarja 1932 priobčuje: »Sokol« mi Rečici ob Savinji je zboroval preteklo nedeljo ob veliki udeležbi članstva. Zboru je predsedoval starosta br. Repenšek, ki je bil pri volitvah ponovilo izvoljen za starosto. V odbor so še izvoljeni br. Gomiršek, br. Tiršek za prosvetarja mesto dosedanjega prezaposlenega šolskega upravitelja br. Kotnika, ki je obljubil seveda tudi za nadalje svojo pomoč. »Jutrom št. 35 z dne 11. februarja 1932 pa dodajo poročilu sledeči komentar: Sokol na Rečici ob Savinji. Prejeli smo tale dopis: »Gospod urednik! V nedeljski številki Jutra« z dne 7. februarja ste priobčili dopis o občnem zboru Sokola na Rečici ob Savinji. Ko sem bil v nedeljo v gomjegrajskem kraju, me je poiskal starosta rečiiškega Sokola g. Repenšek in me naprosil, naj izposlujem pri »Jutru« ugotovilo, da imenovani dopis glede volitve prosvetarja ni bil točen. Šolski upravitelj g. Zorko Kotnik ni bil namreč ponovno izvoljen za prosvetarja ne zaradi prezaposlenosti, marveč zategadelj, ker kot prosve-tar kljub opetovanim pozivom ni bolel nositi so-kolskega znaka in ker je na sokolski proslavi kraljevega rojstnega dne 17. novembra (proslava se je vršila 13. decembra in ne novembra, kot proslava ujedinjenja in ne za kraljev rojstni dan. Op. uredn. U. T.) kot slavnostni govornik govoril lako neokusno, da je izzval glasen protest več uglednih gostov in da je moral« proti njemu zategadelj nastopiti celo ccljska sokoiska ž tipa. Z ozirom na to prosim cenjeno uredništvo, naj resirici na ljubo ugotovi, zakaj ni bil g. šolski upravitelj Kotnik izvoljen za prosvetarja Sokola na Rečici ob Savinji. Zahvaljujoč se vnaprej za to ugotovitev, se beleži z velespoštovanjem vdani Rasto Puslo-slemšck, narodni poslanec. V Ljubljani, 9. februarja 1932.« Kakor smo informirani, ni nihče pozval tov. Kotnika, da mora nositi sokolski znak. Govor, ki ga je govoril tov. Kotnik na sokolski akademiji, je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem ter je v originalu predložen oblasti, da se prepriča o zadevi iz govora samega. Na drugem mestu priob-čujeano govor tov. Kotnika, ki ga je imel na ustanovnem občnem zboru Sokola v Rečici, ki dovolj priča proti vsem podtikanjem najiTam njemu z gotovih strani.« Tako »Učiteljski Tovariš«, ki na koncu svojega članka objavlja še izjavo Sokolske župe v Celju s podpisi starešine Smertnika in tajnika Geča, ki izjavljata, da dopis g. narodnega poslanca v »Jutru« dne U. februarja ne odgovarja resnici. Sedaj je vrsta na gospodu narodnem poslancu Rastu Pusloslemšku. da ovrže trditve gorenjih izjav. Je pa ta zadeva res vkljub svoji zanimivosti od sile zapletena. Zato občinstvo napelo pričakuje, kdo bo imel zadnjo besedo v tej zadevi, ki jo »Učiteljski Tovariš« nazivlje — »nelepo«. Kašliati? potem pa KRESSVAL. Odobreno od Min. soc. politiko in narodnega zdravja S. št. 1433, 6. II. 1932 Višnja gora ! X Kar nič nc popusti ta zima! Sv. Matija — j>ra-vijo, da led razbija, letos se mu je pa že sekira gotovo skrhala, dobro so mu zima upira! Danes — v petek — smo imeli še vedno —16" C mraza, šo celo opoldne je na solncu pod ničlo. Smučarji, snega imamo še dovolj, da si za smučanje ni želeti boljšega! Izsledi, da bo do nedelje še pri tem ostalo, so najboljši. Zalo smučarji v nedeljo v Višjo goro! Tereni sv. Duh, Za-vrlače. Gradišče. Kucelj Vam nudijo najlepšo zimsko športno zabavo — v neposredni bližini Ljubljane, komaj dobre pol ure od postaje ste žo v središču zimskega raja! Ribnica Gospodarska vest. Dne 28. t. m., to je v nedeljo ob osinih dopoldne, se vrši občni zbor nabavi jalne in prodajne zadruge v Gorenji vasi. Občni zbor se vrši v dvorani Prosv. društva ,v Ribnici. Na tem občnem zboru bo iz poročil razvidno, da se je zadruga, čeprav imamo gospodarsko krizo, izborno razvila. Prav zaradi krize smo je bili krvavo potrebni, da nam je prinesla zaslužka. Nekaterim trgovcem to seveda ni po volji, saj vemo zakaj. Oni pač tudi vedo, ka jje zadruga koristnega storila svojim čhnom. Zato se ie Ikuiio po občnem zboru še bolj trdno oklenili, ker v takih rokah, kot je sedaj, se mora zadruga obdržati in še bolj okrepiti. Slovenske gorice Sv. Ana. Dne 18. t. m. jc na nepojasnjen način izbruhnil požar v hiši posestnika in mizarskega mojstra Adolfa Ferka, ki je vse ujjejielil. škoda je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Domači gasilci so z neumorno požrtvovalnostjo lokalizirali uničujočo plamene; radi po manjkanja vo'o pa gorečih posii pij ni bilo nn« goče pogasiti. Škoda je zelo velika in jo le d»-loma krita z zrvrrovalnino. Sv. Benedikt. Danes imamo tukaj celodnevni prosvetni tečaj zastopnikov prosvetnih društev Slovenskih goric; na tečaju bo govora o društvenem poslovanju ter o znani in [>omembni okrožnici papeža Pija XI. Negova. Pri nas radi j>rebiramo nedeljskega »SJovenca«, ki ga dobimo v prodaji pred cerkvijo. Zanimajo nas vse domače in tuje vesti, ki jih prinaša. Zadovoljni smo z njim. Sv. Lenart. Leto dni ne sme v krčmo v* smislu sodbe okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu posestnik Leopold Grahom ik iz Jablancev. Prejioved konča z dnem 23. januarja 1933. Slovenska Krajina Murska Sobota šc nima župana. Po izvolitvi dosedanjega župana g. Benka za državnega fx:slan-ca, odnosno od 1. decembra, ko je ta odložil župansko meslo, Sobota nima župana. Žujianske posle vodi začasno g. Franc Čeli, trgovec iu dosedfl-n m.fi podžupan. Radii tega ni bilo tudi še proračunske seje in ne vemo, kako bo kaj v sedanji krizi tizgledal sobeški proračun. Prostovoljno trasi 1 no društvo t Pcčarovcih (Šo-šovo) je kr. banska uprava razpustila j>o zakonu o zaščiti države. Ministrstvo je tozadevni odlok potrdilo. Okrožni zdravnik izven svojepn okoliša. V občini Cankovi ob avstrijski meji jo. sedež okrožnega zdravnike, ki pa stalno slanuje v Gornji Radgoni. Ker je la okoliš j>reeej velik. Gornja Radgona jva nn drugi strani Mure. dokaj izven tega okoliša, se ljudje upravičeno pritožujejo nad to okolnostjo. Čo kdo išče zdravniško pomoč, mora ili sedaj ali čez nemško Radgono in imeli dovoljenje za prestop meje, ali pa skozi nad 8 km oddaljene Pe-tanjoe z brodom čez Muro in [*) isti dolgi |H>ti s|>el nazaj. Razume se, dn pri vsem tem ljudje rajši gredo h kakemu zdravniku v nen'škn Radgono in v tamkajšnjih lekarnah kupijo tudi zdravila. S tem pa seveda znosijo letno lep denar iz naše države. V naši krajini je to drugi primer, da človek okrožnega zdravnika, ki ga za lo plača država, le z največjo težavo dobi v njegovem okolišu. Ptui Adaptacija hiralnice. Dne 23, t. m. se ie vršil lokalni ogled in razprava o določbi pogojev za podelitev gradbenega dovoljenja za dozidavo odnosno adaptacijo banovinske hiralnice v Ptuju. Bansko upravo sta zastopala dr. Kovačič kot pravni referent in nadsvetnik inž. Dolenc, okrajno načelstvo glavar Mahnič, mestno občino ravnatelj Zavadlal, upravo hiralnice upravitelj Vuk ter bolnišnico kot mejaša jmmarij dr. Kuhar. Komisija je po načrtih ugotovila, da se preuredi pritličje južnega krila hiralnice v centralno kuhinjo, refektorij pa za sestre. Na obeh krilih se dozidata nadstropji in sicer bo v nadstropju južnega krila stanovanje za sestre, na severnem krilu pa uradi hiralnice. Z dozidavo se dobi prostora za 60 hiralcev. Kletni prostori, ki služijo za kuhinjo, se preurede v pralnico, sušilnico in likalnico. Komisija «e jc izjavila soglasno za izdajo stavbnega dovoljenja. Zastopnik mestne občine je pri tej priliki opozoril komisijo na nevzdržno 6tanje radi odpadnih vod iz hiralnice in bolnišnice. To že itak nevzdržno stanje 6e bo s povečavo hiralnice še poslabšalo, ako se ne bo izvedla kanalizacija obeh poslopij. Radi teh nedo-statkov se je v javnosti in tudi žc v časopisju mnogo razpravljaV Bo skrajni čas, da se lo vprašanje končno uredi, da se izbegne vednim pritožbam zlasti v poletnem času. Neznani tatovi so ukradli Mihaelu Zupančiču, posestniku in županu na Hajdini 150 kg težko svinjo. Zupančič je ovadil zadevo orožinikom, ki so uvedli preiskavo ter so tatovom tudi že na sledu. ki naj se razdeli med njegove najbližje sorodnike čez sto let. Preteklo leto jo potekel rok, med dediči pa je prišlo do takih nesoglasij, da je bilo malo verjetno, da hi se la sjior mogel rešiii. Te dni pa je novosadski ključavničar Ferdinand Bonet. ki ima pravico do največjega dela zapuščine, dobil iz Londona obvestilo, da se bo zapuščina razdelila dne 1. maja in da naj pošlje vse potrebne dokumente, da mu bodo mogli izročiti ujegov del zapuščina Radio Programi Hadio-t.iubfianat Sobota, 27. februatja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Viktor Pirnat: Žutnbera-žki uskoki. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Ga. Orthabcr: Angleščina. — 19.30 M. Pintar: Gornji Jadran. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Opera »Eugen Onjegin«. Nedelja, 28. februarja: 8.00 Ing. Viktor Novak: 0 gozdarstvu (O sečni). 9.00 Esperantsko predavanje Herkov: O Bledu. 9.80 Cerkvena glasba. 10.00 P. dr. R. Tominec: Osebnosti velikega tedna. 10.30 B. Pušenjak: Razvoj šahovske igre. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 čas, poročila, plošče. 15.15 Dekliško ura: Žena grško-rimske družbe in krščanstvo (gdč. A. Lebar). 15.45 Koncert mandolin s spremljeva-njem kitare: Vmes poje gdč. Štefka Korenčan otroške in narodne pesmi. 16.30 L Cankar: »Hlapci«, drama, igra mladinska organizacija Žarr, klas. girnn. 20.00 Koncert Sattnerjevega pevskega zbora. 21.00 Dr. Fr. Veber: Poročilo o rezultatih eksperimentalne fonetične študije. 21.15 Muzika 40. p. j>. Triglavskega. Drugi programi t Nedelja, 88. februarja: Belgrad: 12.30 Radio orkester. 10.00 Narodne pesmi. 19.00 Narodue melodije. 20.00 Romunska glnsba. 21.10 Simfonični koncert. 22.20 Jazz. — Zagreb: 11.30 Plošče 17 0" Plesna glasba. 20.30 Tainbur. koncert. 22.00 Lahka glasba. — Dunaj: 11.00 Simfonični koncert. 18.20 Lovci na glave v današnji Aziji in stari Evropi 19.30 Pesmi. 20.10 Karneval v Rimu. — Kini: 10.15 Nabožna glasba. 12.30 Vokalni in instrumentalni koncert. 17.00 Simfonični koncert. 21.00 Operetni prenos. — Milan: 12.30 Operni koncert. 19.10 Pestra glasba. 20.15 Izbrana glasba. 21.00 Prenos iz opere. — Stuttgart: 18.25 Južno nemški komponisti. 20.00 Zabavna glasba. — London: 17.00 Koncert B. B. C. orkeslra. 21.00 Bogoslužje. 22.05 XVIII. nedeljski koncert. — Berlin: 16.15 »Hoffmanove jiripovedke«, opera, Offenbach. 20.00 Koncert. 22.00 Stnuško prvenstvo Avstrije, nalo plesna glasba. — Barcelona: 17.30 Operna glasba. 21.00 Plošče. — Mor. Ostrina: 19.00 Praga. 21.00 Bratislava. 22.20 Praga. — Praga: 19.00 Večerni koncert. 20.00 Orkestralni koncert. 21.00 Bratislava 22.20 Lahka glasba. — Katovirc: 20.15 Poljudni koncert. 22.00 Violinski koncert. 23.00 Lahka plesna glasba. — Langenbrrg: 13.00 Opoldanski koncert. 20.30 »Vitez Roland«, opera, J. liaydu. 22.00 Plesna glasba. PODJARMLJENA CERKEV Župnik o. llihajil, ka je spisal v emigraciji najpomembnejšo in najbolj pretresljivo knjigo o stanju Ruske Cerkve (Mihajil Svjaščennik. Položeni je Cerkvi v Sovjetski Rossii. Očerk bežavšago iz Rcesi svjašCennika. Jeruzalem, decembra leta 1931.) je nedvomno mož borbenega bojevitega značaja. Če bi hoteli določiti literarne predloge njegove neupogljive osebnosti, bi se morali spomniti na velikanskega »prekomernega« diaikona Ahilo v nepozabnih »Soborjanih« Ljeskova, ki je slučajno tudi njegov ožji rojak: oba sta zrasla na Donu in sita kozaškega pokolenja. S tem bi bila označena prepričevalna iskrenost avtorjevega dragocenega poročila, a tudi njegovi nedostatki. Verska vne-tost o. Mihajila je zbrala zanimive podatke, ker je bil naš duhovnik vedno v ožjih stikih s prvo-boritelji za preganjano Cerkev, a istočasno je ostala nedovzetna za vsako polovičarstvo. Čeprav je odgovarjal boljševikom pri zasliševanju, da »se potrudi ostati izven politike in celo nima nobene pravice do kateregakoli političnega prepričanja, ker živi samo za Cerkev«, je vendar ostal mnenja, da je zasluženo nastopil dolgo trnjevo pot, ki ga je preko različnih ječ pripeljala na »otoke solz« v Solovkih. Čeprav nismo zagrešili nobenega političnega zločina, smo trpeli po zaslugi: vlada je pravilno razumela našo duševnost in nas morala zapreti«. Zato je ostal o. Mihajil strasten nasprotnik vsakega sporazuma z brezbožnimi sovjeti. Ko 90 zvedeli proti koncu leta 1926 v Solovkih zaprti škofi in duhovniki o načrtu »konkordata«, ki ga je ponujala metropoLitu Sergiju Glavna politična uprava, in se posvetovali o vsebini pozneje objavljenega protesta, je zahteval avtor, da bi »odkrito povedal nadpaslir vladi vso resnico o nezaslišanem verskem preganjanju in blagoslovil vernike na mučeništvo in smrt.« Muke in ječe so se mu zdele edino sredstvo za obvarovanje moralne avtoritete trpinčene duhovščine. Predlog je seveda propadel. Škofi so po pravici smatrali, da ni namenjen vladi, s katero bi bilo potrebno skleniti sporazum, temveč ljudstvu, da bi se uprlo vladi. Neki škof je očitajoče pripomnil avtorju: — Takoj se vidi vaša kozaška kri. Če že greste nad sovražnike in na smrt, še hočete, da bd vas spremljala vojna godba!« Najbližji ljudje, ki jih je vabi! o. Mihajil »na goro Kalvarijo«, so mu odgovorili: — »Ti si zblaznel!« Porazgubil je naposled skoro vse stare prijatelje ter ostal sam. (»Imam somišljenike, a kje so? Vsi so osamljeni kakor tudi jaz in po-razguhljeni križem Rusije.«) Slejkoprej ogorčeno odklanja Sergijev modus vivendi z »očiščeno od politike Cerkvijo«. — To so sami krivi nauki. Kako bi mogel jaz, kristjan, priznati brezbožno oblast? Kaj pomeni, da ne smem biti njen politični nasprotnik? Če sem veren, eo ip9o — hočeš-nočeš — sovražen sem vladi, pobijam »revolucijska načela« in oviram vgradnjo socialistične države«. — Seveda je umestno slično načelno sovraštvo do države samo pod sovjetsko brezbožno vlado, ki zatira sleherno versko življenje. Kot aktiven, za filczo ska ugibanja malo dovzeten borec, občuti o. Mihajil samo, da se ni v 9tanju več zmeniti za Sergijevo cerkveno nadoblast, ki shaja s sovjeti. Pobegnil je iz Rusije, >ker se je bal pohujšanja«. — Nisem maral zaiti med one, ki se pogajajo z brezbožniki kajti to bi pomenilo pndec, izdajo Re-snioe, za katero sem šel v boj. Ne bi se zmenil za življenje, n rešiti sem hotel dušo, samo lastno dušo«. Po vratolomnem begu je srečno prepotoval vso Rusijo od Belega do Črnega morja ter 6e rešil v sv. deželo. Vtisi, ki jih je nabral v teku potovanja, 60 nad vse dragoceni. Avtorjev sklep se glasi: — Pravoslavna Cerkev na Ruskem ni uničena. temreč obstoji slejkoprej, a zaman bi jo iskali v Ssrgijevem taboru. — Ostala je brez oltarjev in zakonite nadoblasti, — nahaja se po taboriščih za politično nezanesljive pregnance, v prognanstvu, po ječah, kratkomalo bogvekje. — Kakor rečeno, vpoštevati moramo pri presojanju teh podatkov avtorjevo ognjevito, nedvomno in celo nestrpno iskrenost! Metropoldt Sergij je šel na vse zahtevane žrtve, da bi »omogočil zakonito priznano neomajno osrednjo cerkveno upravo«. 0. Mihajil zatrjuje, da je zapečatil s tem navideznim uspehom usodo ruske Cerkve, ker se je zavezal, da ne bo imenoval brez dovoljenja Glavne politične uprave nobenega škofa in omogočil njenim organom stalen vpogled v vse delovanje cerkvene sinode. Pooblaščen zastopnik G. P. U., zloglasni E. Tučkov, redno obiskuje do dvakrat na teden (enkrat prihaja obvezno) metropolitovo hišj. Dostojanstveno vprašuje slehernega obiskovalca, odkod je in kaj hoče, na to pa govori z metropoli tom na samem. Ko je nekoč določil Sergij novega škofa za neko diocezo, Je slednjemu Tučkov čestital k imenovanju in takoj dodal: — Zdaj »e boste morali oglasiti še pri meni na Lubjanki (t. j. v poslopju G. P. U.) da se bova končnoveijavno o tem zmenila. — Neki ekot na deželi je o. Mihajihi ponujal župnijo ter ga »po prijateljsko naprej opozoril, da bo treba kandidaturo prijaviti G. P. U.«. Sicer so bili obvezani duhovniki še v času pred Sergijevo pogodbo pri nastopu službe pismeno obljubiti da bodo »kot pošteni sovjetski državljani oblasti prijavili vse revoluciji sovražne nakane«. Pogodba je malokaij izpremenila na dejanskem stanju, a cerkveni oblasti vzela ves ugled. Ali ni bila s tem predrago plaSajia pravica založiti in razpošiljati vsakoleten cerkveni uradni koledar z imenikom duhovščine? vprašuje o. Mihajil in toLmači Sergijevo politiko samo s starimi navadami iz predvojnih časov. »Če je bil Sergij pod carjem kot član nekd. sinode vedno na uslugo po državi imenovanemu uradniku (ober prokuror) zakaj se ne bi pobotal še z G. P. U.? Vlada se je spremenila, a razmerje vlade do Cerkve je ostalo v bistvu isto«. Zdaj v emigraciji odločno obsoja o. Mihajil ono manjšino ruskih župnij, ki je ostala zvesta moskovski cerkveni nadoblasti tudi po tem, ko jim je na zahtevo G. P. U. predpisal Sergij, da bi ustavile protisovjeteko propagando in pismeno priznale zakonistcst sovjetske vlade. — 0, moj Bog, — smo govorili v Moskvi, — kaj hočejo? Mar ne razumejo, da nikakor ne želi Sergij uveljaviti to svojo nadoblast? Če bi mu odrekli pokorščino, bi mu s tem samo odvzeli neprijetno dolžnost emigrantom naprej narekovati po G. P. U. predpisane odredbe!« Kakor znano, je pretežna večina vernikov v emigraciji tudi uresničila to zatajeno pričakovanje s tem, da je poiskala s pariškim metropol i tom Eulogijem na čelu začasno zavetišče pri carigrajskem patriarhu. A na Ruskem samem je Sergijeva pogodba občutno poslabšala položaj nesrečne pravoslavne Cerkve. Dokler so podpirali boljševiki razkolno »Obnovljeno cerkev« in preganjali pravoslavje, ' ohranilo slednje notranjo neodvisnost. Vernikj s kratkomalo niso zmenili za sovjetsko versko politiko. Toda zdaj je pričel Sergij sam, edini zakonit nadpastir na željo G. P. U. premeščati priljubljene škofe, razdirati obstoječe čviste vezi med duhovščino in verniki. Ljudstvo je pričelo godrnjati, n Sergij se je čudil, zakaj ni protestiral nihče poprej pod carjem, ko je storila isto nekd. sinoda? »Nihče se ni upal metropol i Iu po pravici povedati v obraz, da je pestal on samo organ G. P. U., ker bi bilo to nedopustno s cerkvenopravnega stališča.« Na to je prepovedal Sergij moliti v cerkvi za zaprte duhovnike, odvzel zaprtim škofom njih dioceze ter naposled odredil molitev za so v je le pri litanijah. Prejel je neštevilo seveda nepodpisanih protestov, kjer se mu je očitalo, da je zasužnjil Cerkev brez božnikom. Na svojem begu skozi Rusijo se je prepričal o. Mihajil. da so nastali skoro v sleherni kmečki župniji dvomi o zakonitosti Sergijeve nadoblasti. A kljub temu je metropolit prav lahko preprečil novi razkol in zatrl nezadovoljnost. Malo-kateri duhovniki so se mu upali odkrito odpove- Pes vodi slepca. V Potsdamu imajo poseben zavod, kjer dresirajo pse za vodnike slepcev. 2e tisoč takih psov je šlo iz tega zavoda. Vsi so dobri vodniki in zvesti tovariši ubogih slepih ljudi. več škofov in župnikov, da razdiram cerkveno edinstvo, ker nastopam zoper zakonito nadoblast«. Večina duhovščine »rada je sledila Sergiju, da bi ušla ječi«. Nezadovoljneži so naposled pristali na dokaze Sergijevnh zastopnikov, da bo lahko obsodil njegovo politiko samo bodoči od brezbožnikov neodvisen cerkveni sabor. »Rad priznam, da ni dozorela pretežna večina ruskih vernikov za odkrito inučeniško izpovedništvo. To je nedvomno omajalo Sergijevo moralno odpornost. Vei moji sojetniki •i bilii nedvomno iskreni požrtvovalni ljudje. Nasedli so prekanjenemu Tučkov u, ki je obljuboval, da bodo sovjetski zakoni ščitili cerkveno življenje. Kakor vsi ostal', sem dolgo mislil tudii jaz, da bomo lahko premostili prepad med oerkvijo in državo. Sele na[>06led sem se prepričal, da ni mogoče misliti o kateremkoli sodelovanju z brezbožno protiversko oblastjo... Večkrat se,m slišal od gorečih vernikov eno in isto obupno izjavo: ee smo zašli vsi v suženjstvu in ni več med duhovščino neustrašenih ljudi, naj pride pogibelj! Naj se zgodi po Tvoji volji, o, Gospod!» Tako je govoril obup. Ostala, okoli Sergija zbrana duhovščina nese slejkoprej težek križ. in o. Mihajil hiti pripomniti, da ne sme nihče obsojati to večino, če »ni šel sam skozi ta peklenski ogenj in muko«. Mračna slika, ki jo nam predoči ognjeviti o. Mihajil, vsebuje dosti nedoslednosti, kajti odgovarja resničnemu življenju mučeniške ruske Cerkve ter odseva ponekod pristransko osebno ogorčenost. A nudi kljub vsemu tudi dragocen dokaz o nezlomljeni duševni moči vernega ruskega ljudstva. Nad 11 tisoč upnikov in vlagateljev se je zbralo te dni v Berlinu pri obravnavi o konkurzu banke »Berliner Banke fiir Handel und Grundbesitz A. G.«, ki je pred meseci propadla. Razprava se je morala vršiti v prostorih velesejma. Ko so vlagatelji slišali, da se jim ponuja 30 odstotno poravnanje, so napadli sodnike in advokate in jih pretepli. Ker se policiji ni posrečilo pomiriti razjarjene upnike, je moralo nastopiti vojaštvo. Vemška karikatura k pivski in svetlobni stavki. Eden. Id »i valed te stavke ne dela skrbi. dati pokorščino. Avtor slika nam mučne razgovore v moskovski sinodi. Sergij jc odgovarjal na proteste svojih škofov: — Povejte mi, kaj hočem? Jaz vem samo, da mora obstojati Cerkev ludi pod sovjeti. — In škofi so obmolknili, ker ni nihče vedel, kaj bi nasvetoval... Škof. ki je o. Mihajila več dni skrival na begu. je bil živčno popolnoma uničen. Murila ga je huda nespečnost, posledica stalnih razgovorov v G. P. U., kjer se je vedno zopet moral zglasiti. A ko mu je begunec ponoči dokazoval, da bo treba Sergiju odpovedati pokorščino ter »nastopiti pol na Kalvarijo«, mu je Škot odvrnil: — Upor ne bi spremenil obstoječe razmere in ne bi pomagal. Ne smem zapustiti mojo stolico, ker ee mi smili ljudstvo. Imamo veliko vernikov, kaj bi bilo z njimi? Saj ne pozna ljudstvo nobene druge pravoslavne Cerkve razen one, ki je pod Sergijem.« Za avtorjevo nedoslednost je značilno njegovo razmerje do prvega patriarha Tihonn, ki ga slika kot svetnika. Tudi Tibon je po prvotnem odkrito napovedanem boju boljševikom moral priznati, da »tako ne gre«. Tudi je žrtvoval lasten ugled in sklenil sporazum z boljševiki. da bi obvaroval Cerkev razsula. Res se je dogajalo, da so v časih romali po njem imenovani škofi namesto določenega kraja v Sibirijo ali Solovke, toda patriarh tega ni bil kriv. »Imeli smo srečne čase. Čreda je tako spoštovala pastirje, da je vladalo slično prisrčno razmerje morebiti satno v prvih stoletjih po Kr. Moralni ugled Cerkve je stal na nedosežni višini. Še trpljenje v ječi je bilo lažjo od one prekomerne spoštljive ljubezni, ki jo je ljudstvo naklonilo zaprtim duhovnikoma. To občudovanje je ponekod neumljivo in nedosledno po oni neizprosni obsodbi, ki jo je pri avtorju srečal poznejši Sergijev sporazum. Kakor rečeno, je ostal ognjeviti g. Mihajil osamljen. ,>Na moja pisma o Sergiju ini je odgovorilo Obsojen princ V francoskem mestu Montreux sur Mere se je vršila te dni razprava proti pricu Louisu Bur-bonskemu radi ponarejevanja čekov. V nekem hotelu je za plačilo stroškov izdal ček na 150.000 frankov, dasiruvno je njegov račun pri banki znašal samo 157 frankov. Sodišče je obsodilo princa na šest mesecev zapora in 10.000 frankov denarne globe. Gozdovi gorijo V južnj Franciji vlada že dva meseca krasno pomladansko vreme. Vsled suše pa so na mnogih krajih naslopili veliki gozdni požari. Južno od Bordeauxn je zgorelo že doslej nad 2500 hektarjev gozdov, pri Bergeranu pa nad 7000. Požari trajajo dalje. Vsi napori vojaštva, da bi jih omejili, so ostali brez uspeha. Postedn'a želja čudaka V Londonu je nedavno umrl bogat lord, ki je bil splošno znan vsled svojih Čudaških navad. Vse svoje premoženje nad trideset milijonov dinarjev je zapustil raznim športnim društvom, ki pa jim je postavil pogoj, da morajo turisti prenesti njegovo truplo preko Mont Blanca, potem pa šele pokopljejo. Da bi prišli do milijonov in izpolnili pokojnikovo poslednjo željo, so truplo bal-zamirali in ga odpeljali v Švico. Tu so našli par hrabrili gorskih vodnikov, ki vsled slnbegn vremena sicer niso šli preko najvišjega vrha, pač pa so balzamlrano Iruplo prenesli preko glavnih ledenikov, nakar so pokojnika svečano pokopali. Zaščita zaledja proti vojnim strupom (Nadaljevanje.) V vojni »e ti ptini redko uporabljajo sami, temveč se dodajajo drugim, hujšim strupom z namenom, da bi onemogočili uporabo maske, ki bi jo vojaki sneli, hoteč presto dihati, a bi ee pri tem zaetrupEi. 8. Vojni plini in njihove lastnosti. Ob pregledu in označbi vojnih strupov smo videli, da vplivajo na človeka različno, da niso n. pr. vsi koževci ali solzavci 6amo to, nego da imajo pomešane lastnosti. Nekateri delujejo takoj, drugi čez nekoliko časa, vedno pa je gostota strupa najvažnejši moment. Čim gostejši je ©trup, tem močnejša je zastrupitev in tem nevarnejše obolenje. Pri zastrupitvi pride tudi v poštev, koliko Časa Je deloval strup na človeka. Pomniti je treba, da redkejši plin, vdihavan delj časa, povzroči prav tako smrt, kakor prav gost plin, lri bi ga dihal le nekaj minut. Pri obramhi proti vojnim plinom ne zadošča samo, da vemo, kako učinkujejo, temveč moramo poznati tudi njihovo kakovost in njihove lastnosti. Kako jih spoznamo? Pline spoznamo e prostimi očmi, z vonjem, kar je seve nevarno in e kemičnimi reagenoijami. Skonstruirali so pa tudi posebne vrste aparate, detektorje, s katerimi pline lahko že na daleč odkrijemo in ugotovimo. Nekateri ljudje začutijo vsak plin že na veliko razdaljo, kar utegne biti v vojnem času ne samo njim temveč tudi drugim v korist Klor je zelenorumene barve, je gosi in težak ter ima značilen vonj po kloru. Ugotovimo ga z Vikarovim detektorjem, ki ni nič drugega nego pe-trolejska svetilka z bakrovim nastavkom, ki pokaže, ako je v zraku klor, na daleč zeleno barvo. Fosgen je zelenkaste barve in ima vonj kot plesnivo seme ali gnilo listje; ugotovimo ga z Gabrovim detektorjem, čigar princip je električni — potenoijal. C i a n o v o d e n i č n a lo i s 1 i n a ima duh po grenkih mandeljnih. Ugotovimo jo s pomočjo 1 procentne pikrinske kisline z dodatkom 10 procent-nega natrijevega karbonata, pod vplivom katerih pordečijo predmeti, zastrupljeni s cianovodenično kislino. Cianovodenična kislina je lažja od zraka. Kloropikrin je tekočina, ki hitro izlila-peva; spozna se po ostrem vonju in vpliva na oči. Iperit je ntmenozelenkasta oljnata tekočina in ima, ako je neprečiščen, duh po česnu. Kemično ga doženemo, ako z njim zastrupljeno zemljo zmešamo z raztopino natrijevega jodida in bakrovega sulfata v eproveti (stekleni posodi), nakar nastopi zameglenost filtrata — tekočine, če vse še prej precedimo skozi poseben, pivniku podoben bel filtriral papir. Vedeti pa moramo, da iperit kaj radi pomešajo z monoklorbenzinom, to pa zate, da bi ga ne mogli spoznati po njegovem duha. Dick ima oster duh po česnu, lervifcM je brezbarvno olje, ki se ne raztopi v vodi, eflldl-klorarzen diši kot dobro sadje, difžnil« cianarzen kakor mandlji, ogljikov monoksid pa je brezbarven, nima vonja in je poleg eianovodenične kisline, kot smo že omenili. lažji kot zrak, medtem ko sta druga dva, klor in fosgen, težja. Potrebno je kajpada tudi, da vemo, kako so vojni plini širijo. \ Strupene pline prenaša iz kraja v kraj veter. Če ni vetra, se vsi težji plini zadržujejo v krajih, ki so nižji ali porasti! z visoko travo, grmičjem ali drevjem. Ko eo v svetovni vojni eksplodirale e plini napolnjene granate in bombe in se je plin sprostil je zameglil, če ni bilo vetra, vso dolino približno 3—4 m visoko. Nemci so napadali s klorom oziroma s fosgenom le tedaj, če so videli, da piha veter proti sovražniku. V rove so navlekli ogromne bombe podolgaste oblike, postavili na gosto drugo poleg druge včasih v dolžini nekaj kilometrov, opazovali smer in brzino vetra in v ugodnem trenotku na telefonski ukaz odprli vse naenkrat in bojno poljano je zagrnila gosta megla, ki se je vlekla proti sovražniku, deleč smrt vsem nezavarovanim vojakom. Na golih hribčkih in gladki površini vzvišenih krajev ee težka klor in fosgen ne vzdržita. ker se radi svoje teže porazgubita v nižino. Močan dež in sneg zbije težke pline na tla in jim zmanjšuje vpliv, vendar je vsa naplavina po dežju lahko nekaj časa zastrupljena. Tudi megla veže precej časa strupene pline. Vroče solnce vojne strupe hitreje razkraja in izhlapeva. Tako začne n. pr. iperit v solnčni vročini prej delovati. Videli smo, da moremo strupene pline po njihovih lastnostih spoznati, videli, da so nekateri težji kot zrak. in še smo videli, da vremenske razmere nanje vplivajo. Ti momenti so za nas važni, ker Jih lahko v obrambi proti njim do skrajnosti izrabimo, pri čemer moramo še vedeti, da se večina strupenih plinov da neutralizirati oziroma uničiti, ako storimo vse pravočasno, kar je potrebno. 9. Obramba in prva pomoč. Izmed vseh vojnih strupov ee bojimo najbolj iperita in levvisita, ki mu je sl.ičen. Gotovo je, da bodo v vojni aeroplani škropili iperit, ki se bo vsipal kakor dež po napadenem ozemlju. Poglejmo zato, kaj naj tedaj napravimo, da preprečimo usodne posledice! Ce Je iperit poškropljen po zemlji, je naša prva dolžnost, ko to ugotovimo, da ono mes'o zaznamujemo kot nevarno. Po takem ozemlju ne sme nihče hoditi — če se noče izpostaviti živl enski nevarnosti — dokler se umetno ne razkuži. M;o se to ne zgodi, ostane kakor smo že omenili, okuženo včasih do 30 dni. Voda, zastrupljena z tperitom, j<» neužitna in neporabna za umivanje in pranje. Tako je tudi z živalmi. Umevno Jo dalje, da ee ne sme uporabljati tudi obleka, ki je poškropljena 7, ipe-ritom, dokler se ne razkuži. Kako razkužujemo teren in predmete, zastrupljene z Iperitom, in kako ravnamo s človekom, ki ga je iperit poškropil ? (Daljen Živinoreja v kamniškem okraju Sestanek živinorejcev kamniškega okraja V nedeljo 21. t. m. se je vršil na pobudo g. Vilarja iz doba sestanek živinorejcev kamniškega okraja v Kamniku, da preraotri razna važna živinorejska vprašanja. Uvodoma je pozdravil živinorejce in jim žeiel uspeha g. okr, načelnik Vov-šek. Razvila se je debata o sedežu pasemskega okrožja, v katero so posegli gg. vet. svet. Rauter, okr. ekonom Hladnik, župan Novak iz Nevelj in Kristan iz Skaručne. Sprejela 6e je resolucija, naj bo središče zveze pinegavskega okrožja v naravnem središču, t. j. v Ljubljani. Pri okr. kmetijskih odborih naj se stvorijo podzveze. Podzveze naj bi skrbele za izboljšanje in dvig naše živine. Po tem vprašanju se je vsestransko razmo-brivalo o mlekarstvu, edini panogi našega kmeta razen sadjarstva, ki je šc ni zajel vrtinec krize. V debato so posegli gg. vet, svetnik Rauter, Novak, Poznič iz Lukovice, okr. ekonom Hladnik, Lavrič iz Moravč in z dopisom g. Bore: Razmišljalo se je o čim boljšem in večjem vnovčevanju mleka. Premotrilo 6e je vprašanje mlekarne in zbiralnic mleka, o boleznih pri pinegavski živini, ki je v splošnem zanelijiva in zdrava, o prevozu, razvozu in izvozu, o sedanjih manipulacijah z mlekom. Sklenilo se je, da se bo najprej poizvedelo, koliko je razpoložljivega mleka v okraju. Da se bo vprašanje vnovčevanja mleka čim ugodneje rešilo, pride 24. marca na ses'anck banovinski in mlekarski strokovnjak g. Pavlica. Razmišljalo se je o kvalifikaciji živine in uvidelo, da je formalizem le škodljiv, ker vodi do presojanja- živine le po najpedantnejših zunanjih znakih, G. Novak je omenil, tla je v Nemčiji mero-dajno, kaj da živina in ne kakšna je. G. vet. svetnik Rauter je opozoril na premovanje živine. Pravično premovanje brez rodovnika je nemogočo in brez selekcijskih zadrug je nemogoč smotren dvig naše živine. Zahtevalo se je, da bi bil čim manjši dogon tuje pa6emske živine v naše okrožje. G. okr. ekonom Hladnik je omenil, da je v našem srezu 46 koncesijoniranih prekupcev. Njihovi hlevi naj bi bili pod zdravstvenim nadzorstvom. G, Kristan je omenil, da ima živinorejska zadruga v Skaručni tablo; na eno stran vpisujejo živino, ki je na prodaj za rejo, na drugo stran pa živino, ki je za zakol. Sklenila sc je resolucija, naj določi banska uprava točno znake pinegavske pasme. Razgovarjali so se o banovinskem kmetijskem odboru in o ustanovitvi kmetijske zbornice. G. Poznič jc opozoril, da je zakon o povzdigu živinoreje že dolgo v veljavi, pa še ni bil sklican kmetijski odbor, Razmotrivalo se je o planini Biva na Menini planini in o izberi živine za planino. Sklenila «e je resolucija, naj bi 6e na tej planini otvorila plan-šarska šola že ietos. Izražene so bile želje, naj bi država podprla s podporami izvoz živine in omogočila, oziroma olajšala razvoz mleka. Važna odločba za poroke in plačnike Ravnokar sem prejel rešitev Stola sedmorice v Zagrebu, zadevajočo vprašanje nadomestnega zahtevka po § 222 1. r. pri poroku in plačniku. Ker zahtevajo vsi naši denarni zavodi v svojih zadolž-nicah, da poroki jamčijo tudi kot plačniki in se slični slučaji kot sedanji kaj lahko ponovijo, hočem opozoriti na to važno rešitev najvišjega sodišča. Hranilnica A. je posodila B-ju 150.000 Din. To zadolžnico je podpisal C. kot porok in plačnik. Terjatev je bila potem vknjižena ua dolžnikovem in porokovem zemljišču. Posestvo dolžnika B-ja je bilo prodano na javni dražbi. Hranilnica A. je zahtevala plačilo cele svoje terjatve 150.000 Din iz tega prodanega zemljišča. Na posestvu B-ja je pa bila vknjižena v vrstnem redu za hranilnico A. tudi terjatev upnika D-ja za 251.000 Din, ki ni prišla do plačila. Upnik I). je zahteval pri razdelilnem naroku, da mu sodišče prizna nadomestni zahtevek po § 222. i. r. na porokovem zemljišču, trdeč, da je oškodovan, ker je hranilnica A. zahtevala plačilo celotne terjatve iz zemljišča dolžnika B-ja, medtem ko bi smela dobiti le sorazmeren del pri dolžniku, drugega pa pri poroku C-ju. Prvo sodišče je res določilo upniku D-ju nadomestni zahtevek za 105.391 Din in odredilo, da se la znesek vknjiži na zemljišču poroka C-ja, češ, da se nadomestek ne more zahtevati pri navadnem poroštvu, kar pa ne velja za poroka iu plačnika, lie-kurzno sodišče jo ta sklep razveljavilo iz razloga, da je obveza poroka in plačnika še vedno le akce-soričuega značaja iu da upnik D. ni prav nič oškodovan s postopanjem hranilnice A., ki jo zahtevala ■ celotno plačilo pri glavnem dolžniku B-ju. Stol sqdpjorice je ta sklep potrdil z dostavkom, da je * C. porokovat le hranilnici A. na strani dolžnika B-ja. Naravno je, da plača terjatev glavni dolžnik. Upnik D. nima nikake pravice do nadomestnega zahtevka pri porokovem zemljišču. Ta rešitev bo gotovo zadovoljila vse tiste, ki jamčijo kot poroki in plačniki in ki so dovolili vknjižbo zastavne pravice pri svojih zemljiščih. Dr. Žvokelj (Kamnik). Uspela kmetijska prireditev v Kranju Kmetijsko kino-tilmsko predavanje, ki se jc vršilo v Kraniju v ponedeljek 22. t. m., je izpadlo prav dobro. Obisk je znašal nad 100 kmetovalcev, med njimi delegati okoliških kmet, podružnic Predvajana sta bila dva poučna in obenem zabavna »trik-filma«, velepoučni film »O naprednem kmetovalcu« in končno pa še izredno zanimivi in in-6truktivni film o sadnih škodljivcih. Uvodno in pojasnjevalno predavanje je imel kmet. ref. Sustič, specijalni film o škodljivcih pa je pojasnjeval tajnik kmetijske družbe g. Kafol. Obiskovalci so z izrednim zanimanjem sledili živim slikam. Vidi se, da je te vrste pouk posebno učinkovit. Navzoči predsednik Kmetijske družbe g. Detela se je ob koncu zahvalil aranžerjem prireditve in obenem pozval kmetijske podružnice k čim bolj živahnemu delovanju za povzdigo kmetijstva. Krasne filme sta dala na razpolago ravnatelj agrikultur, urada v Zagrebu g. Pučnik ter Kmetijsko družba. BANKE Pod naslovom »Banques commerciales 1913— 1929-r. je objavil Odsek za gospodarske študije pri DN primerjalno študijo bank 28 držav vsega sveta. Gre tu predvsem za tako zvane poslovne banke za razliko med hranilnicami in kreditnimi zadrugami. Deloma je nekaj tega materiala bilo objavljenega že v drugih rednih publikacijah DN, toda sistematičnega dela o bankah doslej ni bilo. I)N je sicer poskušalo dobiti enotne podatke, vendar ni popolnoma uspelo. Študija pa je vendar zbrala toliko materiala, da podaja najboljšo sliko razvoja bank od predvojnih časov j>a do leta 1929 sem. Seveda bo potrebna tudi statistika za nadaljnja leta. Posebno zanimive so tabele v uvodu, kjer so zbrani podatki za vse države in primerjani med seboj, saj so preračunani na dolarje. Skupna vsota vlog v bankah in ostalih kreditnih institucijah je znašala v dolarjih na glavo prebivalca v raznih državah: Švica 714, Unija 438, Avstralija 133, Nova Zelandija 388, Danska in Norveška 313, Anglija in Švedska 292, Irska 212, Holandskn 175. Argentina 158, CSR 134. Belgija 132, Nemčija 122. Nadalje slede Avstrijo 95, Finska 94, Francija 00, Italija 76, Mad-jarska 52, Grška 28, Jugoslavija 21, Romunija 19 itd. Zanimivo je, da je Francija razmeroma daleč, toda upoštevati je treba, da francoski varčevalci in kapitalisti ne nalagajo denarja toliko v bankah kol direktno kupujejo državne in druge papirje. Devizni predpisi v Avstriji (olajšave za tujski promet). V svrho olajšanja lujskega prometa z ozirom ua devizno kontrolo je avstrijska zvezna uprava izdala sledeče odredbe: 1. Vsak potnik moro ona pkičilna sredstva, ueavstrljske vrednote (tudi neavstrljske zlate in srebrne novce), ki jih je prinesel s seboj v Avstrijo, v dveh mesecih v polnem znesku vzeli zopet iz Avstrije s seboj brez dovoljenja avstrijske Narodne banke. Neobhodno potrebno je pa, dn si da la plačilna sredstva pri vstopu od avstrijskih obmejnih kontrolnih organov vpisati v svoj potni list. 2. Vrhu tega se morejo od kreditnih podjetij izven Avstrije izstavljena kreditna pisma in akreditivi brez dovoljenja avstrijske Narodne banke in ludi brez vpisa v potnem listu zopet izvažali iz Avstrije. Finančni letopis »Mereur« za leto 1932 jc izšel. Letopis vsebuje podatke za restante vseh srečk. Nadalje vsebuje žrebalnl koledar vseh evropskih srečk ter restante vseh avstrijskih in nasledstvenih papirjev, tako državnih kot komunalnih itd. Knjiga je bila brezplačno priložena naročnikom 70 let izhajajočega avtentičnega žrebalnega glasnika »Mer-cur , ki ga izdaja banka »Mereur« nn Dunaju. Spori NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM ? Šah Borza Ljubljana, 20. febr. Denai' V današnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma čvrstejši, deloma slabejši. Promet je bil znaten, posebno v devizi London. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2269.92—2281.28, Berlin 1836.35-1347.15, Bruselj 783.74—787.68, Ne\vyork 5602.54-5630.80, Curih 1096.15—1101.65, London 195.79—197.39, Pariz 221.58 -222.70, Praga 166.60 do 167.46, Trst 291.98—294.88. Zagreb. Amsterdam 2209.92—22S1.28, Bruselj 783.74—787.68, London 195.79—197.39, Milan 291.98 do 294.38, Ne\vyork kabel 5624.54—5652.80, ček 5602.54-5630,80, Pariz 221.58—222.70, Praga 166.60 do 167.46, Curih 1096.15—11.01.65. — Skupni promet brez kompenzacij 8,252.000 Din. Belgrad. Amsterdam 2269.92—2281.28, Berlin 1336.35—1347.15, Bruselj 783.74—787.08, Ne\vyork 5502.54—5530.80, Curih 1096.15-1101.65, London 196.70—197.39. Pariz 221.58 -222.70, Praga 160.59 do 107.46, Milan 291.98—294.38, Madrid 430.13 do 440.16. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.22, London 17.88. Newyork 513.25, Bruselj 71.50, Milan 26.6750, Madrid 39.60, Amsterdam 207.0750, Berlin 122.15, Stockholm 98.80, Oslo 97, Kopenhagen 98.50, Sofija 3.71. Praga 15.19. Varšava 57.45, Ateue 6.60, Carigrad 2.44. Bukarešta 3.05. Ilelsingfors 8.10. Dunaj. Dinar uotira (valuta) 12.35. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje nekoliko živahnejša, vendar je bil promet manjši kot včeraj. Na belgrajski borzi pa je bila tendenca deloma slabejša. Promet je zuašal na zagrebški borzi: vojna škoda 100<) kom., begi. obv. 50.000, 8% Bler. posojilo 8000 dol., agrari 100.000 in 7% Blerovo IMisojilo 10.000 dol. — Na belgrajski borzi pa je bilo zaključeno: promptne škode iooo kom., agra-rov 15.000, begi. obv. 120.000 in 7% Blerovo posojilo 6000 dol. Za banke je bila tendenca čvrstejša in je bila Privilegirana agrarna banka zaključena celo po 270, kasneje pa je popustila na 260. Ljubljana. 8% Blerovo posojilo 55 bi., 7% Blerovo posojilo 48 bi., Stavbna 40 d., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 60.50 bi., agrarji 32—33.50. vojna škoda kasa 247 —248 (24S. 249), 3. 248 bi., 4. 246—247. 8% Bler. pos. 53—51 (53). 7% Bler. pos. 46.75-47 (47.25, 40.875, 46.75). 7% pos. Drž. hip. banke 50 den., 6% begi. obv. 41—41.50 (41, 42). Belgrad. Narodna banka zaklj. 5000, Priv. agr. banka zaklj. 270, 260, 7% auv. pos. 61 den.. agrarji 30 32 ( 80), vojna škoda 247.50— 248.50 (249, 248), 6% bogi. obv. zaklj. 42, 41.75, 8r/c Bler. posojilo 55 bi., 7% Bler. pos. zaklj. 47.50, 47.25, 47.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 98.25, VViener Bank-verein 11.25, Escompteges. 110, Živilo 74.50. Aussi-ger Chemische 121, Ruše 12, Alpine 12.62. Trboveljska 33.55. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 73—75, bč., srem. marec, april in nmj 79—81, ban. gar. kval. 73—74. - Fižol: bč., srem. brez vreč 2r/o 182K- do 187Jž. Vse ostalo je neizpremenjeno. Promet: 56K-vagona. Sombor. Koruza: bč. srem. marec, april, maj 79—81. Vse ostalo je neizpremenjeno. Promet: 66Vi vagona. Chicngo (začetni tečaji). Pšenica: marec 58.125, maj 02, julij 63.50, september 64.875. - Koruza: marec 85.875, maj 39.875, julij 42.50. - Oves: maj 25.375, julij 25.875. - Rž: marec 43.375, maj 46.875, julij 49. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 68.625, julij 70, oklober 72.125. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserale in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju traj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska «tev. 3030. Kot preteklo nedeljo, lako bo tudi jutri na raznih krajih zelo zanimiv in pester športni program. Imeli bomo hokey, nogometne in smučarske tekme. Kot preteklo nedeljo tako bodo tudi jutri pričeli z hukoy tekmo. Na drsališču pod Cekinovim gradom priredi Ilirija drugo mednarodno hokey tekmo. Povabljen je Športni klub Beljak, ki ne zaostaja dosti za Celovčani. Tudi ta tekma bo atrakcija prve vrste. S to tekmo bo Ilirija krog prijateljev nove športne igre, kanadskega hokeya, šo bolj strnila. Preteklo nedeljo je iiokeyski premieri prisostvovalo na in izven igrišča skoro 2000 gledalcev. Za jutri upamo, da bo število gledalcev šo večje, iu sicer na drsališču samem, izven drsališča pa manjše. Inieijattvo kluba jo treba aktivno podpirati. Tekma z Beljačani bo gotovo zanimivejša kot je bila tekma z KAC-om. Preteklo nedeljo so igralci Ilirije prvi dve tretjini igre le več ali manj gledali kako gostje igrajo. Proti Beljačanom bodo pn nastopili z večjo sigurnostjo. Tudi so se marsikaj naučili, kar bodo s pridom uporabili. Ne povemo preveč ko rečemo — v jutrišnji tekmi nastopita dve po znanju enakovredni moštvi. Tako lahko Beljačani ne bodo zmagali. V tem dejstvu je zanimivost tekme Ilirija : VUlacher S. V, ki se igra jutri dopoldne ob 10 na drsališču S. K. Ilirije. Popoldne ob 15.30 nastopijo nogometaši. V prvenstveni tekmi pomerita moči Svoboda : Železničar na igrišču Primorja. Svoboda želi svoje prvenstvene tekme čim preje odigrali. Na varno je spravila že dve točki, kateri je odvzela nepričakovano Atletikom iz Celja. Svoje moštvo je predstavila kot vigrano celoto, ki je razmeroma v dobri kon- I diciji. Pozna se, da so igralci Svobode marljivo trenirali. Julri pa naleti Svoboda na močnejšega nasprolnika kot preteklo nedeljo. Železničarji niso počivali. V Mariboru so izkoristili vse piiprav-110 nedelje. Tamošnji klubi so za prvenstveno sezono dobro pripravljeni. Železničarij hočejo na vsak način spodriniti Maribor in mesto njega sodelovati v tekmah za državno prvenstvo. Ali jim bo to uspelo je odvisno precej ludi od Svobode, ki jo že marsikomu prekrižala s svojim borbenim moštvom račune. Zalo bo srečanje med Svobodo in Železničarji golovo zanimivo, kajti obe moštvi sta dobro jtripravljeni. Tekmo bo sodil g. Cimper-man. Tudi prijatelji belega športa imajo važne prireditve. Glavno bo na Vrhniki, kjer priredi tamkajšnje športno društvo smnške tekme za prvenstvo Vrhnike. Propagando za smučarski šport delajo na Vrhniki prav dobro. Za uvod k tekmam prirede danes zvečer v Rokodeskem domu predavanje o zdravju v zimi in smučanju, ki bo združeno s predvajanjem skioptičnih slik. Jutri popoldne ob 2 pa nastopijo smučarji tekmovalci v treh skupinah: in sicer v i Gorski medklubski tekmic, za prvenstvo »Vrhnike« in mladinski tekmi. Po predpripravah, ki so jih agibii vrhniški športniki dosedaj napravili, sodimo, da bo prireditev dobro uspela. Ker je okoli Vrhnike krasen smuški svet, bo iz Ljubljane pohitelo tjakaj gotovo lepo število smučarjev. Ker je športno društvo »Vrhnika« član Zimako-sporlne zveze bo tudi udeležba s strani tekmovalcev številna. Pa tudi v Bohinju se bodo postavili. Smučarski klub Bohinj priredi na svoji skakalnici, ki je največja v državi, medklubske skakalne tekme. Pri teh tekmah bo nastopilo rekordno število tekmovalcev. Na tej skakalnici se bo pokazal sad dosedanjega dela. Tu bodo naši fantje pokazali kaj znajo in kdo skoči najdalj. Za vse prireditve jutrišnjega dne vlada veliko zanimanje. SMUČARSKA T ER MIN0L0G1JA, spisal Rudolf Badjura, samozaložba. Naš marljivi pisatelj turističnih vodnikov j>o Sloveniji je tudi vnet smučar; priredil jc že nešteto smučarskih tečajev in spisal tudi knjigo Smučar-, ki jo zacel-nlk in izvežban smučar s pridom more rabili. Kot dopolnilo smučarski učni knjigi pa je izdal še terminologijo. Ze 400 let menda je staro nase smu-čarstvo, pa so vendar severni narodi morali bv-ropce učiti te umetnosti in šele ko je smučarstvo po Evropi jHjsialo velika moda, je le-to tudi pri nas dobilo splošno veljavo. Nič čuda zalo, ko so nam tehniko smučanja samo posredovali Nemci, da smo tudi terminologijo povzeli po njih, bodisi da smo luje besede s primernimi ali neprimernimi končnicami prekovali v svoj jezik, bodisi da so nekateri gorečnejši za cistoto jezika tuje izraze nespretno, prestavljati v slovenske. Pa je bilo zopet treba idealnega Badjure, da »jo je mahnil neko burno zimsko soboto 1912 na Bloke, na klasične poljane slovenskega smučarstva ter zvabil drugi dan po krščanskem nauku sedem bloških očancev-smučarjev na pomenek« in nabral pri teh 60 do 80 letnih smučarjih bogato zakladnico pristnih narodnih izrazov. Pa se neutrudni Badjura ni zadovoljil s tem, nego je zbiral in slikal za domačimi izrazi po vsej Sloveniji med pastirji in lovci, tako da je šele nekaj let po vojni izšla prva izdaja »Smu-ške terminologije?, o božiču lani pa druga pomnožena in izpopolnjeua izdaja, vsebujoča izraze za oj>remo, obleko, padavine, smuški svet, vreme, pota in smuško tehniko. 18 strani obsegajoča knjižica podaja obilico jepili, klenih domačih izrazov, ki naj si jih naši smučarji vsekakor prisvojijo, brezpogojno pa mesto germanizmov vedno iu povsod rabijo lope slovenske nazive, ki jih ima naš jezik na pretek. Založil je knjižico avtor sam, dobi se pn njem, v knjigarnah in športnih trgovinah, slane 8 Diu. KOLESARSKE TEKME V L. 1932. Triglavski pododbor v Ljubljani je na svojem rednem letnem občnem zboru določil naslednji program kolesarskih dirk: 3. aprila: SK Disk, Domžale, medklubska otvoritev dirke. — 24. aprila: pododbor; skupinska dirka. — 1. maja: SK »Zagorje«, Zagorje, mcdklubska dirka. - 8. maja: Kol. klub »Ribnica . Ribnica, klubska dirka. — 15. maja: Kol. klub »ZarjaJesenice, medklubska otvoritvena dirka. — 22. maja- SK »Disk", Doin/ale, klubska dirka. — 5. junija: Pododbor; zvezdna skupinska dirka. — 12. junija: Kol. klub .Ribnica«, Ribnica, klubska dirka. - 12. julija: SK Zagorje«, Zagorje, klubska dirka. - 1°. junija: Pododbor; zvezdna dirka v Celje. - 26. junija: Kol. klub »Zarja-, lescnice, medklubska dirka. - 3. julija: Pododbor; skupinska vožnja k Sv. Ani nad 1 rzičem. — 17 .julija: Kol. klub »Ribnica«. Ribnica, medklubska dirka. - 24. julija: M. K. Ilirija«, medklubska Ogrinova spominska dirka. — 31. julija: SK Disk«, Domžale, klubska dirka. - 7. avgusta: Pododborovo cestno prvenstvo. — 21. avgusta: SK »Zairorje', Zagorje, medklubska dirka. — 28. da ieVbi|L^r J'° fški ,"°j!itcr Flohr dokazal, i?e sed i iZ 7Peh V Hasli''«™ zaslužen in da gre sedaj njemu j.ivenstvo med mladimi moistri oda kljub temu je težko reči, da igra Flohr not noje kol Kaslidan ali Sultan Khan. ker sla bd i •»''»rja v Hastingsu iu Londonu kratk« Točne je lo očil, kf>m ,\naSlednJ1 "aIjSi ' inrnii 'i, i " Rre pravzaprav prvenstvo. V takih lilojster .stolIz!' Pr'M v '"oleg Aliehlna sodeloval tudi Capablanca, čemur 'so i^iSI levo honorarja obeh velemojstrov, ki bi jih stavila v takem slučaju. Mogoče bo lelos v jeseni pnslo do mateha med njima, ker ima Aljehin v svojem programu za potovanje v Indijo in Ameriko tudi pogajanja za mateh s Capablanco „1/;'rm,"ivil. sledeča partija iz V. kola lon- A„n«,tlgUUraT' V k-ateri i6 Elohrov nasprotnik Anglež MHuer-Barry žrtvoval kmeta za napad nakar se je pa Flohr s protinapadom uspešno ubranil m z elegantno žrtvijo stolpa odločil partijo hilro v svojo korist. NJEMC0VICEVA OBRAMBA. Flohr : Milner-liarrv. o \ i2-14' sR8—fG; 2. c2—c4, o6-e6; 3. Sbl -C3 Lf8-b4; 4. Ddl-c2, Sb8-di; 5 Sffi R! 8. l2-M0'I2Za!lLWXc3+; 7" Dc2Xc8> 0 —0- (Ta manever na damskem krilu ima namen črnega z grožnjo bl-b5 ovirati pri razvoju načrta lfe8 z namero izvesti e6—e5.) 8. — — _, e0—eo (Črni hoče na vsak način izvesti potezo e6— eo in žrtvuje krnela, za kar pa dobi le kratkotrajen napad.) 9. <14Xe5. Sc6Xe5; 10. Sf3Xe5. <16Xe5; 11 c3Xeo, Tf8-e8; 12. De5-b2, Sf6-e4; 13. Lcd- f4, Lc8—f5 Boljše bi bilo 13. Dd8—e7. Na 14. e2—e3 bi sledilo potem g7—g5; 15. Lf4—g8, h7—ho.) ■14. f2—f3, g7—g5. (Črni igra preostro. Bolje bi bilo igrati SfR, čeprav bi imel beli potem po 15. e2—e3 lepo igro iu kmeta več. Z zadnjo potezo si je črni znatno oslabil rošado, kar mu je v hilro pogubo.) 15. Lf-1—cl, Se4— dO; 16. I)b2—c3, f7_f6• 17 Lc1 —b2, Kg8-g7 (Boljše bi bilo Tf8, kar bi pa značilo prehod v pojiolno defenzivo.) 18. 0—0—0, 1X18—e7 (Grozilo je c4—c5.) 19. e2—e4, Lf8-g(i; 20. c4-c5, Sd6 f7. (Še slabše bi bilo Sc8, ker bi sledilo 21. Td7 Dd7; 22. Df6+, Kh6; 23. h41) 21. Tdl—d71--— (Pojiolnoma korektna žrtev.) 21.---, De7Xd7 (Na De6 bi sledilo 22. Lc4, DcC; 23. b5t) 23. Dc3Xf6+, Kg7—h6; 23. Df6—g7+, Kh6 —h5; 24. g2—g4+, 1o saditvi (plnciranje, zelena rez, zatiranje zaie-davcev in zimska rez). Popoldne ob 16 predava za gospodinje in dekleta g. Josip štrekelj, predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, o temi: Gojitev sobnih cvetlic ali lončnic (saditev, gnojitev obrezovanje in zatiranje zajeda vcev). Dobova. Krajevni odbor Rdečega križa v Do-bovi je s svojim dramatičnim odsekom pod vodstvom režiserja g. Gubca napravil 21. februarja izlet na Čatež ob Savi. Odsek je ob tej priliki vprizoril v društvenem domu prosvetnega društva na Čatežu igro »Lumpacij Vagabund . Vsi igralci so nad vso častno rešili svoje vloge in so nudili gosloljubnim Catežanom dovolj smeha. Catežani so zased i i dvorano do zadnjega kotička. Vsa časi pa gostoljubnim Catežanom in najlepša hvala za pozomiosl in pomoč, ki so jo nudili dramski družini dobovskegu Rdečega križa. avgusta: SK Disk , Domžale, medklubska dirka. — II. septembra: Kol. klub »Ribnica , Ribnica, klubska gorska dirka. — 18. septembra: jjododbo-rovo gorsko prvenslvo. — 25. septembra: Kol. klub Zarja , Jesenice, medklubska dirka. Vsa klubska vodstva opozarjamo, da sc ravnajo strogo po vrstnem redu. Točne razpise je treba objaviti najmanj 14 dni pred določenim dnevom za dirko MALI OGLASI Vsako drobna vrstica 1*50 Din ali mka beseda »O por. Najmanjši otjlai • 5 Din. Oglasi nad devel »nitie ae računajo više. Zo odgovor znamko I — Na vprašanja bre» znamke ne odgovarjamo. I! Službe iičejo Beseda samo 50 par Pek z obrtnim listom išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2424. Boljša kuharica želi mesto k boljšemu samostoj. gospodu ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2393. Izprašani kurjač z večletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe na Martin Tramšek, Fram. Mesto šoferja treznega in zanesljivega, želi: Velkavrh, Polhov-gradec. Zobotehnik prvovrsten, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zobotehnik« št. 2396. Iščem službo sluge ali kaj podobnega v Mariboru ali Ljubljani. Berglez Jože - Jarenina št. 47._ Pekovski pomočnik išče službo. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 2444. Službodobe Beseda samo 50 par Kasirja za točilnico sprejmem takoj, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2458. Camprnlkova Sirska Sola Ljubljana Dunajska e. 36. Prva oblast koncMiomrana Pro spekl SI 10 zaslon) PiSite ponj! Spre ern ufenctv vsaki čas. Inštruktor diplomrian filozof, daje inštrukcije v vseh gimnazijskih predmetih. Ponudbe ali naslov na upravo »Slov.« pod »Uspeh« št. 2423. šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. marca. !E Lepo opremlj. sobo solnčno, takoj oddam gospodu. — Rom. Poljanski nasip 8/1. Nakazilo Na stanovanje spreimem gospoda ali gospodično Merosodna ul. št. 1. Solnčno stanovanje dve sobi, kopalnica, po-selska soba, balkon, veranda, plin, se odda mirni maločlanski stranki prvega aprila, Bežigrad. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2447. Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva c. 28, nujno rabi več natakaric, kuharic in služkinj. Dobro, pošteno dekle £' dežele, vajeno vseh domačih del ter se mora razumeti nekoliko pri kuhi, kakor tudi na vrtu — starost 24 do 28 let — sprejmem. Ponudbe pod »Priprosta« št. 2416 na upravo »Slovenca«. IE3B3I Učiteljiščnik bi poučeval vse ljudsko-šolske predmete. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2482. Beseda samo 50 par Preklic! Pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 5. febr. 1932 objavljeni preklic ni naročila, kakor smo sedaj izvedeli, gospa Frania Orehek, trgovka iz Moravč, ki torej ni preklicala svojega sina Ivana, ampak ie bil ta Preklic podtaknjen našemu listu. Uprava »Slovenca«. stanovanja Beseda samo 50 par Stanovanje eno ali dvosobno s priti-klinami iščeta mlada zakonca za takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. Oddam krasno, kletno, opremljeno sobo z 2 posteljama: za Bežigradom, Einspiler-jeva 25, Vila Krek. Meblovano sobo za eno ali dve osebi takoj oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2436. Dvosobno stanovanje kabinet — za 750 Din oddam 1 marca. Visoko-pritlično, parket. Kodeljevo, Ob Ljubljanici 33. Stanovanje 5 sob z vsem modernim komfortom, v sredini mesta, se odda s 1. majem 1932. Pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 2415. Beseda samo 50 par Starček osamljen, bogaboječ državni upokojenec, imo-vit, dobi dosmrtno oskrbo v prijetnem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2404. Beseda samo 50 par Gostilno na račun išče mlad ože-njen par brez otrok — z dolgoletno prakso. Žena dobra kuharica. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe pod »Gostilna« št. 2239. Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo brezplačno od 23. do 28. februarja 1932 vsak na novo naročeni mali oglas v obsecu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako na taljno besedo doplačati 50 par. Izv/eti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo i naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca« v Ljubljani ali Mariboru. Uprav ništvu „Sloveiiea" Proda se lepa vogalna parcela za stavbišče na jako prometnem kraju, v bližini kolodvora St. Vid-Vižmar-I« Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2106. Lokal na zelo prometnem kraju, za trgovino, se takoj odda ali se sprejme družab-nica. — Zg. Šiška, Franc Kotnik. Posestva Beseda samo 50 par Stavbna parcela 1400 m-' naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2438. Poceni naprodaj parcela št. 178/1, 178/11, vi. št. 106 k. o. Bistrica pri Rušah, primerna v gradbene svrhe. Vprašati v upravi »Slovenca« Maribor. Parcelo za Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2308. Napol zastonj kupite lepo vinogradno posestvo s sortirano trto, z lepo hišo v obliki vile, 9 oralov zemlje z vinogradom vred, krasen izletni kraj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 2296. Aktovke Ustnice, denarnice, kovčke, ročne torbice, potne necesere, iermenje — velika izbira — poceni nudi Kravos, Maribor — Aleksandrova 13. Čevlji no obroke TEMPO«, Gledališka ul. St. 4 (nasproti opere). Stavbno parcelo na Domobranski cesti — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krasna lega« št. 2372. Hišo z vrtom v Ljubljani kupim za ceno do 400.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nova hiša« št. 2413. Stavbna parcela naprodaj v Zeleni jami, Koroščeva ulica 14, podstrešje. Kupim hišo dvodružinsko z manjšim, srednjim posestvom — v bližini prometnega kraja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« št. 2399. Lepo posestvo prodam. Pediček Janez, misijonar, Celje. Ob Vodovodni cesti kupim stavbno parcelo. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesto« št. 2445. Hišo novozidano, dvodružinsko ugodno prodam. - Simon Gregorčičeva ulica št. 7, Zelena jama. —_ novozidana, visokopritlič-na, podkletena, s kopalnico in vrtom, tik kolodvora, ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Ivan Likar, Petrovče. Kupimo Beseda samo 50 par, Srečke, delnice, obligacije kupuie Upriva »Merkur«. Liubliana — Seleoburfiova ulica 6 II oadstr. Leseno opravo za delikateso in slaščičarno, kompletno ali posamezne dele kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod št. 2427. ■pnmnnMmn mrnžiTn Beseda samo 50 par Pianino ali harmonij dobro ohranjen, se kupi, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dalmacija« št. 1641. Im !/g»n FTffffl Beseda samo 50 par Moderne spalnice pleskane, 2500 Din. Sajo-vic, mizarstvo, Ljubljana, Skofja ulica 13. Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stupi-ca, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Gosposvetska 1, Ljubljana. Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji: Valjčni oblič 60 cm (Dieckhobel), vrtalni stroj, freza, elektromotor (pet konjskih sil, 220 V). Plača se lahko eventuelno z nasprotnim računom, kakor z različnim rezanim lesom. Andrej Kregar & Sinova, St. Vid nad Ljubljano. Več spalnih oprav u Ljubi ana. ob vodi bliža Prešernovega spomenika. Ifurto očesa Najboljše sredstvo uroti kurjim očesom CLAVEN je mast Citajte in širite »Slovenca«! Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravo ost iz tvornice in glavnega skladišča M. HRNJAK lehnrnnr -- MftAIf Varujte se potvorb Otvoritev inštalacijskega podjetja! Naznanjam s tem, da sem na Meljski cesti 23 odprl novo inštalacijsko podjetje za vodovodne, plinske in centralne kurilne naprave, s sodelovanjem kot zelo sposobnega znanega nadmonterja g. Ivana Barvira, občeznanega pod imenom Johan. Cenjenemu občinstvu zagotavljam, da mu bom postregel z najsolidnejšim delom in prvovrstnim materijalom po konkurenčnih cenah. Za cenjena naročila se priporoča JUGO INŠTALACIJA — OTON KIFFMANN Maribor, Meljska cesta 23. Obiava! Razpisujemo nabavo 5 vagonov krajnikov po 4 m dolgih. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 17. marca 1932 se dobe pri Direkciji drž. rud. Zabukovca, p. Griže, pod št. 694/11. Izpadanje las bolečine lasišča. temena, prhliai. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zara-steio. prhliai in srbež izgineta te uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošiha stara, I 1599 uCanovljena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20. II II m ti ■aMjjr* = c-c 52 ga iS -z IM "f T. J, S N » - 1 «J 1 - M » l s N ^ i. M ' — 1 » ~ » - -- — Dr. Joža Lovrenčič: « s - I 2 £ - 2 a S -a = -o £ ~ — — t C —- — j. -M M I - —, = 3 * N — > 1 = SJ5 * - s '» iZZS t 114 II 11 Anali izumrlena naroda Roman iz drugega stoletja pr Kr. Vzhajajoča zarja je bila razlila svojo svetlobo čez Nesakcij, kakor bi hotela s temo pregnali tudi skrb in tesno bojazen in vzbuditi novo upanje. Rimske čete, ki so bile obkolile mesto, in one v taboru so bile budne in pripravljene in gledale proti obzidju, kje se kdo pojavi, da bi dal znamenje predaje. Nič. Mir. Galebi so vreščali v zalivu na vzhodni strani mesta, spreletavajoč se in iščoč jutranje hrane. »Vražji narod!« so vzklikali legionarji. »Pa naj še kdo govori na Foru, da je Manlius slab vojskovodja, ko ni podjarmil v prvem spopadu Istre!« »S takimi sovražniki Roma še ni imela opraviti!« »Če se zgrnejo v Italijo — smo Rimljani bili!« »Drug rod je to, ko mi!« »Je, je! Kdaj bi se bili mi že podali, če bi bili v takem položaju!« »Prvi dan bi vrgel meč in ščit!« »Prvi dan, samo da bi mi pustil sovražnik življenje!« >0, o!... Glejte, zdaj so se prikazih!« Legionar je pokazal z roko na obzidje, kjer je bilo najbolj visoko. Oboroženi Istri so se pojavili na njem in s seboj so imeli onemogle starce, ženske in deco. »Kaj naj to pomeni?« »Ali bodo kar z obzidja prosili za mir?« »Najbrže hočejo tako poskusiti, ko si ne upajo iz mesta!« »Konzul je imel prav, na lahek način smo zma- Tako je šlo med legijami in gledali so in čakali in dočakali so in videli — grozo. Starce in matere in žene in mladenke in deco so Istri na obzidju klali in davili in ne enega krika ni bilo slišati. In truplo za truplom je padalo čez obzidje pred Rimljane in ko je padlo zadnje, je vzrastel na Za Jugoslovansko tiskarno * LJubljani: Karel Ceč. obzidju v bleščeči se bojni opravi kralj Epulo in za-klical z mogočnim glasom: »Gledali ste, volčje rimski, žrtev, ki jo je svoboden narod svobodno žrtvoval svobodi! Zadnja misel žrtev naj z njimi preide v svobodno zemljo in v njej naj poganja in kali, dokler ne pride čas maščevanja!« Tako je zaklical kralj Epulo in z dvignjenim mečem, ki je žarel v solncu kakor plamen, je izginil. Rimsko vojsko in konzula je spreletela groza, da so ko okameneli obstali in strmeli na obzidje, kakor bi pričakovali še kaj strašnejšega ... Ničesar več niso dočakali. Za obzidjem je vladal molk, ko da je mesto izumrlo. Mir pred vihro. Konzul je dal znamenje za naskok in sedemnajst tisoč legionarjev je navalilo preko suhe struge pod obzidje in vdrlo v mesto med strahovitim krikom in meči so se kresali in so sekali, kopja so se lomila, sekire in kiji so padali, kakor so se gomilili junaški Istri, ki niso hoteli živi v robstvo ... Med krikom in pokoljem je vzplamenelo na višini sredi mesta Belenovo svetišče in ožarjen od plamena, se je postavil predenj kralj Epulo, nastavil na srce okrvavljen meč in že sam ves krvav, je kriknil: »Ena! Dardan! Belen, bodi jima dober! Maščuj, maščuj!...« Meč je obtičal v srcu, zadnji kralj Istrov se je zgrudil pred vrati Belenovega svetišča in ko da je bog vesel najdražje žrtve, so njegovi plameni planili iz svetišča in pouzili kri, ki je močila sveti prag... EPILOG. Konzul Caius Claudius Pulcher se je vrnil v Romo in poročal senatu o svojem uspehu v Istri in odredili so dvodneven zahvalni praznik in priznali konzulu pravico do triumfa, ki se je vršil z velikim sijajem ob vzklikanju zmagovitih legionarjev in navdušene množice, !e zavezniki so korakali tiho in zagrenjeno za vozom triumfatorjevim, ker jim ni odmeril enake nagrade kot legionarjem. Pesnik Ennius je dovršil tedaj šestnajsto knjigo svojih Annalov in Publius Scipio Nasica mu jo je bo- gato nagradil in jo širil med znanci, da so brali o Akvileji in o vojnih dogodkih v Istri. Minil je triumf, leta so šla in pozabljeni so bili vsi, ki so zasužnjili Istre in Karne, zakaj iz Rome so odhajali med nje drugi konzuli in prokonzuli in se ponašali, kako krotijo iz cvetoče Akvileje, druge Rome, barbarske rodove ob Sonciju in v Istri. Res so jih krotili, a ukrotili tako, da je kraljica Ena še doživela dan, ko je zbral kraljevič Dardan kanske čete v mogočno vojsko in udaril z njo proti legijam Emilija Skavra, sporočivši mu: »Uprli smo se, ker pošiljate, da ohranite svoje črede, ne pastirjev in psov, temveč volkove!...« Padel je Dardan, padla je Ena in padli so tisoči velmož in naroda, a od troglavega Tula preko Okre in Karusadija do ruševin Nesakcija je živela pesem, proslavljala kralja Prona in Epula, kraljico Eno in kraljeviča Dardana, spominjala se je velikega žreca Seka in galskega voja Katmela in duh junakov iz velike dobe prvih bojev za svobodo zemlje je ostal in živel iz roda v rod ... Priti je moral Octavianus, priti je moral Tibe-rius, priti Drusus in potem je prišel čas, ko so sinovi zasužnjenih in tudi ilirskih rodov zasedli prestol svetovnega imperija v Romi. To pa je bil že Epulov čas maščevanja. Solnce mogočne Rome je tonilo... Tonilo in zatonilo. Karni in Istri so v svoji zemlji ostali in doživeli prihod novih narodov, ki so kakor vihra prihrumeli od severa in vzhoda in izginili pod južnim solncem. Videli so, kako se je mogočna Akviieja v plamenih zrušila, in — pokristjanili so se ze bili — verovali, da je bil Atila šiba božja, s katero je udarila Previdnost potomce onih, ki so zasužnjili njihove davne dede. In potem sta minila še dva veka in pričakali so narod Slovenov, ki se je ustalil ob Sonciju, Natisi in Adriji. V naseljih, oddaljenih od poti, po katerih je drevela vihra narodov, so jih pričakali in menili, da bodo prodirali dalje v italske ravni. Pa niso. In so se potem pobratili s Sloveni, kakor njihovi očetje v času kraljev Prona in Epula z Gali, in zrastli 30 z njimi v rod, ki še živi v veliki ljubezni zvest svoji zemlji ob Adriji, Nadiži in Soči. Izdaiateli: Iran K&koveo. Urednik: Franc Krcmžar. Kranjska industrijska družba pred kazenskim senatom Trpljenje in smrt slovenskega delavca na Javomihu Ljubljana, 26. februarja. Žo prejšnji leden se je vršila pred malim kazenskim senatom deželnega sodišča zanimiva^ /.a socialne in tehnične razmere v tovarnah KID veleznačilna razprava. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Ernest K o b o, a kot sosodnika sta fun-girala gg. Anton Mladič in Jakob Jerman. Razprava je pokazala, da se marsikje pri naših industrijskih podjetjih zanemarjajo najprimitiv-nejše varnostno naprave. Žrtev malomarnosti v obratu KID jc postal pošten in vesten delavec, skrben družinski oče Anton Klinar. Državni tožilec dr. F e 11 a c h e r je dvignil obtožbo proti 56-lotnemu obratovodji Antonu N o -vaku in proti 53letnemu obratnemu ravnatelju Franu P i s si i n ge r j u. Oba nosita po mnenju državnega tožilca osebno odgovornost za življenje delavca Klinarja. Obtožnica namreč navaja, da sla Anton Novak in Franc Pisslinger 23. junija lani, prvi kot delovodja, a drugi kot odgovorni ravnatelj, zakrivila smrt kurjača Antona Klinar j a . dasi sta vedela, da je ta že poprej delal nepretrgoma 15 ur, torej čez mero, in da je moral vršiti naprej službo pri štirih plinskih generatorjih in da sta zakrivila zločinstvo zoper življenje in telo po § 185/11 kaz. zak. Žrtev preobremenjenosti. Obtožnica navaja v razlogih, da se je pokojni Anton Klinar po 15 urnem napornem gelu moral odzvati pozivu delovodje in priti ob 6 zjutraj znova na delo kot rezervna pomoč, ker je za delo določeni kurjač Noč obolel in ni bilo nobenega nadomestila. Kljub izčrpanosti ,in izmučenosti je Klinar prišel na delo in delal pri generatorjih. Izčrpanost pa jo bila zanj usodna, kajti brez pomoči je delal vse dopoldne in so ga nazadnje plini zadušili, ker ni bilo pri generatorjih po zakonu predpisanih varnostnih naprav in tudi ni imel Klinar nobenega pomočnika. Ko je okoli 11.30 njegov sin prinesel kosilo, je opazil, da oče leži pri generatorjih nezavesten. Poklical je takoj delavce na pomoč. Z umetnini dihanjem so ga skušali spraviti k življenju, a bilo je vse zaman. Prostor pri generatorjih je bil ves zakajen od dima. Izvedenec ing. Evgen Baraga je sam ugotovil, da so bili generatorji starejše konstrukcije in da ni bilo poprej nikakih varnostnih naprav. Obratovodja Anton Novak je na prvi razpravi zanikal vsako krivdo. Priznal je, da mu je delavec Blažič prišel povedat, da kurjač Noč ne pride v službo, ker je zbolel. Nato ie odredil, da mora priti v službo Anton Klinar. ki >e roiorvnt kurjač. Po njega je poslal delavca /ormana. Ki mu je prišel javit, da Klinar ne pride, če ni »mus«. Odgovoril je Zormanu, da naj reče Klinarju, naj pride. Sam ni vedel, da je Klinar delal vso noč in tudi ni na njem opazil posebne utrujenosti. Videl je, da je drugače vse brezhibno funkcioniralo. Okoli pol 12 so mu javili, da je Klinarju postalo slabo. Novak je dalje navedek da je Klinar delal prejšnji dan svojo redno službo od dveh popoldne do 10 zvečer, ni pn vedel, da je nato delal še nadure do 5 zjutraj. Drugi obtoženec Fran Pisslinger, ki biva kot obrtni ravnatelj na Jesenicah že nad 25 let, a žal ne zna slovenskega jezika našega delavca trpina in tudi ni smatral za potrebno, da bi opti-ral za našo državo, se je izgovarjal, da to ni bila njegova stvar in je prav malomarno pripomnil nemško: >Ich fiihle mich niclit schuldigt Erlauben Sie, dass ich deutscb spreche.« Kaj pravijo priče. Delavski zaupnik Jurij Jerain je pojasnil marsikatere zanimivosti o obratu v tovarnah KID. Delo pri generatorjih je težko in nevarno. I zrnu- j čen človek zaradi dušljivosti plinov je vedno v nevarnosti. Doslej še ni bilo smrtnih slučajev, toda večkrat se je zgodilo pri generatorjih, da so delavci omedleli in so jih morali potem krep-čati s konjakom. Pri generatorjih na Savi in Dobravi stn vedno po dva delavca, dočim je bil na Javorniku samo eden. Bivši ravnatelj L u k m a n je na Javorniku vpeljal samo enega delavca. Obrntovodjo Novaka je opisal kot obzirnega i človeka. »Dovolj imam 16 u r«. Pokojnikova žena Marija Klinar, ki dobiva iz bratovske skladnice mesečnih 1000 Din in ki zahteva po svojem zastopniku dr. Juriju A d 1 e š i č u še diferenco 600 Din mesečno, je s težkim srcem opisala tragedijo svojega moža, ki je skrbel za družino. Prišel jo delavec Zorman zjutraj in sporočil, da naj gre mož zopet na delo. Rekel je: »Dovolj imam 16 ur.« Zorman je nato odšel in čez četrt ure se vrnil. Možu je dejal: > M lis je, moraš iti!« In mož je šel in več ga ni bilo Bil je v tovarni zaposlen 35 let. Imam tri nepreskrbljene otroke v starosti 3 do 10 let. ; Glavna priča delavec Ivan Zorman jc natančno brez vsakih olepšav povedal ves dogodek, kako je moral iti po Klinarja na ukaz obrato-vodje Novaka. Ko jo prvič prišel okoli 6 zjutraj h Klinarjevim, da mora iti zopet na delo, je. bil Klinar slabe volje. Novaku je potem v pisarni povedal, da ne more, a Novak mu je rekel, da mora. Ostali priči Franc Potočnik in Ivan Bla-ž i č sta povedala nekatere podrobnosti. Klinar je. dojal Blažiču, da bo težko delal, ker je izmučen. Iz kotla se jc zelo kadilo. Zone Klinarjeve dr. Adlešlča in branitelja. Državni tožilec je v svojem govoru poudarjal, da Klinar-jeva smrt pomenja globoko tragiko slovenskega delavstva v podjetjih KID. So tam tujci, ki jedo naš kruh. a se ne smatrajo za toliko dolžne, da bi spoštovali dušo slovenskega delavstva. Zastopnik Marije Klinarjeve dr. Jurij Adlešie je v mirnem in logično zasnovanem govoru očrtal usodo našega delavstva. Dolžnost KID bi bila, da bi skrbela za varnostno zaščito delavcev, ki ne smejo biti samo golo orodje, marveč sestaven del podjetja. Vidi v postopanju KID veliko brezvesi-nost in malomarnost. To se pravi naravnost se igrali s človeškim življenjem. Branitelj dr. Urbane je polemiziral proti izvajanjem državnega tožilca in zastopnika dr. Adle-šiča ter jc plediral za oprostitev obeh obtožencev. Na prvi razpravi je šo poudarjal, da bi moral biti na zatožni klopi ves upravni odbor KID. Danes je senat izrekel sodbo, ki je marsikoga frapirala. Obratovodja Anton Novak je bil spoznan za krivega zločinstva v smislu $ 185-2 kaz. zak. in obsojen na 50 dni strogega zapora, pogojno za 2 leti, dočim jo bil obratni ravnatelj Fran Pisslinger oproščen vsake krivde in kazni. V razlogih jc predsednik senata poudarjal, da je kriv Novak, dočim ravnatelja ne zadene v tem pogledu nobena krivda. S tem se je zaključila tragedija našega slovenskega delavca-trpina. K Sv. Primožu v planinah! Zaupno povedano: Kamnik, ->fi. febr. * * Kamnik, 26. febr. Privlačni so naši planinski kraji, zlasti proti spomladi v solnčnih dneh. Ena najlepših točk je za malo slabejšo noge gotovo Sv. Primož z malo cerkvico sv. Petra in s prodorno gotično cerkvijo sv. Primoža in Felicijana, ki hrani v sebi mnogo starih umetnin bodisi na stavbi sami, nn slikah in cerkveni opravi. V tem prejšnja desetletja zelo obiskanem svetišču jo vsako leto na tretjo, četrlo in peto postno nedeljo ob 10 cerkveno opravilo. Želeti je, da bi se la božja pot poživila — zalo romarji in ljubitelji planin na svidenje ob shodih! Zlato poroko eta v krogu svojih otrok in domačih praznovala v začetku februarja v Rašici pri Velikih Laščah 84letni Matija Zakrajšek in njegova 72letna žena Marija roj. Brodnik. Bog ju živi! Mrliča v grobu okradel Zagreb, 25. febr. Prod kakimi petimi leti je v zagrebški bolnišnici umrl kmet Josip Strugar. iz vasi Moravče v okiaju Sv. Ivan Zelina, katerega je bil v prepiru smrtno nevarno ranil njegov lastni brat. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi ga pokopali nn domačem pokopališču in z njim dali v grob njegovo srebrno uro, zlato ve. ižico in prstan. Žalujoča vdova je ustregla zadnji moževi želji ter svojega umrlega moža dve leti bridko objokavala. Cez dve leti pa se je priselil v njeno hišo mladi ključavničar Dragotin Gaberšak iz Zagreba Lansko leto je vdova velela Gabe šaku, naj prekoplje možev grob in njegovo truplo da v novo krsto, ker je stara že gotovo segnila. Tako vsaj sedaj pripoveduje Gaberšak in pravi, da je z nekim sovaščanom res izkopal rajnika in njegovo truplo položil v novo k sto. Pri tem je videl pri že razpadlem mrliču srebrno uro, zlato verižico, zlat prstan in zlate plombe v zobeh. Ker je bil lep pomladni dan, se Gaberšak mrliča ni prav nič bal, ampak mu je pob al vso zlftnino ter mu hotel izruvati tudi zlate plombe iz čeljusti. Vendar se mu to ni posrečilo. Nato je zopet zasul grob, in stvar bi bila ostala skrita, ko bi ne bilo onega so-vaščana Ivana Crgarja, ki je menda v vinskem razpoloženju to reč pripovedoval drugim in nazadnje tudi Stiugarjevi vdovi. Vdova je Gaber- šaka ostro prijela, ali je res njenemu možu iz groba ukradel uro in verižico. Možakar je to odločno zanikal, kajpada. Izvedela pa je za to žand.irmorija, ki jc vso stvar prijavila iu danes se je Gn-be šak zagovarjal pred zagrebškimi sodniki. Ukradenih stvari pa seveda niso več dobili nazaj. Ko je namreč Gaberšak začutil, da postaja zadeva javna, bi bil rad vse zopet |K>pravil. Rad bi bil zopet izkopal grob in v krsto djal zlato verižico in zlat prstan, pa podnevi to ni bilo mogoče, ker bi ga videli ljudje, ponoči pa ga jo bilo strah. Nekega dne pa je prišel iz Zag eba nek agent, po imenu Nemec, kateremu jo Gaberšak zaupno razložil svoje težave. Ta agent mu je dal tale nasvet: Naj gre z njim v Zagreb, tam naj proda uro, prstan in verižico ter namesto zlatnine kupi le verižico iz ponarejenega zlata, ravno tako prstan. Gaberšak jc res prodal prstan urarju za 140 Din in kupil prstan in verižico iz takozvanega double-zlata za 60 Din. Zlato verižico pa jc izročil agentu, ki je obljubil, da jo bo spečal za drag denar ter potem denar njemu prinesel O agentu in verižici kajpada poslej ni več ne duha ne sluha. Gaberšak jo čakal trenotka, ko bo toliko korajžen, da si bo upal ponoči na pokopališče in da bo vse položil v mrličevo krsto. Pa to se mu ni več posrečilo. Prezgodaj so ga prijeli orožniki in sedaj so ca sodniki obsodili na tri mesece zapora. Od DIew Yorka do Trsta S „Saturn io" od 9. do 24. januarja 1932 Malomarnost — kriva smrti. Izvedenec ing. Evgen Baraga jc podal daljše pismeno poročilo, v katerem poudarja, da so bili plinski generatorji starejše konstrukcije, nenpremlj^ni z zaščitnimi napravami. Po nezgodi šole je KID dala napraviti varnostne naprave. Iz generatorjev se je razvijal strupen plin dioksida, ki je povzročil Klinarjevo smrt. Skrajno malomarnost vidi v tem, da je bil kurjač Klinar to-liko časa zaposlen. Prva razprava je bila pretekli leden nato zaključena, ker je obramba predlagala še ono važno pričo, delovodjo Franceta K r e u t z c r j n z Javornika. Na današnji razpravi je Kreutzer povedal, da jc bil takrat, ko je delavec Zorman prišel javit obtožencu Novaku, da Klinar ne more v službo, zaposlen v pisarni in da je slišal Zor-mnnove besede, Peš da mu je Klinar rekel, če ni nnus.'. ne pridem. Novak da mu je dejal, da naj pride. Delavec Zorman je bil šc vdrugič zaslišan in konfrontiran s to pričo ter je še ponovno |K>trdil svoje izpovedi. Tragika slovenskega delavca. Po zaključnem dokazovanju so sledili govori državnega ložllca, zastopnika zasebne udeleženke 9.-24. januarja 1932. »Saturnia« je namreč ime parniku, ki zadnja leta redno kroži med Evropo in Severno Ameriko. Parnik ima tri razrede in lahko bi rekli štiri, ker drugi razred je razdeljen med priprosti drugi razred in oni »de luxe«, ki dela nekaki prehod med prvim in drugim. Na ta parnik sem se vkrcal 9. januarja v New Vorku. kjer je toplomer kazal 50 stopinj in so ljudje hodili po ulicah brez površnikov. Obetala se nam jc mirna in prijetna vožnja posebno, ker ni bilo opaziti nikakih visokih valov. A komaj smo bili na odprtem morju, nas je začelo zibati na vse strani, šc bolj kakor jc Kranjc Francoza zibal in končno vzkliknil: >To je pa žc preveč!« Takoj so bile vse postelje zasedene. Sicer pa ne mislim reči vse, kar jih je na parniku, ker bilo je le okrog 900 potnikov, torej komaj polovica, kar ta parnik more sprejeti na svoj krov. Večina potnikov jc bila moškega 6pola. Tudi to jc znamenje časa, da se namreč možje posebno oni, ki niso imeli družin pri 6cbi v Ameriki rajši vračajo na svojo zemljo kakor pa bi postopali brez dela še dalje po Ameriki. Po narodnosti je bila ogromna večina Italija-! nov in Grkov. Zadnje čase so priseljenske oblasti i v Ameriki začele s posebno vnemo zasledovati ; one, ki so prišli v Združene države po nopostav-: nem potu in na zločince, ki niso ameriški držav-I ljani. Take golazni je bilo na tem parniku dosti. I Tudi Ameriki že preseda kultura a la Al. Capone, j zato jo pošilja nazaj kot vzorec brez vrednosti. Kot i rečeno, do Gibraltarja nam morje ni dalo miru in vendar ni bilo valov, toda notranjost je vrela. V i Gibraltarju je bila naša prva postajja. Kako se i človek čuti domačega, ko pride v Evropo po dolgih letih. Nehote bi vzkliknil: »Sveta zemlja, pose-i jana z bajoneti, okrašena s kamni, zakaj te ostali svet ne razume in ti ne pomaga do miru?« Ko I sem zagledal kanone, ki stražijo to sotesko in | gledajo kot pošasti iz trdnjave, sem se nehote vprašal: »Ali nc bi ti kanoni rajše obrnili 6Voja j grozovita žrela, proti onim, ki so jih postavili sem, ako bi le reči, te človeške naredbe mogle imeti i vsaj 6enco našega razuma?« Tudi Amerika je okra-I šena s kanoni, toda ti ležijo prazni kot spominki j po parkih in muzejih. V New Yorku skoro 8 mili-i jonskem mestu ni toliko oboroženih mož, kot v za-| kotnih evropskih mestih. Vesel, da smo se odpe-! I.jali po 5 urnem nakladanju in odkladanju v Gi-i brallarju, smo zavili proti Afriki v Algier (izg. Al-žir). Se ve tam smo našli pravo poletje. Ljudje so ' se kopali kakor pri nas v največji vročini. | Mesto Algier, sc lahko reče, je eno najlepiih j in kar je velikega pomena, ima najčistejše prist.a-! nišče, Algier spada pod francosko oblast in meslo i je primeroma še novo mesto, toda krasne palače 1 in ulice delajo vso čast francoski vladi. Po 8urnem odpočitku smo zapustili Afriko in | jo ubrali na sever proli Franciji to je v pristanišče »Cannes« (iz,g. Kane). Tega pristanišča ne morem opisati, ker sem ravno tedaj obolel in sem bil pri-moran ostati v postelji do konca svojega potovanja. Naj le mimogrede tu omenim v svarilo onim, ki so na potovanju, naj nikomur ne zaupajo posebno nc na ladjah razen kapitanu. Še od poslednjega naj zahtevajo potrdilo, ako mu kaj izroče. Meni je šlo tako-lc: Ko sem sc v bolnišnici stekel, sem pustil denarnico v obleki, češ, saj bolniški strežnik jo je zaklenil — in mirna Bosna. Toda na svoje razočaranje sem opazil, da od 22 dolarjev sta ostala le še dva in zastonj so bili vsi protesti ored vsemi oblastmi. Hočeš noče-š sem «c moral končno obrniti v Trstu na jugoslovanski konzulat, da mi je pomagal domov. Pravijo, da vsaka šola stane in ker sem bil jaz Jure, sem izgubil več ko enega Jurja. Kar sem mogel razviditi iz slik, je mesto Cannes bolj letoviško mesto kot pa trgovsko in po krasnih hotelih in palačah je soditi, da tja zahaja vsa vzhodna francoska aristokracija v vseh letnih časih tratit čas in donar. Podnebje je jako ugodno in mesto v zatišju pred burjo ali silno vročino. Toda pustimo bogatinom uživanje in po triurnem preslanku sc podamo proti solnčni Italiji. Mesta Neapelj to pot nisem videl iu si ga niti zaželel nisem, ker sem se že dvakrat prej tu ustavil in sem se moral vsakokrat iti kopat ko sem se vrnil na parnik. Le nekaj črtic ne bom izpustil, ker kdor še mesta ni videl, ga bode zanimalo. Na prvi pogled s parnika napravi mesto silovit vtis in nekaj pesniškega čuti še tako zagrizeni pesimist. Ko stopiš na suho, tc takoj obda več ali manj sumljiva četa fakinov ali cestnih postopačev. Ako li ne morejo z drugim postreči, te začno prositi v bogaime. Ne bom opisoval ulic in kaj se vse tam nahaja oziroma kaj vse prileti skozi okna ondotnih hiš, loda takoj sc moraš ustavili na sredi ulice, ko najdeš tam čredo koz in krav. »Late, late« (mleko, mleko), kriči za čredo stoječi, ne vem, ali pastir ali gospodar. In res,, iz tretjega in četrtega nadstropja 6c pokažejo ženske muze in v plehnato posodo, ki jo imajo na vrvici, vržejo denar, ter vse skupaj spustijo doli pred mlekarja, ki vpričo njih napolni merico in jo pošlje mami po vrvici v višave. Naše Posavke gotovo nc bo veselila ta vest, kako so njihovi italijanski somlckarji tenkosrčni glede kakovosti in pristnosti mleka, toda le pogum Posavke, rajše bom pil posavsko, pa magari s Savo krščeno mleko, kakor pa to napoletansko. Kar mi je bila uganka, je bilo tudi to, da sem opazil na moških in še bolj pri doraslih ženskah nenavadno zdravo reje nos t. Neka narodna italijanska popevka pravi: Vedere Napoli, e dopo a morir! (Da vidiš Neapelj in potem pa lahko umrješ.) Saj res! šc ustreliti se ni treba. Ko zapustimo po 6 urnem oddihu Neapelj z mlekarskimi vzpenjačami, smo čez en dan vožnje v drugem italijanskem pristanišču, namreč v Pa-lermi v Siciliji. To mesto je veliko bolj snažno in tudi bolj moderno bodisi glede stavb kakor tudi ulic. Tu smo bili samo dve uri in se napotili proti Grški. V mestu Patras to pot nismo čakali niti pol dne. Navadno sc tu ustavi parnik ves dan. Takoj ko zaglcdaiš meslo samo in suho gorovje, dobiš vtis revščine in pomanjkanja. Skozi okno sem mogel opaziti, da v luki ni bilo one živahnosti kakor pred leti, ko sem se tam ustavil za ves dan. Dasiravno je bil krasen dan, je bilo le malo ljudi na pomolu in še ti so prišli čakat svojcev. Vsa la pristaniška letargija se pa ne da primerjali z ono v Trstu, kamor smo dospeli 24. januarja. V. M. Nase dijaštvo Delegati za izredno skupščino Zveze slušateljev Aleksandrove nniverze v Ljubljani, ki se bo vršila danes 27. t. m„ se obveščajo, da se ta vrši ob 11 dopoldne in ne, kol je bilo to prvotno jav-Ijeno, ob 15. Udeležba za vse delegate strogo obvezna. Ker bosta skupščini prisostvovala g. rektor in univerzileni senat, prosimo za točnost. — Predsedstvo ZSAU. Zobna pasta ne more nikoli nadomestiti zobozdravnika Kdor ima npr zobni kamen je naj boljše,da gre k zobozdravnika .kdor pa ima zdrave zo be,ta rabi zobno pasto.ki služi samo enem namena čistiti zobe in jih ohrani lepo bele Norete biti prepričani, da ODOL-zobna pasta temeljito čisti Vaše zobe in jih ohrani lepo bele Zapuščeni slepec in dobra gospa Ljubljana 26. febr. Ni še minil leden dni od lega, kar se je pripetil v Ljubljani čuden dogodek, ki bi skoraj pokazal vso brezbrižnost ljudi do revežev, čo ne bi napravila izjeme v lem slučaju izjeme dobra gospa. V vlaku, ki je vozil od Zidanega mosta do Ljubljane je bilo polno potnikov, nekateri pač s prtljago, drugi brez nje, nekateri v družbi, drugi zopet sami. Med temi, ki niso imeli ne prtljage in bili : povsem sami, je bil tudi star, revno oblečen mož. j Tiho je ždel v kotu ktipeja in nihče se ni zanimal | zanj. eam pa tudi ni nikogar nadlegoval. Ko je vlak j že pri vozi I, se je neka mlada gospa slučajno ozrla v moža. Videla, kako jo nerodno vstal in se zade4 ob klop v kupeju. Pogledala mu je v zenice in se zd rznila. Zenice so bile blede, s čudnim izrazom, mož je bil slep. Gcspa sama je imela s seboj prtljago in ji je bilo tudi kot ženski nerodno. , Obftiila so je do raznih mladih in starejših mož in jih prosila: »Poglejte, niož je slep. Pomagajte mu iz vlaka! ; Nihče se ni zmenil ne za zapuščenega slepca ne za prošnje gospe. Vsi so vdrli iz kupeja ter se vsul i na peron. Gospa jo postavila, predzadnja, svojo prtljago iz vagona na tla. slepec pa je ostal sam v kupeju. Počasi se je tudi on dvignil in se odpravil tipaje iz vagona. Gospa ga je čakala pri izhodu in v zadnjem trenutku priskočila, čeprav se je zelo ustrašila: Slepec je hotel iz vagona stopiti kar s celim korakom, tako da bi padel po stopnicah na tla in so gotovo težko pobil. (Jospa mu je ponudila roko in ga spremila po stopnicah na peron. Pri izhodu je čakal gospo njen mož. Seveda se jc zelo začudil, ko je videl, kakšnega kavnlirja vodi njegova soproga za roko kakor malega otroka. V dveh, treh besedah mu je gospa razložilo, zakaj gre, nakar sta oba spremila ubogega slepca na tramvaj ter obenem skrbno naročila sprevodniku, naj slepca previdno izkrca pri bolnišnici, kamor je bil ubožec namenjen. .. nazoren slučaj, ki res kaže, kdo ima v t 'i casth se notranjo srčno kulturo. Gotovo je bila gospa s svojim dobrini dejanjem zadovoljna, pa tudi njen mož se je zaradi tega slučaja šc bolj prepričal o dobroti svoje žene. Sirovi ubijalec iz Kosce -obsojen Ljubljana, 26. febr. Pred današnjim senatom so bile danes velike razprave. Na tajni razpravi je bil obsojen znani tržaški svedrovec Jordan Škulca na dve leti robije, ker je lelos januarja vlomil v C.ostilničar-sko zadrugo in odnesel poleg d.ugih stvari tudi -000 Dm vreden pisalni stroj. Razprava jo biln lajna, ker je bil njegov jiomagač še mladoletnik, skufca je oni tip Primorcev, ki rojakom delajo sramoto in živo na račun mastnih podj>or. Druga razprava pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Antona Mladiča pa je pokazala vso sramoto, ki jo delajo našemu poštenemu ljustvu junaki noža. Ta teden sploh se vrste razprave proti proslulim voglarjem«. Žc v sredo jo bila pred sodnikom-poedincem krajša razprava zaradi tepežn, ki je nastal v gostilni Frančiške Jagodic v Kamniku ob priliki ženitovanjske gostije. Na zatožni klopi jc sedelo 5 uglednih mož. Med zenitovanjem je namreč nastal hud prepir, med katerim je nekdo udaril fanta Peternela tako na čelo, da je pozneje po sedmih dneh umrl v ljubljanski bolnišnici. Stil je obtoženci, dva starejša moža, so zvračali vso krivdo na mesarskega pomočnika, ki pa je v svojem zagovoru mestoma povedal resnico. Zadeva pa je zelo zagonetna ta zamotana in jo zato sodnik odredil prihodnjo razpravo kar na licu mesta v gostilni Jagodiceve v Kamniku. Danes pa je pred mali senat stopil mlad, dokaj čedno oblečen Anton Dežman, sin kočarja in ccrkovnikn v Košci pri Polšniku, okraj Litija, ram so 2-1. novembra lani slavili ženitovanje v Dolančevi hiši. Poročil se jc Alb. Dolanec. Fantje so voglarili. Spili so okoli 7 litrov vina in 1 liter žganja, a oj>olnoči jo nastal med fanti prepir. Žrtev tega prepira jo poslal mladi Jožo Feštajn, ki je prišel od vojakov na dopust. S kuhinjskim nožem ga je zaklal obtoženec Anton Dežman, nakar se je razvil pretep, med katerim jo dobil obtoženec sam II vbodljajev. Uboja obtoženi Anton Dežman je v svojem zagovoru omenit: Prosim, gospod senat, ni mogoče, da bi jaz začel. Bil sem v silobranu in sem sam dobil več ran. Pri nas so tako zanik.ami ljudje. Priča Jože Dolanr, bratranec jiokojnega IV-šlajna: »Feštajn ni imel v rokah bajoneta. Noben ni bil pijan. Dežman ga je sunil in je lakoj pade! po stopnicah. Dvakrat sem Dežmana vreza! v hrbet, da maščujem Fešlnjnn. Druga priča Janez Dolanc: >Voglarili smo. Nekateri so sitnosti pro-dajali in obtoženec je dejal s kuhinjskim nožem v roki: j-Nocoj bo kdo mrtev! Zaklal ga bom kakor prašiča.« Državni tožilec je v svojem govoru zahteval najstrožjo kazen, češ da je Anton Dežman pravi junak noža. »Taki ljudje/, jo omenil, so največja sramota ai naše kmečko ljudstvo. V zadnjem času so se pretepi na ženitovanjih tako razpasli, da je treba krivco oksenijilariono kaznovati. Branilec je poudarjal v svojem govoru, da jo obtožence dejanjo storil v silobranu. Senat je Ani. Dežmana. ki kažo kljub svoji mladosti, največjo jiosurovelosl. obsodil na 2 leti in 8 mcsccev robije. P.cdsednik jo v sodbi jioudurjal dve obtežilni okolnosti, namreč nož in veliko surovost. Obsojeni Ant. Dežman je sprejel sol bo z največjim cinizmom in pripomnil: >To ni resnica! Se pritožim. Zapustil je dvorano O znižanju cen v kavarnah Ugovori ha Ljubljnua, 20. febr. Danes ob 11 dopoldne se je. vršila nu mestnem magistratu soja, ki jo je sklicalu mestno tržno nadzorstvo na odredbo banske uprave. Podpirana od javnosti vodi banska uprava že dalj časa energično akcijo za znižmje cen. To akcijo vrši s pomočjo policije in tržnega nadzorstva. Zaradi znižanja cen surovinam, zlasti zaradi znižanja cen živini so prišli najprej na vrsto mesarji, za tem gostilničarji, ki so še dolgo po znižanju con živilom prodajali hrano po starih visokih cenah, čeprav so je meso pocenilo za skoro polovico. Dosedanja akcija z« znižanje cen po gostilnah, pri kateri ima eno glavnih zaslug tudi naš list. je bila uspešna. Sedaj so prišli na vrsto tudi kavarnarji, ki so bili pozvani, naj znižajo cene pijačam in živilom v svojih lokalih. Zaradi tega se jc vršila danes seja, ki so se je udeležili skoro vsi ljubljanski kavarnarji. Sejo je vodil zastopnik tržnega nadzorstva ravnatelj Dergaiic, prisostvoval pu je tudi zastopnik policije nadzornik Žajdela z uradnikom Lavričem. Zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev je zastopal predsednik Kavčič. Na seji so se kavarnarji odločno izjavili, da ne morejo znižati svojih cen, ker se sirovine za njihove proizvode dosedaj niso še prav nič pocenile, temveč celo podražile, torej prav nasprotno s cenami sirovin za gostilne. Pač pu so »e znatno povečale dajatve in davščine. Nekateri kavarnarji z Ker bo danes Drama: Zdravnik na razpotju«. Red E. Opera: Medea«, Maska rdeče smrti«, »Dandin v vicahe. Premijera. Red D. Ljudski kino Vič-Glince: ob 8 velefilm v 9 dej, »Zlatom, Nočno službo imajo lekarne: mr. Trnkoczy ded,, Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. 0 Protialkoholna razstava. Včeraj in danes se je mnogo ljudi udeležilo protialkoholne razstave v zeleni dvorani hotela Union. Zlasti je razveseljivo, da ie obiskalo to razstavo mnogo šol pod vodstvom učiteljstva. — Opozar amo, da bo razstava še odprta danes 27. t. m. in jutri od 9—18. Istotam se dobe programi za zaključno akademijo, ki se bo vršila v nedeljo 28. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Dijaki abstiner.tje se vljudno vabijo, da se zbero danes ob 5 popoldne v absti-nentekem kolegiju v Kolodvorski ulici, kjer se bo sestalo mestno središče »Društva trtznostne mla- ® »Najdena hči« na odru Rokodelskega doma. Jutri bodo vprizorile služkinje na odru Rokodelskega doma zanimivo in ganljivo igro »Najdena hči«. Vse, ki se zanimajo za delo na dramatičnem polju naših služkinj, prav vl udno vabimo, da nas počaste s svojim obiskom. Vstopnice se bodo dobile jutri od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Začetek predstave bo točno ob 5 ooooldne. Najlepše se zahvaljujemo cenjenim družinam dr. Adlesičevi, dr. Basajevi, dr. Dermastjevi, dr. Logarjevi, ing. Pehanijevi, Ložarjevi, gospodu dr. Korošcu, dr. Poganu, Sušniku in neimenovanemu ki so nam poklonili razno obleko za paše akademike. Težko si je predstavljati, kolike vrednosti ie zanje tako darilo, še posebej v teh težkih časih, ko so večji del še bolj navezani sami nase Zatj bomo hvaležni ako bodo našim imenovanim prijateljem sledili še drugi in tako pomagali našemu akademiku. Enako smo Vam hvaležni bodisi za perilo. obutev ali obleko. Vse darove sprejemamo v j Akad. domu sv. Cirila , Streliška ulica 12 (Ljudski dom) pri vratarju. — Vinccncijcva konferenca za akademike. . '■) Ptedavarje o Velebitu. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je povabilo znanega hrvatskega planinca dr. Ivana Krajača, bivšega ministra, da priredi predavanje o Velebitu. — O. dr. Krajač sc je povabilu odzval in bo predaval v Ljubljani dne 4. marca t. i. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 70 skiootičnih slik. — Dr. Kra,ač je eden najodličnejših hrvatskih alpinistov in eden najboljših poznavalcev Velebita, zato bodo njegova slrokovnjaška izvajanja goiovo vzbudila splošno zanimanje. • Pevski zbor Glasbene Matice. Prihodka vaja v ponedeljek 29. Iebruarja 1932 ob 18.15 ženski, ob 20 moški zbor. 0 Lov na berače. Od časa do časa napravi ljubljanska policija lov na berače, ki jih ie zlasti v teh časih v našem mestu več, kakor jih je bilo kdajkoli poprej. Ne samo zima, temveč tudi občutno pomanjkanje vsakega zaslužka je povzročilo, da dandanes toliko ljudi berači, celo takih, ki bi radi delali in so za delo zmožni, pa dela ne dobe. Včeraj, ko je bil petek, torej dan beračev, je policija lovila berače po vsem me5tu. Imela je trdo delo, zakaj stiska je naučila tudi berače vse polno trikov, s katerimi se izogibljejo policiji. Skunno je bilo včeraj aretiranih do popoldne 14 beračev, ki bodo skoraj vsi izgnani v domovinske občine ali pa jih bo — zlasti bolj nepoboljšl ive -— izročila sodišču. Le z dvema ali tremi ni mogla policija nič primernega ukreniti, ker so bili pristne ljubljanske srajce in jih torej ni bilo mogoče izgnati. Ti so se lahko smejali na tihem v pest, da jim še celo policija ni mogla nič napraviti. — Dalje je policija pobrala z ulic štiri zmrzujoče žerske žalostnega poklica. Tudi te je izročila sodišču. — Ponoči sta bila aretirana še dva razgrajača. © Ponarejeni dvodinarniki. V Ljubljani in okolici so se zopet pojavili ponarejeni dvodinarniki, za katere je težko ugotoviti, odkod prihajajo, ker jih ljudje, po navadi trgovci, odkrijejo šeie pri pregledovanju inkasa. Dvodinarniki so zelo nerodno ponarejeni in jih razpečevalci najbr-žc spravljajo v promet med pravim drobižem. Občinstvo opozarjamo na take ponarejene novce. © Ukraden potniški kovčeg Predsnočnjim ob pol 20 je prihitel na policijo potnik tvrke I. C. Mayer Martin Kugler in prijavil precejšnjo tatvino, ki se mu je pripetila pred četrt ure pred Kresijo. Tam je stal njegov potniški avtomobil, Kugler sam pa je imel opravka v prostorih tvrdke. V tem času je nekdo zmaknil z avtomobila potniški kovčeg zelene barve, v katerem je imel Kugler razne drage vzorce blaga. V kovčku je bila škatlja z 48 svilenimi robci, vrednimi 3000 Din. Robci so bili v različnih barvah. Dalje je bilo v kovčku šc: ena flanelasta odeja, ena flanelasta rjuha, aktovka rjave barve z vtisnjenim napisom Jugočeška, Kranj — Dagmar svila«, naročilna knjiga tvrdke I. C. Mayer, naročilna knjiga za čipke, potniška legitimacija, potrdilo o plačanih davkih in polnomočje za zastopstvo ter knjiga z vzorci čipk, vredna sama 1000 Din. Skupno trpi Kugler 4200 Din škode. Policija jc uvedla za neznanim tatom obširno poizvedovanje. O Tatvina treh sukej. Soboslikar Ignac Omahen je prijavil tatvino treh sukenj, ki so bile vse ukradene na enem in istem kraju, namreč v hotelu »Soči«, kjer Omahen stanuje. Najprej jc bila Omahnu ukradena stara, že poiošena rjava zimska suknja, vredna 300 Din, dan ali dva nato pa mu je bila ukradena lepa črna zimska suknja z žametastim ovratnikom, vredna 1600 Din, njegovemu svaku pa je bil ob istem času ukraden črn površnik, vreden 200 Din. Kdo bi te tri suknje ukradel, Omahen ne ve, sumi pa, da je to storil kdo od brezposelnih, ki prosijo v hotelu za brezplačno hrano. FOTOAPARATE svetovnih tvrdb Zeiss-Ikon. Roden- stock. Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi foloodd. Jugoslovanske knjigarne V L ubrani Zahtevajte cenik' Maribor varnarjev velikimi režijami so dokazovali, da so že sedaj zaradi krize pasivni. izjavili so, da bodo po svojem načelstvu dokazali, da Imajo v najboljšem slučnju le majhen dobiček, ki absolutno ne presega po zakonu o pobijanju draginje življenjskim potrebščinam dopustnega odstotka. So tudi mnenja, da njihovi obrali lic spadajo pod ta zakon, ker ne prodajajo stvari, ki jih vsakdo neobhodno potrebuje, Kami lega vzdržujejo tudi časopise, ki veljajo ogromne zneske. Dandanes sino doživeli celo to, da kavarne niso drugega, kakor navadno ogrevalnice, Navajali so, da so njihovi tovariši v Zagrebu ukinili naročbo na časopise, ker so morali znižati cone pijači. Na podlagi debat na tej anketi in na podlagi lastnih utemeljitev bosia tržno mizorstvo iu uprava policijo sestavili o lem vprašanju poročilo banski upravi- Banska uprava bo preiskala, v koliko so ugovori kavarnarjev utemeljeni, zlasti onih, ki plačujejo ogromne najemnine, in katerim pijačam in živilom v kavarnah se bodo dale znižati cene in eventualno maksimirati. Kavarnarji so šo navedli, da so je kavarniško življenje v Ljubljani zelo razvilo, da kavarne tire- I rej pospešujejo tu>s'ri promet in da se obljubljajo še nove konkurence. Tako se baje otvorijo v kratkem v Ljubljani še štiri nove kavarno. Seja je bila zelo burna in zaključena ob pol eni. Mariborske ubožne zadeve Iz seje občinskega uboznega sveta • Potreba gradnje nove mestne ubožnice Maribor, 20. februarja. Sinoči se ju vršila v mestni posvetovalnici seja mariborskega ubožnogii svetu. Na dnevnem redu so bilo v prvi vrati rešitve raznih prošenj za zvišanje podpore, za podelitev novih podpor ter ZU sprejem V občinsko oskrbuišiiicu ter hiralnice. Rešenih jo bjlo 70 prošenj, od teh 9 zn sprejem v pskrhuišnico, 4 osebe pa bo občina poslala v hiralnico. Z ozirom na naraščanje števila mestnih ubožcev se je vzolo v pretres tudi vprašanje graditve novo mestne ubožnice. Dosedanji prostori postajajo pretesni. Piko da često ni mogoče upoštevali prošenj za sprejem, razven v najnujnejših slučajih. V principu je bilo sklenjeno, da se bo zgradila nn periferiji mesta velika, moderno opremljena mestna ubožnica, čini bo fimiučno stanje občine to dovoljevalo. Veliko sovi jalno delo za mestne ubožce, katerega vrši občina potom svojega socijalno-poli-llCnega urada, je razvidno iz števila podpirancev, kj znaša sedaj 449 oseb. Ti prejemajo ubožne podpore v zneskih od 50 do 300 Din lues čno, razven lega pa še prosto prehrano v ljudski kuhinji in brezplačno zdravniško pomoč. Od časa do čiisn se razdele med najpotrebnejšo tudi izjemno pod-jioie. Na leh podporah sc je razdelilo v letu 1082 (M.000 Din. liazvou tega oskrbuje občina šo 90 oseb v mestni ubežnici, 18 oseb pa sc nahaja v banovinskih hiralnicah v Ptuju, Muretincih In Voj-liiku. V oskrbi občino se nahaja 32 osirotelih otrok v mladinskem domu. □ Gregorčičev večer Prosvetne zveze. Velikemu našemu pesniku in preroku Simonu Gregorčiču je bil posvečen prosvetni večer, katerega je priredila v četrtek mariborska I rosvetna zveza. Večer je otvoril prol- Potokar, nakar sla sledili ljubki deklamaciji dveh deklic, ki sla prodnasuli pesnilvi Mojim slavilcem.: in Naš narodni dom.. O Gregorčiču kot pesniku in človeku je govoril prof. in pisatelj dr. Ivan Dornik ter podal globoko zajeto analizo velikega pesnikovega ilela. Zu- j Uljučil je uspeli večer mešani pevski zbor Muri- i bora- , ki .io pod vodstvom kapelnika Gaspariča I dovršeno zapel Gregorčičevi »Lastovkam . in »Na- i zaj v planinski raj . Obisk prosvetnega večera je i bil zelo lep, zlasti mnogo je bilo mladine; tudi mariborska primorska emigracija je bila častno zastopana. Mariborčani so še na primeren in časten način oddolžili spominu velikega pesnika. □ Umrl jo v petek zvečer ob pol 10 v splošni bolnišnici na posledicah obupnega koraka bivši mariborski trgovec Karel Worsche. Pogreb pokojnega, ki je bil svoječasno v Mariboru rudi svojega j poštenega značaja in dobrega srcu splošno priljubljen, se bo vršil jutri ob 3 popoldne na mestno pokopališče na Pobrižju. □ Mariborski glasbeni svet razpravlja le dui prav živahno o velikem koncertu, ki ga priredi v sredo 2. marca v veliki uuionski dvorani tukajšnja Glasbena matica. Nastopijo najodličnejše mariborske solistinje in solisti. Dogodek! □ Društvo za podporo revnih učencev ima svoj redni občni zbor jut i v nedeljo ob 11 v Cankarjevi šoli (prvo nadstropje levo). Prijatelji mladine vabljeni. □ Na pohorskih grebenih. Vremensko poročilo, ki smo gu vče.aj prejeli, pravi: na stari zmrznjeni podlagi je ca 10cm suhega prsiči; vreme ob h čno. Veter: mirno; izgledi za nedeljo baje najboljši. [J Moljsko kat. prosvetno društvo ima .jutri ob pol 17 redni sestanek s poučnim p;edavanjein o treznosti. Nalo ustanovitev društva treznosti. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji leden VUidovičevu lekarna jiri Zamorcu v Gosposki ulici. □ Otvoritev novega inštalacijskega podjetja. Na Meljski ccsti 23 je otvo.il inštalacijsko podjetje zn vodovodne in plinske, naprave g. O. Kiff-man. Več glej v oglasnem delu lista. □ Nanos! Jutri v nedeljo dopoldan je v Narodnem domu ustanovitev prosvetnega in podpornega društva Nanos . Ob tej priliki predava prof. dr. Čermelj i/. Ljubljane o primorski mladini. Vabijo so vsi Primorci, da se udeležijo občnega zbora. □ Oddaja občinskih tekočih del za leto 1932. Na zadnji seji občinskega sveta so bila oddana tekoča dela do višine zneska 50(10 Din za občino sledečim ponudnikom: zidarska dela: tvrdka Ži-vic in sin; betonska dela (dobava materijala) Ivivl-ka Pickel; kleparska dela Romih Anion; mizarska dela Joža Volčič; dimnikarska: i. okraj Jurečko, 11. okraj Pucelj in III. okraj Rataj; kovaška dola (samo podkovnnje konj) Počivalnik Miha; pečar-ska Lovro Širec; kolesarska Vrentuša Štefan; ključavničarska Babic Ferdo; steklarska Ivan Klanč-nik; slikarska dela Martin Safrun; pleskarska dela Josip .škof: črkoslikarska Gustav Philipp in tapetniška Blaž Jagodic. □ Bridge-turnir se bo vršil v Mariboru v dneh 27. in 28. I. m. v zgornjih prostorih hotela »Orel -. Pričetek turnirja vsakokrat ob 18. □ Ribji trg. Po daljšem premoru je bil včerajšnji ribji Irg zopel izredno dobro založen. Sar-del je bilo 30 kg po Din 12, borbonov 25 kg po 24, ciple 10 kg po 24. orade 20 kg po 30, sampier 10 kg po 26, danski filet po Dih 22. Od sladkovodnih rib jo bilo 50 kg karpov po Din 18 za kg. □ Dve leti ne sine v kremo 28 lotili Anion Petek iz Zonuifanov. Prepoved zahajanja v krčmo so konča dne 23 februarja 1934. ——a— i l .mumiummmu ■ . i. n-.iui<-iii» U Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne 4. in 5. marca na banovinski vinarski in sadja.ski šoli v Mariboru, obravnavalo se bo sajenje, oskrba, gnojenje, pomlajevanje in proeepljanjo sadnega drevju. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8 do 12 in od 14 do .18. Udeležbo jo javiti z dopisnico ravnateljstvu šole. □ Zet nad tasta. Iz Sp. Dupleka so pripeljali včeraj v mariborsko bolnišnico težko poškodovanega posestnika 75letnega Jurija Mačulia. Po izjavi poškodovanca ga jn napadel njegov zet ter gu udaril z desko po glavi. □ Opasen padoc s kolesa. Na cesli iz Dol-gos proti Mariboru so našli včeraj zjutraj ljudje ležali nezavestnega in vsega okrvavljenega kolesarja Aniona Kranibergerja. poleg njega je pa ležalo kolo, čisto zvito in strto. Očividno jo Kiiim-bergerju zdrsnilo na zledeneli cesti ler je priletel ob tla s tako močjo, da je dobil hud pretres možganov ler je obležal nezavesten. Telefonično je bil o nezgodi obveščen mariborski reševalni oddelek, ki je prepeljal ponesrečencu v bolnišnico. Celje Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 27. t, m. do vštelega petka 4, marca lekarna Pri križu na Kralja Petra cesti v palači Ljudske posojilnice. ■Sr Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v četrtek 25 t. m. dopoldne v starosti 67 lel dninar Štancer Jožef iz Dobriševasi, — Naslednji dan, petek 26. t. m. je umrl v javili bolnišnici v starosti 64 let posestnik Vodišek Marko iz Marijagradca. — V četrtek 25. t. m. je umrla v Črctu št. 37 3 letna Ern i Zofija, hčerka trgovca. — Isti dan je umrla v Trnovljah v starosti 50 lel posestnica Ostrožni-kova Marija. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. ■0 »Izgubljeni raj«, dramatično bajko v treh dejanjih ponovi gospodinjska nadaljevalna šola v nedeljo 28. t. m. ob 4 popoldne na šolskem odnt okoliške deške narodne šo|e s popolnoma drugo scenerijo. Vsakdo bo imel lep užitek, zalo naj ne zamudi nihče le redke prilike. 0 Predavanje o Bernini. Savinjska podružnica SPD priredi v petek 4. marca ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice predavanje znanega alpinista gosp. Karla Koraneka iz Dunaja, ki bo predaval o svojih doživljajih na Bernini. Predavanje bodo spremljale zelo lepe skiop-tične slike, lastni posnetki predavateljev!. Vstop na predavanje je brezplačen. r Uhan v vre-jnostj 1000 Din izgubljen. V torek 23. t. m. je neka gospa na poli po Aleksandrovi in Prešernovi ulici izgubila dragocen zlat prstan z diamantnim kamnom. Uhan se ceni na 1C00 Din. Najditelj je zaprošen, da odda uhan pri predslojništvu mestne policije. — Ieli dan je izgubila neka gospodična na poti od Krekovega trga do Narodnega doma zlat uhan, ki je vreden kakih 200 Din. ■'■> Glede včerajšnjega poročila o roparski tolpi, ki jo je zajela mestna policija, moramo danes poročati, da je policija 4 teh aretirancev izpustila, ker se jim udeležba pri nameravanem vlomu ni mogla dokazati. Pač pa je obdržala v zaporu one 3, ki so nadlegovali gespo Mantelovo za podporo in ji grozili. Prav tako moramo poročati, da se jc izkazala sumnja, da bi bil kateri aretirane sedmo-rice oni nočni napadalec od nedelje na ccsti proti Teharjem, kot neutemeljena. Policija je marljivo na delu, da izsledi čiin prej neznanega roparja. 0 Žalec. Jutri, v nedeljo 28. t. m. ob pol 4 popoldne priredi prostovoljno gasilno društvo Za-bukovca velezabavnp igro »Dobri vojak Švejk v dvorani gosp. Robleka. — Pred pričetkom predstave in med pavzami bo reprodukcija glasbe po radiju. Gasilstvu naklonjeno občinstvo in prijatelji smeha ter zabave vljudno vabimo. Mohorjeve knjige za doplačilo v lelu 1932 Ohijesa Slavni ameriški prirodopisee in potovalec Krnesl Thompson Seton, ko je ustanovil organizacijo, ki je dandanes razširjena med mladino vsega sveta pod imenom sskavtizem , jo dal svoji ideji kot vzor Indijanca, kakršnega so opisali najboljši ameriški pisatelji, in imenoval skavte »Indijance gozdne modrosti.« . Indijanci so bili mnogokdaj od plsavcev indi-janaric zelo krivično opisani. Ko bi opisali vsi li strašne krivice, ki so jih delali indijanskemu rodu, lakomni, brezsrčni in podivjani Evropci, bi svet jokal od grozot. Da lii torej slovenska mladina in ostalo či-tajoče občinstvo spoznalo rdečega moža.' in njegovo življenje iz prvega vira, v pravi luči, od pisatelja rdočekožca, ki je kot takšen preživel 15 let svo.ii- mladosti, sem priredil zanje knjigo vOhi-seja . Spisal jo je Indijanec dr. Kristijan Aleksander Eastman.' Rodil se je 1. 1858. blizu Kedvvood Fallo v Minnesoti. Oče mu je bil čistokrvni indijanski poglavar Mnogo bliskov, mati pa mešane krvi. Očeta so Američani po mimiesolskem klanju (1. 1802.) zaprli, a dečka sta vzgajala v Kanadi stric iu babica z očetove strani. Tako je preživel 15 let kot Indijanček Ohijesa. Medlem je njegov oče sprejel krščanstvo in omiko; zato so ga izpustili iz ječe, nakar je poiskal svojega Ohijeso iu ga dal v šole. Pozneje je mladi Eastman študiral nn več uuiverzah zdravilstvo in poslal 1. 1887. zdravnik. Bil je nekaj let v vladni službi in nalo delovni kot zdravnik v Šl. Pavlu v Minnesoti. Od 1 1008 je zaposlen v uradu zu indijanske zadeve. Napisal je več knjig o življenju svojih rojakov, ki so vzbudilo v ameriškem svetu veliko pozornosti. Naibolj znani sta; »Inditm Bovhood (»Indi- jančeva deška doba-), to je naša knjiga Ohijesa'-, in pa: Old Indian Days (»Iz starili indijanskih dnk). V • Ohijesk nam Eastman pop'suje svojo mladost, ki mu je polekla v indijanskih taborili, kjer je z odraslimi vred prenašal vse sladkosti in grenkobe pustolovskega kočevniškega življenja. Tu zvemo, kako vestno so »divjaki« vzgajali svojo mladež in jo pripravljali zu vse težave poznejšega življenja, ličili so jih, nuj čuste Velikega duha in spoštujejo starost, naj ljubijo resnico in se ogili-1 jejo laži, naj bodo miro- in gostoljubni, a snirli naj se ne boje. Zdaj gledamo resne, zdaj spet vesele igre, ki se vrše po starem običaju: včasi poslušamo zvečer v šatoru pri ognju starčka, ki pripoveduje povest iz stare zgodovine rodu, ali pa šaljivo slika smešen dogodek /, lova. da se šator trese od smeha. Vmes včasi zarožlja orožje, po taboru se razleže divji krik — sovražni napad; drugič se oglasi žalostna mrtvaška pesem — bojevniki so sc vrnili z bojnega pohoda, nesoč mrtvega tovariša. Tako sledimo pisatelju z zanimanjem do poslednjega poglavja, kjer nam opisuje svoje prve vtise kulturnega sveta. 1'. Holeček. Knjiga, kakor nalašč za skavtovsko mladino, lepo ilustrirana, stane broš. 21 Din, vezana v jilatno 30 Din. P. MAVRICIJ TERAS: PO STEZAH RESNIČNE POPOLNOSTI.« (Strani 219. Založila Prodajalna Ničnimi v Ljubljani 1931. Cena 24 Din, po pošti 2 Din več. Vezana v pol platno 34 Din.) Odkar smo so Slovenci otresli nemško nadvlade ter si skupno s Srbi in Hrvati ustvarili svojo narodno državo, je naredila naša slovenska kultura velikanski korak naprej. Na vseh polji,i smo se uveljavili ler pokazali svetu, da smo zmožni napredka in da hočemo živeti svoje lastno kulturno življenje. Najlepši dokaz za to trditev je čudovit razvoj naše književnosti. V zadnjih desetih telili bo ju natisnilo v našem jeziku več knjig, kakor poprej v petdesetih letih. Najštevilnejše so leposlovne, pa tudi znanstvenih, poučnih in nabožnih jo toliko, da smo lahko po pravici ponosni nn svojo književnost. Tudi cerkveno slovstvo so jo v zadnjih letih pri nas lepo razvilo in se razvija še dalje. Dr.' Opeka nam je poklonil že čez 20 knjig prekrasnih cerkvenih govorov, dr. Potočnik tri lepe snopiče globoko zasnovanih premišljevanj, p. Mavrici,j Teruš pn je napisal v treh knjigah celotno slovensko ascetiko, v kateri nam podaja lahko umljivo navodilo za duhovno življenje. Tretji in zadnji del le nscelike .je izšel koncem preteklega leta pod gornjim naslovom. Ta knjiga ni nič drugega, kakor praktičen nauk o krepostnem življenju. Steze resnične popolnosti so namreč krščanske kreposti. Pisatelj opisuje njihovo bistvo in njihovo korist ler 'daje navodila, kako se je treba v eni ali drugi k.eposti vežbali. Niso io novi nauki, vendar pa jih do sedaj še nismo imeli v slovenskem jeziku. 0 tej nli oni čednosti so jo žo tudi pri nas pisalo, toda manjkalo mm je sistematičnega opisa vseh krščanskih kreposti v celoti. Sedaj pa imamo knjigo, iz katere bo lahko črpal pobudo za duhovno življenje vsak, ki mu je za duhovno življenje kaj mar in ki še ni utonil v materi,iulisličnem močvirju mesenega uživanja in nizkotnih straši i. Kdor bo lo knjigo prečital počasi in s preudarkom, bo našel v njej zares mnogo zlatih naukov. Za vsako duhovno potrebo najdeš v njej leka in zdravila. Če imaš verske dvome, čilaj poglavje o veri, pa boš laglje v« roval. ('o si nialo-dušen, li bo poglavje, o upanju ali o srčnosti vlilo novega poguma. Če si mrzel za Boga in mlačen za pobožnost, čilaj o božji ljubezni in bogosluž-liosti, pa boš dobil več, smisla za božjo reči. Če si hihkomišljeii, nepot pežljlv, nagnjen k jezi, k nečistosti in k drugim grehom, potopi sit večkrat v premišljevanje razumnosti, potrpežljivosti, krol-jvosli, čistosti in drugih čednosti, ki so v le,j knjigi ' opisane, pa se boš poligoma z božjo pomočjo opro-: slil svojili napak. Ta knjiga le bo učila živeti člo-' veka dostoino življenje, da boš pri Bogu v milosti in pri ljudeh v časti, z eno besedo, navajala le bo k pravemu kiščanskemu življenju, k resnični popolnosti. Zato si jo čimpreje nabavi, potem pa ,jo zopet in zopet čitaj. Našel boš v njej mnogo duhovne lolažbo in duhovne pobude, imel boš od nje mnogo duhovne koristi. Denar, ki ga izdamo za dobre knjige, je zelo dobro naložen in donaša obilne koristi.« * Frau Maria. I>ie llochze.it v on Quedlingburg. Ein Roman nus der Zeil Auguslus des Slarken. Verlag .1. Kosel und Fr. Pustet Miiiiclien. Zdi se, da je la velika trilogija, ki jo jo zasnovala in mojstrsko dovršila boganadarjena pisateljica li nri ca v o n II a n d e 1 - M a z z e 11 i , dokaj premalo znana. Z nestrpno radovednostjo smo odložiti drugo knjigo, v- kateri je zapletena zgodba dosegla svoj višek; željno smo pričakovali tretjo, zaključno knjigo. Zdaj jo cclolno delo v knjigolršlvu. Brez dvomu je zadnja knjiga po zapletenosti dejanja, ki se končno presenetljivo izide, vredna sovrslnica prvih dveh. Bralec niorn nehote občudovati vsestransko znanje, globoko umsko izobrazbo sve-loviioznuue pisateljice Knriko. ki je prav lako temeljilo poučena v verskih in lilurgičiiih v prnitiiijili, kakor liuli v znanju lalinščiuo, francoščine, nemščino in raznih narečij takratnih generacij. To je res knjiga, ki jo ludi za romane in podobno slovstvo manj dovzeten bralec z vztrajnim zanimanjem čila. Mulo je literarnih del. ki bi jih mogli tako loplo priporočili, kot omenjeno trilogijo: I. Dasi Spiol voh den zol,n JungSraueu; II. Dur Refoi nmtionsfesl; III. Die Jloolizolt vou Oued-lingburg. Pisateljica je zabeležila ib sklepu opazko: S trilogijo Fran Marin sen- začeta pomladi 11128, zaključila sem jo 31. iivjr. J9B1. — Bog naj bo z njo na njenih polih I Dnevna kronika Požar v Go?o!>!fo/i Celje. '25. februarja. V sredo -!4. februarja okrog (i zvečer rn je oglasil zvon župne eerkve v Golovljali pri Žalcu. Naznanil je okolici, da gori v vm-\ in kPcal na i>o-nioč. Vnele .so se saje v hiši posi slnika Zupauca, a ogenj se je razširil \ kratkem času lako, da je zajel vso hišo, Z izredno naglico so prišli na lice mesta domači gasilci s svojo motorno brizgalko ler se lotili požrtvovalnega dela. Po kratkem času sn prihiteli ua kraj nesreče še gasilci i/. Vrbju in iz Žalca. Ne* varnost je bila tem večja za .sosedna poslopja, ker je pihal že \se pppoldne močan veter, ki pa je vprav v tem času mulo polegel, a je vendarle delo ognjeguscev precej oviral. Stanovanjske hiše in svinjake na žalost ni bilo mogoče rešili, pač pa -e je posrečilo rešiti gospodarsko poslopje, ki je bilo komaj dva metra oddaljeno nd goreče stanovanjske hiše. Veliko zasluge na leni je pripisovati poleg izredni požrtvovalnosti gasilcev tudj disciplini civilnega prebivalstva, ki je gasilce podpiralo ua vso moč. Sredi Zagreba oropan kmet Zagreb, 25. febr. Včeraj se je v Zagrebu zopet zgodil slučaj, ko je bil sredi Zagreba ubogi in revni kmetic Stjepnn Šupica iz (Sorskega Koturu oropan vsega premoženju. Šupica je že dolgo zbiral borne dinarčke, da bi se odpeljal v Zagreb in tukaj poiskal zdravila za svojo težko bolezen. S težavo sta pristni-dala u ženo zadostno vsoto,, da se je presnočnjini mož lahko odpeljal od doma in prišel v Zagreb. Nekam nerodno se je možu zdelo v velikem mestu iu ni si vedel dosti pomagali. Že se je obrnil z vprašanjem do nekega postreščka, naj mu pove, kje bi našel kakega zdravnika. V tistem hipu se jima ju pijilružil neki neznanec, ki je bil lako ljube/njiv, da je luiietjo« holel zastonj pospremiti k zdravniku. Neznanec je peljal kmeta v palačo Okrožnega urada. Prišla sla že v četrto nadstropje. Tukaj ji- kmetič zaslišal, kako nekdo težko flopihajoč drvi /i njima. V Hsleni hipu je kmetič že. zaslišal, kako novodošlec vpije: Lopova, denar sla mi pokradla!Ktjepuu Šipjcu, Stari l.ičan, je mirno odgovoril: Ej, brate! Boga mi! Jaz ne. Naj ne vidim ne svoje žene ne svojih olrok! Novodošlec pn je trdil svojo, dokler ni l.ičan pokazal svoje knjižice s TIK) Din, rekoč: Tu je moj denar, pa me preišči! in sedaj je še kmetov spremljevalec začel preiskovati krnela iu ga je preiskoval toliko časti, dokler se oni tretji ni izgubil s knjižico in 7')!) Din. iačih skrb, šli so pogledat ter -našli nesrečnega moža obešenega na stebru, na klinu, katerega si je že pred dobrim tednom pripravil za svojo smrt. Bil je že mrtev ter so bili vsi poskusi, da ga spravijo ponovno k življenju, zaman. Nesrečnik si je najbrže v duševni zmedenosti vzel življenje. Toga! tablete Pri bolečinah v členkih, pri protinu in išiasu se doseže dober uspeh s Togal tabletami. Njih delovanje je hitro in učinkovito, brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega lekarnarja! Dobivajo se v vseh apotekah. Odobreno od ministrstva soc. politike in narodnega zdravja, S. br. 1437 od 5. II. 1932 •— V 8|iuhonc|n listu kraljevske t banske i upravo dravske banovine št. 15 od '24. februarja t. j 1. so objavljena Pravila za opravljanje praktične- ! ga učiteljskega izpita , dalje Pravilnik o obliki, ' vsebin! in načinu izdajanja zdravniških potrdil«, Tarifa o pobiranju žigovine in drugih pristojbin j zn dela osrednje uprave za mere in dragoceno kovine . Normo za opeko , Normo za opeko iz ' apna iu peska . Norme za slukalurno trsiiko., ! Norme za pletenine iz slukalurno trstike , Obja- j \ e o pobiranju občinskih trošarin v letu 11132.. in : Vložitev prijav za draginjske doklade državnih upokojencev . Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici marca 1032. V četrtek, dne 3. marca t. I. ob pol 7 zvečer predava g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu i. s. o prirastku lesa v gozdu. — V nedeljo, dne 0. marcu ob 8 zjutraj predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o prvih pomladanskih delih na polju. V nedeljo, dne H), marca ob pol 7 zvečer predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o pravilnem spomladanskem gnojenju. V nedeljo, dne 13. marca ob S zjutraj predava g. lože štrekelj o vrtnarstvu in sicer o ureditvi domačega vrta. Kazven teh predavanj se vrše še poljudna predavanja o mlekarstvu ob*nedeljah ob 15. V nedeljo, dne b. uarca ob 15 govori g. Franc Pavlica o predmetu: Kako pridelujemo sir iz manjših količin mleka«. V nedeljo, dne 13. marca ob 15 govori isti predavatelj o predmetu: Kako dvigniti potrošnjo mleka in surovega inasla . Opozarjamo, da se odslej naprej vrše kmetijska predavanja ob četrtkih pol ure pozneje, t. j. ob pol 7 zvečer — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franu-Josef« - grenčice. Prestojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov, »Franz-JoseI«-grenčica se dobiva v lekarnah, j drogerijah in špecerijskih trgovinah. --- j — Stekli psi na deželi. Oblasti na deželi so te dni poslale v mesto že ponovno poročila, da se na deželi klatijo psi, ki so zelo sumljivi stekli- j ne. Seveda, čc le gre, takega psa takoj pobijejo. ! Te dni se je priklatil v vas Potok pri Vačah srednje velik pes bele barve z rjavimi lisami. Pes je je imel vse znake stekline in je ugriznil nekega triletnega dečka iz Potoka. Uradno poročilo pravi, da >se jc istega ubilo«. Po vsej verjetnost je bil . ubit najbrže pas, dečka pa so poslali v bolnišnico. — Na skrivnosten način izginila. V Dubrovniku so pred dnevi pogrešili gospo Vero Zamuro- ! \ ič, ženo železniškega zdravnika v Melencih (Beč- I kerek), Gospa Zamurovičeva jc prišla koncem ja- i nuarju na našo rivijero na oddih. Bila je živčno I bolna in je, kakor pripovedujejo, žc pred petimi i leti poskušala izvršiti samoumor. Zamurovičeva je prišla v Dubrovnik 25. januarja in se nastanila v | hotelu Imperial. Bila je vedno sama in sc je iz- : ogibala vsake družbe. Dne 30. januarja je odpovedala hotelsko sobo in naslednji dan je odposlala svojo prtljago po železnici v Melencc. Zamurovičeva je baje islega dne popoldne kupila vozni listek prvega razreda iz Dubrovnika do Melenc in vstopila v vlak. ki odhaja okrog 6 iz Dubrovnika v Sarajevo. Zaslišan je bil sprevodnik, ki je imel v tem vlaku službo. Pokazali so mu fotografijo Zamurovičeve in on je v njej spoznal gospo v perzijskem oglnjalu, ki se je vozila v prvem razredu do Moistarja. Sprevodnik se spominja, da je gospa Zamurovičeva blizu Huma legla in da jo je v bližini Gabele vprašal, če želi v Mostarju večerjati. Gospa je odvrnila, da ima večerjo s seboj in da ne bo izstopila. Sprevodnik je končno odločno izjavil, da je videl, ko je v Mostarju končal svojo službo, gospo Zamurovičevo spati v ku-peju. Zaslišan jc bil tudi sprevodnik, ki je v Mostarju nastopil svojo službo in io opravljal do Sarajeva. Ta je izjavil, da se ne spominja, da bi se označenega dne vozila kaka dama v prvem razredu. Sled za Zamurovičevo je tedaj izginila na mostarski železniški postaji. Dubrovnika policija, ki je doslej vodila preiskavo, je nadaljnjo preiskavo odstopila mosiarski policiji. — Karta kraljevine Jugoslavije z najnovejšo upravno razdelitvijo na banovine (kr. dekret z dne 3. sepiembra 1930), merilo 1:1,000.000, velikost 96X79, cena 35 Din. Karta je tako pregledna, upošteva vsa mesta in večje kraje v državi, tisk jc jasen in večbarven; je to po septembru 1930 prva karta, ki upošteva natančno nove meje banovin. Vsaka pisarna, urad ali privatnik bo s karto gotovo zadovoljen. Priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, — Zaprtje. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom naravne »Franz-Josef«-grenčice zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnu ali sladkorni bolezni. — Milijonski dedič. Svoj čas smo že poročali o milijonski dedščini siromašnega ključavničarja Ferdinanda Bonela v Novem Sadu. Leta 1881 je namreč umrl v Indiji podkralj Edvard Bonet, ki je v svoji oporoki zapustil milijon funtov štorlingov, Po lepo uspelem treznostnem kongresu so vrši v nedeljo 28. lebr. v Delavski zbornici ob 20 zaključna akademija /. izbranim sporedom. 1. The Pet of the Areny — Les Sirines — orkester dir. Borštnik. 2. Golia: Manifest, dekl. Puc Milan. 3. Tri narodne, solo-sopran Korenčan Stefi. 4. E. Frelih: Auf biks«, fantje — govori Emil Frelih, 5. Medved: Vino ali voda^ — dram, prizor. Osebe: Zdržnik — Puc Milan; Pijanec — Frelih Emil; Zcna — Ostanek Mira; Pivec — Ma-rinšek Marjan. Moj oče je rudar, dekl. Slapar. 6. Bizet: Menuette; Schumann: Finale — violina —• Zaje, čelo — Plantarič, klavir — Fink. 7. Pozdrav. 8. Drag. Ketle: Pijanec — dekl. Emil Frelih. 9. Pavčič: Pojdem na prejo; Adamič: Nocoj je en lep večer; Pavčič: Dedek samonog — po)e solo g. Dolničar. 10. Alegorija (po zamisli Emila Freliha). Vstopnine ni. Programi po 3 Din se dobe od danes naprej ves dan na razstavi v Unionu ter v pisarni na Dunajski cesti št. 17. Zapletena zadeva Ljubljana, 25. februarja- Danes beremo v .i Učiteljskem Tovarišu« od 25. februarja na uvodnem mestu članek pod naslovom Preganjanje učiteljstva po starih metodah ... V tem članku je jiopisano, kako so včasih j>restavljali učitelje ter nato nadaljuje: Po 0. januarju 1029 so se razmere v tem pogledu izboljšale in učiteljstvo jo upravičeno želelo iu pričakovalo, da bo obvarovano pred atarimi metodami. Zalo smo toliko bolj presenečeni nad sledečim: Jutro št, 32 z dne 7. februarja 1032 priobčuje: Sokol« na Rečicj ob Savinji jo zboroval preteklo nedeljo ob veliki udeležb: članstva. Zboru jo predsedoval starosta br. Repenšek, ki je bil pri volitvah ponovno izvoljen za starosto. V odbor so še izvoljeni br. Gomiršek, br. Tjršek ta prosvetnrja mesto di sedanjega j>reza|)oslenega šolskega upravitelja br. Kotnika, ki je obljubil seveda ludi za nadalje svojo pomoč. Jutro šl. 35 z dno 11. februarja 1032 pa dodajo |>oročilu sledeči komentar: Sokol na Rečici ob Savinji. Prejeli sino lato dopis: »Gospod uredniki V nedeljski številki Jutra z ilne 7. februarja ste priobčili dopis o občnem zboru Sokola na Rečici ob Savinji. Ko sem bil v nedeljo v gonijegrajskem kraju, me j« poiskat starosta rečiškega Sokola g. Repenšek in me na-jirosil, naj izposlujem pri »Jutru - ugotovilo, da inenovanj dopis glede volitve prosvelarja ni bil točen. Šolski upravitelj g. Zorko Kotnik ni bil namreč ponovno izvoljen za prosvelarja ne zaradi prezuposlenosti, marveč zategadelj, ker kol jirosve-tar kljub opetovailim pozivom ni hotel nositi so-koUkogu znaka in ker je na sokolski proslavi kraljevega rojstnega dne 17. novembra (proslava so je vršila 13. decembra in ne novembra, kot proslava ujedinjenja in ne za kraljev rojstni dan. lip. uredil, U, T.) kol slavnostni govornik govoril lako neokusno, da je izzval glasen protest več uglednih gostov in da je morala proti njemu zategadelj nastopiti celo celjska sokolska župa. Z ozirom na lo p rt*; i m cenjeno uredništvo, naj resnici na ljubo ugotovi, zakaj ni bil g. šolski upravitelj Kotnik izvoljen za prosvelarja Sokola na itečici ob Savinji. Zahvaljujoč sn vnaprej za to ugotovitev, se beleži z velespoštovanjem vdani Rasio Pusto-slemšnk, narodni poslanec. V Ljubljani, 0. februarja 1032. Kakor smo informirani, ni nihče pozval lov. Kotnika, da mora nositi sokolski znak, (lovor, ki ga je govoril tov. Kotnik na sokolski akademiji, je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem ter je v originalu predložen oblasti, da se prepriča o zadevi iz govora samega. Na drugem mestu jiriob-čujejno govor lov. Kotnika, ki ga je. imel na ustanovnem občnem zboru Sokola v Rečici, ki dovolj jiriča prolj vsem podtikanjem napram njemu z gotovih straui.< Tako »Učiteljski Tovariš , ki na koncu svojega članka objavlja še izjav« Sokolske župe v Celju s podpisi starešine Smertnika in tajnika Geča, ki izjavljata, da dopis g. narodnega poslanca v »Jutru« dne II. februarja ne odgovarja resnici. Sedaj je vrela na gospodu narodnem poslancu I tast u Pustoslemšku, da ovrže Irditve gorenjih izjav. Je pa la zadeva res vkljub svoji zanimivosti od sile zapletena. Zato obi'inslvo napeto pričakuje, kdo bo imel zadnjo besedo v tej zadevi, ki »Učiteljski Tovariše nazivlje — ..nelepo . Ptui Adaptacija hiralnice. Dne 23. t. m. se je vršil lokalni ogled in razprava o določbi pogojev za podelitev gradbenega dovoljenja za dozidavo odnosno adaptacijo banovinske hiralnice v Pluju. Bansko upravo sta zastopala dr. Kovačič kot pravni referent in nadsvetnik inž. Dolenc, okrajno načelstvo glavar Mahnič, mestno občino ravnatelj Zavadlal, upravo hiralnice upravitelj Vuk ter bolnišnico kot mejaša primarij dr. Kuhar. Komisija je po načrtih ugotovila, da se preuredi pritličje južnega krila hiralnice v centralno kuhinjo, refektorij pa za sestre, Na obeh krilih se dozidata nadstropji in sicer bo v nadstropju južnega krila stanovanje za sestre, na severnem krilu pa uradi hiralnice. Z dozidavo se dobi prostora za 60 hiralcev. Kletni prostori, ki služijo za kuhinjo, sc preurede v pralnico, sušilnico in likalnico. Komisija se je izjavila soglasno za izdajo stavbnega dovoljenja. Zastopnik mestne občine jc pri tej priliki opozoril komisijo na nevzdržno stanje radi odpadnih vod iz hiralnice in bolnišnice, To že itak nevzdržno stanje se bo s povečavo hiralnice še poslabšalo, ako se ne bo izvedla kanalizacija obeh poslopij. Radi teli nedo-statkov se je v javnosti in tudi že v časopisju mnogo razpravljalo. Bo skrajni čas, da se to vprašanje končno uredi, da su izbegne vednim pritožbam zlasti v poldnem času. Neznani tatovi so ukradli Mihaelu Zupančiču, posestniku in županu na Hajdini 150 kg težko svinjo. Zupančič je ovadil zadevo orožmikom, ki so uvedli preiskavo ter so tatovom tudi žc na sledu. KaSliati ? jiotem pa KRISiVAl. Odobreno od Min. sou, politike in narodnega zdravja S. št. 1433, 0. II. 1932 Višnja gora kar nic ne popusti la zimat S\. Matija pravijo, du led razbija, lolon se mu je pu že r-vkirn gotovo skrlmla, dobro e mu zima upira! Dancu — v jietek — smo imeli še vedno —10" r mrazu, še celo opoldne je na solncu |iod ničlo. Smučarji, snega imamo še dovolj, da si za smučanje ni želeli boljšega! Izgledi, da bo do nedelje še pri tem ostalo, -o najboljši Zalo smučarji v nedeljo v Višjo goro! Tereni sv. Duh. Zavrla če, Gradišče, Kocelj Vam nudijo najlepšo zimsko športno zabavo — v neposredni bližini Ljub Jjane, komaj dobro pol uro od postaje sle /. v središču zimskega rajat Ribnica Gospodarska vest. Dne 28. t. ni„ lo je \ nedeljo ob osmih dopoldne, so vrši občni z. I km- nabav ljalne in j moi lajno zadruge v (iorouji vasi. Ulični zbor se vrši v dvorani Prosv. društva v llili-nici. Na tem občnem zboru bo iz jioročil razvidno, da so je zadruga, čeprav Imamo gospodar-ko krizo, izborilo razvila. Prav zaradi krtze smo je bili krvavo potrebni, da nam je prinesla zaslužka. Nekaterim trgovcem lo seveda ui po volji, saj vemo zakaj. Oni pač. tudi vedo, ka ijo zadruga koristnega storila svojim članom. Zato sn i« bomo po občnem zboru ie bolj trdno oklenili, kur v takit rokah, kot je sedaj, se mora zadruga obdržati in šo bolj okrepili. Sfot>?nsfte gorice Sr. Ana. Dne 1H. t. m. je ua nepojasnjen način izbruhnil požar v hiši posestnika iu mizarskega mojstra Adolfa Ferka, ki j« vse upepelil. škudn jo 7.elo velika in ie le deloma krita z zavarovalnino. Domači gasilci so •/. neumorno požrivoVal-nostjo lokali/.irali uničujoče plamene; radi po manjkanja vo' | u gorečih posli pil ni bil i ;ni« goče pogasili. Skoda je zelo velika in Je le de» loma krila z '/rv.Tovalnino, Sv. Iteiiedikt. Danes imamo tukaj celijdne>'ni prosvetni tečaj zastopnikov prosvetnih društev Slovenskih goric; na tečaju bo govora n diušlvtv nem poslovanju ter c znani in iKimembui okriž-nici papežn Pija XI. Ncgnva. Pri nas radi prebiramo nedeljskega •Slovenca , ki ga dobimo v pro- In ji pred cerkvijo. Zanimajo na« vse domače iu tuje vesli, ki jih prinaša. Zadovoljni smo z njiiu. S>. Lenart. Leto dni ne sine v krčmo v -minln sodbo okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu posestnik l.< o|)oId Grahornik iz l bluncev. Prejioved konča •l duem 23. januarja 1033. Slovenska Krajcna Murska Sobota so nima župana. Po /.volitvi dosedanjega župana g. Bcnka za državnega |xislan-ca, odinsuo od 1. decembra, ko je la odlo/.il župansko nte»to, Sobota nima županu. Županske pošlo vodi začasno g. Franc Čeh, trgovec in dosedanji podžupan. Radi tega ni bilo tudi še proračunske seje in ne vemo, kako bo kaj v sedanji kri/.i izgledal sobeški proračun. Prostovoljno nasilno društvo v Pcčarovrih (šo-šovo) je kr. banska upnava razpustila po /akoint o zaščiti države. Ministrstvo je tozadevni odlok |m>-Irdilo. Okro»uj idravnik izven >vojega okoliša. V občini Cankovi ob avstrijski uieji je sedež okrožnega zdravnika, ki pa stalno si nutje v Gornji Radgoni. Ker je la okoliš precej velik. Gornja Radgona pa tta drugi strani Mure, dokaj izven tega okoliša, se ljudje upravičeno pritožujejo nad lo okolnostjo. Čo kdo išče zdravniško pomoč, mora iii sedaj ali čez nemško Radgono in imeti dovoljenje zu pre. stop meje, ali pn t-kozi nad 8 km oddaljene IV-taujce /. brodom čez .Muro jn po isli dnlgi pol i s|>et nazaj. Razume se, da |>ri vsem tem ljudje rajši gredo h kakemu zdravniku v nemško Radgono in v tamkajšnjih lekarnah kupijo tudi zdravila. S leni pa seveda znosijo letno lep denar iz naše države. V naši krajini je lo drugi primer, da človek okrožnega zdravnika, ki gn za to plačil država, le z največjo težavo dobi v njegovem okolišu. Radio Ui naj se razdeli med njegove najbližje sorodnike, čez slo let. Preteklo lelo jo potekel rok, med dediči |>a je prišlo do takih nesoglasij, da je bilo malo verjetno, da bi se la sj>or mogel rešiti. Te dni pa je novosadski ključavničar Ferdinand Bonet, ki ima pravico do največjega dela zapuščine, dobil iz Londona obvestilo, da se bo zapuščina razdelila dne 1. maja in da naj pošlje vse potrebne dokumente, da mu bodo mogli izročiti njegov del zn-puSčina Programi Hadio-liabffana * Sobota, 27. februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Viktor Pirnat: Žumbura-ški uskoki. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastično iaje. — 19.00 Ga. Orthabcr: Angleščina. — 19,30 M. Pintar: Gornji Jadran, — 20,00 Prenos iz Zagreba: Opera >Eugen Onjcgin . Nedelja, 28, februarja: 8.00 Ing. Viktor Nq\ak: O gozdarstvu (d sečni). 0.00 Esperanlsko predavanje llerkov: O Bledu. 9.8P Cerkvena glasba. 10.00 1'. dr. R. Tominec: Osebnosti velikega tedna. 10.30 li. Puš.enjak: Razvoj šahovske igre. 11.nO Salonski kvintet. 12.00 Čas, poročila, plošče. 15.15 Dekliška ura: Žena grško-rimske družbe in krščanstvo (gdč. A. Lebar). 15.45 Koncert mandolin s spreml.jeva~ njem kitare: Vmes poje gdč. Hlelka Korenčan otroške in narodne pesmi. 10.30 I. Cankar: »Hlapci«, drama, igra mladinska organizacija /.nr , klas. j ginin. 20.00 Koncert Snttnerjevega pevskega zbora. 21.00 Dr. Fr. Veber: Poročilo o rezultatih eksperi-mentalne fonetične študije, 21.15 Muzikn 10. p. p. Triglavskega. DrugI programi t Nedelja, iS. februarja: Belgrad: 12.30 Radio orkester. 16.00 Narodne pesmi. 19.00 Narodne melodije. 20.00 Romunska glasba. 21.10 Simfonični koncert. 22.20 Jazz. — Zagreb) 11.30 Plošče. 17.1« Plesna glasba. 20,80 Tambur. koncert. 22.00 Lahka glasba. — Dunaj: lt.00 Simfonični koncert. 1S.2H Lovci na glave v današnji Aziji in stari Evropi. 10.:«) Pesmi. 20.10 Karneval v Rimu. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 12.30 Vokalni iu instrumentalni koncert. 17.00 Simfonični koncert. 21.00 Operetni prenos. — Milan: 12.30 Operni koncert. 10.10 Pestra glasba. 20.15 Izbrana glasba. 21.00 Prenos iz opere. — Stuttgart: 18.25 Južno nemški komponisti. 'JO.OO Zahavna glasba. — London; 17.00 Koncert B. II. C. orkestra. 21.očiščeno od politike Cerkvijo«. — To so sami krivi nauki. I Kako bi mogel jaz, kristjan, priznati brezbožno j oblast? Kaj pomeni, da ne smem biti njen politični I nasprotnik? Ce sem veren, eo ipso — hočeš-nočeš 1 — sovražen sein vladi, pobijam »revolucijska na- I čela in oviram gradnjo socialistične države'. — Seveda je umestno slično načelno sovraštvo do i državo samo pod sovjetsko brezbožno vlado, ki j zatira sleherno versko življenje. Kot aktiven, za filezo ska ugibanja malo dovzeten borec, občuti o. Mihajil samo, da se ni v stanju več zmeniti za Strgijevo cerkveno nadoblast, ki shaja s sovjeti. Pobegnil je iz Rusije, --ker se je bal pohujšanja«. — X sem maral zaiti med one, ki se pogajajo z brezbožniki kajti lo bi pomenilo padec, izdajo Resnice, za katero sem šel v boj. Ne bi se zmenil za življenje, a rešiti sem hotel dušo, samo lastno dušo . Po vratolomnem begu je srečno prepotoval vso Rusijo cd Belega do Črnega morja ter se rešil v sv. deželo. Vtsi, ki jih je nabral v teku potovanja. so nad vse dragoceni. Avtorjev sklep se glasi: — Pravoslavna Cerkev na Ruskem ni uničena. temveč obstoji slejkoprej, a zaman bi jo iskali v Ssrgijevem taboru. — Ostala je brez oltarjev in zakonite nadoblasti, — nahaja se po taboriščih za politično nezanesljive pnognance, v pregnanstvu, po ječah, kratkomalo bogvekje. — Kakor rečeno, v pošte vat i moramo pri presojanju teh podatkov avtorjevo ognjevito, nedvomno in celo nestrpno iskrenost! Metropoli! Sergij je šel na V6e zahtevane žrtve, da bi »omogočil zakonito priznano neomajno osrednjo cerkveno upravo«. O. Mihajil zatrjuje, da je zapečatil s tem navideznim uspehom usodo rusko Cerkve, ker se je zavezal, da ne bo imenoval brez dovoljenja Glavne politične uprave nobenega škofa in omogočil njenim organom stalen vpogled v vse delovanje cerkvene sinode. Pooblaščen zastopnik G. P. U., zJoglasni E. Tučkov, redno obiskuje do dvakrat na teden (enkrat prihaja obvezno) metropol i tovo hiša. Dostojanstveno vprašuje slehernega obiskovalca, odkod je in kaj hoče, na to pa govori z metropolitom na samem. Ko je nekoč določil Sergij novega škofa za neko diocezo, je slednjemu Tuokov čestital k imenovanju in takoj dodal: — Zdaj se boste morali oglasiti še pri meni na Lubjanki (t. j. v poslopju G. P. U.) da se bova končno vel javno o tem zmenila. — Neki škot _ . ga »po prijateljsko naprej opozoril, da bo treba kandidaturo prijavili G. P. U.«. Sicer so bili obvezani duhovniki še v času pred Sergijevo pogodbo pri nastopu službe pismeno obljubiti da bodo »kot pošteni sovjetski državljani oblasti prijavili vse revoluciji sovražne nakane«. Pogodba je ma lokaj izpremenila na dejanskem stanju, a cerkveni oblasti vzela ves ugled. Ali ni bila s tem predrago plačana pravica založiti in razpošiljati vsakoleten cerkveni uradni koledar z imenikom duhovščine? vprašuje o. Mihajil in tolmači Sergijevo politiko samo s starimi navadami iz predvojnih časov. »Ce je bil Sergij pod carjem kot član nekd. sinode vedno na usJugo po državi imenovanemu uradniku (ober prokuror) zakaj so ne bi pobotal še z G. P. U.? Vlada se je spremenila, a razmerje vlade do Cerkve je oslalo v bistvu isto«. Zdaj v emigraciji odločno obsoja o. Mibajil ono manjšino ruskih župnij, ki je ostala zvesta moskovski cerkveni nadoblasti tudi po temi, ko jim je na zahtevo G. P. U. predpisal Sergij, da bi ustavile protisovjetsko propagando in pismeno priznale zakonistest sovjetske vlade. — O, moj Bog, — smo govorili v Moskvi, — kaj hočejo? Mar ne razumejo, da nikakor ne želi Sergij uveljaviti to svojo nadoblast? Ce bi mu odrekli pokorščino, bi mu s tem samo odvzeli neprijetno dolžnost emigrantom naprej narekovati po G. P. U. predpisane odredbe!« Kakor znano, je pretežna večina vernikov v emigraciji tudi uresničila to zatajeno pričakovanje s tem, da je poiskala s pariškim metropolitom Eulogijem na čelu začasno zavetišče pri carigrajskem patriarhu. A na Ruskem samem je Sergijeva pogod ba občutno poslabšala [voložaj nesrečne pravoslavne Cerkve. Dokler so podpirali boljševiki razkolno ^Obnovljeno cerkev- in preganjali pravoslavje, ohranilo slednje notranjo neodvisnost. Vernikj * kratkomalo niso zmenili za sovjetsko versko politiko. Toda zdaj je pričel Sergij sam, edini zakonit nad past i j- na željo G. P. U. premeščati priljubljene škofe, razdirati obstoječe čvrste vezi med duhovščino in verniki. Ljudstvo je pričelo godrnjati, a Sergij se je čudil, zakaj ni protestiral nihče poprej pod carjem, ko je storila isto nekd. sinoda? »Nihče se ni upal metropolitu po pravici povedati v obraz, da je pestal on samo organ G. P. U., ker bi bilo to nedopustno s cerkvenopravnega stališča.« Na to je prepovedal Sergij moliti v cerkvi za zaprte duhovnike, odvzel zaprtim škofom njih dioceze ler naposled odredil molitev za sovjete pri litanijab. Prejel je neštevilo seveda nepodpisanih protestov, kjer se mu je očitalo, da je zasužnjil Cerkev brez-božn kom. Na svojem begu skozi Rusijo se je prepričal o. Mihajil. da so nastali skoro v sleherni kmečki župniji dvomi o zakonitosti Sergijeve nadoblasti. A kljub temu je metropoli! prav lahko preprečil novi razkol in zatrl nezadovoljnost. Malo-kateri duhovniki so se mu upali odkrito odpove- Pes vodi slepca. V Potsdamu imajo ooseben zavod, kjer dresirajo pse za vodnike slepcev. Že tisoč takih psov je šlo iz tega zavoda. Vsi so dobri vodniki in zvesti tovariši ubogih slepih ljudi. več škofov in župnikov, da razdiram cerkveno edinstvo, ker nastopam zoper zakonito nadoblast«. Večina duhovščine »rada je sledila Sergiju, da bi ušla ječi«. Nezadovoljneži so naposled pristali na dokaze Sergijevih zastopnikov, da bo lahko obsodil njegovo politiko samo bodoči o bili nedvomno iskreni požrtvovalni ljudje. Na-Ui so prekanjenemu Tučkovu, ki je obljuboval, da bodo sovjetski zakoni ščitili cerkveno življenje. Kakor vsi ostali, sem dolgo mislil tudi jaz, da bomo lahko premostili prepad med cerkvijo in državo. Šele naposled sem se prepričal, da ni mogoče misliti o kateremkoli sodelovanju z brezbožno protiversko oblastjo... Večkrat sem slišal od gorečih vernikov eno in isto obupno izjavo: če smo zašli vsi v suženjstvu in ni več med duhovščino neustrašenih ljudi, naj pride pogibelj! Naj se zgodi po Tvoji volji, o, Gospod!» Tako je govoril obup. Ostala, okoli Sergija zbrana duhovščina nese slejkoprej težek križ, in o. Mihajil hiti pripomniti, da ne sme nihče obsojati to večino, če »ni šel sam skozi ta peklenski ogenj in muko«. Mračna slika, ki jo nam predoči ognjeviti o. Mihajil, vsebuje dosti nedoslednosti, kajti odgovarja resničnemu življenju inučeniške ruske Cerkve ter odseva ponekod pristransko osebno ogorčenost. A nudi kljub vsemu tudi dragocen dokaz o nezlomljeni duševni moči vernega ruskega ljudstva. Nad 11 tisoč upnikov in vlagateljev se je zbralo te dni v Berlinu pri obravnavi o konkurzu banke Berliner Banke fiir Handel und Grundbesitz A. G.«, ki je pred meseci propadla. Razprava se je morala vršiti v prostorih velesejma. Ko so vlagatelji slišali, da se jim ponuja 30 odstotno poravnanje, so napadli sodnike in advokate in jih pretepli. Ker se policiji ni posrečilo pomiriti razjarjene upnike, je moralo nastopiti vojaštvo. dati pokorščino. Avtor slika nam mučne razgovore I v moskovski sinodi. Sergij je odgovarjal na pro- ! Nemška karikatura k pivski in svetlobni stavki Eden. ki »i valed te stavke ne dela skrbi. teste svojih škofov: — Povejte mi, kaj hočem? Jaz vem samo, da mora obstojati Cerkev tudi pod sovjeti. — In škofi so obmolknili, ker ni nihče vedel, kaj bi nasvetoval... Škof, ki je o. Mihajila več dni skrival na begu, je bil živčno popolnoma uničen. Mučila ga je huda nespečnost, posledica stalnih razgovorov v G. P. U., kjer se je vedno zopet moral zglasiti. A ko mu je begunec ponoči dokazoval, da bo treba Sergiju odpovedati pokorščino ter »nas^opciti pot na Kalvarijo«, mu je škot odvrnil: — Upor ne bi spremenil obstoječe razmere in ne bi pomagal. Ne smem zapustiti mojo stolico, ker se mi smili ljudstvo. Imamo veliko vernikov, kaj bi bilo z njimi? Saj ne pozna ljudstvo nobene druge pravoslavne Cerkve razen one, ki je pod Sergijem.« Za avtorjevo nedoslednost je značilno njegovo razmerje do prvega patriarha Tihona, ki ga slika kot svetnika. Tudi Tihon je po prvotnem odkrito napovedanem boju boljševikom moral priznati, da »tako ne gre«. Tudi je žrtvoval lasten ugled in sklenil sporazum z boljševiki. da bi obvaroval Cerkev razsula. Res se je dogajalo, da so v časih romali po njem imenovani škofi namesto določenega kraja v Sibirijo ali Solovke, toda patriarh tega ni bil kriv. »Imeli smo srečne čase. Čreda je tako spoštovala pastirje, da je vladalo slično prisrčno razmerje morebiti samo v prvih stoletjih po Kr. Moralni ugled Cerkve je stal na nedosežni višini. Šo trpljenje v ječi je bilo lažje od one prekomerne spoštljive ljubezni, ki jo jo ljudstvo naklonilo zaprtim duhovnikom". To občudovanje jc ponekod neumljiivo in nedosledno po oni neizprosni obsodbi, ki jo jo pri avtorju srečal poznejši Sergijev sporazum. Kakor rečeno, je ostal ognjeviti g. Mihajil osamljen. »Na moja pisma o Sergiju mi je odgovorilo Obsojen princ V francoskem mestu Montreux sur Mere se je vršila te dni razprava proti pricu Louisu Bur-bonskemu radi ponarejevanja čekov. V nekem hotelu je za plačilo stroškov izdal ček na 150.000 frankov, dasiravno je njegov račun pri banki znašal samo 157 frankov. Sodišče je obsodilo princa na šest mesecev zapora in 10.000 frankov denarne globe. Gozdovi gorijo V južni Franciji vlada že dva meseca krasno pomladansko vreme. Vsled suše pa so na mnogih krajih nastopili veliki gozdni požari. Južno od Bordeauxa je zgorelo že doslej nad 2500 hektarjev gozdov, pri Bergeranu pa nad 7000. Požari trajajo dalje Vsi napori vojaštva, da bi jih omejili, so ostali brez uspeha. Poslednja želja čudaka V Londonu je nedavno umrl bogat lord, ki je bil splošno znan vsled svojih čudaških navad. Vse svoje premoženje nad trideset milijonov dinarjev je zapustil raznim športnim društvom, ki pa jim je postavil pogoj, da morajo turisti prenesli njegovo truplo preko Mont Blanca, potem pa šele pokopljejo. Da bi prišli do milijonov in izpolnili pokojnikovo poslednjo željo, so truplo bal-zamirali in ga odpeljali v Švico. Tu so našli par hrabrih gorskih vodnikov, ki vsled slabega vremena sicer niso šli preko najvišjega vrha, pač pa so balzamirano Iruplo prenesli preko glavnih ledenikov, nakar »o pokojnika svečano pokopali. Zaščita zaledja proti vojnim strupom (Nadaljevanje.) V vojni se ti plini redko uporabljajo sami, temveč se dodajajo drugim, hujšim strupom z namenom, da bi onemogočili uporabo maske, ki bi jo vojaki sneli, hoteč presto dihati, a bi se pri tem zastrupili. 8. Vojni plini in njihove lastnosti. Ob pregledu in označbi vojnih strupov smo videli, da vplivajo na človeka različno, da niso n. pr. vsi koževci ali solzavci samo to, nego da imajo pomešane lastnosti. Nekateri delujejo takoj, drugi čez nekoliko časa, vedno pa je gostota strupa najvažnejši moment. Cim gostejši je strup, tem močnejša je zastrupitev in tem nevarnejše obolenje. Pri zastrupitvi pride tudi v poštev, koliko Ča6a je deloval strup na človeka. Pomniti je treba, da redkejši plin, vdihavan delj časa, povzroči prav tako smrt, kakor prav gost plin, ki bi ga dihal le nekaj minut. Pri obrambi proti vojnim plinom ne zadošča samo, da vemo, kako učinkujejo, temveč moramo poznati tudi njihovo kakovost in njihove lastnosti. Kako jih spoznamo? Pline spoznamo s prostimi očmi, z vonjem, kar je seve nevarno in s kemičnimi reagenoijami. Skonstruirali so pa t ud,i posebne vrste aparate, detektorje, s katerimi pline lahko že na daleč odkrijemo [n ugotovimo. Nekateri ljudje začutijo vsak plin že na veliko razdaljo, kar utegne biti v vojnem času ne samo njim temveč tudi drugim v korist. Klor je zelenorumene barve, je gost in težak ter ima značilen vonj po kloru. Ugotovimo ga z Vikarovim detektorjem, ki ni nič drugega nego pe-trolejska 6vetilka z bakrovim nastavkom, ki pokaže, ako je v zraku klor, na daleč zeleno barvo. F o s g e n je zelenkaste barve in ima vonj kot plesnivo seme ali gnilo listje; ugotovimo ga z, Gabrovim detektorjem, čigar princip je električni — potencijal. Cianovodenična kislina ima duh po grenkih mandeljnih. Ugotovimo jo s pomočjo 1 procentne pikrinske kisline z dodatkom 10 procenl-nega natrijevega karbonata, pod vplivom katerih pordečijo predmeti, zastrupljeni s cianovodenično kislino. Cianovodenična kislina je lažja od zraka. Kloropikrin je tekočina, ki hitro izhla-I peva; spozna se po ostrem vonju in vpliva na oči. Iperit je rumenozelenkasta oljnata tekočina in ima, ako je neprečiščen, duh po Česnu. Kemično ga doženemo, ako z njim zastrupljeno zemljo zmešamo z raztopino natrijevega jodida in bakrovega sulfata v eproveti (stekleni posodi), nakar nastop zameglenost filtrata — tekočine, če vse še prej precedimo skozi poseben, pivniku podoben bel fiMriroi papir. Vedeti pa moramo, da iperit kaj radi pomešajo z monoklorbenzinom, to pa zato, da bi ga ne mogli spoznati po njegovem duhu. Dick ima oster duh po česnu, lewisit je brezbarvno olje, ki se ne raztopi v vodi, e t i 1 d i. klorarzen diši kot dobro sadje, difenlici anarzen kakor mandlji, ogljikov monoksid pa je brezbarven, nima vonja in jc poleg eianovodenične kisline, kot smo že omenili, lažji kot zrak, medtem ko sta druga dva, klor in fosgen, težja. Potrebno jo kajpada tudi, da vemo, kako se vojni plini širijo. Strupene pline prenaša iz kraja v kraj veter. Ce ni vetra, se vsi težji plini zadržujejo v krajih ki so nižji ali poraslli z visoko travo, grmifjem ali drevjem. Ko so v svetovni vojni eksplodirale s plini napolnjene granate in bombe in se je plin sprostil. je zameglil, če ni bilo vetra, vso dolino približno 3—1 m visoko. Nemci so napadali s klorom oziroma s fosgenom le tedaj, če so videli, da piha veter proli sovražniku. V rove so navlekli ogrem-ne bombe podolgaste oblike, postavili na gosto drugo poleg druge včasih v dolžini nekaj kilometrov, opazovali smer in brzino vetra in v ugodnem trenotku na telefonski ukaz odprli vse naenkrat in boino poljano je zagrnila gosta megla, ki se je vlekla proli sovražniku, deleč smrt vsem nezavarovanim vojakom. Na golih hribčkih in gladki površini vzvišenih krajev 6e ležka klor in fosgen ne vzdržita, ker se radi svoje teže porazgubita v nižino. Močan dež in sneg zbije težke pline na tla in jim zmanjšuje vpliv, vendar je vsa naplavina po dežju lahko nekaj Časa zastrupljena. Tudi megla veže precej časa strupene pline. Vroče solnce vojne strupe hitreje razkraja in izhlapeva. Tako začne n. pr. iperit v solnčni vročini prej delovati. Videli smo, da moremo strupene pline po njihovih lastnostih spoznati, videli, da so nekateri težji kot zrak, in še smo videli, da vremenske razmere nanje vplivajo. Ti momenti so za nas važni, ker jih lahko v obrambi proti njim do skrajnosti izrabimo, pri čemer moramo še vedeti, da se večina strupenih plinov da neutralizirati oziroma uničiti, ako storimo vse pravočasno, kar je potrebno. 9. Obramba in prva pomoč. Izmed vseh vojnih strupov se bojimo najbolj iperita in levvisita, ki mu je sl.ioen. Gotovo je, da bodo v vojni aeroplani škropili iperit, ki se bo vsipal kakor dež po napadenem ozemlju. Poglejmo zalo, kaj naj tedaj napravimo, da preprečimo usodne posledice! Ce je iperit poškropljen po zemlji, je naša prva dolžnost, ko to ugotovimo, da ono mes'o zaznamujemo kot nevarno. Po takem ozemljit ne sme nihče hoditi — če se noče izpostaviti zivljenski nevarnosti — dokler se umetno ne razkuži. -\ko se to ne zgodi, ostane kakor smo že omenili, okuženo včasih do 30 dni. Voda, zastrupljena z iperitoin, je neužitna in neporabna za umivanje in pranje. Tako je tudi z živalmi. Umevno je dalje, da se ne sme uporabljati tudi obleka, ki jo poškropljena z ,ipe-ritorn, dokler se ne razkuži. Kako razkužujemo teren iu, predmete, zastrupljene z i p e r i t o m, in kako ravnamo s človekom, ki ga je i p c r i t p o š k r o p i 1 ? (Dalje.)